S&foSn*' wmsi VELESPOŠTOVANI G. UREDNIK! Ob vsej »Težki zadevi« smp stali ob strani toliko časa, dokler se ni zaključila, čeprav se je razvila prav radi nas, brezppselnih učiteljskih abiturientov. Dovolite nam, da še mi povemo svoje misli našim bpdpčim tovarišem in tovarišicam in priobčite naše besede. 23. novembra 1932. leta smo imeli zbprpvanje, ki ni nastalo slučajnp, ampak iz potrebe, ki je zahtcvala, da se najdemo in razgpvprimo. Iskreno smo ppvedali, kaj nas teži in česa pričakujcmo tudi od svojih bodočih tovarišev in tovarišic, ker ni vseeno, ali gre mladina z njimi ali pa zavije na svoja ppta in se celo obrne proti njim. Odppslali smo več resolucij, med njimi tudi: »Tistim, ki se jih tiče!« »Apeliramo na vse učitelje in učiteljice, ki imajo pplna službena leta, in pa na vse učiteljice, fci ste pprpčene z dpbro situiranimi neučitelji, da uvidite naš težak položaj in se nam prostovoljno umaknete. Apeliramo na vaš socialni čut in na našp resničnp stanpv&kp zavest. Upamp, da ne bp naš klic zadel na gluha ušesa.« To je bil edini izhod, ker smo vedeli, kako težke so razmere državnih financ, radi splošne svetpvne krize. Nismp pa zahtevali ne celibata in ne upokojitve vseh porpčenih učiteljic in vendar so bile skoraj vse izjave, priobčene v »Učiteljskem tovarišu«, pisane v nekakšnem sovražnem tonu napram nam, čeprav nismp zaikrivili nič drugega, kpt da smo se zgenili za svpj obstanek. Častne sp izjeme! Zal nam je, da smo posredni krivci »Težke zadeve« in vendar smo veseli, da smo vsaj spoznali, kako daleč narazen gresta beseda in srce, kadar so potrebne žrtve. Težko nam je bilo, ko smo čitali vse številne izjave, misli, sodbe in obsodbe češ, »kaj pa je tebe treba bilp...« in mprda se tisti, ki so pisali, niso niti zavedali, kako nas udarjajp s sleherno besedo, ki je šla na naš račun. Saj nismo egoisti in če bo treba bomp potrpeli še dalje, da ne bp treba metati na cesto služkinj, da ne bomo ustanavljali novega brezposelnega fcadra in da ne bo treba prijeti za trdo dek> ppročenim gospem. .. Živimp v dobi, ko vsak dan srečujemo npve probleme, :ki jih kpmaj razumemp in se jim vendar ne čudimo. Brezposelnost je beseda, ki smo se je tako privadili, da nam zadostuje že kot beseda in se prav radi tega izogibljemo njenega bistva. — »Njih položaj je zelo težak in žalosten, nikakpr pa ne — nepričakpvan — nenaden — nego žal predviden.« Idealizem in kruhpborstvp sta vendar antipoda! Govorimo o težnjah in težavah proletariata, pozabljamo pa pri tem na inteligenco, ki je natihem še vedno in upravičeno glava naroda. Zanimivo je vprašanje, kje je večja spcialna zavest? Prelistaš stare časopise, pa se ti posveti: »Vsi za enega, eden za vse! Vsi na plan, v bpj prpti sedanji gospodarsiki krizi! Podprimp naše delavstvo, ki bo v dneh 3. in 4. dec. 1932. nabiralo prostovoljne prispevke za pomanjkanje trpečih tovarišev, ki so brez lastne krivde brez posla in zaslužka. Vsak naj pritrga malenkosten znesek in ga naj podari za brezppselne! Tekmujte v navedenih dneh med seboj v dpbrih delih, vsak naj pokaže zase, da ima srčno kulturo in usmiljenje dp svpjega bližnjega, Iki je zašel le zaradi izrednih gpspodarskih razmer v obupno stanje!« Obrneš list: »Ustanovni pbčni zbpr zveze mladih intelektualcev: Tako je danes pred nami največji prpblem mcd starejšimi in mlajšimi, ki nimajp nikake besede v dpsedanjih ločenih stanpvskih društvih. Današnji inteligcnt se prodaja danes pod ceno, po dolgptrajnem in težavnem študiju se mora loviti za eksistenco, ne da bi si mogel pri tem privoščiti najpotrebnejšega (knjig in obleke)! Naše število brezppselnih se množi iz leta v leto brez zadostnega upanja in trdnosti. Zato nas sili k organizaciji že sampobrambni nagon, spcialni čut, ki se upira raznim slučajem protekcije v vrstah impvitejših in tudi osnpvne pedagp§ke norme, ki pri tem mpčno trpe.« Janez Tpmšič. Opomba uredn.: Krivični bi bili, akp bi ne dali besede tudi onim, ki je še niso imeli, dasi so najbolj prizadeti in ki jim gre pri »Težki zadevi« za vse — za življenjski obstoj! — Seja glavnega pdbora JUU v Beogradu se bp vršila 19. in 20. aprila 1933. in ne 20. in 21. aprila, kakor smo porpčali zadnjič. — Učiteljski zdraviliški dpm v Rogaški Slatini, registrovana zadruga z omejeno zavezo. V 29. štev. Učit. tov. z dne 9. marca 1933. je bilo ponatisnjeno vabilo na XIII. redni občni zbor, ki se pa zaradi bolezni načelnika in nekega smrtnega slučaja na določeni dan ni mogel vršiti. Cenjenim članom zadruge se zato naznanja, da se bp vršil zbor 12. aprila t. 1. (velika sreda) v mestni dcški osnpvni šoli v Celju ob isti uri, z istim dnevnim redpm in pod enakimi pogpji. D o 1, dne 27. marca 1933. Načelnik: Anon Gnus. — V višjih narpdnih šolah se mprajp pp odredbi ministrstva za prosveto z dne 4. marca 1933. še nadalje uporabljati kot ppmožne knjige one, ki sp dpločene za mešeanske šole, dokler ne bodp odpbrcne ppsebne učne knjige za višje narodne šole. — Društvo upok. učiteljstva za dravsko banpvino ima svoj letni občni zbor v četrtek 6. aprila ob 15. uri popoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za slučaj nesklepčnpsti se vrši pol ure kasneje istptam drugi pbčni zbor pri vsakcm številu članstva. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je velikp številp uppkojencev in upokojenk, tovarišev (ic), ki so izven društva, četudi je to društvp nekaka samoppmpč, slična Učiteljski samopomoči za posmrtnine. Več kp bo članov, tem višja je ta. Nc zamudite tedaj pristopiti v teku enega leta po uppkojitvi, ker pozneje je treba doplačati vse smrtne slučaje pp tem letu. Društvo šteje ob času okrpg 350 članpv. Veliko jih je že zamudilp in ko se jim je pp prijavi pojasnilp glede dpplačila, so utihnili. Kakor pri Uč. samppomoči, je tudi tu nekak manjši prihranek potomcem ali kpmur že. — Fr. Gabršek, predsednik; L. Perko, tajnik. — Lepp uspelo zborpvanje JUU društva za srez Kamnik se je vršilp 18. t. m. v dvprani hotela Miklič v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilp pplcg organizačnih zadev predavanje špl. nadzornika tov. Lukežiča: »Ppuk^ v pddelkih s posebnim ozirpm na mpderno šp1p«. Ta tema je dala ppvod, da so se zborpvanja'ucrerežili vsi trije peti letniki državnega učiteljišča v Ljubljani pod vodstvpm gg. profesorjev Černejeve, Copiča in Jegliča. Stvarno in zanimivp predavanje starega šolskega praktika je bilo sprejetp pd številnih navzpčih z velikim odobravanjem. Kp se je vnela običajna dtbata, je napravilo posebnp dpber vtis, da sp se iste udeležili tudi kandidati (kandidatinje), naši bpdoči tovariši (ice). To znači, da je naš naraščaj zdrav in na pravi poti in sta ti dve uri, iki mu ji je dovolilp vpdstvo, rpdili sad. Na mestu je bilp tedaj izrečenp priznanje društvenega predsednika g. prof. Copiču in vodstvu zavpda, da dovoljuje svojim gojencem udeležbo naših predavanj. G. prpf. Copiča, ki je izrekel zahvalo za naš gostoljubni sprejem, pa zagptavljamp, da nam je tak obisk vednp jako ljub in le želimo, da bi se naš naraščaj oklenil z vso stanovsko ljubeznijo naših vrst. — Sresko učiteljsko društvo za Maribor desni breg je velikodušno poklonilo Bprzi dela za inteligenčne poklice, ki smo jo osnovali pod pkriljem svoje Zveze mladih intelektualcev, Din 1000*—, katere bo ista uporabila kot podporo nekaterim brezposelnim učiteljem. — Zgoraj imenovanemu društvu se najprisrčneje zahvaljujemo. vsa ostala p. n. društva pa prosimo, da slede temu svetlemu vzgledu. Šegula Pavle, 1. r. predsednik Zveze. Grgič Svetko, 1. r. zastopnik brezppsl. učiteljev. — Sreska učiteljska društva, ki žele imeti predavanja v esperantu, naj sc obrnejp na upraviteljstvo osnovne šole na Primskpvem pri Litiji. — Golpbič Peter. — Ljutomer. Tovarišica gospa L i n a Ivančič-Deu obhaja 30. t. m. svoj 86. rojstni dan v pppolni duševni in telesni čilosti. Jubilantka je uspešno delovala na naši šoli 40 let ter je vzgojila tri generacije. Kot zavedna Jugoslovenka še vedno bpgato ppdpira vsakp narodno in spcialnp ppdjetje. Še mnogo čilih in zdravih let! — Naše lutkarstvp. Na zadnjem pbčnem zboru »Jugoslovenske lutkarske zveze«, ki se je vršil v Ljubljani dne 12. marca t. 1., jc bil izvoljen kpt odbornik in statističar »Jugosl. lutkarske zveze« tudi tov. Eržen France, učitelj v Horjulu pri Ljubljani. — Načrt za lutkovne pdre se dobi pri tajništvu »Jugoslpvenske lutkarske zveze« v Ljubljani, Resljeva cesta 28 (Mestna plinarna) ter stane 10 Din. — Razstava mladinske knjlževnpsti. V nedeljp 26. marca je bila v Beogradu otvprjena razstava mladinske književnosti. Razstavo je priredil »Ženski pokret« ter razstavil v mali dvorani Kolarčeve univerze srbske, hrvatske in slovenske mladinske knjige. V zvezi z razstavo je prireditcv otroškega tedna. V sredo 29. marca se je vršilo v veliki dvprani predavanje g. Jaše Prpdanoviča P naši mladinski 'književnosti. — Pred otvoritvijo razstave se je.vršil velik mladinski koncert, na katerem so sodelovali učenci(ke) bepgrajskih šol. — Petdesetletnica pbveznega šplskega obiska. Dne 12. januarja 1. 1883. je izšel zakon o splošni šplski obvezntisti v kraljevini Srbiji. Tedanji prosvetni minister Stojan Npvakpvič je izdal ta zakon in naletel z njim na velik pdpor in to med narodom, kakor tudi v parlamentu. Toda ravno veliki trmi tedanjega prosvetnega ministra je zahvaliti, da je stopil zakpn v veljavo kljub odppru, na katerega je naletel. In ravno radi tega ima g. Stpjan Novakpvič velike zasluge, da se je začelo pp takratni kraljevini Srbiji sistematično širiti osnovno šolstvo. — Istočasnp z uzakpnjenjem splošne šolske obveznosti jc bilo ptvorjeno tudi drugo učiteljišče; kajti dp takrat je imela Srbija samo eno, in od takrat sp smeli postati učitelji le oni, ki so položili učiteljski izpit. Tudi materialno stanje učiteljstva se je pd tega dneva stalno boljšalp. Ako pogledamo nazaj in precenimo teh petdeset let, moramo priznati, da je osnovna šola v tem kratkem času ustvarila zelo mnogo. — Stoletnico rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca bp nekoliko post festum proslavilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« s cerkvenim koncertom v pondeljek 24. aprila zvečer v frančiškanski cerkvl. Izvajalo bo| Zajčev oratorij »Oče naš« in kantato »Uskrsnuče Isusovo«. obojc za soli, mešan zbor, orkester in orgle. Na ta lep koncert oppzarjamp že sedaj vse ljubitelje glasbe. — Nagrade za vzorno oskrbovanje šolskih vrtpv je priznala kraljevska banska uprava nastopnim učiteljem-vrtnarjem: Hladniku Josipu v Sevnici, Lušinu Alpjziju v Braslovčah, Šegi Ivanu na Gomilskem. Kotniku Zprku v Rečici ob S., Primožiču Ivanu v Mekinjah, Dolinar Rpzi v Kresnicah, Lpčniškar Francu na Turjaku, Berglesu Francu v Čadramu, Rupretu Vinku v Smledniku, Jocifu Petru v Prcddvpru. Brezovarju Matiji v Št. Rupertu, Bercetu Vinku v Št. Janžu, Malešiču Janku v Škpcijanu, Jurku Vidu v DpIu pri Hrastniku, Aničiču Josipu v Polšniku, Levstiku Janku v Zagorju, Grčarju Titu na Barju, Lovšetu Antonu v Notranjih goricah, Scheinu Štefanu na Jezeru, Kpsinu Mirku na Laverci. Kržišniku Alpjziju v Preski, Tavčarju Ludviku na Ra- kitni, Flajsu Andreju v Želimljah, Vunderlu Mateju na Cvenu, Klanjšeku Mirku v Vučji vasi, Mercini Francu v Grahovem, Baši Antonu pri Sv. Benediktu, Barletu Konradu v Metliki, Titanu Josipu v Puconcih, Titanu Ivanu y Hlaponcih, Zelezniku Oroslavu v Srednji Bistrici, Dekvalu Cirilu v Dvoru, Mervarju Francu v Žužemberku, Vollmaierju Karlu v Vuzenici, Gallobu Rudolfu v Mežici, Sadarju Mirku na Ojstrici ob Dravi, Venigerholcu Miroslavu v Središču ob Dravi, Kosiju Mirku pri Sv. Barbari v Halozah, Safariču Franju pri Sv. Juriju ob Pesnici, Gradišniku Stanku v Št. Ilju pri Velenju, Kopaču Leopoldu v Slovenjoradcu, Grumu Janezu v Gaberku, Stefanciozi Antonu na Donački gori, Frecetu Valentinu v Koprivnici, Schelu Henriku v Konjicah, Kašpcrju Franc.u v Dobravcah, Hrovatu Ivanu v Ihanu in Inkretu Alfonzu na Šenkovemturnu.