i if .. vf; * hlet;ni<>e r^tano • >it.ve vrv« iDaliiie.I trata* urVgado, naj- t olj slavnih brigad, 1'iuo. x;srooi.l ''.i.i gadi zvd. '^a.T-vd: "ofitfooo.l:Lr.vaK in i^Vgo'^^ ; xed Jo < axug.la.: r^ksi. judi jIču^jg: 'Janša iro'>rr^. na v.. On. > oblast* jprano vlsj: organa nar'lična \)biaJ'ti "ctt&^&lari- Tu s»c velike pzi-lotu-šve t^ borVa, #lgou£Ef ■ trv J o In 2s 3iv^3ejj2,ox.ia^jbpljsiy*Y SV^^VvvlJ ** r*i vso de oc bc;Ta .je ".:».ic. ' zaprek r. ra^n•- strani, "bilo je p^il^pov. de. am-1.03. oi ta borba., redijo naui narodi. -j?} da 'p. Stt-jga 11 oiao vpo t^zuv-- in daneš ni veo pilo, ki !>?. /uvn niogla v^eti fce }51ridobilftatert) raJo. & te a »vojiri dolomj b sia ne bcfto u3pe?Jl »Nismo so kcnoaIi borba z okupatorjem in. njegovimi hlap ci«, Ta:aes ob dvanajsti uri te borbe nam Je potre ben to ak j.^šten sin na? e domovino. Ici polteno mi sli in r.eli svojeara narodu srečo m boljšo bpdoo noou. Po te,j borbi pa naa Galca težka naloga, da dvignemo nas o rr.aniesno domovini iz. razvalin • Približujemo s^ uri, k > se bo moralo govori- ti o mejah. naše domovine. Hi nismo nikoli tujcem te borbe govori?JL o tea, toda danea morama povo- rtAti nekaj besed* Haš" narod se Je boril in 33 bori za evobodo in neodvisnost, V>rg pa se tudi za osvoboditev o nih naših bratov in eostra, ki so desetlet Ja"v>«i.*.. hovali ped fašističnim Jarmom« To so naši bratje v Istri, v Slovenskem jcrlmorju in nm KorookeauTu /ie*i s a o, rSe hi n.?.* flic&ali oh strani Ir* "bi nor: ^ drogi ei« rili pravico. .Ji hočemo "biti skupaj z nasini zniki za mizo, kjer so !>o reševala "soda - Kvropn in nase deželo. Tu je nooa pravica in Lamo na vstrajali* Jas nem prepričan, da T-orno naleteli no. razumevanje naših velikih zavoznlla.h- no. ra- zumevanje naših teženj in zahtev, ker so'to ndSi narodi zasluzili in dokazali za cono nadčloveških žrtev sg zavezniško stvar* Bližamo se dnevu svobode,'pa tudi čnevu-novih naporov, da untvarino-ncso Noto Jugoslavi je«. Pre - pričan sem, da^hodo "borci NOV in ?CJ zna^JL ne sa- mo z zmago končati teško "borbe, ampak, kodo7 znali, s kupa o z našimi narodi tudi v ho&oeS ohraniti v^e pridobitve in da jim nihoe no ho nagel vzeti togo. kar so si fcmgovito izvo jovali* Naj živi Nova, šroena, svoT o dna, de mokr aticr-a, federativna -Jugoslavija* Naj žive naši veliki savozniki, Sovjetska za, Anglija in Amerika? NaT živi zmagovita, herojsko HA, ki stoji da uo8 na naših tlehj Smrt faslrau — svobodo xcxrodur PRIMORSKA JF OBHAJALA OBLET« PNKLJUČiTVE K TITOM! JU60$LflVW Neko pi-azniono razpoloženje'Je vladalo I6 0:x. po vseh primorskih vaseh« Kakor, da bi hoteli Sva bi in Švabobranci to razpoloženje unloiti so repo li po vaseh« Pokradli so živino in živci, niso jju mog.ii ukrasti zavesti, da je to i ris največji praz nik: da Je to obletnica l^stega daš, ki hoc: je iz polnil 25 letne ie-ljs. Vso je čakalo večera, da da d.ušfca svojim čus- tvom« Ko so se usihale zvezde, so zagoreli tudi - kresovi, povsod so "bili: na Snežniku, na Nanosu , na čavnu, ha sveti gori, na Katarini j na Poroisau, Matajurju in Krmi. priklicali, so si neštoto d^-- kresov. Vsi grioi so žareli, "Jeka stfcra mami ca in očka sta oelc v dolini pred 3vojo biso sa- -gcila kres, ker nisja mogle na -hrib, v kiet-ove je jledalo neb roj žareoih abraKor, . $tarici so je zCr>X :res ket zvezda vodnica, ki jih vodila skozi- 25 letno ječo suženjstva v svetla dy-re svobode , novi Jugoslaviji t mladim pa tie bil kot o&en;) "borbenosti in poz rtv ov & Ine 51 i, ki go"»a v njih 5 a :i jih vodi v zadnjetr leto od Ett^g.e do zmage. T>e ;als pa,"bo £el okupator enkrat./a vselej z r.a^ih ivetih. tal. Vse? si v.>svitu- kr^a: naS bor o o in borke , ki^so doprinesli neverjetne napore In žrtve , naše žene itt matere» ki so žrtvovale - ,noze, hčere in sinove in k;;, t-jo toči same c svgp m ielo;u mnogo doprinesle k ne.sia ur. p ene ir. videl 2»j lladiho in pionirčke* Vae družila ena velika- dsol. Niso bili zaban i. n,e njjse jvei pv.1 morska je enkrat iii vse:,«., strgala oki.ve •suženjstva, ^ridružuna je olover.13i. ir bo skupno ostalim* naredi "jugosluvije pri ddibr.o -eo fcloiouvfaiiania in »jegoirib nlapgev^, Skbr-? vsaka vas je ialOV ta dan ovoji miting, a katerem je ljudstvo V'-;dno iznovt. izrz.ztiio svo •o pripadnost k Jugoslaviji. JCot prisege so i7,- venrle r-solucilc, katera je ljudstvo na teh mi ingib. sprejelo: ;.li hocc^oo ft$ndat:l k S uo^oniji jn tem k federativni Titovi /u^c-aiavi> 3aWamo >0 borili in zato se bca? berili do končne zmag* n niUče nam tega no more vzeti. mm mma % m m mm Kakor je bila globoki vsa noša domovinsko brr r •a, take je naravno da je tvucU izid iznad borba .judj?>.vi in demokratičen., izdano in prodajo ljud- stvo jo pred. tremi leti pograbilo 'za ortfr/.je in ;lo v bort^^a svo*w\->do svojega .i -te u :o-A;iev.'ouio danes afc\j boljši h jlVveno-r;' pod vodstvom velikih vojvod in grobov r preizkus e nih narodnih vodnikov* amp«3r 3inovi ljudstva •vo- dijo to strašno, zmagovita fcoVbo. Iz narodnih ni žin so 3e dvignili naši vojskovodje, zanj noga Ijuaat/a se dvigajo nosilci novo državo. liosa. prelita narodna kri in strahotni nabori ranih n&rcdcv Sanj .©j p v dasnjosti ve Ji sveto no1 priznanje c lanec nismo v svetu. -3aaco sla/1 j eni :La spoštovani, ampak tudi kot da lava priznani. Svet prisnit.va to, kar sno na nas i zemlji s "5 c rili, svet priznava Gadovo našo borbe« sporazum med. dr. gubasičem in maaealčti Titom, deklaracij^ dr. §u~ bošica in kcnGno sestanek me«! maršalom ™.itorr. Iv Pr6mJ.croK. "jhurchJ.j.lora dokazuje, aa ve liliji svet;20ja gcvitih z avo trikov priznava mprstla .aav • višjega prodetavhlka Jugoslavije»' kot ^adstavnl- ka ljudske oblasti jugoslovacskih narodov.- Država Jusoslifvijo ;je roednaro^n.j priV.njmr.,p znani so najyi£j.l organi naše naroae oblasti, po- trebno j«, f'la.sei?aj t ©g državi postavim*; tudi i;ra;l organe jblasiji, Ki bode zmožni. vo-či.1,t1. r domovino v "olišnji prihodnosti* Organe ajudek« •>> blacti pa Ju mogoče -graditi le po svobc-.uii L-dlo^-- bi ljudstva s svobodnimi,' demokratibnit.,. folitrv^- ci. ; • .t Volitve v narodno osvobodilne oo.bcr* so -globo ko demokratične 7 globoko ijudsks., ker ime. pri njih pravico sodelovanja p:-, a v ves nar-^d. T-uč.i. sloves ~ 3 ica žana soodloča v gradnji slovenske državnostih V borbi je dokazala slovenska žena, dr- je zmotna čudovite junaštva :»-» pozr&vovulnoetl* xad?*r ,'e ogro/ona dvvaovina njenih' otrok- Kakor l-ivinja mladico ee je borila slovenska žena v dneh deruc - vinske vojne- 3^omnimc se samo onih junaških slo— venskih mladenk, ki se ni ho strašile prenašati vetjih, vojaških naporov v vrat oh partizanskih čet Djtj&rvLihO rje onih slovenskih žena, ki so prerašale ranjence prsko sovražnikovih blokad pod vareii^r«^v Spomnimo se slovenske matom, ki je prebedola ce le noei v skrbi za svojega sina ranjenega partit- zana. In mar ni slovenska žena prav s svojim za- držanjem v dneh borise dokazala svoje politično - zrelost in sposobnost soodločanja pri ureditvi m še države. Slovenska žena je najboljše pognala - trpljenje svojega naroda, ©na bo znala braniti - pridobitve in sadove te borbo v dneh urejenega -- drž avnega živi'] en J a • Globoko ljudski značaj nastajajoče oblastise kaže v tem. da je ljudstvo samo neprestani nad- zornik oblastvenih odborov* Ljudstvo ima pravico da vsak trenutek odpoklice odbornika ali cel od- bor, ki ne bi ravno.X po njegovi volji« Nosa romo kralja uresničuje dejansko to, kar si je pod dc mokracijo zamislil voliki francoski drzavoslovec, ko je dejal, da Je prav a demokracija vsakodnevni plebiscit, vsakodnevno ljudsko glasovanje."/ Ijud stvu je vir oblasti, odbori le izvršujejo ljud - sko voljo« In konSno so volitve tajne, ITihce ne more vplivati na voljo posameznika, da bi ta glasoval proti svojemu prepričanju. Hih5e ne ve, za koga Je kdo oddal glas in se zato ne more maščevati - nad nJim. Tako je omogočeno, da pride do izraza resnična ljudska ^olja. Slovensko Primorje je izvolilo svoje odbore- skoraj po vseh vaseh, volilo je okrajne in okrož ne, kakor tudi Pokrajinski N00- Volitve na Primorskem pomenijo, da jo primer sko ljudstvo politično zrelo in da se zaveda,, da postavlja v sedajnoati oblast združene Slovenije da glasuje za Jugoslavijo« Primorsko ljudstvo dc paveduJo s temi volitvami vsemu svetu, da je ono analo za svojo svobodo ne samo krvaveti, ampak , da si zna postavi j a »1 tudi svojo državo j da se tudi samo Vladati-« Dokazujejo vserju* o^stu« da smo ne samo narod Junakov, napak da smo dsS&von narod, ki kaže mnogim "».arodem žag&da pot v priho dnost• Dalje kažejo dosedanji izidi volitev: da je primorsko ljudstvo p rifcrav lieno-s ledi t i vodstvu- 6 OP v njegovem izvajanju politike aktivnega odpos- . ra in "borbe proti sovražnika« Uovi odbori ni po- stavljajo kot svojo prvo nalogo pomoč vojski in vsemu narodu v Czičh borbe« In končno kc^ejo volitve, da J g slovenski na rod enot ca in str/ijj&a ter tak'odločen* da se bo- ri do popolno zmag«-* pod voSatvc« 07* Vejika ude- ležba na volitvah nespodbibna priča po tem? ca s lov eno ki narod ne poz.ua veo etruukarske raacop- - lJono3ti, ampok., da se jo v trpi jei^ju streznil fc strnil«- Karodna ob los t na Primorskem nan je najbolj- šo poroštvo poleg NOV. da so* salo?.tT.ia zgodba i?, leta 19.14 ne bo ponovila« Gorni s?no se iz lastnih, sil osvobodili. S'°ojo osvobodilno borbo smo vodi ii na otrar^i velikih zaveznikov« iz narodnih, wo žio je zrasla nova državna oblast in ni je veo sile sveta, iti bi se lahko tej narodovi odlco^oo ti stavila po robu. Zavedajmo se, da dane3 volimo in postavljalo ono oblast; za katero so prelili kri najboljšisi novi nase aomovine, za kater j smo prestali toli- ko trpljenja® C* ' 1-, PRIMORSKA ŽENA --1 „---—-AetulCLJ //v cLcikcs besede iskrenega občudovanja vaSl&i S&na&i in dekletom. Čeprav no vam požgali klSe in odved li etae in može, ni nikdar klonil pogum vaSih z v na*t Tako je rekel olau Angleške misije, Avv-:-.r •• lUuko.v v dvojem govoru na enem od &-recan5.il zboro- vanj na Primorskemu Povedal jo resnico« Ne samo, da primorsko z v ne kljub brezupnemu polo^crjn niso izgubile oogn- m.a, Št? več. one no imelo toliko pojema, da £ takrat ko so ;oart*z?:a± podrli staro mejo & ?:ri cd o rok o :?is ostalo Slovenijo moM (izbrale za borbo svoj* imetje j svoje prihranke, Bane sebe in svo- jo steove«. to fclfai da co do dna pozna- le nasilja rLr^Tuas&srolnsErfc £aši*ma<> V prvih par- 7 tiranih; ki. so stopili na mučena tla slovenske^-. - vi dele- £las;nijf<5 svobode in 1 oe n j .r 1/r ^ V::r c?« je pri nor&kg rmati dol&ža J 5 ^ e.t ne.plehouji Sr !rvo"f>la p?'c •jO kri, ker ni hotel«, prodati tui^u; ne da hi so ji na ebzor.iu zasvetila zarja, kake ne bi dala sv je krvi danes, ko v vsej svoji zmag-viti ms Čl vstaje slevdnstvo ? prii^alajoč svobodo, kulturo in napr e dek s vo b3 do 1 j ub ac mu o 1 o ve 1 tv u. S lahkoto .iuora razumeti vr-lskaj 000 radost P?*' rr.oi*s.ir3.h žena. "ko stopajo ilu vSlisoe. pred tre mi leti je posilj ala. PrJi gorska mati svojega otio ka v'^italijanske soley kje:;- so ga fašistični li- ci tel ji učili' ^ta-ovatj. dv vj materin t]ei;ik,svo^ ' slavonski rod' takrat. je Iri^orska mati s trepe- tom skrivala slovensko knjigo, ki je pomenila dat a.>ni redijo dragocenost v J z n je je skrivaj učil* - ■s?/. jegja otroka biatri in pisčti v slovenskem J©£i k>j. učila ga je ljubiti slovaško knjigo.2e pred i;rec;i. J-sti so fašistični ziuoii.cl pošiljal:, nje- rs«- moi-j"In'*sinovc v^d^i^nfe tu^e krajo odkoder 30 2o'vle redko kateri vrnil.# Souali so njeno imetje, rčlxnli v njon dozo in fi odvajali smovc pred tu j? puri ko, ker so bili zavedni Slovenci. Se pred tremi leti .je bila pritioisku žena najbolj brez - pravno litje na svetu« Iii doarv? 3anec je iJlcvensVo Primorko prikuju cono jVvrpvemo* in j.. Osvobodili so jih Titovi - V ostalih predelih očka j c Nemci na efifaj poŽ.iA**"'^liprftib ljudstvo rlada sa viit:. ^r I morska žena 8 one s ni ve o nuj bol :j bra^rav n bit j-')- ona je ;,?olno\ redna in ena^oprevau olavi iio jfru.0^? »3.1 o Venskega .naroda, ^a^ooru vel: držav 1 Jan si.fze' Ti love ftane* j<- prlcefia aadovr? avpjih žrtc-v »o kra.ja ,iihbo požela V kratkem, ko se ftodo nje-ii sinodi, z ve o no dar g ovenčani vrnili na sodro in vko-- pel:' vaojo fccntf; {-racijo novemu* doreu* Od tod vriska;] oča .radost primorska žene, ko £ t o pa na vb li.« c e / panda jo vsem Slovene*m in vsem Jugoslovanom znano, da so primorska Slovenke z ogromnimi shi- ft Jenurodprle nas o narodno vojsko, ia so večje ck3l dela v zaledju prevzele na svoja ramena, da so v no'6eh obdelovale polja, da bo dovolj 5'i-veža tii b«rce^ Daneš,vVsi vemo, da so "romr'li zadn j j. "pri, - liranki iz hiše, da so se žene odrekle najdražjim družinskim spominom, da le borci niso Lacn? . .Pri merska zeha je bila tista, ki je v težkih o arih dvigala zavest ljudem-v svoji okolici •>' Ohht .io la tista j ki £e .dajala vzgled za pogubna." .de jan-j".cv Ona je bila tista, ki ni niti -dopusti, .a, hiti 2iila. Naučila nas je ljubiti našo narolnc teMjp* in vendar se je pokazalo pri volitvah, fei 'so., se vršile in se še vrše po krajih £rirj.crska, do. je število žena izvoljenih v Karodno Osvobodili^ Odbore zelo majhno ^ Vzrok temu ni njihova prema.;! hna aktivnost j agilnont in sposobnost* Prav goCo vo imamo v teh lastnostih prime raki h zeha dovoli dokazov* Bolj verjetno je, da tiči ta vzrok v ne zaij^anju v ljudi. da bi žene mogle vršit j. 3 veje • dolžnosti kot člani l, za ngutavlJan Je zločin.v okupa- tor j c-v in njih pomagaoev. ti* m. /LNE ČAKAJO VELIKE NALOGE .. Odsek za socialno skrbstvo,pri Predsedstvu • SvfOS si je postavil .meddragici kot glavno nalogo v prvi vrsti poskrbeti za nase interniraace izgnance, ki jih okupator pregnal iz domov:* i» razsojal na vse strani ??emoi,1e in po njej c^u piranih državah. Število teh o3.n2.mo približno na stctisoc, med njimi okrog deset do petnajsttiaoč otrok. Koliko teil naših ljudi je še pri življen- ju, kakšno je njih zdravstveno st&nje, koliko 30 otrok, katerih starši so bili pobiti ali so pomr li, in zato ne bo mogoče ugotoviti njih ide.ntite te, kajti otroei ne obvladajo več slovenskega je zikr. in ne vedo> odkod so jih odpeljali, toga ni- ti približno ne moremo oceniti. Kljub terau mora- mo iz^est.i žo^sedaj.vse priprave, da takoj po zlomu, nacistične Hemcijo vse naše ljudi Izselimo, jih spravimo v domovino in jim oskrbimo streho , prehrano, obleko i v. obutev, da skrbimo za njiho- vo politično vzgojo in zaposlitev- mladini v. a po p?votirno v~o ljubezen in skrb, da bo spet občuti- la toploto doma .in se zakcreninila v domovinska- tla. V'.ta ne m en polivamo iT;ene in dekleta 3PZ]Z; mladinko in mladince, da v63 a V30 svojo sile i i: zmožnosti v delo naše" trpinčene in izmučene mate re, družine in otroke, ki jim naj nd novo osvobo jat*«, v najvišje človečanatvo uscterjena domovina zadeli rane in izbrise temno in grozotne njihove, ga pregnanstva. Treba je 30 seč! a j zbirati potr--/'- ni kader, ki bo organiziral in vodil povratek na ših j nt e mi rane ev, ure;} r.I zdra/stvono, upravno i:: politično vzgojno delo v ka.yaaten.-ia in skupnih domovih,^kjer bodo po opra^V. jera karanteni nast;; njeni naši. ljudje. V postov poidejo bolničarke , aciteljice, upokojene učiteljice, gospodinske po močnice, invalidi s splošnim in pisarniškim snon jeis, dekleta in žene. ki imajo organizacii«iire zmožnostif mladinci in mladinke, ki se po- X2 svetili politični vzgoji mladine, ki je bila ta*- ko dolga iztrgana iz našo domovine in jo bj tre- ba preusmeriti in utrjevati v njvem slovenskem - duhu skupnega dela in ljubezni do naše na ve demo kratic to dom-jvine. — .. • * Protifašistično zborovanje žena i..oskva 2.2» avgusta* Junakinjo iz zaledja in £ronte, dolgoletne borke, strognioarke, zn;lho u- metnioe, spretne tkalske delavke, stahanovke,kol hoznioe, partizanke. 1*talke, izvidiiicarke ne se zbrale v Uoskvi dne avgusta na proti! nžv.otič nem zborovanju. 7 duha 30 bili z njimi mili.--oni- zena, rodoljubkinj xz Kpskve, Leningrada, Ukra;ii ne, Bele Kusije, Litve, Latvije, Estonije in ce- le, cele nase nepregledne domovine- Z njlna. bile v duhu milijoni o ena v Jugoslaviji, -'jŠ^aki ii poljski, ki trpe strahote nemško okupacije.Njiho va skupna lastnos t pa je mržnja napram fašistu in anmopozrLvjvalnjst na pripravljenost, dati vse 3ile za boj do popolnega uničenja fo.sizma. To zborovanje je. pnoela predsednica jjensko- ga protifašističnega odbora, junakinja Sovjetske Zveze &ri za duhova. TrJa;iveo ja sreba, naših žena* - je "dejala G^zoduhova v pozdravnem govoru - ljubezen do oomovine in do velikega tovariša f;ta lina*• Burno ploskanje je pozdravilo te besedo. Neprecenljivo zasluge smo si pridobile Sovji-iv-® žene za Sovjetsko Jrpidstvo v tej domovinski voi— An;i. lie d oia'o le v industriji in prometu, t a koj.~ hjzia in znanstvenih institueiah. Ono so v Rde- či Arkadi, in partizanskih odredih- sovjetske 20- doljubkinje gredo efcapno s Sovjetekisi Ijuistvoiii- po poti zma^e •.aad fašia tioriim okupatorjem* * Na zborov anju io govorila Natalija BorSanska j a, 3ri maior in poveljnik oddelka lahkih nikov« Govorila je o uspehih sovjetskih letalce:; ki drobe hi.ti^r jevce v zraku in na zemlji. *Cbra čacu :r) na vas ze.no, svobodoljubnih dežel,obračam se na vas kot žena - vojak -in kot žena - mati. .Borite se proti fašističnim niovrednezem kjerko- li ste, bodisi v zaledju ali na fronti, bodi3i ste letalke ali da kujete orožje, ali ste v par- tizanskih odredih ali znanstvenih laboratorijih« V imenu žena boreče se Poljske je pozdravila zborovanje Ana Madalinckaja, ki je govorila: *Ms pozivamo svoje sestre in brate, da združijo vse sile v neusmiljen boj proti krvavim hitlerjevskan psom. Pod vodstvom poljskega k>miteta narodnoga- ' osvobojenja povrnemo neodvisnost in svobodo domo vini. Me poljske žene se skupno s poljskimi roao ljubi obračamt z vsem sroem do onega, v katerem mi z vso .pravico zremo velikega prijatelja Polj- ske maršala Stalina." Dolgotrajna ploskanje je spremljalo te besede. Na govorniški oder stopi žena - Junak - Saha rova. Nad deaettisoč nemških vojakov in ofioia^sv, nad 60 natovorjenih vojaških vlakov, nad stopet- inšestdesett-avtomobilov je uničil partizanski od red Zaharove. Ona je pripovedovala kako narodni mašČevaloi povsod lomijo kremplje fašističnim - krvnikom. Govorila je tudi kolhoznioa s Kalininske po- ra j ine. Pripovedovala je, da je njihov kolhoz - >gat, da je kolhoz imel stroje, veliko živine , rtove, društvene zgradbe, Čitalnice, krasno hle /o za konje in govedoj toda vse to so prokleti - Nemci uničili. Ko so jeseni leta 1941- prodrli v te kraje hitlerjevci, 30 so kot kobilioe vrgli na ljudsko premoženje. Vso, kar so si ljudje v dolgih letih zgradili so nemški razbojniki unioi li. Ko Je v januarju leta 1942. R A iztrgala ta kraj, je bilo vso gospodarstvo uničeno. Toda kol hozniki so ponovno začeli obnavljati svojo gospo darstvo. V tem jim je v veliki mori pomagala sov Jetska oblast. S svojim požrtvovalnim delom poma gajo kolhozniki deželi in fronti in so že izrc&i li v takozvani fond Kalininske fronte 120 tisoč rubljev. ' Govorila je na zborovanju tudi jugoslovanska partizanka Dar Sanka Paunovič. Dajala je: "Vedno 14 vftoje sile jugoslovanskih rodoljubov, se udeležu jejo bojev proti non&kim rotorjem, prav je rekel maršal Tito, da je največji uspeh"našega boja - bratstvo in edinstvo naroda" Jugoslavijo. jDrvk-jas:, ki dokaz za to je aktivno sodelovanje lena v o-* svobodilnem boju. Kmetice sodelujejo v boju HOV. One skrivajo ali uničujejo žito, ki ga jim hoče vzeti nemški ropar. One prenašajo hrano in mnni- oijo na položaje in odnašajo ranjence. V vrstena rodnoosvobodilne vojske stopa na stotine : čodo- lpubkinj, Hrvatic. Slovenk, srbkinj iz vseh fcstt — ^ev. Nikoli ne bo ljudstvo pozabilo ime Nade (ia~ jeve, ki je v .središču Zagreba pognala V srak o- srednjo pošto in pokopala pod ruševinami mnogo - fašistov. Nihče ne bo m>n je, ki jo v gplitu razobesila zastavo svobode.JU goslovanske žene ljubijo ruske sestro. Ve sto prve ponudile rvko in vaši podvigi za vzvišani - cilj so nam bili za vzgled." Nastopile so tudi druge govornice Iz različ- nih krajev 32. Na koncu zborovanja Je bil z veli kim navdušencem sprejet pozdrav vrhovnemu po- veljniku maršalu SZ, Stalinu. Četrte protifašistično zborovanje Sona jo iz dalo proglas ženam Anglijo, Aiaerike, Pranoije -- poljsko, Jugoslavijo, Sehoslovočke, Belgije,Nor- veške ? Danske, Nizozemske, Carske ter vseh svobo- doljubnih dežel na svetu, v proglasu je rečeno: "Drage sestro. Za^ovražena Nemoi.la žo ouje rr Dal tiku grozno grmonjo r.opov vso ruoočoga 3ovJotoko ga topništva. Istočasno padajo po hitlerjevoih. - vedno veoji udarci an&loamsriških črt« One izgan jajo nemške roparje iz Normandijo in Jih. tolčejo v Bretagni. Osvobajajo m&3to za mestom. Nove ar- mado angloško-amoriške. co krenile v Nemčijo.Toda no smemo zamuditi niti trenutka. No !=iiaeao po z ob i ti, da je sovražnik se nevaren. Ko zvorina začu- ti, da se ji približa koneo, Je šo nevarnejša« - Naj vqm le vedno bdi pred očmi slika "Ljubi j i ji - skoga taborišča smrti". Kruta slika Rasističnega divjaštva. ~ sort nemškerju fašizmu? Življenje na šim otrokom slovesno,Je m taua-zecane3a himna. 15 Roteči Križ no delu Vkljub težki borbi za obstanek slovenskega naro- da in za njegovo svobodo, sao se tudi v najbolj- ostrih spopadih s sovražnikom vedno zavedali d.'lz nosti , ki jo imamo do svojega fcli.Vnjega. 3 tem smo dokazali, kako velika?^sveta in vzvišena je naša borba. 2e od vsega začetka nas je votala - skrb za nase ranjence in pa za tiste naše brate, ?xi-;.jih je4okupator zapri v Ječe, pregnal v tuji-i no in oropal vsega imetja, Tisočem in tisočem saD pošiljali hrano in obleke- Tisočim, smo na ta na cin rešili življenje. Storili smo mnogo, da olaj samo bedo žrtvam okupatorjevega nasilja in vojne vihre, podpirali smo vdove in sirote, podpirali- smo svojce partizanov, skrbeli 3^0 za otroke in žene ustreljenih talecv. Nikdar nismo tako zelo razumeli trpljenja svojega bližnjega, kakor se- daj. Organizacija ''^iovairaka narodna pomcčVJe v okviru Osvobodilno Tror.te vršila svoje clovecan- sko delo že od vsega začetka ir. ni pustjla nik - dar- Spričo mednarodnega voja^k^gt ir. političnega ugleda,,- ki gr uživajo'n&rndi Jugoslavije po Y8v*tc sveto. nam je bil ont;goČa3o> d-.\ smo ustanovili- Rdeči križ »Slover.iic kot on stavni del Rdeoega hd že Federativno Ju £01? lav ije. Ta pa se je vključil v mednarodni Bdeči križ m s tem emo sod" bit go več možnoeti po stekati tistim, k± nase pomoči tako zelo p^ičiiku4fc1'. Krivic*., ki jih trpijo, ne bodo odslej »aprej le stvar nas samih. Zloči- ne, ki jih vrši okupator po nači zemlji, bo pred vse svetova© javnostjo obsojal nednarodni Kdsči križ. 0rganizi7TJ bo v zavesn:ekih državah zbii.-- k:-: za najpotrebnejše; podlagi konkretnih - po- datkov o be.oi pri na«r,č jih bomo pcslali* S tem pa seveda ni rečeno, da se*. skrb za na se ranjence in za žrtve okupatorjevega nasilja - 3tresli z naših ramen, 'Uii&kor. Prav sedaj,mora- li m-. povaoaoi našo skrb za ris t o, ki sc s svjjir. - ei; j r»n: ;«o liks anpr; n~r;Ii k te&u, da 2 ar ko žr> V r.:uv kratkem času Triov.' i jomo kin^a vajine in s v obodnegu življenja, :- -•iruifliiic nu to, la bi r.a 1-c.pšoga življenja, ki ^a bomo uživali mi in naši otroci, hodil narsikiu pohabljen po sv-jtm ali pa bolan oelo življenje. 3ato naj bo r.aša pr va skrb - skrb za ranjence, fc vseh ^kr^žjih, o- krajih in vaseh se ustanavljajo odbori HdeČ-ga - križa. I.raj"ne bo slovenske 7,ene, ki o? -br^zbriž- iio gledala na delo "teh odborov. Saj sVorjaj ni huinl nobene,'ki so ni no za ali i^i način po Kagala ran;: ono slu Vedno so bile v toku naoiralne okolje ::a ranjonoe in bolnike, spomnijo se zlas— •ci r.a mednarodni ženski lan 8- marec- in vendar, sLi) . ostati. samo pri tom. Organizirati je treba takojšnjo pomoč ob pre vozu ržpj^noev skozi vas ali o« so nahajajo kje v bližini- Poskrboti je treba, da Je takoj na razpolago topla voda, cista posoda, čiste obveze i.n perilo. tfuditi je fcreba ranjoncem lanko hrano, Čat" icl. 7 takih drien, -j so, ranjenci v cližini, mor.i biti vsa vas v n^iiiov;. sluz/bi. loskrbe^i je i-reba -ia ugJdna ležišča, da jim ponoči ne bo mrfcZ' da ne bodo na prepiha. V oaitom slučaju moramo cd stopiti o^oja ldžišctt, svoja stanovanja. V3e po- trebščine morajo biti takoj pri roki, -da no bc odvečnega letanja in zmede, za to skrb cigovarju 0 loor j"vle~oga križa v vasi, po mag-ti p 7 Morajo - v:? i, z las t i žene. irav -'ako mora 1IH pristopiti na pomoč ob raz niii nosrečah, ki se tako pog. sto z gode pri dolu na smelih. Kadar se p javi bolezen, o kateri su- ni t o 7 da je nalezljiva, je treba tuicoj vse ukre- niti, da se bolezen ne razširi naprej. Vedeti mo ramo, Kje se nahaja naj bližnji zdravnik ali bo3.-r nicurka* Če vder« v naše kraje okupator, mLra RK p.^ma gati pri evakuaciji ;>trok in staršev. Člani,- BK morajo zadnji zapustiti vas. Ko se okupator j.\ 01 -r j enih zločinih spet umakne, je tr^ba takoj - na liti pomoč in s pogumnim nastopom oouiriti ma- 17 lodužne. pomislimo tudi na nesrečno brezdomce, ki so ostali z otroci na cesti. Pomislimo me, ki sns tako srečno, da imamo se streho &ad glavo,kako je pri srcu tistim materam, ki ne vedo, kaj bodo ta dan jedli njihovi otroci, polislimo na tiste xca- tsre>. ki s strahom pričakujejo rojstvo svojega o t rok a, ki ne ve do, v kaj ga bodo zabile in kje nu bodo posilale ležišče, pomislimo na pogorele^ pomislimo na to, da mora marsikdo radi pomanjkan ja sanitetnih potrebščin umreti. Pomislimo na lis te otroke, ki brez staršev tavajo lačni in g»li% ter objokujejo smrt svojih mater in očetov. Po- mislimo na trpljenje zapuščenih staroev. Trpljen je nedolžnih otrok je strašno, zapuščenost nemoč nih starcev je okrutna. Nadaljujmo dejavntst tedna Rdečega križa še naprej. Skupnose posvutujmo žsne vse po vasi,ka ko" bi uspešnejše pomagale odboru BK pri njegovem dolu«. S tcm:. da bomo somi napravili Y3e, kar se le da, da olajšamo trpljenje slovenskim*borcem In njihovim svojoem, bomo preko ET. najlažje pozvale žene in matere vsega sveta,* da bi nam prišle na pomoč. Mara Rupona - Osolnik članica Grl« odbo hK za Slovenije. ŽgoČo Julijske sonoe objema V3e Slovensko2ri morje.- Proti severnim planinam 3e pomika 25 lju- di, 2£ mladih življenj, ki so ob regljanju stroj nic in ob požiganju domov pomagala obnavljati — slovenska 30I0 in se končno odločila, da se po - svete za večino našenra otroku in obnovi naše vasi. "^olga je' pot> ki sino^jo prehodila« Iz Brk.1- nov prav na sever, to ni šala. A če bi bilo -Gre- ha hoditi trikrat toliko, bi rada šla, samo da dosežem ono, po čemer sem hrepenela vse življen- je." 18 Tako je govorila Ivanka svojim mladim tovara čicam. Bila je hči srednje kmetije, ki ni i-iaogi da bi'plačevala drage študije v Trstu« Čelja znanju in revščina*, ki je naraščala z leti fa^is tičnib. kriz/, sta jo odtrgali od doma in jo pripe. Ijali na- Fefo> ter v Italijo, kjer se je kot sT&ja' kinja preživljala in sanjala o svobodni domovins- ko-ji ne bo več treba delati v velikem tuje/n nie-s tu« Da bi se ji kdaj »polnilo največje kjprnenje njenih mladih dni? da bi postala slovenska uči-e,- Ijiea v domačem kraju, ni več mislila- In vendar leta so prinesla tudi to s seboj. Lahka ir. prežoa se Je sedaj apenjala s tovarišicami navkreber — proti cilju svojega življenja« Sroe ji je pelo ta vriskalo« Le s težavo sta jo dohajali 3vetlclae&* Mira in vedno nekam zamišljena in sanjajoča Leja- Cbe sta bili^še mladi. Zapustili sta prvič rocfoo streho4 prvič sta se poslovili od svojih mamic -in šli v življenje- Kam? Danes je težko oditi. V Na vsakem koraku te lahko dchitl nekaj groznega in nikoli ne ves, če se bos še vrnil. Toda šli sta da bi postali dobri slovenski učiteljici. Še: nek do bi moral biti v njihovi družbi. Tovariš- tam z južne Pivke se je tudi odločil, da po j de. Toda ni ga, Zakaj ga ni? Ali je padel v zasedo? Pravi li so, da so bile zasede pri 'StoPetru. škoda bi ga bilo, mladega fanta- študent je po poklicu in violino zna igrati. Misli premozgavajo njegovo — pot, aroa je radi nje težko. Na vihu planine dohite tovarišioe iz Vipavo, V senci počivajo in južinajo iz svojih nahrbtni- kov, da bodo bolj lahki« Kdo bi nosil tako težko tako dolgo pot- ''Kam tovarišioe, kam?w nNa pedagoški tečaj** *He tudi, me tudi.* Mahoma sc si znanke in uuihotaa je pozabljena vsa utrujenost. Se misel na tovariša, ki bi mo- ral biti med njimi in ki je morda podel sovražni ku v roke, je nekam izginila. Tako se vzpenjajo v poslednji klaneo, od Br- ki.rov in pikice, iz vipave, Krasa, (Jorice in Brd, 19 iz kanalske in idrijska stranic :-:5 Jih iz- med oni i-, ki so v letošnjem i o laket, letu $>r*ora~ le ledino in postavil« prve temelji novi sloven- ski šoli v novoosvcboJeni rrimorskU• mladi so še inladi in neizkušeni. jloko bodo vzdržali trfto dis oiplino, ki je z ozirom na vojaški položaj po- t robna V Kak.) bodo prenašali napore, če pride ha j ka? Izmed vs3h 25/be r; 1 o:.koto prenašala? le o rna Ji lila borka. Živela jo v brigadi. 3a njo j 3 tri gad a s svojimi iolgitni pohodi in trda 1-3, t-i. bede, ki jih je preživiJ$la z man<., ko so ji fa- šisti cdpelj /li posta. "3i srečna, Duša, da si končno na slovenskih tleh; da lai^ko poučuješ našo-otroke?" "Ti ne veš tovarišioa, ko.;co mi je prišlo vča sih hudo, tam v Lorattu. 3a;] so bili otroci do- bri, a vedno sem Čutila, da sem;tujka« Vr*uno me je zgalo hrepenenje po domovini." npa Ifcisa, razumom to, popolnoma r~z'imem*Tebi samo to»i_povem, (ia rae skrbi za ostala, da jih - nebi odbil* trd^ di o oi plini rano življenje, ki '3;a bomo morali živeti. Skrbi me, kako se bodo nava- dila nanj one, ki prihajajo prav izpred praga 'i-o rioe, so vajene belih ovotlih rjuh, in mehke po- stelje". 3 nNiČ «aajj te ne skrbi, vsemu se privadi jo .Vsak do izmed nas ie dolžan, da so V3omu privadi, okusi vso j deloma ki ga prestajajo na ši borci že preko treh polnih let."-, 2 T so jih je tisti večer zgrnilo okro^ kutl^ kjor so delili večerjo. novih ljudi je pol .g- lo na sonc -:"n napolnilo drugi dan preprosta 2:neč ko izbo, 3V0 j o učilnico, '.'le dale sm u njihova 'Ob- raze, tehtali njihovo znanje. IJbkatori so ga čr- pali prej na italijanskem učiteljišču, nekateri, na trgovski šoli, nekaterim je dala le slovenska osnovna šola izobrazbo, ki so jo imele. Med prvi mi. drugimi in tretjimi pa je bila vsaka razlika popolnoma zabrisana- Nikoli in nikjer se ni triko jasno pokazalo, kako malo je dala fašistična ko- la. Proti koncu prvega tedna o o z« .ipelo strojni- ci g €;. h a nasprotnem bregu se je pričela borba. * ti- ri dni ie trajala in nas prisilila; da smo 3e sa tri dni umaknili v gozd, da bi sovražnik ne zapa zil nase edinica. 5Strti dan je prišlo obvestilo, da nam prihaja sovražnik za hrbet. Hajka- D;>lga~ kolona v razdalji 5 metrov se je vrla mod hribi in se upogrbala pod težo nahrbtnikov. Iskala je novega in mirnega kotička ter svobodnega,kjer bi lahko' nadaljevala začeto delo* SvečBfje prispe la do samotne gorske kmetije, v kateri je našla nov dom- '^una je lila cud.vito svetlo00 na stre- ho tega ncvega doma in na drevje, ki ga je krog-- in krog obkrožalo. Trudne od dolge poti-so poleg le tečajnice na mehko mahovito travo.- Prvi - t in najtežji izpit je bil prestan. pozabljeni so bi- li beli domovi tam doli ob široki cesti-in vse , kar so pustile v dolini. Pričelo 3e je smo temo delo, Ki je zahtevalo celega človeka. Niso se mu izmikale: V hajki so zanj dozorele. Še neugnana Sdenka,^ki je prišla skoraj naravnost Iz bivše fašistične uoilnice, se je '5v>val ta svet, mi sbude pč;err. mal-j premikajoče se toč kc; visok*. na hribu. X.aj je to? Točke so pomi kaJm vsdno navzdol ued grmovjem in med skalami - vedno nižje. Kmalu sem razločil, da d o ljudje,po • cčiiKl ženske. rjjs«xče ogroune tovore sena.Po dol em i>acu -so pričii mimo nas. daj dober dan." "itog 3aj, kake je?h .-v, : "Š, vroče jo in tf.žko^" "Kam pa nosite to senoV" . "joli v dolino.* "Koliko poti imate še pred seboj?" "Kh, kaše tri ure bomo še nosili. l'a sreono- tovariši, moramo naprej." Napele so se misioe. zamajali sc se tovori. Gledal sem za njimi. Videl si samo veliko ko po sena, kakor bi imela človeške noge, videl si . samo to, če nisi hotel videti drugega. Ves čas košnje, vaak dan veo kot tri ure visoko v hribe, nazaj pa noseč več kot pol centa sena- Vsi otro- ci, dekleta, žene in možje, vsi nosijo. Od njiho vih nog izlizani lamni ori poti pričajo o njih trpljenju. Vsak dar; opravljajo težko £ot in kakr v zasmeh vodi pot pod žično zeleznioo, last tuj— pove trgovske družbo, Skoraj 9 desetletij- so bi- • li ljudje - trpini - pod tujčevo peto; 3 desetle- tij jo garali toda ostali so le nemi nosači. Kar jih- je kljuvalo ves sužnji ča3, jih je sedaj od- • krito zabolelo in vstali so v boju za svobodo.Ko smo. jirr peli in igrali, so uprli v nas zaupanja- po3.n pogled in i?i smo bili penojni, da'jim nosi- mo nov Čae« Skromni so ti ljudje, ne želijo si . mnog^, saht-r.v .ju Rifcc car. o ^no jih navda- ja z radostjo: i- bodo zaživ-.ii rT.bTdn* živ 1,1 en je, vrediu človeka. 3e b'»ic trpeli v boju za življenje, kajti skr pa ^ njih tolike ljubljena zemlja. še b2;dc nosi li bremena, toda ne bo jih težil ni kak rt'«oLiavon nosili jih bodo svobodni ljuaje, otrooi, deicletn, z ene, fantje in p;ožj* rezijan^kl. Sanjo. KA 5TaJEHS£EM SO ZAV^ULALL S^OVJ-NSICE JAS2AVJ3* vLa, zarlapnlale so po vsej Savinjski dolini in še drugod, čeprav je svoj oas trdil; Steindlj- Kser oivilae uprave za Spodnjo Štajersko",da iia- bodo vi-.ele nikdar. 7 vexikim navdušenjem mi je pripovedovala- tovari^ica^ ki je pravkar dospela iz Štajerske, ka^o so naši partizani osvobodili, del tega aevrriega ozemlja našo domovine. Takole mi je pravila: n£o jo bil Izdan Pitlorjev preglas za popol- no mobilizacijo, smo štajerske zene sklenile, du ne buno pustile svoji! mož in sinov, da bi se :o rili za Hitlerja, da oi krvaveli na vzučdu, dali so horiii piotlpioyimsxwemu narodu, ?:i skupna z ostalimi zavezniki prinašajo Kvro^.i rešitev, 1-j'e, me te^a nismo dopustile. Masi 3lnovi in možje naj s« oor-jozu slovensko zemlja, berij o naj se pro ti okupatorju, in proti izdajalcem 3?. venskega - naroda- Z1'to se niso odzvali nemški uobilizuoi- ji, temveč so stopili v vrste ?JV v velikem šte- vilu zlasti po prihodu slavne 34 dlvizij©.£o smo se poslavljale od njih, ni bilo solz v naših o- ceh? kakor v leta 194*1» ko so Menici izselili iz naših domov brate in sestra uor jih odgnali v nepiska taborišča. Ne, to pot. nismo jokale.prisro no smo jim stisnile roko v pozdrav ter z vesel — Je tu zrle za njijii, ki so odhajali zate, da reši- jo sobe in as pred nasilnim okupatorjem. lies J v., i.!**© šli vsi, Marsikatero zavedno Štaje^vko jj daiee sram, da is-a m:.za pri venuonih. Saj to je velika sramoto.. imeti moža pri vermanih. Ijaogisd sicer že prišli k nam, drugi bodo pa še, če -pa ne. jih bo doletelo, isto, kar bo doletelo Hitler jal • ^ Kako močna je naša vojska, nam je velik do- kaz? osvobojeno ozemlje na Štajerskem, na ' tiste« Štdjc.rekeni, na katerega se je Hitler zagrizel t vrojj:. svojici strupenimi ljudmi. Nemci in verma- ni so imeli utrjene postojanke Ljubno, Luce,Gor- nji grad, Šmartno ob Paki. Mislili so, da so te postojanke nepremagljive in za vedno njihove.Na- ša vojska pa. je pokazala svojo vojaško sposoVrcst. Na ozemlju od Mohorja, Pece, do i3ave in Kozjega, so stopile vse edinico v borbo. Pričeli so napa- dati sovražne postojanke- V Ljubnem so se Nemci utrdili v vse večjih stavbah, postojanke 30 biLe zavarovane z bunkerji. V trgu samem je bilo leg- lo gestapovske bele garde pod imenom "revsova - banda", ki sc ljudem lagalin da imajo zveze z An gleži in da dobivajo od.njih orožje, v resnici - pa so delali po navodilih gestape. Borba za Ljub no je trajala vso noč in ves .dan. Naša vojska jih je prisilila, dh so se udali. Pila je prava pou- lična bitka/lTaši pogumno jurišali na "3vabe, ča eeniso imeli niti časa umakniti« Ve rman i so :e pa predali. Ho pa so drugo postojanke izvede- le. da so padle Luce, njihova naobol^J utrjena po *cjanko, so se kar predali. Zlasti se, ker je padel v na;.'a r-ke tudi G-orn^i grad, kjer so se 'lemi utrdi!!! v nekdanjem samostanu. Naši borci, so d^kozol?., da zr.ajo premagati vse zapreke, če gre za svo? odo slovenskega naroda. Potem je sla po kar postojanka za postojanko. Tobili smo mno- go orožja in ostalega materiala. d kakšnim navdušenjem smo pozdravljali • naše borce-. Vesolja ni bil';, ne konca ne kraja. S pre ziror* s t. o gledali na ujetnike, ki jih je naduta icr«?—u ma.n ila- Na obrazih domačih izdajalcev- po. je bilo opaziti kesanje. da so bili morilci - našega naroda., 4 jo naša vojska zasedla dolino, so zavihra le zastav^ 3mo naše rešitelje z vsem, 7. -i po ;,;i sno gorje :>e sel srb- ski borec, nje m v ob strorj in dekle- je boljše borke-, ni požrtvovalnejš* bolničarke, kot je bila '.jrbk;rt^a« Iz ^rečJ.h va- si, iz c-pustošenih n j i v in gozdov iz preranogj o krvavih borb iz mučilnic in moriš o je z ras tel nov lik srb- • žene; r-eizprcsnč t: d*, v borbi proti (sovražni j/c; ? nežno Čuteče za vse brate -in sestre, Ki trjijo v tej največffi borbi vseh „ o as ?vz ene kateri je -Ljubezen do naroda, borba za svobodo -•* najvišja zapoved> "r^eČa srbska 'J o na je prva do- segla svoj' cilj- Srjjofca dren ta ih so svobod- ne, na srbskih tleh s ti v i Tpdole roko naše he- rojsko NOV in slavna 7.. Hrvatske zone p ; le v zadnjeji času večtv^ličantnih rman i fes taci it ir\ kiterih sc iz žile svovo voljo 'do sV^ ajm a žrtev in v.Ajo za - svojo pripadnost k fnitovi_ Jugoslaviji ln sva* o tesno povezanost z ostalimi narodi Titove jugo — slavijo- bazen /ber^vapja Irvats&j ;rntri,o ka tfcrem srno sadujič&oro ča 1 c. so bilii zborovanja ti di v Hrvatskem Primdvju, v _..»or!lavini;v i^rlrr? - skem okraju in v Ha^S cafr". 'iene so pjr:čald o moW bili z ari Ji: £ena, r mobilizaciji ^ vojsko in o svojem velikem dolu za TTCj? in o svojem -.Ul-r za izgradnja rfa&odne oblasti. jamo v okraju Katice 26 jfc zbrala sebf; okr.>£ j otar > lojenega okorni j a, hrvatske zo- no so p >6VG'cile Vse svoj<* sile sj-ruvijar. ju pri - uotev, posebno aetvi. Njihovo geslo• b- J : žuajeiao sitg žar.jemo ^rnago,"" Jasa vojska mjra" - biti dobro pr^skrbljeaa.u V pošeski V..:-1i ni bilo v oni sami noči po žeta,. 300 vagonov žip-v^p^o tifašistke so šele, naša vojska po je sc^aži^i, da-tudi eu.> zrno ni padlo ./;,. okupa'- p: ju v r: ke. Tak j le bilo po vsej -Hrvutsfti. .je lahko dala cau.o ena vas -.ž a- vojsko £7 -'Vagonov r;rano, ' " ' ' i • i - 'A- 4 • .i.KKMbif^C MOST • . rovuiisioe iz • fcupadno il-'4imyrs.».kS^žtfa • so poslalo svoj okvirni nrort irt -:eo iy..r ^dale- t-.'kmo 3red.T« je. vr-A&orskemu okrožju. "b. do v .slociočih panogah; . X/ ione mora j o.'atni tesnobe s očČ clov ata.' e i, $ In res so 3e zbrali skoraj vsi. Tudi obare mami- ce 30 prišls mnogo ur dale9, da volijo.Kesno je ljudstvo sedelo v gozdiču za svojo poznano vasjo in premišljeno volilo svoj 1100. Te dni se vršijo volitve tudi v tistih visA okraja i*, kjer je okupatorjeva postojanka- V zadnjem mesecu so bile tovarisice okraja ia. zelo pridne. Za našo organizacij- so pridobi- le tri vasi, kjor doslej še ni bilo našega odbo- ra- Prostovoljnih prispevkov so nabrale 19-101 Bazen tega je dala samo ena vas za sanitetni ma terijol 10000 lir. Tekom zadnjega meseca 30 vkuhaihe za našo sko 1200 kg. paradižnikove mezge. Nabrale so o — gromko živeža, sanitetnega in pisarniškega mate- rial a ^ darovale 30 tudi » zastavo za eno edini co nase vojske. NA$£'YZQBir£ ŽENE V ISTRI Naše vojaške edinice imajo istrske žene in dekleta v lepem spominu. Ha j pridojo v vas ob ka terikoli uri, tovarišioe so vedno pripravijene/ii jim operejo perilo. :• godilo se je že, da je pri Šla brigada cez noč*v kakšno vas. Povarišice so - tak^j namočile vse perilo, prale vso noo in dru- gi dan je šla lahko brigada spet naprej. iS njihovo geslo je: Ker pri na3 ne ^raoe toliko živeža kot drugod, pa moramc pomagati naši vojski nn ba na- čin. . POŽRTVOVALNA KAMI C A Cb prometni državni cesti stanuje 7^ letna - mamica. Noj pridejo naši tovarisd ali tovarisice k nje ob se tako pozni urifvedno je pripravljena da jih popelje preko ceste in re*:e do varnih ste zic. fce moti je, da mora marsikdaj ponoči vstati in se odpraviti na pot. Našim tovarišem in tova- šioam je kar toplo pri srcu, kc jim s pravo ma- 30 •urinsko ljubeznijo seli ob slovesu: KPa srečno t č(xivcevi j '---SJOTlfn NA IA23I -----J o poznala sem te meseoa februarja v Vrvici vi pavski vasi, kamor si prišla kot cdposiank* Trsta na prvo pokrajinsko . konferenc i ftena ti Vu- venskega Primerja- Izmed stotine Udeleženk, in znonk 3i se mi prvi hip zarsala v dušo. Prišla si paofcd juga, od morja, naravnost iz mesta,ki je nara ker si xe najbolj že "li in ker je ceh najbolj potrebna." Ivo je besede 30 narodile na vse prisotne globok vtis. Se nasledil jih dneh smo jih začeli konkretizirati- Tatco se je zgodilo , da s-ffe se na-sli sredi Trsta, sredi njegovih šumnih ulic, sredi zlagana 0 polomu Italije 30 prihajali k tebi po kp svete in co pomoč.prihajali so Woji sošolci in njihovi sorodniki, prihajali' so tvoji bivši pro- fesorji. "jO poslednjega utripa si poznala Trstia njegovo bitje ta~ vale načrte za vr?e lepšo in boljše bodočnost tof- ga mesta« Snovala si jih vse dotlej ? dokler tečii so nekega dne prijeli zločinci, ki so ostali v mestu kot dediščina italijanski fašistične drža-r ve. V podzeDiskih prostorih vile na ulici Pello oguardo so te mučili do onemoglosti. Ničesar ni- so mogli izsiliti iz tebe a Radi prezira, s kate- rim si jih do poslednjega diha motrila, so te rz sekali na drobne kose. Kje leže zdaj tvojo kosti,Slovemca? Lorda na pokopališču pri sv. _kni, morda, kdo ve kje. ,5aj to ni važno! Važne j$t"o, da si ostala s tvojo sve to mislijo in ljubeznijo med nami, da ne bos v teh dveh nikoli umrla. Mara Samsova. MATS1U Mati) spominjam se nate v tihih nočeh, ko zvezde zlate in luna svetli. In premišljujem minule dni. ki kot megla pred mano stojijo. 3 po min jam ije tistih otročkih let, ko na te mati sem j;rla7 ki lice so gube neštete zorale : in solze v očeh so vsak dan. ti sijale. Iliati, kdo gube na lice je t'3bi pritiskal? Kdo solze iz oči je tebi iztiskal? a ' '55 To storil tujoin je.fcijtsb* teptol je, a zemlji slovenski on gospodoval je- ^i ifiooin dan trpela, se potila, da hčer edino si zredila« Da hčer nekor?borit za te se po j de, tega takrat še ni3i umela* 1C0 vprašala, kje očka mej 3e nahaja, da nikdar ne zrem njegov obraz? pokazala si z roko:K.:am drli je pri piavi, življenje je dal v borbi krvavi*. Prisegla takrat sem, da ooku s>.-3dim, kar.ooka ni storil, to jaz zdaj storim: da narod iz suženjstva dvijnem,, da materi svoji fcom zboljšala rini. "ato pa v borbo z vesel j em^ korakam, na akcije,jurlse komaj ze cakan. In k tebi o mati vrnila se bom, ko prost'bo naš narod, ko prost bo moj dom^ Roza. SfrOJ NAJ CU XVI TE JŠI POLOŽAJ Naša uradnikova Vrigada je povzročila švabom in švabobra^cen že marsikatero bridko uro. -jaogo krat so že nataixko preračunali, kako nas bodo u- ničili, a vsakikrat so 3e bridko uračunali in se s težkimi izgubami vrnili v 3voje brloge- Ta&oje Mlo tudi takrat, k6 sem doživel- najbolj čudovit doživljaj svojega življenja- Pili smo na premiku. ICar naenkrat je začelo streljati^ okoli nas« Nasedal Svabi? Uaši 30 ogeaj takoj vračali » Nemoi so imali izgube in so posta- jali čedalje bolj besni. ...or^la sem se uaakniti iz položaja. 7oda kam? Nikjer ni bilo ne grtia ne skale, .lo seoi se plazila previdno po golem -- bregu proti Idrijci, so me :Jemoi zapazili in za- čeli streljati name*. Ne vem kaj mi je reklo naj skočim v vodo. oda je bila precej globoka in ko sem čepela v vodi, mi je segala nad glavo« plava ti nisem znala- ničesar nisem čutila. Ko sem Čez malo Časa pogledala iz vode, sem videla da stoji par 'Jemoev na cesti nad vodo in da streljajo 34 neposredno proti meni- KrogLe so« padale v vedo kot toča«. Takoj sem se spet skrila pod vode. Ko ii je zmanjkalo sraka, som pogledala iz vede in spet so frčale krogle krog mene* To se je ponav- ljalo toliko časa, dokler nisem čutila, da mi gi nova zavest, b precejšnjim naporom iz z vso spre mo sem se pod vodo priplazila na nasprotni "breg. sem se spet- pojavila na suhem in sedla na tra vo, so flemci prenehali strelajti. Kot skozi meg lo sem videla, da so stali in me dobelf? gledali. Najbfžfšvojim očem niso mogli Verjeti, da sem še živa. To priliko sem izrabila, da sem se splazi la za grm in borba se jo nadaljevala* Trajala je do, nooi; dokler Nemcev nismo. pregno.li« potemssu obnemogla obležala za .^rmom* bele drug. jutro so me našli. Ravnali so z menoj kot z utopljencem in še danes ne moreči verjeti, da sem popila toli ko vode i ji da sdm ostala kljub temu pri zavesti. 7jOl prisilno kopel j pa 3em Švabom in švabobrso oem zaprisegla maščevanje in sem zaprisege dosl~j tudi držala«. TJa ta dan pa bom še posebej mislila takrat, ko bomo gnali Švabe preko naših meja- • Tovarišica iz Gradnikove brigade. mši DOPISI PROSLAVA 16• SSPTSilBRA V OKRAJU PODITANOS. Z veseljem smo zrli na predvečer 16.15* v na še hribe in ^ore, ka-jti na vsakem hri>.čku se ,je svotlikal kres. Bile jih je bre-s števila. Oglasa li so se streli iz naših partizanskih pušk in 3trojnic, brezštevilne rakete so 3e svetlika- le v zraku. , , irea^pnl sme bili mi rrimorci ob tej prvi o bletni6iv T Primorske k Jugoslaviji, zdelo se -• nam je, da smo že svobodni, da je suženjstvo in fašistično trinoštVo že daleč za nami« Okrajni miting * se je vršil v nekem gozdu pod 'anosom ob bbllni udeležbi. Tudi marsikatera mamica se je udeležila. Tripravljen je "bil majhen oder, nešteto za stav je vihralo.. Skrajni tajnik j" je v imenu o? pozdravil vse navzoče, tov. ,'ojze je pedal poli- tični pregled in nam prikazal vs:\ veličino naše borbe- Neka tovarišica je podala deklamacijo"Naš narodni dom*." Tovarišica Lenčka je govorila o aeptemberdkih praznikih, o bazoviških žrtvah > predvsem pa 16. II. iledil je dvominutna molk in pa pesem "žrtvam". ?o deklamaciji K kateram" je nastopila tudi mama'Pivčonka, mati treh partiza- nov, pozdravila je vse navzoče v imenu vseh pi/ ških zena» Ob zaključku smo prepevali razne partizanske pesmi. Razšli smo se z veselim obrazom, misleč nato, kako slavno bomo šele praznovali. 16; EC- prihodnje leto. ko bomo res vsi narodi Ofugoslavi je po tolikem trpljenju združeni v sv&bodi. . • Zmaga« NA 01R0ŽHEM ZBOR'.T7ANJU okrožnega odbora smo dobili sporočilo: '"pripeljite zavednih in zanesljivih tovarišic!" Bil je krasen dan, ko smo se tihotapile iz Id±i— iio smo prišle na določeno mesto, je bilo tsom ze mnogo tovarišev in tovarišic, ki so nas prehi teli. a pesmijo in vzkliki 30 na« pozdravili ^-a j ti.V3i so ::±1± radovedni, kolibo nas bo prišlo.' Idrijčanke smo se odzvale v prcnejžnjeo številu, Čeprav je bila tisti dan okupatorjeva straža pa ostrena. predolgo bi bilo če bi hotela popisati ves program, le to naj povem, da nam bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. tosluŠali smo naše tovari še in tovarišioe iz vodstva, kateri so nam v je darnatih besedah razložili/ sakaj je ta borba. Vse je za svobode, za enakopravnost za boljšo bo dočnost nas in naših otrok. In zato ni nobona - žrtev prevelika. Slišali smo besede naših borppv, ki so prestali vse g«crje okupatorjevih internat - cij in vse gorje partizanskega življenja, a klttflb temu niso klonili- Vsi 3mo zaprisegli,do. tulili ne bomo. ..;i ne klonemo do končne zmagev & ti-mor-a- mo zvesti našim borcem, katere moramo s svojim - delom podpirati do zadnjega, naj se bore za ves slivenski narod, torej tudi za nase idrijske ru- darje, ki so pretrpeli že toliko zatiranja. Na zborovanju sem obljubila, da hočem storiti še ve£, da so hoč€m z se večjo požrtvovalnostjo oprijeti dela, da prikažem našim rudarskim ženam In rudarjem, da se bije zdaj borba tudi za njiho ve pravice in da mora slohorni rudar sam zgrabili ^ za jpuško. f/loje geslo bo:n Yse za partizane, vso za naše borce, vse za našo dokončno zmago. Hezlka iz Idrije« KAK® Sm VOLILI Zares praznično sem se počutila na dan voli tev, Čeprav je,bil lo delavnik. Tudi pri drugih sem opazila isto, He le s tem ,da smo se oblekli v praznično obleko, tudi sicer smo se počutili - praznično, ker smo obhajali veliki dan, ki ga še nismo doživele nikdar v svojem življenju. Bile — smo pono«:ne, da tudi me^žene in^ dekleta prvič v življenju soodločamo o usodi naše vasi in cele — primorske. Ob devetih zjutraj so že ""'šle žene in stari možje po cesti. Bilo je megleno vreme in pripravljalo se je za dež, ko smo 3e tudi od naše hiše pripravljali, da gremo volit. Tudi naši pionirčki so spremljali svoje mami ce na volišče. Z zastavo so sli pred nami- Tudi rože so nabrali in jih potrosili pred hišo>vko*3c ljudje prihajali. Vhod je bil okrašen z rožami in napisom: Vsi na volitve. V veži so bile slike in napisi, tako smo se vstavili in vse j.e?gledova li. 7 sobi je bilo že vse polno ljudi. Za mizo je sedela volilna komisija, ki je urejevala vdtlt ve in delila listke, tako, da smo prišli vsi na vrsto. ;v!e dekleta in žene smo bile ponosne na ta dan, ki ^a bomo pomnile vse živ3jenje. Z našim delom smo si pridobile pravico,da smemo 30 37 odločati o usoii našega naroda in s pridnim in vztrajnim delom bo&o pokazale, da 3mo te pravice vredne. Za ta dan se moramo zahvaliti našim hrabrim vojakom, ki 30 nam ga priborili s svojimi žrtva- mi ki so prelili že toliko krvi in dali življe - nje za našo svobodo in naše pravic*« Živela naša NOT in POJ! Sivela naša narodna oblast SNOS in AVNOJ! POHVALA NAŠIM PRIŠKUi TOVARIŠ ICALI S V P B rP Prisrčna zahvala! Vsem nenam in materam iirijskega okrožja^ se najtopleje zahvaljujejo za vse prejete poši- ljke hrane, matere tako nujno potrabujemo ^ za nase bolne in ranjene tovariše, ki so se žrtvo vali same sebe za lepšo bodočnost naše/a naroda in za njegovo svobodo. iremo tudi,da ni lahka na loga nabiranja hrane v teh časih ampak vaša po žrtvovalnost nas je nas Je bolj podžgala7 zato bomo tudi mi. posvetili čiraveepaznje našim ran je nim tovarišem, ki bedo z vašo po.aocjo kmalu zd?a vi in veseli pozdravili zlato svobodo slovenske ga naroda5 -.-;e enkrat: 3rnna hvalo od vseh tova— rišio in tovarišev! ^rava bolnico: Dušan in rAartin