MJSKI ZV ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. l. mu. st. 4. Posamezna štev. 1 Din. Naša katoliška akcija kj. Katoliška akcija v Kranju se kar lepo razvija. Vsa-dv'. .(im se v,'ši njeno zborovanje, kjer se pri polni M PoT obravnavajo razni problemi verskega življenja. t e,S tega pa izvršujejo dela katoliške akcije tudi naše .''mine družbe: fantovska, dekliška in ženska, III. red Vil](H:ncijeva družba, n Ce pa trdimo, tla naša katoliška akcija lepo deluje, ak - '!n° Pa tudi, da je že v vsem popolna. Za katoliško k je v župniji še mnogo neobdelanega polja. Pred tfel n 81,10 P1' ouooru razmišljali o le;n, kaj bi bilo še Da t s^oru'> ' posebno ne prireditve kab.l škili organizacij, bi L 8'nela zadrževati vernikov od službe božje ali od cer-KVfc»'h prireditev. da smo toliko možje, da moremo prenesli prj 11(ju in da lahko povemo, da so včasih naše društvene kailr! Ve odvajale ljudi od cerkve in verskih vaj. Žfl ne-Potd * Sem °Paz'' tole: V župni cerkvi je v nedeljo ponj 1,6 krščanski nauk, ura molitve ali litanije, v drušive-tit,n Voi'«ni se pa suče mladina in tudi odrasli, morda so igj0 Sa'no pogovarjajo, morda imajo tam kako skušnjo za ''Ha' Popoldanski službi božji pa ne gredo! V Kranju r6(j^n° duhovne vaje za može in fante, igravci pa pri-lja 'Sfo in gredo igrat celo v drugo župnijo. Prva nede-ske 'fiesecu je in skupno mesečno sv. obhajilo za mo-l'Ue U^'e katoliškega mišljenja pa prirede izlet Da plaha ual'. ^am drugam. V cerkvi se vrši popoldanska služ-ki,to].?zia) na igrišču pa med tem časom vpije in nori veg lf)ka mladina za žogo. Takih in podobnih reči bi lahko Hol.(jnaveiiel- Naj se mi odkrita beseda ne šteje v zlo. \ a j 8e.till<0 ro<5'1 god« večkrat nehote in brez preudarke^ Je ravno dokaz, da se vse premalo ozira na cer-Vociij.1-11 kUi Versli() življenje. Katoliške organizacije morajo lil jj' * Bogu, v cerkev, navajati k verskemu življenju. dt°Hki moramo pač skrbeti, da je vse naše življenje prežeto z versko mislijo, da verski misli služijo vse naše organizacije, da sploh ne vstopamo v nobeno organizacijo, ki bi količkaj oviralo naše versko življenje! Kako je pri nekaterih padlo cerkveno mišljenje, kaže posebno to, da se prirejajo plesne vaje in plesne prireditve celo v postu in adventu. Pohlep po zabavi skruni danes pogosto resni postni čas. Kino in igre, veselice in zabave tudi v postnem času! To so vse znaki propadanja verskega mišljenja, pomanjkanja cerkvenega duha. Včasih se je v poslu ali adventu igrala le kaka nabožna igra, pasijon ali kaj podobnega, danes bi nekateri tudi v postu radi imeli burke* na odru. Proti vsem tem razvadam mora nastopati katoliška akcija, katere namen je, prekvasiti vse naše življenje z versko mislijo. Eden izmed glavnih znakov dobrega kristjana je pa ponižnost in iz te izvira pokorščina v versko-nraviiih zadevah do dušnih pastirjev. Neredko se zgodi, da se „dobri katoliki" hudujejo nad dušnim partirjem, ki si upa grajati razne razvade vsakdanjega življenja. Pravega krščanstva ni brez ponižnosti in pokorščine. Oni, ki so dobre volje, vsaj priznajo, da ima duhovnik prav, če jih opominja in svari. Nikdar pa ne bo veren katolik napadal svojega dušnega pastirja, ki ga svari pred zablodami in nevarnostmi. Naše družabno življenje je postalo zelo, zelo plitvo. Molitev, cerkvene, pobožnost, zatajevanje, post, služba božja je nekaterim prišla že nekam iz mode. V vsem našem privatnem in javnem življenju je treba več molitve, s katero svoje delo in svojo življenje posvetimo Bogu. Več zakramentov, večja udeležba pri nedeljski dopoldanski službi božji! Da, popoldanska služba božju! Starejši se boste še spominjali, kako je bila ludi kranjska župna cerkev pred nedavnim časom tudi popoldne polna vernikov. In danes? Včasih je bilo n. pr. dijakov polno pri popoldanski službi božji. Koliko jih prihaja danes še? Včasih ni smela mladina na izprehnd pred večernicami, katerih se je morala udeležiti. Danes? Katoliška akcija io katoliški krogi sploh morajo skrbeli, da se poživi tudi popoldanska služba božja, da bo mladina popoldne šla najprej v cerkev, potem šele na igrišče ali v društveno dvorano. In planistvo! Planine ve, oj ve moj raj! Pa tudi večkrat: Planine ve, oj ve — naš greh! Lep je planinski šport in koristen! Toda ta ne sme odvračati od Boga, ampak voditi k Bogu! V nedeljo je prvo sv. maša! Veren kristjan mora prej opustiti najlepši izlet v planine, kakor pa nedeljsko sv. mašo! In ti skupni izleti v planine, katerih se tako pogosto udeležuje moška in ženska mladina brez nadzorstva, koliko moralne škode napravijo! Čast slovenskih deklet in fantov zahteva, da skrbe, da nam planinstvo ne bo pokvarjalo naše mladine, da ne bodo planine postale le prilika za greh...! Starši, vsi verniki jiaj delujejo po svojih močeh, da se omeji grešna zloraba planinskega sporta ! Stran 2. KRANJSKI ZVON Naj pri tej priliki omenjam še nevarnost raznih društvenih izletov, ki se prirejajo za našo mladino! Prosim, da starši pri takih nedeljskih izletih vedno pazite na to, da bodo vaši otroci pri sv. maši. Če ni zagotovljeno, da bo vaš otrok šel k sv. maši, ga nikdar ne popustite na izlet, pa naj ga priredi katerokoli društvo! Mladino kam vlečejo, pa jo potem puste na kraju izleta med raznim šundrom, da tam vsa omamljena od utisov popolnoma pozabi na svojo versko in nedeljsko dolžnost. Dalje prihodnjič. Dvanajsta prerokba Na veliko soboto se bere pred blagoslovitvijo krstne vode 12 prerokb in zadnja je vzeta iz preroka Danijela, tretje poglavje in se glasi: Tiste dni je kralj Nabuhodonozor velel narediti zlat kip, šestdeset komolcev visok in šest komolcev širok, in ga postaviti na ravnino Duro v babilonski pokrajini. Tedaj je kralj Nabuhodonosor poslal klicat namestnike, oblastnike in sodnike, vojvode in zakladnike, načelnike in vse kneze pokrajin, naj pridejo k posvečevanju kipa, ki ga je bil dal postaviti kralj Nabuhodonozor. Takrat so se zbrali namestniki, oblastniki in sodniki, vojvode in zakladniki in plemiči, ki so imeli oblast, in vsi knezi iz pokrajin, da bi bili pri posvečevanju kipa, ki ga je bil dal postaviti kralj Nabuhodonozor. Stali so pred kipom, ki ga je bil dal postaviti kralj Nabuhodonozor, in klicar je vpil na ves glas: „Vam, narodi, rodovi in jeziki, se razglaša ukaz: Brž ko zaslišite glas trombe in piščali in citer, samouke in harpe in meha in vsakovrstnih godal, se vrzite na tla in molite zlati kip, ki ga je bil dal postavili Nabuhodonozor. Kdor pa ne bo padel na obraz in kipa ne bo molil, bo še tisto uro vržen v ognjeno peč." Brž ko so torej ljudstva zaslišala glas trombe in piščali in citer, sambuke in harpe in meha in vsakovrstnih godal, so vsa ljudstva, vsi rodovi in jeziki padli na tla in molili zlati kip, ki ga je bil dal postaviti kralj Nabuhodonozor. Pa takoj, prav tisti čas so pristopili kaldejski možje h kralju Nabuhodonozorju in zatožili Jude, rekoč: „Kralj, živi na veke! Ti. kralj, si ukazal, da mora vsak človek, ki sliši gias trombe in piščali in citer, sambuke in harpe in meha in vsakovrstnih godal, pasti na tla in moliti zlati kip; kdor pa ne pade na tla in ga ne moli, naj bo vržen v ognjeno peč. Tu pa so judovski možje, ki si jim izročil upravo babilonske pokrajine, Sidrah, Misah in Abdenago. Ti se, kralj, niso zmenili za tvoj ukaz, tvojih bogov ne častijo in zlatega kipa, ki si ga dal postaviti, ne molijo." Tedaj je Nabuhodonozor v jezi in srdu ukazal pripeljati Sidraha, Misaba in Abdenaga. Takoj so jih pripeljali pred kralja. In kralj Nabuhodonozor je spregovoril in rekel: „Sidrah, Misah in Abdenago, ali res ne častite mojih bogov in ne molite zlatega kipa, ki sem ga bil dal napraviti? Zdaj torej, če vas je volja, brž ko boste zaslišali glas trombe in piščali in citer in sambuke in harpe in vsakovrstnih godal, padite na tla in molite kip, ki sem ga bil dal narediti. Če pa ga ne boste molili, boste še tisto uro vrženi v ognjeno peč. In kateri Bog vas bo mogel oteti iz moje roke?" Odgovorili so Sidrah, Misah in Abdenago in rekli kralju Nabuhodonozorju: „Ni treba, da bi ti o tej stvari odgovarjali. Ker glej, naš Bog, ki ga častimo, nas more oteti iz ognjene peči in osvoboditii iz tvojih rok, o kralj! če bi pa tudi ne hotel, vedi, kralj, da tvojih bogov ne častimo in zlatega kipa, ki si ga bil dal postaviti, ne molimo." Tedaj je bil Nabuhodonozor ves razjarjen nad Sidra-hom, Misahom in Abdenagom, kar spremenil se je v obraz. Zato ukaže, naj peč sedemkrat bolj razbelijo, kakor so jo razbelili navadno. In najkrepkejšim možem iz svoje vojske ukaže, naj Sidrahu, Misahu in Abdenagu zvežejo noge in jih vržejo v ognjeno peč. Brž so može zvezali in jih vrgli v njihovih tunikah in pokrivalih, s čevlji in oblačili vred v sredo ognjene peči. Kraljevo povelje je namreč njalo. Peč pa je bila tako silno zakurjena, da je tist može, ki so vrgli v peč Sidraha, Minaha in Abdenag*' ognjeni plamen usmrtil. Ti trije možje pa, to je SidrM Mizah in Abdenago, so padli zvezani v sredo ognje"8 peči. In hodili so sredi plamena in hvalili Boga in slaV' Gospoda, Nacijonalnost in vera Danes neredko slišimo razne nacijonaliste napadP katoliško Cerkev in duhovništvo. V isti sapi pa tisti elp' menti slave Strossmaverja kot velikega Jugoslovana^ 1 nacijonalista. Morda ne bo odveč, če podamo v naše" listu raznim gospodom nekaj materijala iz njegovi h g0' vorov. Na njegovih proslavah se neredko mlati prazn slama in se potvarjajo zgodovinska dejstva in se tudi ideje tega velikega Jugoslovana neredko čisto pretvarjaj* Ob otvoritvi galerije slik je imel Strossmajer yeli»l govor, v katerem je med drugim povedal tudi sledeče: »Daj mi narod, koji vjeru u Boga i povjerenje u s"; moga sebe izgubio nije. Daj mi narod moralan, uredan 1 štetan, koji se čvrsto dekaloga drži, koji, kad je šest dan8 znojem lica svoga i krvlju svojom zemlju svoju na top)0' sedmi dan Bogu svomu, - obitelji svojoj i sebi posvećuje takvi narod mora postati mogućnim, bogatim i obilat'1!1 narodom. Suprotivnim načinom daj mi narod u najplodoVj* tojoj zemlji, koji se u prahu i smeću zemaljskom gllbl! koji do vjere, duše i deset zapovijedi ništa ne drži: la' je narod prije ili poslije propao na tijelu kao šlo je P propao na duši. Ne stradaju i ne propadaju danas stog* narodi i države, što bi preveć vjere i prevoć uzoritih W nja, što bi preveć velikodušnosti, ljubavi i milosrdja 11 njih bivalo, nego stradaju i propadaju narodi i države-što je u njih preveć sebičnosti, što je preveć strasti požuda. Ovo što se o čovjeku veli, da bez vjere i bez ide' ala živjeti ne može, valja isto tako o narodu i o država' ma. Narod, komu je ugasnula svjetlost, koja ga k Betl»* hernu vodi; narod, koji u ozbiljnim okolnostima sani° jedino na svoju slabost i nemoč misli; narod, koji uvijeK i uvijek misli, da samo pod tudjim okriljem i tudjo" moći i pomoći živjeti može: takvi narod truli, izneniaZ i propada, takvi narod očevidno ne ima zaloga života budućnosti. Suprotivnim pak načinom narod, koji zna sj hoće, koji si nikad i. uz nikakvu cijenu na svijetu ne d8_ iz duše i svijesti izbiti onu idealnu ' svrhu, koja od s8' moga Boga dolazi; narod, koji zna u odlučni čas $j svoje sile u jedno skupiti i na postignuće viših svoj" ciljeva uputiti, koji zna u takvi čas s općim oduševlj8' njem učiniti onu poslovicu: „Ili slobodno živjeti ili slaVjjg umrijeti"; takvi narod, sve ako mu je kroz vijekove "Oj riti se, paliti se, patiti i svake žrtve podnašati, prije 1 poslije se spase i slobode se svojo dovine ... Medju najuzvišenije stečevine krščanstva spada &° boda vjere, svijesti i crkve, pak tko u to drskom ruko' dira, taj ne stječe i ne namiče, nego rastječe i sve svoj stečevine u pogibelj meće. Ako je danas u svijetu malo mira i reda, malo sl°#j u društvenim razredima, ako su danas javne moći i ug18 preveć oslabili, ako se danas posvuda od danas do su<* živi, da je tomu ponajviše krivo oslabljenje religioz110^ čuvstva. S te strane napredniji je bio srednji vijek, u nJeL je moć i religiozno čuvstvo skroz i skroz probilo cije čovječje društvo. Vjerujte mi, sve, što se je na ovom svijetu do 8fl * uzvišenoga učinilo, učinilo se je složnim radom svete VF, i znanosti, a ljudi učeni, koji su znali umom i srcem 6v.j, jim jedno i drugo prigrliti, najslavniji su ljudi, a djela W hova vječite vrijednosti i koristi. (Rad Jugoslovenske *»K demije, knjiga 73., str. 170—185.) KRANJSKI ZVON Stran 3. Cerkveno gospodarstvo in v, ?a '• *933 je zaključek gospodarstva pri župni cerkvi ,n Podružnicah sledeči: Din orri žuPni cerkvi je bilo dohodkov Din 34.505-95, f1 ^.260-64 stroškov. Preostanek Din 9.245-31. Plačan je J^ikljaj iz 1. 1932 v znesku Din 1063-84. Nekaj raču- ^ 1. 1933 ob sklepu še ni bilo plačanih, gi^v.R°žnivenska cerkev je imela dohodkov Din 2615-50; noskov Din 820-60. Dolg iz 1.1932 je znašal Din 15.131-40 86 ]e znižal na Din 13-336-50. str v."Ungraška cerkev je imela dohodkov Din 2172-75; «oskov Din 310. Dolg iz 1. 1932 je znašal Din 10.199.08, "ncein leta 1933 pa je znašal Din 8332.23. sWi remskovo podružnica je imela dohodkov Din 9432, r0sKov Din 874850, preostanek iz 1. 1933. Din 683-50. ško Iv *Ce P0(*ružnica je imela dohodkov 250 Din, stro-Po>i, m lanski preostanek Din 345, preostanek kon-tem leta 1933 Din 405. st v"uJe podružnica je imela dohodkov Din 2521.75, Zh«* 0V Dil1 12.123-30; primanjkljaj koncem leta 1933 "asa Din 9601-55. 4qr "uPa podružnica: dohodkov Din 268, stroškov Din m°' Primanjkljaj Din 137. Med izdatki je že lanski pri-^Mjaj v znesku Din 345. Župnija Kranj Oznanilo za april. itia V ^e"'ta no^» zi- 00 sv- m- z dvema blagoslovo-Po fi s'ovesua Pe^a sv< maša z dvema blagoslovoma, hai'i SV' m" veseoljna odveza za III. red., mesečno sv. ob-vei Za m°ške, pop. ob pol treh urah molitve in slo-ne pete litanije presv Srca Jezusovega. . *• Velikonočni pondeljek, nezapovedan praznik, sv. • kakor ob nedeljah, pop. ob pol treh litanije M. B. jj- Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom. °' Bela nedelja, ob 6. sv. m. z blagoslovom. i)f 15. II. ned. po veliki noči, služba božja po navadi, P' shod za dekliško Mar. družbo. fed . Celodnevno češcenje na Premskovem. Glej spodaj, za oznanili. -2. III. ned. po vel. noči, služba božja po navadi. i'ož|. ^5. Sv. Marko ap., po prvi sv. maši gre procesija v gensko cerkev, kjer je pridiga in sv. maša. j)0r *9. IV. ned. po veliki noči, služba božja po navadi, P- le shod za III. red. Celodnev no češcenje na Premskovem J. smislu nove ureditve celodnevnega češčenja v (lit j Sofiji je odločena tudi podružnica na Premskovem, cerill)a en dan v letu celodnevno češcenje, kakor župne 0(Uji^e- ^remskovska cerkev je s tem dosegla veliko Se8k°i k' i° 00 uPam znala ceniti vsa premskovska sobo v ^an celodnevnega češčenja na Premskovem naj ^eŠn r ne^ak soseskin praznik! Ljubezen do presv. cei lega Telesa, pa tudi čast soseske zahteva, da se bo iw .^evno češcenje tam dostojno proslavilo. Zelo bi bilo ftiijL j no> Se bi se izkazalo, da ni za češcenje dovelj zanje £ia in bi morali morda odpovedati celodnevno česče- ' bi ga s tem tamkajšna cerkev izgubila. Spored celodnevnega češčenja bo sledeči: eti v ^a predvečer se slovesno potrkava po Ave Mariji ^etrt ure. ?'°Pel ai na ^an celodnevnega češčenja 16. aprila se izp0 slovesno zvoni pred šesto sv. mašo oziroma pred vlienjem sv. Resnega Telesa. Pričetek vsake ure lania veliki zvon. ?akra ^an nai kolikor m°g°če vsa soseska prejme sv. ^ov^^'de. Na predvečer bosta na Premskovem spove-a dva duhovnika, istotako zjutraj na dan celodnev- nega češčenja. Prilika za sv. spoved bo tudi prejšnji dan v Kranju. 16. aprila se bo ob 6. uri zjutraj izpostavilo Najsvetejše. Pri tem se podeli blagoslov po rimskem obredu. Na to se izmolijo litanije presv. Srca Jezusovega, kratka pridiga, sv. maša s petjem. Od 7. do 8. ure molijo uro molitve žene iz Prem-skovega in sicer iz onega dela vasi, ki leži zgor cerkve. Od 8. do 9. žene iz Premskovega, iz onega dela, ki leži pod cerkvijo. Od 9. do 10. dekleta iz Gorenj. Ob 10. je orglana sv. maša. Od 11. do 12. molijo popoldanski šolarji. Od 12. do 1. dekleta iz Premskovega. Od 1. do 2. one žene iz Premskovega, ki prej niso mogle priti k češčenju. Od 2. do 3. dopoldanski šolarji. Od 3. do 4. žene iz Gorenj. Od 4. do 5. možje in fantje iz Premskovega in Gorenj. Ob 5. Cerkveni govor, slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem, blagoslov po rimskem obredu. Ob sklepu naj zopet zvonovi slovesno pojo. Na dan celodnevnega češčenja mora biti vedno vsaj nekaj molivcev v cerkvi. Upamo, da bo vedno dovelj častiicev presvete Euharistije klečalo pred Najsvetejšim. Župnija Šmartin pri Kranju Oznanila za april 1. Velikonočna nedelja. Zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob 9. uri slovesna peta sv. maša. Popoldne ob 2. uri pete litanije Matere božje. 2. Velikonočni ponedeljek. Božja služba po navadi, od 9. uri z blagoslovom, popoldne ob 2. uri pete litanije Matere Božje. 5. Od pol 7. ure zjutraj do pol 7. ure zvečer ura molitve pred prvim petkom. 6. Ob 6. uri sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 8. Bela nedelja. Sv. maša zjutraj po navadi, ob 9. uri z blagoslovom, pop. ob 2. uri ura molitve. 9. Oznanenje Device Marije. 15. II. nedelja po veliki noči. Božja služba po navadi. 18. Varstvo sv. Jožefa. 22. III. nedelja po veliki noči. Božja služba po navadi. 24. Sv. Jurij. 25. Sv. Marka ev. Po sv. maši ob 6. uri prošnja procesija v Drulovko. 29. IV. nedelja po veliki noči. Služba božja po navadi. Umrli Stanislav Porenta, zak. sin mlinarja, star 14 dni, umrl na Bregu 2 marca. Valda Bonjšek, nezakonska hči delavke, stara 4 mesece, umrla v Stražišču št. 6., 11. marca. Lucija Bevk, vdova, užitkarica, stara 59 let, umrla na Smarjetni gori št. 19., 10. marca. Albert Waithauser, nezakonski sin, star 3 tedne, umrl v Stražišč,u 12. marca. Rozalija Krajnik, zakonska hči železniškega delavca, stara 6 mesecev, umrla 16. marca. Poročeni Franc Volak, strojni tiskar, rojen v Hrdlorezy na Češkem in Ivana Gros, pletilja, rojena v Stražišču, poročena 11. marca. Stran 4. KRANJSKI ZVON SteV^I^ Razno Sv. Birma v Kranju bo jeseni, najbrž 10. septembra. Čudno! Pred nekaj dnevi je javila pri sreskem na-čelslvu gospodična N. N. svoj izstop iz katoliške cerkve Dne 16. marca pa je poslala na župni urad sledeče pismo: „Župnijskemu uradu v Kranju. Podpisana N. N. prepoveduje tem potom gori omenjenemu naslovu objaviti javno v tisku ali v cerkvi svoj izstop iz rimokatoliške cerkve. Prepoved se nanaša tudi na glasilo kranjskega župnega urada „Kranjski zvon". Z odličnim spoštovanjem N. N. Čemu to? Vera se pač menja iz načelnih in častnih razlogov! Čemu bi se potem kdo bal, da bi javnost izvedela, da ni več član katoliške cerkve. Pripadnost h kaki veri je javna zadeva in more to objaviti vsak list. Na cvetno nedeljo se je letos razvila po blagoslovu oljk procesija okrog župne cerkve, katere se je udeležilo lepo število otrok in odraslih z oljčnimi vejami in butarami. Bilo je kar lepo! Le procesija se je nekoliko pretrgala, kar je treba prihodnjič preprečiti. Duhovne vaje za moške so se vršile v župni cerkvi od 17.—19. marca. Sv. spoved je ob tej priliki opravilo 1000, moški h. Cerkvene govore je imel p. Rafael, kapucin iz Škofje Loke. List in evangelij se bo odslej pri slovesnih sv. mašah vedno pel v slovenskem jeziku. Tako odreja zadnji škofijhki list. Krivoverske knjige in brošure še vedno prodajajo po hišah razni kolporterji. Ponuja se tudi potvorjeno oziroma pokvarjeno sv. pismo, kjer so nekatera mesta napačno prestavljena in polvorjena. Vsaka verska knjiga in posebno pa sv. pismo mora imeti na prvih straneh odobrenje cerkvenih oblasti. Če takega odobrenja od katoliške cerkvene oblasti na knjigi ni, je ne sme kupiti noben katolik. Velikonočna procesija se je letos lepo izvršila, udeležba je bila prav obilna. Le nekateri radovedneži, ki stoje ob ulicah, ne vedo, kaj zahteva že navadna olika, čeprav se smatrajo, da so olikani. Seznam poročenih v I. četrtletju 1934 v župniji Kranj. 1. Škofic franc, tkalski mojster, Klanec 35, in Pavlic Mihaela, tov. delavka, Klanec 35; poročena 4. febr. v Kranju. 2. Resman Anton, tov. delavec, Kranj, K. p. 106 in Mlakar Frančiška, tov. delavka, Kranj, K. p. 116; poročena 4. febr. v Kranju. 3. Mihelčič Andrej, kamnosek, Kranj, Sav. pr. 34 in Markovič Marija, delavka, Kranj, Sav. pr. 34; poročena 2. febr. v Kranju. 4. Brezar Kari, tovarniški mojster, Kranj, Koker. pr. 78 in Šipec Marija, kuharica, Kranj, K. pr. 10; poročena 11. febr. na Brezjah. 5. Knifie Alojzij, sin kajžarja, Prebačevo 36 in Oblak Helena, hči kajžarja, Prebačevo 31; poročena 11. febr. v Kranju. 6. Gtobočnik Franc, zemljak, Voglje 13 in Celjer Marijana, hči kajžarja, Voglje 13; poročena 11 febr. v Kranju. 7. Žerjav Ladislav, brivec, Kranj, S. p. 60 in Flo-rijančič Antonija, delavka, Huje 18; poročena 25. marca v Kranju. Seznam umrlih v prvem četrtletju 1934 v župniji Kranj 1. Schit'i'rer Franc, posestnik in gostilničar, KraDl 110, rojen 17. aprila 1867, umrl 9. januarja. 2. Prek Alojzij, mizar, oženjen, Premskovo 95, W 19. 6. 1886, u. 20. jan. 3. Štete Ivanka, zak. hči delavca Jožefa, PremskoV 125, r. 24. 1. 19:4, u. 24. 1. 4. Dolinar Franc, zak. sin posestnika Franca, skovo 35, r. 20. 3. 1933, u. 25. 1. 5. Grčman Ivana r. Roblek, žena železničarja, ttm Kokr. pr. 3, r. 25. 5. 1876, u. 25. 1. 6. Kropar Janez, zak. sin del. Janeza, Klanec $< r. 1. 11. 1933, u. 28. 1. 7. Prestor Marijana roj. Osel, žena delavca, Kra»i> S. p. 5, r. 17. 9. 1884, u. 31. 1. 8. Vertovšek Alojzij, državni upokojenec. vdc-v<* Kranj, K. pr. 51, roj. 15. 5. 1861, u. 1. 2. 9. Marn Uršula r. Žibert, Premskovo 63, r. 21- l0' 1877, u. 7. 2. 10. Vrhunc Marija r. Udir, vdova tesarskega d°laV' ca, Premskovo 96, r. 1856, u. 8. 2. 11. Stare Peter, zak. sin delavca, Premskovo 98,r' 5. 12. 1933, umrl 11. 2. 12. Kožuh Marija, zak. hči delavca, Rupa 2, r. 2. 1931, u. 14. 2. 18.8' 13. Ferjančič Ferdinand, okrajni gozdar v po oženjen, Kranj, K. pr. 56, r. 29. 6. 1858, u. 21. 2. 14. Prevc Urbanija, posestnica, samska, Kranj, kvena ulica 170, r. 25. 5. 1858, u. 22. 2. ^ 15. Alič Magdalena r. Goja, žena usnjarja, ' S. p., r. 18. 7. 1863, u. 23. 2. v v.v 1Q I' 16. Zupan Jožef, zak. sin posestnika, Ciroice 27. 2. 1934, u. 28. 2. ■ g. 17. Nadižar Slavko, sin mizarja, Čirčiče 31, r. 1933, u. 4. 3. f, 18. Bajt Ana r. Jarc, trgovka, Kranj 151, r. «w 1864, u. 7. 3. 19. Nadižar Slavka, hči mizarja, Čirčiče 31, & 1933, u. 8. 3. ^ 20. Jerman Štefanija, zak. hči posestnika, Gor 2, r. 17. 12 1933, u. 8. 3. gft 21. Šešek Odon, zak. sin ključavničarja, RuPa' r. 17. 11.J.887, u. 14. 3. ' * 0 22. Sink Helena r. Som, vdova posestnika, Ul 15, r. 12. 5. 1887, u. 16. 3. kflVo 23. Jeršin Anton, mesar in posestnik, PremS* 74, r. 3. 12. 1867, u. 18. 3. . p 24. Špiler Jožef, žand. narednik v pok., Kranj, kriško pr. 121, r. 18. 10. 1878, u. 11. 3. Vincencijeva družba Za velikonočne praznike je Vincencijeva dri*2^^ Kranju priredila zbirko za svoje podpirance. Gosp* ^ bornice so pobirale prostovoljne prispevke po nieS. *Jfi okolici in so nabrale Din 2685'50. Na praznik sv. J" ^ je bila postavljena pušča pred cerkvenimi vrati za ty veže in se je nabralo v njej Din 200'75. Skupno ^ torej zbirka za veliko noč Din 2886'25 v gotovini;.'*.JjJ tega se je nabralo ob tej priliki tudi nekaj moke. > ^ in drugih potrebščin. Za veliko noč je Vincen0 ^ družba obdarovala svoje podpirance z mesom, jajci- i<~\0' obleko in obutvijo, nekaj je pa razdelila tudi v S° ^/ Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: Franc Uhernik,