tflasiUt с1е1огп€> sIsMiptMOsti forfifri<» ol»tfft4* a^lpixxa, z:: :
LETNIK 16
ŠTEVILKA 6
2IRI,MAJ 1977
30 LET ALPINE
Žiri, kraj, ugnezden v predalpski svet, kraj, kjer se stikajo posebnosti Gorenjske, Primorske in Notranjske.
Kdo neki bi vedel za nas, če se pred okroglo sto leti naš prednik ne bi poskusil v čevljarski obrti in klekljanju? Redki. Svojo vaškost bi sramežljivo skrivali nedeljskim popotnikom. Sora bi se prosto prelivala zdaj v rdečo, pa spet v apnenčasto levo stran. Čas bi odmerjalo nedeljsko zvonjenje.
Težko je reči točno, kdaj in zakaj smo se lotili obuvala; gotovo pa je, da se je v tridesetih letih našega stoletja čevljarstvo tako razraslo, da nas od tedaj poznajo le po čevljih — žirovskih čevljih.
Vojna nam ni prizanesla. Smrt, preganjanje, ropanje. Le pridne čevljarjeve roke in skope krpe zemlje so nam dale tisto malo, da smo
preživeli. In ko je pesem harmonike oznanjala vstajenje, ste se zopet odločili: delali bomo čevlje. Obrtništvo je utonilo v revolucionarnem iskanju in 30. aprila 1947 je vlada LR Slovenije ustanovila državno podjetje z imenom: TOVARNA ŠPORTNIH ČEVLJEV ZlRI.
S tem smo zakoračili po poti napredka. Za nas se je začela industrijska revolucija.
Naglo spreminjajoča se tehnologija, razgibano politično delo v prvih letih po vojni, iskanje primernih družbenopolitičnih skupnosti, so nas naredile samosvoje. Odmaknjenost od večjih mestnih središč je naša prednost. Utrdila nas je v prepričanju, da smo sami svoje sreče kovači ter da moramo biti varčni s svojimi duhovnimi in fizičnimi možnostmi. Zato ni slučaj, da je ob Alpini zraslo vrsto vitalnih delovnih organizacij ter da v razmeroma neugodnem gospodarskem trenutku vlagamo velika sredstva v nadaljnjo gospodarsko rast ter objekte družbenega standarda. Prav je, da smo kritični do prehojenega. Pošteno pa je, da preživeto presojamo v luči možnosti, ki so pogojevale odločitve predhodnikov. Preteklost nam mora biti v poduk, ne pa v zasmeh.
Čas teče. Če je bilo še pred nekaj leti golo, na dragih napakah pridobljeno izkustvo samozadostno jamstvo žirovske gospodarske trdnosti, potem je za čas, ki prihaja, zlitje izkustva in teoretičnega znanja nujnost. Politični sistem, ki ga izgrajujemo, zapletena gospodarsko-politična situacija doma in v svetu, terja desetine razgledanih in predanih aktivistov, če želimo, v znoju ustvarjeno, razvijati naprej. Lokalizmu, samozadovoljstvu in politikantstvu je potrebno narediti konec.
Štipendisti, ki se vračajo, so znanilci nove klime. Sorazmerno dobri poslovni uspehi v naših delovnih organizacijah, hale, ki jih gradimo, razgibano življenje v društvih in organizacijah, nam v jubilejnem letu Alpine-vlivajo upanje v bogatejši jutrišnji dan.
Viktor 2AKELJ
6 I RAN 2
delavci govorijo - delavci govorijo - delavci
Zmaga B02IC — šivalnica Col
Nujno je, da bi na Colu čimprej postavili novo tovarno. Upam, da bo organizacija dela speljana tako, da bodo
delavke imele dovolj dela in s tem seveda tudi ustrezne osebne dohodke.
Važno je tudi, da so naši izdelki kvalitetni in da gredo dobro v promet.
Marija PODOBNIK — šivalnica Col
Ko govorimo o 30-letnici Alpine, pomislim na staro, že uveljavljeno delovno organizacijo.
Kaj pomeni obrat na Colu? Zelo dosti. Ljudje lahko osta-
Zlasti se mi zdi, da smo v obratu napredovali takrat, ko smo se preselili v nove prostore.
Sedaj imamo svojo lastno temeljno organizacijo. Sodim, da se bomo morali delavci sami mnogo bolj potruditi, marsikaj preštudirati in sc sproti dogovarjati. Ob tem bo treba delavcem mnogo bolje raztolmačiti, zlasti vodilnim.
CHka BOHINC — TOZD Gorenja vas
Ob 30-letnici Alpine želim, da bi se vsak delavec zavedal, da le z delbm lahko dosežemo večji dohodek.
Delo bi moralo biti organizirano tako, da bi bilo čim-manj zastojev.
ne j o doma. Upam, da bo tudi trak, ki smo ga pravkar montirali, pomagal k napredku.
Pa še to. Predlagam, da bi se vsak na svojem delovnem mestu bolj posvetil delu — in uspehi bodo.
Slavko FERLAN — TOZD Gorenja vas
Razvoj Alpine, tudi če gledam z očmi delavca v Gorenji vasi je bil kar v redu.
Drugače se v Alpini počutim kar dobro. Napravila sem kvalifikacijo, kakor še nekatere druge sodelavke. Tako tudi ženske lahko ostajamo v kraju.
Kar zadeva delo naše temeljne organizacije združenega dela menim, da bodo uspehi možni le, če bomo delavci složni in delali za skupne cilje.
Seveda smo o marsičem premalo ali premalo razumljivo informirani, da bi lahko bolje delali.
Dorica PETRIC - TOZD Gorenja vas
V tovarni delam 17 let. Sodim, da smo največji uspeh v našem obratu dosegli ta-
Za vključevanje delavcev v samoupravljanje pa menim, ua je izredno važno, da bi se •■azvilo delovanje samoupravnih delovnih skupin, da bi se delavci res lahko kaj pogovorili in vplivali na odločitve.
Martina FILIPIC — sekal-nica
Res smo doživeli velik napredek. Sc naprej bi morali dajati poudarek gospodarje-
nju, smotrni organizaciji in doslednemu izvrševanju dela na delovnih mestih.
Večkrat so problem tudi norme, ki niso usklajene.
Tu, v sekalnici, delo kar lepo teče. Tudi na delovnem mestu sem zadovoljna.
Alojz SPORIS — lahka montaža
Ocenjujem, da je bila izgradnja prve hale, kjer delamo, velika pridobitev v razvoju Alpine.
Drugo, kar velja posebej omeniti pa je proizvodnja plastike.
Več stvari je še, ki jih bomo morali urediti. Izboljšati bo treba pripravo in organizacijo dela. V tem pogledu bo sedaj, ko smo organizirani po več TOZD, mnogo stvari lažje organizirati.
Mislim, da je prvo, da omenim veliko vlogo, ki jo je imela Alpina v vseh stvareh, kar zadeva življenje v kraju.
Za pametno delo v tovarni bo treba več medsebojnega informiranja in dogovarjanja.
Janez POLJANŠEK — težka montaža
Velik razvoj tovarne je viden. Mislim, da je to zato, iter smo vedno znali investi-
Marta PIVK — šivalnica
V začetku smo delali samo gojzar in delavsko obutev — več ali manj obrtniško. Sedaj je to drugače.
Mislim, da opravljamo delo v šivalnici kar v redu. Izboljšati pa bo treba pripravo dela in nabavo materialov, da ne bo prihajalo do zastojev.

Tudi norme bo treba bolje uskladiti.
Se to. Več sloge bo treba, tako med vodilnimi, kakor tudi med ostalimi delavci.
Sicer pa je moja želja, da bi šlo vsaj tako naprej.
Tončka ŠINKOVEC — flniš
Mislim, da bi moralo biti kvalitetno delo bolje plačano. Norme so bolj prilagojene sposobnostim mlajših de-
rati, tako v gradnjo kot tudi za nove stroje.
Le-1 i pa večkrat nagajajo; tako prihaja tudi do zastojev.
V proizvodnji je sedaj manj problemov, gornji deli so boljši. O normah pa samo toliko; za lepo pripravljeno tekoče delo so v redu. Ne upoštevajo pa zastojev.
Mi, delavci Alpine smo vedno skrbeli tudi za razvoj drugih dejavnosti v kraju. To bo treba še naprej, seveda — kolikor bomo zmogli ...
lavcev, starejši pa premalo dobijo za minulo delo.
V tovarni je veliko starejših moških na režijskih delih, ženske pa morajo več ali manj delati na normi.
krat, ko smo dobili tekoči trak.
Sicer pa je uspeh naše TOZD odvisen od tega, če bo vsak opravil svoje delo.
Važno je tudi sodelovanje z ostalimi deli Alpine, ki je bilo dosedaj kar v redu.
govorijo - delavci govorijo - delavci govorij
Vika OBLAK — prikroje-valnica
V tovarni delam več kot 29 let. Od tedaj do danes se je veliko spremenilo. Delali smo veliko ročno, več ur dnevno in v slabših razmerah. Res pa je, da tempo dela ni bil tako oster. V medsebojnih odnosih pa je bilo več človečnosti. Z višjim standardom je propadla družabnost. Sodim, da bi Alpina lahko še več dala za nekatere de-
javnosti v kraju. Mislim, da se bomo morali vsi prizadevati, da bi v Zireh uredili dvorano za kulturne zabave tudi za starejše.
Jellca DIKLIC — kadrovska služba
Rezultate vidimo, kamorkoli se obrnemo. Uvajanje mehanizacije je bila odločilna prelomnica. K tej so prispevali tudi sedanji starejši upokojenci, ki to še danes čutijo.
Prav je, da se ob 30-letnici spomnimo vseh teh pionirjev, ki so s trdim delom položili temelje današnji Alpini.
Optimist sem, kar zadeva prihodnost. Seveda bo treba več osebne odgovornosti povsod.
Prihajajo pa mladi strokovnjaki, vsi skupaj pa bi se
dovoljili zahtevam tržišča. Za to pa je potrebna tudi boljša organizacija dela in več sodelovanja med vodilnimi.
Ob 30-letnici pa je moja misel še ta, da bi nova gradnja vsem omogočila, da bi imeli zaslužek doma.
Cveto LUKANČIC — TOZD Plastika
Z delom smo kar zadovoljni, vendar je tu premalo ljudi. Odkar imamo lastno TOZD je tudi organizacija boljša.
Napredovati bomo morali še v smeri boljše kvalitete
morali zelo veliko usposabljati tudi ob delu, tako za strokovna dela, kakor za samoupravljanje.
Družbenim interesom bo treba dati prednost pred osebnimi.
Moja želja je, da bi dosegli še boljše uspehe, tako v gospodarjenju kot v medsebojnih odnosih. Oboje je pogoj za razvoj delavskega samoupravljanja.
Marta FRELIH — TOZD Plastika
Tekoči trakovi so prinesli velik napredek. Sedaj pa je prav plastika prinesla veliko novosti: Delavci tu žal še vedno delamo v slabih razmerah. Trudimo se, da bi čimbolj za-
stike vidim perspektivo. Izbrati bo treba le pravi proizvodni program. Pogoj so seveda večje serije.
V čevljarstvu bi morali nadaljevati z izdelavo smučarskih, tekaških in planinskih čevljev, pa morda lažjo obu-
dela, tako v pripravi, materialih, kakor tudi na posameznih delovnih mestih.
Investicije bi morale prinesti vsaj to, da bi z našimi osebnimi dohodki prišli na slovensko raven.
Jernej PETERNELI — skladišče materialov
Poskrbeti bi morali, da ne bi »škripalo« v organizaciji. Sodelovanja med službami bi moralo biti več.
Se na nekaj bi spomnil. Razvijali smo se, vedno pa smo zanemarjali skladiščne prostore. V proizvodnji pla-
tev za širši krog ljudi. Razmisliti bo treba tudi o izdelovanju moške obutve.
Vse to pa bo mogoče doseči le ob smotrnem delu in sodelovanju.
Ivi POUANŠEK — razvoj
Ob 30-letnici Alpine razmišljam o našem delu, krizah na tržišču, kako bi boljše gospodarili, delali večje količine, v boljši kakovosti...
S pomočjo marketinga bo treba pravočasno ugotavljati potrebe, da bomo lahko usmerili naše plane.
Treba pa je upoštevati naše specifičnosti in se izpopolnjevati do največje možne mere. Specializacija bo seveda nujna. Prav tako ustrezna učinkovita organizacija.
In samoupravljanje. Delavci svoje dolžnosti in pravice premalo poznajo; to lahko kdo izkorišča.
Na nekaj pa na koncu ne smemo pozabiti. Alpina je mati vsega, kar imamo v Zi-reh.
Adolf DRMOTA — TOZD Prodaja
No, problemi so povsod podobni. Seveda, potrošniki pa hočejo le kvalitetno obutev — in ne sprašujejo pod kakšnimi pogoji delamo. Pogosto pa vprašujejo po moški in otroški obutvi.
Razumljivo je, da tovarna ne more iti v širjenje asorti-mana, zato bi morda marsikaj lahko izboljšali z boljšo organizacijo dela.
Naša prodajalna je premajhna — tudi na to bi bilo treba misliti, čeprav vem, da so investicije drugje morda še bolj nujne.
Ob dnevu ustanovitve OF 27. aprilu
in ob praznil<u dela 1. maju
Čestitamo in želimo obilo delovnih uspehov

alpina
ЗО
let
toirikm« obutT« liri



Kakršna setev, takšna žetev!«
Kaj bi pisal o preteklosti, si mislim ob pogledu na naslov, ki mi ga je uredniški odbor ponudil za jubilejno številko našega glasila. Večina delavcev ve mnogo več kot jaz o minulih tridesetih letih Alpine. Pa tudi sadovi vloženega dela so sami bolj zgovorni, kot pero neveščega pisca. Tudi o bodočih programih ne bi pisal, saj je bilo o tem že veliko napisanega.
Mnogo je bilo ustvarjenega v preteklih tridesetih letih — velike so obveze za naprej. Zlasti še ob misli na Zlobčev verz:
Nešteto ciljev je pred nami,
poti nešteto, ki do njih drie;
Kateri od ciljev je pravi? Katera pot do cilja v danem trenutku najboljša? Odgovor je navidez lahak. Cilj je: ustvariti večji dohodek, boljše medsebojne odnose, boljši osebni in družbeni standard. Pot do cilja je samo ena: boljše delo. Ob razmišljanju, KAKO doseči ta cilj, sem se spomnil na misli R. Kiplinga, ki bi (za naše razmere prirejeno) rekel približno takole:
če bomo driali glavo pokonci, kadar jo bodo izgubljali vsi okoli nas;
če bomo zaupali vase, kadar bodo vsi dvomili o nas, in jim tega ne bomo niti zamerili;
Misli za vsokdanlo rabo
če bomo znali čakati, ne da bi se pri tem utrudili;
če ne bomo odgovarjali z laimi tistim, ki bodo lagali o nas;
če ne bomo sovralili, kadar nas bodo sovražili, in ne bomo niti predobri niti ne bomo govorili premodro;
če bomo znali sanjati tako, da sanje ne bodo naš gospodar;
če bomo znali misliti tako, da misli ne bodo naš cilj;
če bomo z enako ravnodušnostjo lahko prenašali najvišje časti in najgloblja ponižanja;
če se ne bomo skrušili, kadar bodo malopridneži izmaličili resnico, da bi ji nasedli norci;
če bomo znali prenesti porušene tiste stvari, za katere bi žrtvovali življenje, pa jih bomo s preizkušenim orodjem obnovili;
če bomo stavili vse svoje imetje na kocko in izgubili, pa začeli znova in ne zinili besede o izgubi;
če bomo znali prisiliti svoje srce, svoje živce in mišice, da nam bodo služili tudi tedaj, ko bodo že izčrpani;
če bomo obstali, ko v nas ne bo več drugega od volje, ki zapoveduje: »Vzdrži!«;
če bomo govorili z množicami in ostali pošteni;
če bomo sodelovali z najvišjimi, pa ne izgubili stika s preprostimi ljudmi;
če nam ne bodo mogli škodovati niti sovražniki niti izguba najboljših prijateljev;
če nas bodo vsi spoštovali, a nobenden preveč;
če bomo znali izpolniti vsako nepovratno minuto z vrednoto šestdesetih sekund;
BOMO DOSEGLI SVOJ CILJ!
Lepe so Kiplingove misli. In resnične. Pre-nekaterikrat se ob konkretnem delu v tovarni spomnim nanje.
Poskušajmo se ravnati po njih vsi. Prepričan sem, da bomo potem dobro sejali in dobro želi.
Martin KOPAČ
v času, ko je inflacija besed nekaj povsem vsakdanjega in, ko planiranega praviloma ne uresničujemo, nerad pišem o načrtih sektorja, ki mi je zaupan. In še nekaj kaže takoj na začetku zapisati: so stvari, o katerih smo ljudje trdno prepričani, da lahko avtoritativno, brez trohice sramu govorimo ter pogosto tudi odločamo. Seveda sc tako ravna v imenu enakosti in pravic, ki jih trgamo iz zakonov in resolucij, dogovorov in še ne vem česa, pri tem pa spregledamo, da vsako pravico pogojuje dolžnost. Priljubljene teme so: politika, šport, kultura v tovarnah pa vse, kar ne sodi k osnovni dejavnosti. Veliko tega pa je vključeno prav v sektor, o katerega načrtih naj pišem. Načeloma nimam nič proti, Že zagreti navijači stavijo na Dinamo in ne na Olimpijo, ker je to v naravi stvari same. Povsem nekaj drugega pa je, če se v imenu samo-rupravljanja naredi pridnega
in sposobnega čevljarja za administratorja. Hvalabogu, da še nihče v tej hiši ni izračunal, koliko nas tako dozdevna humanost velja. Tako ravnanje pogojuje misel, da pisarniška opravila ne terjajo nikakršne strokovnosti. Za nameček pa bo tisti, ki je bil najglasnejši pri oblikovanju take odločitve ob prvi priliki zagnal' vik in krik; zopet jih jemljejo iz proizvodnje. Polovico iz pisarn bi jih lahko prišlo v proizvodnjo, če bi bili ostali dovolj sposobni... (vzeto iz zadnje anonimke). Tisti pa, ki bi morali preprečiti taka natolcevanja, pa v lovu za kimaške glave, zatrobijo v isti rog. Človeku, ki bi ponižno opozoril, da se tej stvari drugače streže, pa bi takoj prilepili primemo etiketo. In, če bi ta človek imel malce smisla za humor, se bi mu zanesljivo poSvetilo, zakaj imamo v Žireh uspešno Etiketo.
Druga stvar, o kateri kaže ob tej priliki., spregovoriti je
misel: papirji ne ustvarjajo dobička (iz iste anonimke). To pot prosim bralce, da zapisano ne jemljejo dobesedno. Verjetno bi še veselo poskakovali z veje na vejo (če verjamemo Darwinu), če se človek ne bi začel ukvarjati z miselnim delom, ki je končno
privedlo do pisave in papirja. Javno se govori in piše, da Slovencem (tudi nam Zirov-cem) nekaj^več premišljenosti
nc bi škodovalo (naj vas spomnim, kako je z domačimi patenti in izumi). Tista odvečna papirnata vojna pa je zapovedana, in ne poznam ga, da bi se v novejšem času kdo temu zoperstavil. Gre preprosto za tole: če si želimo še nadalje povečavati plače (mislim, da sem dovolj konkreten) ter realizirati ambiciozne investicije, bo potrebno v naše delo vtkati vsak dan več pameti. Ravno deficitarnost v razumništvu nas dela neprodome že v občinskem merilu — rubrika »naši rojaki«, pa je tudi za ta primer podučna.
Tudi ta misel je sektorsko obarvana, čeprav vem, da se na to partituro lahko odigra tudi drugačna muzika.
In za konec se lotim še toz-dovske miselnosti. Zaostritve, ki smo jim bili priče v jubilejnem letu, govorijo o popolnem nerazumevanju duha Zakona o združenem delu (Oprostite! Z iztrganimi citati se da — tako vsaj pravijo — vse dokazati). Trideset let je zadosti.dolg^ doba za.spozna-
nje, da smo otroci iste matere. Zmerjanje, podtikanje, sklicevanje na posebne zasluge, ki da jih nekdo ima, drugi pa ne, itd., nam lahko že v naslednjem letu preluknjajo mošnjiček, kjer je letos prvič po daljšem času ostalo nekaj cvenka.
In kdo stoji za vsem tem? Delavec, na katerega se vsi kolovodje sklicujejo, zagotovo nc. Kot vedno, je tudi ob tej priliki potrebna fasada za medsebojne obračune (ve se katerih). Čutiti je, da si nekateri želijo »puntov« (za vsako ceno), a je žal kalkulacija napačna. Vse kaže, da bomo prav kmalu s pomočjo računalnika in nekaterimi akti, ter tudi personalnimi spremembami, če bo potrebno, streznili prepotentne.
Težimo, da bi se ocenilo minulo delo ter med tozdi ustvarilo čiste dohodkovne odnose. Resnično ustvarjalnemu, zlasti pa proizvodnemu delu, bo potrebno dati večjo težo. Le na ta način si lahko na dolgi rok obetamo dobre medsebojne odnose, le ti pa pogojujejo poslovne rezultate. Urejanje teh reči pa bo terjalo veliko več možatosti. V diskusijah naj se ceni le argumente. In če nekdo ugotovi, da nasprotna stran razpolaga s tehtnejšimi argumenti ne sme zaključiti; »Res je kar praviš, a vseeno ostajam pri svojem.« Sodim, da bo potrebno take diskutante izključiti iz polemike.
Take misli se mi pletejo, bralec. Nalašč jih nisem zavijal v posrebreni papirček, ker se bo v teh prazničnih dneh tako in tako vse lesketalo in bo kakšna neokusna reč (sem tržno orientiran) prej našla kupca. Nalašč jih nisem podkrepil z znanimi izjavami prav tako znanih posameznikov (tudi iz ZZD nisem ničesar prepisal), ker menim, da se je potrebno boriti zoper ideje (slabe) in šele v skrajnem primeru proti njihovim nosilcem (ki pa niso le zaradi njih slabi). Upam, da mi bodo ožji sodelavci oprostili, ker jim nisem pel hosane.
Dreznil sem v človeka, v nas same, ker sem vedno bolj prepričan, da je v nas začetek in konec. Od tega, koliko bomo zmogli izkoristiti medsebojne različnosti (vojaki imajo menda zato uniforme, da se lažje ...), je odvisna naša uspešnost.
Slep je tisti, ki misli, da je samozadosten, da je vse, kar ni po njegovi meri, vredno le graje. Meni gre le za to, da spoznamo, da je različnost nekaj naravnega, še več, je pogoj napredka. Brez tega spoznanja nam bo jutri še veliko težje, čeprav nam že danes ni lahko.
Vsi, ki ste skozi desetletja v znoju in odpovedovanju gradili to našo skupno Alpino in Žiri, ne preklinjajte svojega poklica, bodite ponosni na storjeno, zakaj le malokje je dobiti tako pridnih ljudi.
Želim vam prijetno praznovanje in novih delovnih uspehov.
Čestitam!
Viktor ŽAKEU
O preteklosti in usmeritvoii finančno - račonovodsl(ego seiitorla
Finančno računovodski sektor jc do vključno leta 1973 spremljal poslovanju tovarno in maloprodajno mrože, ki se je odvijalo preko ločenih žiro računov. V začetku je bila maloprodajna mreža ločena od tovarne, ne samo po vodenju knjigovodstva, temveč tudi glede upravljanja s sredstvi. Fakture je poravnavala tovarni, tako kot ostalim dobavite-
ljem. Maloprodajna mreža je stalno razpolagala z likvidnimi sredstvi, medtem ko je teh tovarni primanjkovalo. K tej situaciji jo precej pripomogel povečan uvoz, saj je bilo potrebno sredstva vnaprej izločati. Zaradi nujnosti prelivanja sredstev jo bilo potrebno določiti enotno vodstvo tako, da jc odslej šef finančnega sektorja samostojno odločal o uporabi sredstev na obeh žiro računih.
V	letu 1974 smo organizirali dve TOZD in sicer TOZD proizvodnja in TOZD prodaja ter skupne službe. Skupne službe smo vodili v okviru TOZD proizvodnja, ki je obsegal dotedanje poslovanje tovarne, TOZD prodaja pa je obsegal poslovanje maloprodajne mreže. Ob prehodu maloprodajne mrežo v TOZD prodaja je tudi ta TOZD postala pravna oseba. Za obe TOZD smo ločeno ugotavljali in razporejali dohodek. Prav tako smo ločeno ugotavljali investicijsko sposobnost po TOZD. Posamezen TOZD čestokrat ni pokrival poprečnih zalog s kvalitetnimi viri, zato so mu bile kljub nujnosti investicijo onemogočene. V takih primerih smo skušali rešiti položaj s pomočjo poslovne banke, kar nam je večkrat uspelo.
Pred letom dni jo pričel veljati nov zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, po katerem smo morali poravnati fakture v 15 dneh, od nastanka dolžniško-upniškega razmerja. Kot plačilno sredstvo se je v precejšnji meri uveljavila tudi menica. Navedeni predpis nam jo precej izboljšal likvidnost.
V	letošnjem letu smo s ponovno reorganizacijo prešli na štiri TOZD. Iz TOZD proizvodnja so se oblikovale TOZD obutev Ziri, TOZD pla-
stika in TOZD obutev Gorenja vas, TOZD maloprodaja pa zajema poslovanje dotedanjo TOZD prodaja. Skupne službe zajemajo poslovanje splošno-organizacijskega, marketing sektorja, finačno računovodskega in tehničnega sektorja. Za proizvodne TOZD in skupne službe se odvija poslovanje preko skupnega žiro računa. TOZD maloprodaja pa ima svoj žiro račun. Po razdelitvi premoženja smo vzpostavili ločeno knjigovodsko evidenco za vse TOZD. Tako bo dana delavcem možnost in osnova za odločanje o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v TOZD, in za razporejanje čistega dohodka.
Nujno bo, da so bodo delavci v TOZD sporazumeli glede združevanja sredstev in to predvsem na področju investicij. Po vsej verjetnosti večjih naložb ne bo zmogla ena sama TOZD, marveč se bodo morale sredstva za večje naložbe združevati na ravni delovne organizacije. Prav tako bo potrebno sporazumevanje o skupno ustvarjenem dohodku, ki ga pridobivajo skupaj delavci v več temeljnih organizacijah združenega dela, ki združujejo delo in sredstva.
V času organizranja novih TOZD smo izvršili tudi reor-
Te dni slavimo 30-Ietnico obstoja Alpine. Za poslovanje tovarne je nedvomno 30 let že kar dolgo obdobje, tako dolgo, da se v tem času lahko marsikaj zgodi. V 30 letih je Alplna od tovamlce Športnih čevljev zrasla v tovarno, ka-krSna je danes. Nedvomno ta rast tovarne nI bila slučajna ali stihijska. Prav gotovo se je tovarna razvijala po določenih zamislih, Idejah, načrtih. Ko prestopamo prag 30-letnlce, je še prav posebna priložnost, da se zamislimo o naših načrtih za bodočnost, o smernicah, ki naj bi vodile razvoj tovarne v prihodnjih petih, desetih ali petnajstih letih.
V tem sestavku ni moj namen posegati nazaj v preteklost. Kljub temu moram, če hočem govoriti o idejah o razvoju tovarne v prihodnje, poseči leto ali dve nazaj. Poseči moram v čas, ko smo veliko govorili o naši usmeritvi, o našem proizvodnem programu. Glede na to, da je bilo o tej temi veliko rečene-ga in napisanega, se morda marsikomu zdi, karkoli še reči o tem, odveč. Zato naj spomnim, da je bila nekje na začetku leta 1976 izredno živa diskusija o vprašanjih: koliko vrst obutve bomo proizvajali v prihodnje? Ali samo žensko ali tudi moško obutev? Kaj s športno obutvijo?
ganizacijo finančno-računo-vodskega sektorja ter formirali računovodstvo proizovd-nih TOZD, računovodstvo TOZD maloprodaja, finančno službo in plansko-analitsko službo. Finačno službo smo ločili od računovodstva v skladu s predpisi, z namenom, da bi skrbela za likvidnost vseh TOZD, oziroma delovne organizacije, ter sprotno poravnavo obveznosti do dobaviteljev.
Omeniti moram, da niso zasedena vsa delovna mest^ v finančno računovodskem sektorju, zato reorganizacija še ni v celoti zaživela. Nezasedena mesta povzročajo precejšnje težave, saj novo ustanovljene TOZD narekujejo dodatna povečana dela, medtem pa ostajajo roki za izpolnitev dosl.dni, tako glede izplačila osebnih dohodkov, kakor tudi glede sestavitve periodičnih obračunov in ostalih poročil.
Da bomo zmogli vsa dela, ki jih vedno znova narekujejo novi predpisi, opravljati v roku brez številnih nadur, je nujno, da čimprej vključimo računalnik tudi za obdelavo finančno računovodske dokumentacije. Prehod na računalnik in polna zasedba delovnih mest sta predpogoj za uspešno finančno računovodskega sektorja.
Ana STRLIČ
Nekateri so bili mnenja, da je treba proizvodnjo športne obutve opustiti!! Kaj s plastiko? Razprave v tistem času so prinesle določene odgovore na zastavljena vprašanja. Odločili smo se, da bomo od lahke obutve proizvajali samo žensko. Dalje, smo s: odločili, da se odločno lotimo napredka in povečanje
proizvodnje športne obutve. Glede plastike pa smo si zastavili za cilj povečati oziroma razširiti proizvodni program tudi na proizvode izven naše veje.
Od teh razprav je preteklo dobro leto dni. Ob jubileju
tovarne se mi zdi umestno na kratko pregledati, kako smo uresničevali prej navedene cilje. Predvsem pa je pomembno ugotoviti, ali je to leto potrdilo, da je naša usmeritev pravilna, ali moramo v naši orientaciji kaj spremeniti. Preden odgovorim na zgornja vprašanja, moram posebej poudariti, da je edino merilo, ki nam narekuje našo proizvodno usmeritev, tržišče, in sicer v našem primeru tako domače kot mednarodno tržišče.
Mi pa moramo biti sposobni najprej ugotoviti, kaj bomo na tem tržišču lahko plasirali, in potem seveda ustrezne izdelke razviti in izdelati. Prav glede ugotavljanja zahtev in potreb tržišča pa je bila dolgo časa v Alpini prisotna določena negotovost in neenotnost. Smatram, da smo z reorganizacijo v prodaji deloma že in bomo še dosegli določeno konsolidacijo, določeno sigurnost, in da bomo vse bolj imeli vpogled v dogajanje na svetovnem trgu in s tem z vedno večjo gotovostjo narekovali osnove poslovanja. Mislim, da je tudi to eden pomembnih argumentov, ki govori v prid temu, da že danes lahko z večjo gotovostjo razmišljamo o bodočnosti, kot smo razmišljali pred letom ali dvema letoma.
Ker smo se že navadli deliti naše izdelke na tri programe, bom tudi svoja razmišljanja o prihodnosti nanizal v tem smislu.
Pred letom dni smo se odločili, da bomo v Alpini od lahke obutve delali samo žensko obutev, kar naj bi prineslo določeno specializacijo proizvodnje. Glede na proizvedeno količino oziroma glede na kapacitete, ki jih imamo za proizvodnjo lahke obutve, je bila takšna odločitev logična in nujna. Največji del lahke obutve je bil in bo še v prihodnje namenjen prodaji na domačem trgu, predvsem v naši maloprodajni mreži. Poudariti pa moram, da moramo držati žensko obutev na določenem nivoju, če hočemo zagotoviti dobro prodajo na domačem trgu, ker je konkurenca dokaj ostra. Večkrat so se namreč pojavljale tendence, da naj bi iz kolekcij izpustili bolj modne grupe, ker so le te tudi bolj zahtevne za proizvodnjo. Vendar opozarjam, da tega problema ne smemo gledati preveč enostavno, kajti če bi tako ravnali, bi postopoma naša vrednost na tržišču padala, dobro pa vemo, da nismo v stanju proizvajati poceni obutve. Torej: če ne moremo poceni, potem bomo pač proizvajali srednjo in dražjo obutev, ki pa mora biti zato kvalitetna in v skladu z modo.
Poleg domačega tržišča je za lahko obutev pomemben kupec Sovjetska zveza. Pri izvozu v SSSR moramo računati s postopnim zmanjševanjem, ki bo posledica vse večjega pritiska tega kupca na cene. Vsekakor pa se Jugoslavija izvozu obutve v SSSR še dolgo ne bo mogla odpovedati, zato mislim, da tudi mi lahko vsaj za določen čas še
računamo s tem izvozom, ki pa finančno postaja vse manj zanimiv.
Lahko obutev smo zadnja leta izvažali še v ZRN. Prav ta izvoz pa je zaradi cele vrste razlogov finančno najbolj neugoden od vsega izvoza Alpine, zato bomo morali razmišljati o njegovem zmanjšanju.
K ideji, da bomo v Alpini od lahke obutve proizvajali samo žensko obutev, smo v tem letu dodali še naslednjo idejo: proizvajati tudi moško obutev pod »Alpina« znamko pri kooperantih. Vzrok je v tem, da se moška obutev v naši mreži dobro prodaja in da številni potrošniki izrecno zahtevajo »Alpina« obutev. Zato smo se odločili, da bomo skušali izdelati tudi kolekcijo moške obutve v Alpini, izdelavo pa bi zaupali kooperantom. Kolekcijo smo že pripravljali za sezono jescn--zima 1977/78, vendar ni najbolje uspela, zato smo od proizvodnje moške obutve za to sezono odstopili, z izjemo flexa, katerega bo delal Rati-tovec. Kljub temu pa bomo skušali kolekcijo pripraviti tudi za naslednjo sezpno.
Pred letom dni smo se odločili, da odločno gremo v športni program. Pripravljena je bila dobra kolekcija smučarskih čevljev. Odmevi na tržišču so dobri. Vse kaže, da je možno ob dobrem razvoju še povečati prodajo pancerjev in tudi tekaških čevljev. Športni program bo tako tudi v prihodnje nosilce izvoza. Smatram, da si bomo z izvozom športne obutve lahko zagotovili solidno osnovo, kar zadeva problem deviz.
Za plastiko je bilo pred letom dni rešeno, da se mora proizvodni program razširiti tudi na izdelke izven naše veje. Tega cilja doslej še nismo dosegli. Za leto 1977 nam je uspelo dobro zasesti kapacitete z naročili podplatov. Naslednji korak pa je vsekako/, da se spustimo tudi v razvoj novih izdelkov.
Mislim, da so nam s tem osnovne usmeritve podjetja bolj jasne in definirane, kot so bile pred leti. In da lahko na pragu 30-letnice zremo v prihodnost z otičutkom, da nam je pot znana. Pomembno pa je, da bomo te zamisli čim boljše realizirali. Za to pa je potrebno skrajno izpopolniti delo na vseh področjih. Potrebno je Se izboljšati delo v prodaji, predvsem raziskavo tržišča in koordiniranje med domačim in zunanjim trgom. Treba je Izboljšati planiranje proizvodnje. Potrebno je rešiti probleme z nabavo materialov. S tem naj bi zagotovili proizvodnji čimbolj-še pogoje za nemoteno delo. Na osnovi teh pogojev pa je potrebno v proizvodnji izboljšati kvaliteto, pa tudi povečati produktivnost, vendar ne na račun znoja delavca, ampak z zmanjšanjem zastojev, z boljšo organizacijo dela. Prepričan sem, da so na vseh zgoraj naštetih področjih še velike rezerve. Če smo sposobni izkoristiti le nekaj teh rezerv, potem se nam ni bati za rezultate.
Tomaž Košir
Kako je - ia bo s prodajo
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
v razgovoru so sodelovali: Miloš MLINAR, Alojz FILIPIC, Tone BACNAR, Heron SUBIC, Lojze KOLENC, Ivan GLU-HODEDOV, Peter JEREB, Bogomir COKAN, Tone OBLAK, Jože BOGATAJ, Ivan URSIC, Vinko BOGATAJ.
Razgovor sta vodila: Vladimir PIVK In Ivan CAPUDER.
Zapiske je pripravila: Anuška KAVČIČ
na temo KAKO SMO RASLI?
Kaj je bilo značilno za Al-pino v obdobju vašega pred-sednlkovanja?
Miloš MLINAR:
Vlada LR Slovenije Je leta 1950 odredila, da se na področju Slovenije v nekaterih podjetjih osnujejo polzkusni delavski sveti. Med njimi je bila tudi Tovarna športnih čevljev Zlil.
V času ko jo bil izvoljen prvi delavski svet je obstajala še generalna direkcija, ki je še vedno držala v rokah določen del pristojnosti. V letih 1951-52 se je začelo prehajati s planske razdelitve blaga na svobodno menjavo.
Primer: Direkcija je še dodeljevala surovine in posredovala razdelitev, oziroma prodaja gotovih izdelkov. Pri generalni direkciji je bil v tem času izvoljen delavski svet, ki so ga sestavljali predstavniki podjetij, z delom pa je prenehal hkrati z generalno direkcijo.
S tem, ko se je dejavnost direkcije zmanjševala, je rasla samostojnost podjetij. V začetku so bile pristojnosti DS šc dokaj neizdelane, na relaciji delavski svet — vodstvo podjetja — direkcija.
Sčasoma so se te pristojnosti razvijalo in oblikovale. Tudi kolektiv šc ni imel pravega zaupanja v moč delavskega sveta. 2e naslednje leto pa se je pri reševanju težjih in pomembnejših zadev, pokazala njegova večja življenjska sposobnost.
Alojz FILIPIC:
Težko je odgovoriti na vprašanje, kaj je bilo v tem času najbolj pomembno, ker je od takrat preteklo že več kot dvajset let. Zelo značilno za podjetje je bilo takrat prav gotovo to, da proizvodnja in prodaja izdelkov ni bila več administrativno določena. Zato je moralo podjetje začeti planirati proizvodnjo, iskati kupce in v celoti samo skrbeti za prodajanje svojih
izdelkov. Prepričan pa sem, da so bilo v tem času med mnogimi sprejetimi odločitvami DS najvažnejše in za nadaljnjo rast podjetja naj-odločilnejšc naslednje;
1.	Sklep o organiziranju lastno prodajne organizacijo ter odpiranje prodajaln na območju vse države.
2.	Sklep o preusmeritvi oziroma razširitvi proizvodnega programa z izključno težke tudi na lahko obutev.
3.	Sklep o usmeritvi proizvodnje v zahtevnejšo, kvalitetno in modno obutev, za katero je moč doseči na tržišču tudi ugodnejše, višje cene.
V ustanovitev lastne prodajne organizacije nas jo sililo dejstvo, da jo bila takratna slovenska prodajna organizacija za vso čevljarsko industrijo pod imenom Triglav, pripojena tovarni obutve »Peko« Tržič. Dvomili smo, da bo v novih pogojih v bodoče prodaja izdelkov celotno našo proizvodnje še mogoča. Začeli smo z odpiranjem lastnih prodajaln. Prva je bila odprta leta 1953 v Sarajevu, sledile so ji v Ljubljani in v drugih mestih države. Že čez nekaj let je bil pretežni del proizvodnje prodan v lastnih prodajalnah. .
Na tržišču se je pokazalo, da povpraševanje po težki obutvi iz dneva v dan pada in da bomo morali proizvodnjo preusmeriti in razširiti tudi na lažjo obutev. Oskrbovanje trgovin je zahtevalo mnogo širši asortiman, kot pa smo ga mi proizvajali. Preusmeritev jo bila za podjetje zelo pomembna, saj je že po nekaj letih skoraj v celoti izginila iz proizvodnje do nedavno tako cenjena težka delavska obutev.
Skoraj nepremostljive težave pri uresničevanju sprejetih odločitev so predstavljala finančna sredstva. Zaradi ročnega načina dela je bila proizvodnja na zaposlene-
ga nizka in temu primeren jo bil tudi ustvarjeni dohodek, oziroma tisti del dohodka, ki smo ga lahko uporabili za investicije. Kako ustvariti boljšo startno osnovo in sc postopno otresti primitivnega, pretežno ročnega dela, so bili problemi, s katerimi smo so največ ubadali in ki so so začeli postopoma razreševati v naslednijh letih. Naj omenim tudi to, da je takrat imel DS kar precej dolžnosti, pravico pa so bile še zelo omejene. Delavski svet je sicer delil ustvarjeni dohodek, vendar je bila delitev v veliki meri že v naprej določena s predpisi in zakonom. Lo določen del ostanka čistega dohodka je DS razdelil po svojem lastnem preudarku in po trenutnih potrebah.
Delavski svet so je kot organ upravljanja že močno uveljavil in je v razpravah o važnih odločitvah prizadeto sodeloval in sklepal.
Razumljivo pa je, da je v tem začetnem obdobju delovanja delavskega sveta, ko je delavec šele začel postajati odločilen faktor v družbeni reprodukciji kot upravljalec, šo večkrat prihajalo do nesmotrnih razprav, ob tem pa nam je včasih zmanjkovalo moči za bistveno: šo hitrejši, enotnejši in vsestranski razvoj podjetja.
Pred dvajsetimi leti smo bili pionirji na področju upravljanja, zato so nam drevesa pogosto v resnici zastirala gozd. Kdor ga pa še danes ne vidi, ga pa verjetno noče.
Vinko BACNAR:
Predsednik delavskega sveta sem bil v obdobju 1954 — 1956. Takrat je bila borba, kam z ljudmi, ker jih jo bilo preveč. Dobili smo nalogo, da smo odpuščali kmečke ljudi, to pa je bil zame zelo velik problem. Tistih ljudi šc danes nimamo nazaj.
V tistem času smo odprli tri trgovine. Kljub temu, da smo plačevali ogromno najemnino, so prav te prodajalne v glavnem reševale tovarno.
Važna poteza in naloga našega delavskega sveta je bila predvsem industrializacija podjetja, t. j. priprava elaborata za rekonstrukcijo in
kako doseči, da bo elaborat potrjen.
Seveda, kako priti do dolgoročnejših posojil za investicije. Prizadevanja vseh pristojnih dejavnikov je prineslo uspeh in postali smo industrijsko podjetje.
Heron SUBIC:
Predvsem materialna baza je bila premajhna in zato je prišlo v letu 1957 tudi do kongresa delavskih svetov Jugoslavije, na katerem sem bil delegat. Že takrat je tov. Tito poudaril, da morajo delovni kolektivi pri svojem delovanju dobiti večjo samostojnost, ki pa naj temelji na večanju materialne baze s pomočjo tehničnega napredka, sodobnejšo organizacijo dela in čimboljšo kadrovsko strukturo, da bi lahko izkoriščali znanstvene dosežke.
Samoupravljanje naj bi se poglobilo, pogoj pa je, da bi bila dana delavskemu svetu širša materialna baza.
Ko se je širila materialna baza, smo imeli postopoma tudi samoupravljalci več besede.
Težnja nas vseh je bila predvsem, da se dvigne produktivnost dela. Uveljavile so se ekonomske enote. Na delavskem svetu smo se srečevali z raznimi problemi, ki jim tudi nismo bili vedno kos.
Ljudje so kmalu pričeli bolj misliti. Prehod, ki je bil prej stisnjen, se je začel širiti tudi na področje samoupravljanja delavcev.
Z mehanizacijo se jo pokazala tudi potreba po strokovnem izpopolnjevanju.
Lojze KOLENC:
V	delavski svet sem bil večkrat izvoljen. V dveh mandatnih dobah sem bil tudi predsednik.
V	letih 1959—1964 je bilo veliko važnih poslovnih odločitev za nadaljno rast naše delovne organizacije. V tem času sc jo veliko vlagalo v nakup strojev. Prehod z ročnega na strojni način ni bil enostaven, zahteval je mnogo truda in sredstev, tako delavcev, kot vodstva podjetja. Iz delavnic so se postavljale stare čevljarske
mize in postavljali novi tekoči trakovi, postajali smo pravo industrijsko podjetje.
Gradili smo tudi prizidek proizvodne upravne stavbe, ki stoji še danes.
»Metka« se je pripojila k Alpini, postajali smo veliki. Odprli smo 15 novih prodajaln. Tudi družbeni standard ni bil zapostavljen.
Vključili smo se v počitniško skupnost Zlatorog v Umagu. Veliko je bilo dodeljenega posojila za individualno gradnjo stanovanj, v tovarni je bil uveden topli obrok.
Ves kolektiv se je zavestno odločil in privolil v nizke osebne dohodke, da smo hitreje napredovali. Enakost in volja ljudi je rodila lepe sadove. V letih 1968 in 1969 smo nadaljevali s širjenjem trgovske mreže, odprli smo še nadaljnjih sedem prodajaln. Na koncu leta 1969 jih je bilo že 45.
Vedno smo še vlagali v stavbe in stroje.
Vseskozi smo se borili za inozemsko tržišče in se s težkim športnim programom začeli uveljavljati na najbolj zahtevnih svetovnih tržiščih.
Vtis imam, da je starejša generacija že veliko prispevala za rast Alpine in da bo zanamcem delo v mnogočem lažje. Vseskozi smo bili pripravljeni odpovedovati se v korist skupnih interesov.
Ivan GLUHODEDOV:
V tem obdobju se je v podjetju marsikaj spremenilo. Delavski svet je sprejel
na svojih sejah vrsto splošnih samoupravnih aktov. Izdelali smo tudi nov statut podjetja, izvršili smo valori-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured
zacijo osnovnih sredstev ter delno tudi reorganizacijo v posameznih strokovnih službah podjetja (tehnični sektor).
Prodajna mreža so je hitro širita, nabavljali so se novi stroji. Vse to pa je bilo nujno za boljši razvoj, kakor tudi napredek podjetja.
Peter JEREB:
Poleg tekočih problemov in nalog, je delavski svet obravnaval in rešil več važnih zadev.
Takrat smo precej razpravljali o kadrih, v katere smo nato pričeli tudi precej vlagati. Začeli smo z gradnjo nove hale.
Delavski svet jo sprejel tudi prečiščeno besedilo pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih in spremenil pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke. V tem času smo slavili tudi 20-let-nico obstoja podjetja in delavski svet je sprejel sklep, da bi pričeli s spominskimi darili. Spremljali in obravnavali smo celotno poslovanje podjetja, večkrat sklepali o investicijah. Nabavljen je bil trdi prvi stroj DESMA za vlivanje in prav glede plastike smo vodili dokaj burne razprave na delavskem sve. tu.
Bogomir COKAN:
Najpomembnejše v obdobju mojega predsednikovanja so bile naslednje zadeve:
Uveljavitev XV. ustavnega amandmaja in prizadevanja
DS za spoštovanje zakonitosti in humanih socialističnih odnosov v kolektivu.
Vsem delavcem Alpine želim, da bi še napredovali, do-
segali uspehe. Želim blagostanje delavcem in njihovim družinam.
Tone OBLAK:
Predsednik delavskega sveta sem bil v obdobju 1970-71. To obdobje je bilo zelo viharno in polno novosti. Za velik uspeh in napredek delovne organizacije Alpina, je bil pomemben dogodek otvoritev nove proizvodne hale. Po drugi strani pa je bilo v tem obdobju tudi veliko pretresov in kadrovskih zamenjav. Moj predhodnik je odstopil in stopil sem na njegovo mesto. V tistem času je bilo ogromno sej, ki so se vlekle tudi pozno v noč.
Nekaterih problemov nismo uspeli sami rešiti, zato so večkrat prišli tudi razni občinski funkcionarji, ki so nam pomagali reševati te pereče probleme.
V tistem obdobju je bil ogromen uvoz čevljev iz Italije in tudi to je bila stalna točka našega dnevnega reda. Takrat je bila izvršena tudi reorganizacija podjetja, iz sektorjev so nastale službe. Kot samostojna služba se je ustanovila razvojna služba, ki se je izločila iz tehničnega sektorja. Ustanovil se je zametek marketinga. Takrat se
je Alpina predstavila svetu z novim zaščitnim zakonom.
Nadalje je delavski svet obravnaval in sprejemal razne samoupravne akte. Na podlagi 15. amandmaja se je tudi zakonodaja zelo spremenila, nastala je velika prelomnica v delavskem samoupravljanju.
Samoupravni organi so dobili večjo vlogo in tudi določene smeri v katere naj se razvije samoupravni socialistični razvoj.
Jože BOGATAJ:
Poleg ostalih običajnih zadev, s katerimi se je ukvarjal delavski svet v tem obdobju, je mongo razpravljal tudi o ogromnem uvozu iz Italije in zelo pomemben korak, ki ga je napravil delavski svet je bil sklep o ustavitvi uvoza obutve iz Italije. Ta sklep delavskega sveta je potrdil tudi zvezni izvršni svet.
Veliko razprav je bilo tudi o kadrovskih spremembah. V tem obdobju smo podpisa-
li tudi licenčno pogodbo z Jourdanom, ki pa so je za podjetje slabo končala.
Stremeli smo tudi za tem, da bi seje postajale krajše in bolj plodne, da bi se obravnavale pomembne stvari in da bi se sprejeti sklepi tudi realizirali.
Med drugim smo sprejeli tudi prve sklepe o otvoriti novega obrata.
Ustanovljen je bil tudi marketing sektor in takrat je delavski svet dobil prvo poročilo o analizi trga.
Ivan URSIC:
Za predsednika sem bil izvoljen 19. 1. 1974 - 1976. V tej mandatni dobi je bilo veliko zakonskih sprememb, zato smo morali tudi v naši delovni organizaciji prilagajati samoupravne akte zakonskim predpisom.
Ze v samem začetku smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju TOZD proizvodnja in TOZD Prodaja. Sprejetih je bilo vrsto pravilnikov. Med njimi tudi samoupravnih sporazumov in statut OZD, statut TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja,
Vse to je bilo nujno, če smo hoteli urejevati notranje odnose in se samoupravno organizirati.
Sprejet je bil tudi srednjeročni plan delovne organizacije za leto 1975-80. S tem so se začele priprave na gradnjo nove hale, odkup zemljišča, zbiranje dokumentacije.
Odkup zemljišča za parkirni prostor, odpiranje novih trgovin, adaptiranjc starih lokalov.
Veliko sredstev je bilo vloženih tudi v nove kadre, kar naj bi se obrestovalo v prihodnje.
Vse večja konkurenca na domačem in tujem tržišču nas je silila še naprej, tako da je prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju čevljarske predelovalne industrije.
Bilo je tudi vrsto drugih težav, ki so nas spremljale. Posledica tega pa so bili nizki osebni dohodki, življenjski stroški so hitreje naraščali kot osebni dohodki.
V tolažbo je nam lahko to, da imamo še zmerom trdne temelje dela, dovolj smo tudi likvidni, kar je prav v sedanjih časih zelo važno.
Ob vseh teh ugotovitvah se je treba zahvaliti vsemu kolektivu, ki je bil pripravljen odpovedati se marsikateri stvari samo zato, da ostanemo na trdnih tleh.
Vinko BOGATAJ:
Čeprav je bila moja mandatna doba zelo kratka, je pa bilo v tem času ogromno sprememb in novosti. Takrat
Ш
ko sem prevzel nalogo predsednika delavskega sveta, nismo imeli direktorja in je bila naša najvažnejša naloga, da smo iskali novega.
Končno smo pričeli tudi z gradnjo nove proizvodno-skladiščne hale, o kateri smo govorili že približno štiri leta. Uredili smo tudi parkirni prostor izven ograje, kar ze prav gotovo tudi korak naprej.
Nato je Zakon o združenem delu prinesel veliko sprememb tudi v naši organizaciji. Z novim zakonom je bilo treba obstoječi temeljni organizaciji združenega dela zmanjšati in ju oblikovati v več TOZD. Tako so z letom 1977 zaživele štiri temeljne organizacije združenega dela zmanjšati in ju oblikovati v več TOZD. Tako so z letom 1977 zaživele štiri temeljno organizaciej združenega dela: TOZD Obutev 2i-ri, TOZD Plastika, TOZD Obutev Gorenja vas in TOZD Prodaja.
Kot sem že prej omenil, smo doživeli veliko kadrovskih sprememb, ki so bile posledica nove organizacije podjetja. Ponekod se že ka-
žejo tudi v boljših rezultatih; npr. v prodaji so se zaloge precej znižale.
Tudi v letošnjem letu smo se v proizvodnji odpovedali dobičku, da bi lahko začeli odplačevati anuitete. Začeli pa smo tudi s pripravami na praznovanje 30-letnice obstoja Alpine.
Sedanji predsednik SDS Tone Možina
Koko leče prodajo
v pomladanskih mesecih ko ne prodajamo športne obutve, toliko bolj pazljivo spremljamo prodajo modne obutve v maloprodajni mreži. Zato navajam nekaj podatkov o tem za prva dva meseca nove sezone, to je za februar in marec.
V februarju smo prodali v maloprodajni mreži 65.000 parov obutve, kar je za 30 % več kot v istem mesecu lani, vrednostno pa preko 1,5 milijarde din, kar je prav tako 30 % več kot v istem mesecu lani. Marca smo prodali v maloprodajni mreži 83.000 parov, kar je 23 % več kot v istem mesecu lani, v vrednosti 2,2 milijarde, kar je 36 % več kot v istem mesecu lani.
Zaloge konec marca so bile količinsko 9 "Л manjše kakor konec marca 1976, vrednostno pa 1 % manjše.
številk ne bom komentiial, saj so same dovolj zgovorne, Vsekakor pa so številke najbolj objektivna osnova za ocenjevanje dela, uspeha ali neuspeha določenega dela OZD. Prosim, da to dejstvo upoštevajo vsi tisti, ki so na sestanku tehničnega sektorja dne 5. 4. 1977 ob 16. uri žaljivo govorili o prodaji na splošno, predvsem pa o vodstvu prodaje.
Upam, da bo tudi v prihodnjih mesecih prodaja dobro potekala in da bomo dosegli postavljene cilje.
Tomaž KOŠIR
S čim se bo ukvarjal sindikat
Uresničevanje Zakona o združenem delu Je osnovna naloga vseh samoupravnih dejavnikov naše družbe. Sindikat ima na tem področju še posebej odgovorne naloge. Moral bo sodelovati načrtno In določno pri uveljavitvi TOZD v delovni organizaciji in vseh samoupravnih odnosov v vseh delovnih sredinah, vzporedno s tem se zavzemati za normativno ureditev odnosov med TOZD in dejansko uveljavitev zakona o združenem delu — v praksi.
Delitev po delu
Pri tem moramo doseči, da bo v osebnem dohodku vsakega delavca posebej izkazana uspešnost njegovega dela in uspešnost gospodarjenja z minulim delom.
Za uspešno delitev po delu in rezultatih dela bomo morali razvijati dohodkovne odnose. Uveljaviti moramo samoupravno sporazumevanje o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebno dohodke. Sodelovali bomo pri pripravah samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebno dohodke.
Življenjsko in delovne razmero delavcev
Kritična spremljanja življenjskih in delovnih pogojev delavcev jo stalna naloga sindikata. Sindikat naj bi v letu 1977 usmeril svoje delo še zlasti na tale področja:
—	obvladovanje socialnih razlik s sistemom po delu in z ekonomsko spodbudno solidarnostjo (raziskava o socialnih razlikah)
—	večjo pozornost naj bi posvetili stanovanjski politiki (predvsem sistemu dodeljevanja stanovanj)
—	poskrbel bo, da bodo delavci imeli med delom čim-boljšo in kvalitetnejšo prehrano,
— sindikat bo moral posvetiti veliko pozornosti učinkovitejšemu sistemu varstva pri delu, pri urejanju otroškega varstva in varstva materinstva. Potrebno bo poskrbeti za boljše delovne pogoje in okolje npr. plastika oz. šivalnica
— v letu 1977 bo potrebno bolj smotrno izrabo prostega časa in rekreacije delavcev (sindikalne igre, sodelovanje pri rekreaciji ipd.).
Tc nalog.' naj bi izvajal usklajeno z drugimi DPO in organi.
Kaj pa kulturna dejavnost
Na področju kulturnega življenja delavcev bo sindikat razvijal svoje delo v naslednjih smereh:
—	ustvarjanje pogojev za razvoj kutlurnega življenja delavcev (pomoč pri razstavah, igrah, pevskih zborih, proslavah)
—	pospeševanje kulturno amatersko ustvarjalnosti delavcev.
Ljudska obramba in družbena samozaščita ter razvijanje družbene solidarnosti
Nadaljevali bomo s po-družbljanjem obrambnih priprav in družbene samozaščite. Usposobiti bomo morali sindikalna vodstva po TO za delovanje v neposredni vojni nevarnosti in dopolnjevati vojne načrte.
Pri samozaščiti bomo uresničevali predvsem zaščito družbenega premoženja. Razvijali in utrjevali bomo samoupravno delavsko kontrolo in sc odločno postavili zoper vsem vrstam kršitev delovnih obveznosti, podkupovanja ali celo zlorabam položaja.
Delavce bomo spodbudili k smotrnejši uporabi delovnega časa in za poostritev odgovornosti posameznikov in kolektivov za izpolnjevanje njihovih delovnih dolžnosti.
Uresničevali bomo tudi družbeno solidarnost kot trajno vrednoto delavskega razreda in bomo skušali pomagati pri odpravljanj« posledic potresov.
Pavel 2AKEU
Gotovo bo morala OOZK Alpine na tem področju marsikaj postoriti.
Samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke bo moral postati pomemben dejavnik v boljši delitvi po rezultatih dela.
Tridesetletnica tovarne nas zavezuje še za nekaj. Z žulji in znojem je zgrajena tovarna ponos Žirovcev in naše skupnosti. To pridobitev pa moramo čuvati. Zato moramo okrepiti našo zavest, o družbeni samozaščiti in obrambni pripravljenosti.
Ob koncu še to: osnovna organizacija ZK Alpine si bo
Večji gospodorsiti učinelt
Ob treh velikih in pomembnih jubilejih — 40.-Ictnlci odkar je tovariš Tito prišel na čelo partije, njegovemu 85. rojstnemu dnevu in 40-Ietnlce ustanovnega kongresa KPS, sovpada tudi naš Jubilej, ko iirovski čevljarji že trideset let združujejo svoje delo za lastne in družbene interese.
V teh prazničnih dneh si moramo priklicati v spomin od drete ožuljene, krvave roke smolca — čevljarja, katere so gradile in izgradile današnjo Alpino in s tem tudi nove družbene odnose. Čevljar — proletarec, prekaljen v borbi ni gledal po osvoboditvi pesimistično na porušen kraj in razmere, temveč ga je prevzel optimizem, da bo od pomočnika, mezdnega delavca, postal gospodar — samo-upravljalec, ki bo odločal o rezultatih svojega dela. Sad tega dela in optimizem danes slavimo.
Gospodarski potencial, ki je bil ustvarjen v 30. letih je neprecenljiv. Danes daje Al-pina delo in dohodek preko tisoč krajanom Zirov in tudi šeststo občanom širše naše domovine, kateri združujejo delo v dislociranih obratih ali prodajni mreži.
Življenje in delo v preteklih tridesetih letih je pisalo in upodabljalo gospodarske družbene, politične in samo-
upravne odnose. Rezultat ustvarjalnosti in aktivnosti pa je bil vedno uveljavljanje načel: rast Alpine, novi družbeni odnosi in sprememba podobe kraja in kulture.
Kaj pa prihodnost? Tudi danes moramo gledati v prihodnost z optimizmom. Pogoji so nam dani. Dobili bomo nove proizvodno-skladiščnc prostore, v katerem bomo imeli še večje možnosti za povečanje proizvodnje in boljšo organizacijo.
Samoupravno smo se letos na novo organizirali. Tako, da tudi na tem področju še kar dobro sledimo tokovom. Vendar pa moramo vedeti, da je edino uspešno in učinkovito delo tisto, ki bo prineslo rezultate in vzpon Alpine tudi v prihodnosti.
Smotri naj bi bili:
—	stalna skrb za povečanje proizvodnje in produktivnosti;
—	stremeti za boljšo kvaliteto in prodajo izdelkov ...
—	dvigniti dohodek in osebne dohodke delavcev;
—	več sodelovanja in kulturnih medsebojnih odnosov.
Vidimo torej, da bo tudi naša sedanjost in prihodnost, široko bojno polje, na katerem se bomo bojevali z orožjem — dela in zavesti, da izbojujemo še boljši jutri Alpine.
prizadevala ustvariti takšno vzdušje, da bodo delavci res odločali, njihova stališča pa, da se bodo resnično uveljavila.
Tako bo postala samoupravna last delavca šclc tedaj, ko bomo vsi postorili, da bi vse tisto, kar smo sprejeli z »Malo ustavo« in zapisali v samoupravne akte, tudi uresničili. Uresničitev pa pomeni garancijo, da bo rast in vzpon Alpine tudi v naslednjih desetletjih uspešno. Ta uspeh pa bo spremljala tudi podoba kraja in Žirovcev.
Lojze POLJANSEK
Korak gospodarstva prihodnosti zahteva večjo produktivnost, izdelovati pa bo treba tako in to, kar bodo zahtevali naši kupci.
Alpina ima že danes začrtano pot, ki vodi v izvoz izdelkov. Tudi prihodnost zahteva, da to še povečamo in okrepimo.
O delu aktiva ZB NOV
Zaradi še razmeroma velikega števila zaposlenih članov ZB v naši delovni organizaciji, se je lansko leto na pobudo občinskega odbora, osnoval aktiv ZB v Alpini.
Ob ustanovitvi je aktiv štel 47 članov, danes jih je še 3S. Naša organizacija se namrcc

ne more obnavljati, ker so njihovi člani lahko le tisti, ki so aktivno ali na katerikoli drug način sodelovali v NOB. Med člani torej ni mladih in vsako leto jih več odide v zasluženi pokoj.
Aktiv ZB v Alpini je bil ustanovljen z namenom, da postane enakopraven člin
družbenopolitičnih organizacij. Njihovi predstavniki naj bi se udeleževali vseh sej DPO in pomagali reševati tekoče probleme in ustvarjati ustvarjalno vzdušje v kolektivu.
Predstavniki aktiva pa do sedaj niso bili vabljeni na seje družbenopolitičnih organizacij, čeprav je bilo posredovano naše mnenje odgovornim v kolektivu.
Mišljenja smo, da smo še vedno lahko aktivni in pripravljeni sodelovati pri raz nih političnih akcijah. Pri ne-sodelovanju počasi tudi človek »zrjavi« in se čuti nepomembnega ali nepotrebnega v naši družbeni skupnosti.
Odbor aktiva naj bi tudi skrbel in pomagal reševati socialne probleme borcev in morebitnem reševanju stanovanjskih vprašanj svojih članov.
Upam, da bo aktiv ZB NOV Alpine v kratkem le zaživel s svojo aktivnostjo s pomočjo ostalih organizacij v delovni organizaciji in se aktivno vključil v delo ter pomagal reševati pekoče probleme. Posamezni člani ZB bi lahko še veliko pomagali s svojim delom in izkušnjami pri splošnem ljudskem odporu v Alpini in v kraju samem.
Lojze KOLENC
Kako 00 ZSM
Pri vsem tem pa tudi ne smemo prezreti uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov in dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije in do širše družbene skupnosti.
To pa nam narekuje uresničiti in uveljaviti v praksi »načelo delitve po delu«.
Ce se s (kritičnim očesom zazremo nekaj let nazaj, moramo priznati, da smo bili dokaj nedelavni in neorganizirani.
Po več neuspelih poizkusih nam jo lani jeseni končno uspelo, da smo izvedli volilno konferenco.
Prišli so tudi člani mladinskega aktiva s Cola, ki je kar prizadeven.
Nasprotno pa so člani mladinskega aktiva Gorenja vas skrajno neodgovorni, saj ne kažejo nobenega interesa za sodelovanje in delo.
Ko smo se organizirali, smo si ustvarili osnovne pogoje za nadaljnje delo (ali za začetek dela).
Formiranih je bilo šest delovnih komisij, katerih predsedniki so bili zadolženi za pripravo programov dela. Ti programi pa naj bodo tudi pregled in ocena dejavnosti naše osnovne organizacije.
Posebno aktivne so komisije za kulturo, komisija za mladinske delovne akcije, ko-milija za šport in komisija za obveščanje.
Rudi KRVINA
Rast noše tovorne v 30 letih
Prva stavba je bila grajena za ročno izdelavo obutve, kar jo bilo v skladu s takratnim planskim gospodarstvom, ki ju predvidelo za našo tovarno izdelavo samo dveh vrst obutve, to je gojzar šivane in zbitu izdelave, dnevno največ 600 parov.
V novo zgrajeno tovarno se je vselilo 280 pridnih čevljarjev, ki so hoteli čimprej dokazati upravičenost inve-
bila tovarna predana v upravljanje delavcem, z letom 1951 pa je bilo popolnoma odpravljeno plansko gospodarstvo, usmerjeno z enega centra. Najtežje jo bilo to, da je bila ukinjena planska distribucija, Alpina pa je ostala brez svojega tržišča.
Edina prodajna pot je ostala preko trgovske mreže Triglav, ki je pozneje v celoti pripadla Peku.
Poglejmo si rast proizvodnje in število zaposlenih do leta 1950.
Leto	Izdelano parov	Število zaposlenih
1947	68.040	281
1948	136.910	534
1949	186.700	656
1950	170.940	610
sticijc. Kljub komaj omembe vredni strojni opremi, ki je bila pripeljana iz bivših delavnic, so delo že organizirali po industrijskem načinu — po fazah, čeprav je bilo delo na večini faz ročno. Tako je bila dosežena večja produktivnost, kar je bilo za potrebe prvega, povojnega obdobja za trg velikega pomena.
Najtežje obdobje za Alpino je nastopilo leta 1950, ko je
Takoj je bilo potrebno pristopiti k spremembi proizvodnega programa, kar pa ni bilo mogoče čez noč. Proizvodnja seje borila s težavami vseh naslednjih 5 let, da je spet dosegla raven iz leta 1950, seveda s povsem drugim asortimanom obutve. Začel se je boj za tržišče, snovanje in ustanavljanje industrijske prodajne mreže, predstavništev in iskanje zunanjega trga.
Pregled proizvodnje v letih 1950—1955
	Izdelano	Število
cto	parov	zaposlenih
1950	170.940	610
1951	123.320	555
1952	116.730	527
1953	131754	530
1954	145.250	510
1955	179.000	531
Pregled proizvodnje 1955—1957		
	Izdelano	Število
Leto	parov	zaposlenih
1955	179.000	531
1956	181.000	603
1957	218.000	704
1958	246.000	720
Pregled proizvodnje v letih 1950—1955
V letih 1958—1963 jo sledilo revolucionarno obdobje za proizvodnjo. Nabavljati smo začeli stroje iz uvoza.
Nekaj najpomembnejših korakov v napredku proizvodnje:
— prehod na lepljeno izdelavo, ki je v naslednjih letih
—	pomembnejša dopolnitev strojev v proizvodnji športnih smučarskih čevljev, odpadla so izredno težaška dela,
—	leta 1960 je stekel prvi tekoči trak izdelan v domači vzdrževalni službi, leta 1963 so obratovali v montažah že triju taki trakovi, opremljeni z ustrezno opremo,
ki je izdelovalo izključno otroško čevlje, njen program ju prevzela Alpina,
— leta 1962 je bil proizvodnji predan nov objekt in s tem začasno rešena prostorska stiska proizvodnje, uprave in skladišč.
V tem obdobju je bilo veliko preusmerjanja delavk in delavcev v prikrojevalnico in šivalnico. Precej so jih je moralo prekvalificirati, da bi zadovoljili potrebo montaž. Kapacitete med oddelki so se
Naslednji podatki kažejo, kako je proizvodnja zaradi hitre mehanizacije skokovito naraščala:
		Izdelano	Število
eto		parov	zaposlenih
1958		246.000	720
1958		246.000	720
1959		284.000	772
1960		382.000	815
1961		442.000	818
1962		458.000	806
1963		513.000	843
— zaradi pomanjkanja pro- izravnale,			vendar se je že v
izvodnih	prostorov	je bilo naslednjem obdobju zaradi	
leta 1958	uvedeno dvoizmcn- hitrejšega		porasta produk-
sko delo,		tivnosti v montažah ponovno	
— leta	1959 se je	k Alpini pojavilo	ozko grlo v šival-
priključilo podjetje		Metka, nicah.	
V obdobju med leti 1963 in 1970 se je proizvodnja gibala			
takole:			
		Izdelano	Stevilo
Leto		parov	zaposlenih
1963		513.000	843
1964		560.000	867
1965		668.000	961
1966		667.000	947
1967		704.000	935
1968		864.000	960
1969		921.000	1031
1970		878.000	1120
Naslednji podatki kažejo, kako je proizvodnja zaradi hitre mehanizacije skokovito naraščala:
osvojila skupno preko 90 % proizvodnje po vsem svetu,
—	proizvodnja lahko obutve je bila že skoraj popolnoma mehanizirana,
—	lahka izdelava je bila opremljena že z najnovejšimi stroji za cvikanjo konic in navlačenje,
Važnejši dosežki v tem obdobju so bili:
—	prehod z ročnega krojenja zgornjega usnja samo za sekanje,
—	postavitev tekočih trakov v šivalnice,
—	v tehnologiji prehod na montažne spodnjo dele obutve,
—	pridobitev novih prostorov za skladišče leta 1966, reorganizirana je bila prikroje-valnica in šivalnica, ter ustanovljeni oddelki izdelovalnice zgornjih delov lahke obutve, športne obutve in lahke obutve v Gorenji vasi,
—	v montaži je bil ustanovljen šc četrti tekoči trak,
—	v razvojnem oddelku je bil dan poseben poudarek
Leto	Izdelano
	parov
1974	1,466.538
1975	1,839.524
1976 plan	1,800.000
Proizvodnja plastike
—	velik skok v tehnologiji smučarskega čevlja z lesenim not ran j kom,
—	uvedba proizvodnje celega brizganega smučarskega čevlja,
—	uvedba tehnologije brizganja notranjega dela smučarskega čevlja na nogi po prodajalnah,
—	brizganje notranjih smučarskih čevljev iz PU komponent,
—	osvojitev proizvodnje drugih sestavnih plastičnih delov obutve,
—• leta 1973 smo začeli s proizvodnjo PU podplatov za svoje potrebe in za druge tovarne obutve v Jugoslaviji. Že čez leto dni, ko smo imeli večje kapacitete, smo se tudi s to proizvodnjo vključili v izvoz,
—	hkrati z začetkom proizvodnje podplatov in drugih sestavnih delov obutve smo
športni obutvi in to ne brez uspeha,
—	proti koncu leta 1967 je bil dosežen za takrat vrh tehnologije v proizvodnji smučarske obutve. Kupili smo prvi stroj za direktno na-brizgavanje podplatnega dela smučarskega čevlja. Tehnološki in proizvodni proces se je s tem bistveno skrajšal, čevelj jo bil kvalitetnejši in bolj konkurenčen na svetovnih tržiščih,
—	specialni smučarski čevelj je naslednja tri leta postal znan po vsem svetu.
Ostane nam šo zadnje obdobje 30 let Alpine, to je od leta 1970 do 1977, ki ima prav tako svojo pomembno težo v dosedanjih uspehih, upajmo pa, da tudi za prihodnji razvoj.
Najvažnejši dogodki za proizvodnjo po letu 1970 so bili:
Proizvodnja plastike
Anton KlemenčlC
ustanovili tudi orodjarno in že za prvo proizvodne plastično izdelke izdelali predhodno doma tudi ustre/na orodja,
v tem obdobju so uspešno zaživeli štirje oddelki in sicer; modelimica prototipov podplatnih delov, orodjarna nekovinskih form, orodjarna kovinskih form in proizvodni oddelek plastike,
—	osvojili smo proizvodnjo tekaških smučarskih čevljev in dosegli v izvozu zavidanja vredno uspehe,
—	v Gorenji vasi smo pridobili nove večje proizvodne prostore, jih preuredili, proizvodnjo modernizirali, kolektiv pa se je bistveno povečal.
Zo naslednje leto smo ustanovili obrat šivalnice na Colu, kjer so je zaposlilo 80 delavk in pripomoglo k reševanju problemov zaradi pomanjkanja zgornjih delov.
Anton KLEMENCIC
Vhod v obrat v Gorenji vasi
Leto	Izdelano parov	Število zaposlenih
1970	878.598	1120
1971	1,005.470	1195
1972	1,084.931	1271
1973	1,052.777	1286
1975	1,106.799	1317
1974	1,074.765	1303
1976 plan	1,100.000	1320
ШбГ
Dve leti je ie, odkar smo uvedli to rubriko. V začetku smo sicer pojasnili, kakšen namen naj bi imelo to pisanje, vendar menim, da je prav, da ob tej priliki osveiimo spomin.
Bravec, četudi manj pozoren, je lahko v teh dveh letih opazil, da poskušamo ustvariti most med Zirov-ci, ki so odšli v svet, ker jim domače okolje ni moglo nuditi kruha, in tistimi, ki smo ostali doma.
Ne vem, če nam je to uspelo. Prizadevali smo si da bi prikazati vsaj delček iivljenja in dela naših rojakov zlasti tistih, ki so
v iivljenje zakoračili nekoliko bolj hrabro. To pa zato, da mladim generacu jam, ki iščejo svoja pota, svoje iivljenjske ideale in cilje morda pomagamo pri njihovem snovanju in odločanju.
Izkušnje, ki so si jih ti-rovci nabrali po svetu so tako dragocene, da jih ne smemo zanemariti. Nasveti, misli in vsakršna pomoč, predvsem v moralnem smislu, nam je ie če. sto pomagala, da smo prebrodili marsikatero letava, ki nas je tria. Upamo, da bo tako še naprej.
Morda besedo, dve, rojakom, katerim naš časo-
pis ie pošiljamo. Veseli smo, če vam z našim glasilom vsaj deloma nadomestimo izgubljeno domačo grudo, prelepo iirovsko okolico in delovno vzdušje marljivih sosedov.
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v rubriki, hkrati pa vas pozivamo, da se tu in tam oglasite. Morda s kakšnim predlogom, mnenjem, tudi kritiko. Gotovo prebirate časopis, o čem razmišljate. Prav zares, vaš nasvet bi nam bil dobrodošel.
Z rubriko bomo še nadaljevali. Obiskali bomo .?c mnoge Zirovce, rojake. Mislim, da si imamo še toliko povedati. Pa ta razgo. vor ne bo tekel zgolj na akademski ravni. Vsak, ki je pošteno slutil svoj kruh, si nabral iivljenjske izkušnje, bo v naši rubriki dobrodošel.
Upamo, da boste vsi radi sodelovali. Kajti to je naša skupna rubrika. Tu se dobivamo: dosedanji udeleicnci rubrike, bodoči gostje in domačini. Zato je prav, da tudi vi daste predloge, kako naj bi rubrika v bodoče izgledala, kaj zajela, koga povabiti.
Mislim, da bomo s tem res ustvarili zvezo, ki je lahko samo ustvarjalna in koristna za vse.
Nejko PODOBNIK
Miha Marinko s tovarniškimi novinarji na Ceblnah
Prisrčno, iskreno, bogato
v organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu so se minuli četrtek, 24. marca, na Ceblnah zbrali novinarji glasil v združenem delu Iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirskl muzej v Trbovljah, na Ceblnah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem, narodnim herojem MIhom Marinkom. Na srečanje je prišlo kar 74 tovarniških novinarjev. Izjemno priložnost za pogovor z MIhom Marinkom pa so Izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil In dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov.
Delavci TOZD plastike so se ponovno oglasili v zvezi z razpravo, ki teče že nekaj mesecev. To kaže na njihovo veliko zavzetost in zavest.
Vendar se bi zadeve reševale prepočasi in premalo tvorno, če bi podrobnosti obravnavali v mesečniku, kot je naš.
Zato uredniški odbor predlaga, da se delavci TOZD proizvodnja obutve In delavci
$e Odmevi...
TOZD plastilca v reševanju vprašanj povežejo med seboj — ali preko delavskega sveta ali pa drugih organov In posameznih odgovornih ljudi.
Menimo, da je manj važno, kdo bo koga »povozil« v besedah, kakor dejstvo, da bomo delavci uspešni le v slogi, strpnosti in ustvarjalni kritiki.
Naj to geslo morda velja ob 30-Ietnlci Alpine.
UREDNIŠKI ODBOR
Podatki o prodaii v 30 ietiii
Leto	Prodaja v parih obutve			
	Skupaj	Maloprodajna mreža	Grosisti	Izvoz
1947	68.040			
1948	136.910			
1949	186.700			
1950	182.037		182.037	
1951	123.320		122.776	544
1952	120.711		120318	393
1953	128.960		128.170	790
1954	154.064	56.695	96.532	837
1955	185.238	119325	65337	576
1956	190.531	126.037	59.849	4.645
1957	214.010	153.262	46.043	14.706
1958	246.606	164.991	57.595	24.020
1959	292.502	185.676	53.215	53.611
1960	389.552	255.107	63.639	70.806
1961	433.415	321.063	64.179	48.173
1962	476.340	358.925	50.434	66.981
1963	527.647	358.222	56.498	112.927
1964	598.367	427.140 .	44.865	126.362
1965 '	643.603	482.469	31.112	130.022
1966	667.764	458.161	39.173	170.430
1967	697.195	380.535	42.731	273.929
1968	842.867	441.314	65.297	336.256
1969	839.617	481.462	63.463	294.692
1970	910.886	566.269	85.877	258.740
1971	1.150.885	692.833	103 J46	354.506
1972	U04J02	618.205	74383	511.714
1973	1.031.949	590.825	72.876	368248
1974	1.170.890	627328	89.419	454.143
1975	1.125.523	559.236	80.484	485.803
1976	U40.676	632.218	76.201	532.257



UARH - USNIARB - ŽIRI PADLI ZA SVO6ODB

Za razdobje od leta 1947 do 1949 smo uspeli dobiti samo podatek o skupni prodaji. V času od leta 1950 do 1953 pa smo v pretežni meri prodajali naše izdelke raznim grosistom in pa maloprodajni mreži »Triglav«, ki je bila v tem času formirana za prodajo izdelkov naše tovarne, kakor tudi PEKA in PLANIKE.
Padli čevljarji in usnjarji
Pred glavnim vhodom tovarne, z zlatimi črkami v marmor vklesana imena padlih čevljarjev in usnjarjev med NOV in ostale irtve fašističnega terorja nas opozarjajo, kako drago jc bila priborjena naša svoboda.
Njihova prelita kri je njihov največji delei, da imamo danes to, kar smo po zmagi revolucije ustvarili.
V	svobodni domovini so preiiveli borci čevljarji in ostali Žirovci marljivo prijeli za delo in kaj hitro je prišla odločitev, da bodo zgradili svojo tovarno in nadaljevali tradicijo kraja.
V	dneh ko slavimo 30-letnico obstoja naše delovne organizacije, ki je zrastla iz majhne tovarne v veliko moderno industrijsko organizacijo z več dejavnostmi, in upravljanjem proizvajalcev, se bomo naših padlih čevljarjev in usnjarjev še močneje spominjali; njihova kri je rodita bogate sadove, zato ob jubileju Alpine obljubimo, da bomo nadaljevali njihov začeti boj v miru v dobro Alpine in kraja.
Alpiiia veliko prispevala k razvolu kraia
Ce se ozremo 30 let nazaj, lahko ugotovimo, da je Alpi-na že od ustanovitve zavzela prvo mesto. Več ali manj se je vse nadalnje življenje v kraju razvijalo okrog Alpine, kajti ona je bila nosilec vsega. Brez Alpine bi življenje v našem kraju verjetno zamrlo. Ko se je razvijala Alpina, se je razvijal tudi kraj; tudi prebivalcev je bilo vedno več. Z razvojem Alpine, kot tudi kraja, so se začele porajati tudi druge delovne organizacije, ki so lahko nastale na ta račun, ker je bilo v kraju že gospodarstvo.
Alpina je pri ustanavljanju vseh manjših podjetij imela svoj delež in je pomagala finančno ali kako drugače.
Vsi skupaj pa smo pozabljali na neposreden razvoj infrastrukture kraja. Ta se ni razvijala skladno z razvojem Alpine.
Tu bi omenil predvsem vodovod, kanalizacijo, gostinstvo, ureditev središča kraja, itd.
Pa še na nekaj smo čisto pozabljali — na ohranjanje kulturnih zanimivosti. Sele po 30. letih se je to nekoliko premaknilo. Zal pa je že veliko uničenega ...
Ko govorimo o Alpini, moramo reči, da je bila vedno na čelu vsega gibanja v kraju.
V Žireh smo mogoče nekatera vprašanja reševali drugače kot drugje. Na primer — na stanovanjskem področju smo se bolj usmerjali v individualno gradnjo. Bloki so se gradili na raznih področjih našega kraja in to je šole v zadnjem času pričelo urejevati bolj načrtno.
Tudi kar se je delalo na področju komunale, povsod je bila glavni nosilec finančnih sredstev Alpina, ali pa smo dobili dotacije s strani družbe ali občine.
Ko smo pripravljali srcil-njeročni plan, smo se zavedali, da je vse odvisno od finančnih sredstev.
Na podlagi tega je bilo dogovorjeno, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o zbiranju finančnih sred-
stev za namene krajevne skupnosti. Sprejeti so bili že samoupravni sporazumi /.a komunalno dejavnost, šolstvo, TV pretvornik in ostalo.
Te samoupravne sporazum-; so sprejele vse delovne organizacije na čelu z Alpino. Jasno je, če največja delovna organizacija podpiše nek sporazum, ga bodo podpisale ti-dl manjše delovne organizaei-je.
Pieveč pa je stvari, ki so ostale nedodelane. Na celotnem področju Žirov se ne odvija urejena komunalna dejavnost in pride večkrat do zapletov, ko se določen del ljudi ne strinja z izvajanjem komunalnih del.
Vendar že za leto 1975 je bil določen plan, kaj se bo naredilo v okviru krajevna skupnosti, prav tako pa tudi za leto 1976 in 1977.
Glavna naloga krajevn; skupnosti Ziri je ureditev kanalizacije, vodovoda, pokopališča in ureditev pločnikov. Dosedaj se je izdelalo samo en del kanalizacije, za ostala področja pa se generalno ureja celotna dokumentacija m se predvideva, da bi na celotnem področju izdelali kanalizacijo in čistilno napravo m najeli tudi kredite. To so os-
novne stvari na področju 2i-lov, ostane pa še prccej manjših; kot je ureditev ceste v Račevo, TV pretvornik, asfaltiranje raznih manjših ulic, za kar pa prispevajo del sredstev krajani, drugi del pa krajevna skupnost.
Letos je najpomembnejše, da čimprej pričnemo z gradnjo poštnega in trgovskega centra, da bi se center Žirov vsaj delno preoblikoval.
Glede onesnaževanja zraka y strani industrije, bo verjetno prišlo do tega, da bo v kratkem potrebno izdelati toplarno. Pri tem bo treba dobiti nosilca izgradnje teh naprav, vendar je še več odprtih vprašanj.
Sodelovanje žirovskega go-snodarstva lahko ocenimo kot zelo pozitivno. Prav z medsebojnim dogovarjanjem se doseže usklajevanje in se pokaže tudi smer, v katero naj se razvijajo posamezne gospodarske dejavnosti.
Podjetja, katera sofinancirajo izgradnjo kraja na podlagi samoupravnih sporazumov, imajo tudi pravico, da se zanimajo, kam se vlagajo njihova sredstva in da predlagajo prioriteto del, ki naj bi se izvajala in sodelujejo pri oblikovanju programa za naslednje leto.
Novo zajetje vode pod Klanom
Pri krajevni skupnosti so formirani posebno odbori in komisije, kateri naj skrbijo tudi za ostalo dejavnost, tako tudi na športnem področju.
Verjetno se lahko oceni, da je primarna dejavnost krajevne skupnosti na področju komunale. Vendar komisije tudi na ostalih dejavnostih delajo po svojih močeh in bo tudi za te namene treba izločiti več sredstev. S pomočjo občanov je bilo zgrajeno tudi
igrišče, trim steza za rekreacijo vseh krajanov.
Alpina pa bi v kraju svojo vlogo še povečala s tem, da bi v kraju naredila svojo poslovno stavbo, s tem bi prispevala veliko na izgled celotnih Žirov in tudi sebi kot taki — seveda v okviru svojih možnosti.



Alpina Je omogočila hiter razvoj Zlrov
»DELO ŽIVLJENJE« Je glasilo ALPINE tovarne obutve Zlrl, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Zlrl, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Zlrl, TOZD Maloprodaja In Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Plvk Janez Smeh Alfonz Zajec
AnuSka Kavčič — tehnični urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno, naklada 1700 Izvodov.
Fotografije:
Franc Jesenko
Tisk:
Gorenjski Tisk, Kranj
Samozaščito piedstavljamo vsi občani
Cilj samozaščite je podoben v vojni ali ob hudih elementarnih in drugih nesrečah vseh vrst. Samozaščita deluje v okviru civilne zaščite, da kolikor je mogoče čimveč zmanjša posledice vojne ali druge hude nesreče, tako pri ljudeh in pri vseh vrstah materialnih dobrin. Zato se je treba prej, v mirnem ča-
su, na to pripravljati. Pri vsaki stvari človek lažje prenaša in ukrepa, če ni žrtev presenečenja.
Tako lažje pomaga samemu sebi, svojemu sosedu, sodelavcem ...
Za vojne razmere in druge nesreče moramo pripraviti naslednje:
Za vojne razmere in druge nesreče moramo pripraviti naslednje:
—	pripomčke za osebno zaščito in kolektivno zaščito,
—	manjše zaloge hrane,
—	zagotoviti zatemnjeva-nje v primeru potrebe,
—	zgraditi zaklonišča in zaklonilnike, pripraviti osebno
opremo, ki jo bomo vzeli v zaklonilnike,
—	sprejeti protipožarne ukrepe v stanovanju in gospodarskih poslopjih,
—	na znak alarma zračnega napada oditi v zaklonilnike.
V reševanju ljudi se bomo pripravljali za:
—	nudenje prve pomoči ranjenim,
—	reševanje ljudi iz ruševin,
—	razstrupljevanje.
—	gašenje začetnih požarov in omejevanje večjih požarov,
—	prvo veterinarsko pomoč ranjeni živini.
Ob vsaki nevarnosti, ki ogroža ljudi in materialne dobrine moramo sodelovati prav vsi v samozaščiti in s pomočjo organizirane civilne zaščite. S tem bomo prispevali, da bo vsakovrstnih žrtev čim manj in tako bomo ohranili najdragocenejše.
Stab za CZ KS Ziri
v prikrojevalnici se proces začenja	Šivalnica v Zireh


Oddelek šivalnice na Colu
Obrat v Gorenji vasi
Pogled na del montaže	Plastika kmalu v novi hali