Publija Virgilija Marona
to je:
olj e dels t v
Čvetere bukve.
Poslovenil
Dr. J. Šubic.
T Celovca 1863.
Natisnil Janez Leon.
4soifii »'e1^






< 4

..IKllJ ' -1 "<■
Predgovor.
fflajlepši cvet latinskega pesništva je pesmotvor Pub-lija Virgilija Marona, ki mu je naslov: Geor-gika, to je: poljedelstvo. Ta pesmotvor je pravi glaso-noša slave pesnikove, kakor daleč blagodama narava rodi plodove svoje in jih ogreva rumeno solnce. V cve-terih bukvah namreč je prepeval in učil Publi Virgili Maro, pervak pesnikov rimskih, kako gre obdelovati zemljo, saditi drevje in tersje, rediti živino in gojiti pridne čbelice. Nauki, kakoršne nam daje, so jako važni ter neprecenljive koristi omikanim kmetovavcem se dan današnji. Ta zanimivi predmet je okinčal Virgili z mnogimi episodami in vpletenimi popisi, ki so po vsej pravici pravi biserji krasnega pesmotvora.
Latinščina in stihotvorje VirgUjevo — oboje je tako izverstno in veličastno, da je povzdignilo pesnika na najviši verh slave med rimskimi pisatelji.
Omenjene prednosti tega pesmotvora in goreča želja, slovenskemu slovstvu, kolikor je meni dano, dodjati kaj hvale vrednega, napeljale so me pred desetimi leti, da sem se lotil presaditi imenovani latinski pesmotvor v slovensko
ograd. Navdajala me je pri tem delu sladka nada, da s tem prevodom tem več ustrežem slovenskim bratom, ker še nimajo nobenega klasikarja popolnoma poslovenjenega ; glasoviti pisatelji greški in latinski pa so vendar na vekove temelj in podlaga, na kterej ste razcveteli omika in slovstvo vseh narodov, ki še dan današnji cvetete in napredujete krepko in veselo.
Trudil sem se po Horacijevem reku: „Nonum pre-matur in annum" mnogo let, ter si prizadeval prestavljati zvesto, razumljivo, blagoglasno, pa kolikor mogoče, v duhu slovenskem. Sem li dosegel namen svoj ali ne, to naj sodijo prijatelji in poznavci latinskega in slovenskega jezika. — Prepričati sem se tudi hotel, je li sladkomili govor slovenski v resnici tako uboren in okoren, kakor to terdijo njegovi neprijatelji in protivniki; ali zares nima dovolj prikladnih besed in izrazov za dela različnih ved in umetnij ?! je li bi ne smel podati se v književni dvoboj z viteškim Rimljanom ali z junakoponosno Grekijo ? Menim da sme.
Prestavljaje pa imenovano pesniško delo neumerjo-cega Virgilija, imel sem posebno pred očmi nekoliko omikane, s klasičnimi vedami nekoliko seznanjene kme-tovavce in prijatelje davnorimskega knjiženstva, ki bi utegnili včasih, trudni po težavnih djanskih opravilih, prehajati se po zelenih tratah in prijetnih zahladjih-davnega pesništva, ter slušati milemu petju latinskih Modric; \ali kterirn bi drago bilo, da bi zvedili, kaj in kako so nekdanji Rimljani mislili in počinjali v poljedelstvu in živinoreji.
t
Imel sem dalje pred očmi tudi mladež viših učilnic, letera davne klasike prebira, ter jih iz greškega in latinskega prestavlja v nemščino, v slovenski govor pa menda še nobenega prevodila ni. Navdaja me sladka na da, da se mladina slovenska prepriča iz mojega početja, kako lepo in krepko, kako skoraj po besedi se mili slovenski jezik priljubuje latinskemu, ter nam pred oči postavlja veliko lepši obraz rimskega pevca, kakor bi to mogel učiniti kterikoli drugih evropskih jezikov.
Ker sem Slovencem pisal in prevod namenil omikanim čitateljem slovenskim, prizadeval sem si pisati tudi čisto slovenski, govor izobraževaje le po narodu, vendar pak oziraje se na staroslovenščino in na ostale narečja bratov slavjanskih; zatorej sem se približaval drugim Slavjanom le polagoma in v določenih mejah. Želim pa tudi jaz prihodnje blage dobe, veka zlatega, ko ne bode toliko različnih govorov in narečij slavjanskih, ampak da če vladati le edina krasna in veličastna vseslavenščina/ tudi jaz želim dobe, o Icterej ne bode več toliko razvejanih, sebi nasprotnih ali celo sovražnih slovenskih rodov in rodičev, ampak v jeziku le eden edini mogočni narod slovenski, narod pobratenih rodovin slavenskih.
Poljedelstvo Virgiljevo ni lahko razumljivo, ne zavoljo govora — jasen je kot zlato solnce — ampak zavoljo mnogoverstnih stvari, ved in umetnij, kterih to pesniško delo obsega. Ker bi pa razlaganje vse te starodavne učenosti napolnilo več knjig, in ker učeni možje sami ob sebi imajo svoje književne pripomočke, zato so dodjane le kratke opazbe, ktere odkrivajo neznane
bašnoslovske, zgodovinske, kmetijske in staroznanske stvari.
Kar zadeva vunanjo obliko mojega prevoda, pisal sem v čisti slovenščini, kakor sem že gori omenil; opominjam tu le še ene stvari. Zapazili bodo menda poštovani čitatelji, da na mojih stihovih stoji premnogo naglaskov; o teh tedaj pregovarjam nekaj malega.
Naglaskov je v slovenski pisavi še potrebnih, ter jih moramo stavljati tu pa tam, posebno na dvomljive slovke, ker dolgota in kratkota različnih besedi doslej v slovenščini še ni stanovitno vtemeljena, kakor je to v davnogreškem in latinskem, pa tudi v nemškem govoru. Kedar pa dobimo lep broj izverstnih pesnikov in govornikov slovenskih, in ko bodo ti slovensko književnost obogatili z zanimivimi plodovi svojega duha, ter v njih ustanovili dolgost in krotkost posameznih slovek, potem, pravim, tacih pomoglejev ali znamenj ne potrebuje slovenščina več, vendar pa bodo Čitatelji prebirali pravilno umotvore pesniške ter se ne spotikali v izreki. Rabiti morajo tedaj uprav pesniki naglaske, ter postavljati jih na dvomljive ali koreninske samoglasnike, da se ustanove vendar enkrat dolge pa kratke slovke. de opuščamo to mi pisatelji, poteguje vsakdo po svoji volji ali po navadi svojega kraja slovke in besede zdaj na dolgo, zdaj na kratko ; gotovega in pravilnega merila v tem važnem predmetu ne doseže slovenščin^ po takem nikoli. Do zlate dobe pravega in oMlnejega slovstva slovanskega mora tedaj zelo važno biti vsakemu slovenskemu pesniku in pisatelju sploh, da njegove spise ljudje pravilno Čitajo in izrekujejo, tedaj
•tudi potezajo pravilno. Tudi v slavenskih zadevah pre-veljavni mož, neumerljivi Dobrowsky, govori o tem predmetu: „Ne pugreševal rad bi jaz naglaskov, če ravno se jih v starejih rokopisih ne nahaja: kajti naglaski določujejo naglas. Ako bi se dal pa tako premenljivi naglas po lahkih pravilih ustanoviti, ne potrebovali bi dalje naglaskov. "
Pisaje to delo dopolnil sem Horacijevo pravilo: da pisatelj naj spis popravljam gladi devet let (nonumpre-matur in annum)veČ kot na tanko; kajti začel sem prestavljati ta pesmotvor mesca (10.) oktobra leta 1850 ; doveršil sem ga (1.1860). Ponašam se pakter se nadjam, da se mojemu prevodu tudi pozna, da je plod večletnega truda.
Dalje povem, da me je slovenenje in razlaganje Virgiljevega pesmotvora zelo radovalo, da sem delal, kakor Talijani pravijo, con amore. Želim tedaj, da bi prijazni čitatelji vživali tudi nekoliko veselja, pregledovaje aličitaje davnorimsko „poljedelstvou v slovenski obleki.
Položim pa ta književni plod, venec iz lepe ogradi latinskih Modric, na sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji. Kranjska zemlja, mila domovina ! ktera si me rodila in gojila, lej, nisem tebe pozabil, ne nehal te. ljubiti, akoravno mnogo let oddaljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoč po ptujih krajinah.
Tebe sem se spominjal na bregovih dereče Donave, tebe na obalih jadranskega morja, tebe na Stirskem, v deželi zelenih gora, kjer bivam mnogo let in lcjer bode ;počivalo tudi truplo moje.
Kdo bi tudi pozabiti mogel matere svoje ? Saj si lepa in mila, da si ravno majhna, domovina moja, ter okinčana z nebrojnimi naravnimi in umetnimi čudeži nad in pod zemljo ; saj imaš verle sinove in hčerke zale; saj obilujeS mnogoterega blaga in izdelkov pridnih in umetnih rok !
Da bi cvetela in napredovala v eno mer, preljuba očetnjava moja ! Da bi te slavili tvoji sinovi ter oblago-darovali z darovi junaštva in omikanega duha, da bi se ponašala tudi med sestrami slavjanskimi ! Meni živečemu ni bilo prostorčeka privoljenega na tvojih livadah; rad bi bil vsaj zadnji senj spaval v tvojem naročji, v osenčji lipe domače; toda tudi tega mi je odrekla nemila osoda ter mi v ptuji zemlji odloČila poslednje pokojišče.
Z Bogom tedaj, mila domovina! Z Bogom na vekomaj !
V Marburgu.....
Spisova telj.
Vvod.
Nadpisano je to Virgiljevo delo v latinskem izirniku Georgikon. Beseda „Georgikon" je greška oblika druzega sklona višebrojnega slova r«opy{*»), to je: Texv1> namesti: Georgikorum (lo je: libn, bukve kmetijskih stvari). Slovo je složeno iz yrj, zemlja ali polje, in «pyov, delo; zatorej y«opytxo?, rj, ov, kmetijski, a, o, ali poljedelski, a, o. V slovenščini se temu naslovu najbolj prilega ime: Obdelovanje polj ali poljedelstvo, ktero ime dozdeva so nam najbolj prilično latinskemu, ker obsega poljarstvo, drevje- in živinorejo s čbelarijo vred, kakor »Georgika" latinska; zato smo postavili to ime prevodu na čelo.
Poklonil je bil Virgili naukoslovni pesmotvor Kaju Cilniju Mecenatu, slavnemu poznovavcu in zavetniku rimskega slovstva na dvoru Avgustovem. Ta vele-dušni mož je bil namreč prijazno nasvetoval Virgiliju,
naj bi si opravila kmetijske,- davnim Rimljanom tolikanj poštovane, v predmet izvolil obširnemu pesmotvoru narodnemu. Začel je tedaj Virgili to delo v 33. letu svoje starosti, ter ga dogolavljal do svojega 51. leta, (I. 717 do 735 po sezidanji rimskega mesta).
Kmetijstvo so nekdajni Rimljani visoko cenili. Kmetovali so pervaki rimske skupnovlade, dobitoslavni vojvodi pa mogočni starovečniki, ter se niso sramovali z lastno roko plužiti polja in obdelovati marljivo svojih zemljišč. Tudi pozneje, ko so ptuje navade in inostranski običaji nekoliko spridili priprosto življenje davnorimsko, ozirali so se pristni pisatelji domovine s poštovanjern na zlato dobo, o kterej so bili možje ko Cincinat, Kuri, Fabrici, Regul, Kato in drugi delavnost delili med kmetovanje, deržavne opravila in vojskino vodstvo.
Tako je bilo rimskemu pesniku kmetijstvo dostojen in naroden predmet, kterega prekrasni spominki davnorimskega živetja in slave rimske so še spremljali Avgustovo dobo. Tudi je tak predmet čudovito mikati utegnil Virgilija kot Rimljana, ki je vendar, akoravno prezveden v greškem slovstvu in seznanjen z uzori greških pesnikov, hranil najglobočeje občutje za očinske običaje in veličanstvo rimskega imena v domoljubnih prsih. V početku se je bil poskušal v lahkih pastirskih popevkah; potem se je bil lotil sorodnega večega pesmotvora. Rojen na
kmetih, mnogO let bivajoč po krasnih okolicah veličastnega Napolja, bila mu je obilna priložnost, st> znaniti se s prelepo naravo južnoitalskega podnebja ter jo ohraniti v duhu, pa tudi vedno bolj oživljati prijete občutke. Le redkokrat, povedajo njegovi verstniki, obiskaval je Virgilij mesto Napolje, da bi se od povidljivega življenja na kmetih predolgo ne ločil. Neizrekljivo ljubav do narave je naznanoval on po marsikterem ganljivem in živahnem popisovanji, vestno popisovaje mnogotero bitje, mnoge živali, krajine itd., in izpovedovaje obilje najnotranjih občutkov.
Temu notranjemu poklicu se je bil pridružil, kakor vele pisatelji, tudi vunanji nagib. Mecena namreč, prijatelj in miljenec cesa?;ja Avgusta, kteremu je bil Virgili že po svojih selanknh dobro znan, ta ga je podbujal, naj bi zložil velik učiven pesmotvor o kmetijstvu, kar Virgili sam naznanja v tretjih bukvah, v 41. stihu tega speva.
Začel je bil tedaj Virgili imenovano delo v 33. letu svoje starosti v Napolji, pa trudil se ž njim okoli sedem let. Pregledoval ga je bil pogostoma, gladil in pilil g-a marljivo. NeMere odlomke, posebno ki zadevajo Avgusta, uverstii je pozneje po dogotovlje-nem pesmotvoru.
Snov je Virgili vzel deloma iz lastne vednosti in skušnje, deloma od pisateljev greških in rimskih, ki so pred njim pisali o tem istem predmetu. Omenjeni pisatelji so bili naslednji: greški pesnik Heziod, kterega „DeIa in dnevi" obsegajo sličen predmet; Homer v svoji Iliadi in Odiseji; slavni greški mo-droljub Aristotel, čigar obširni popis živalstva ima veljavo še dan današnji; učeni Grek Theo-frast, od kterega imamo troje bukve „o rastlinji in kamenji"; Ksenofo n, ki je pisaril ,(o gospodarstvu"; greški pesnik in zdravitelj Nikander, ki je tudi bukve sestavil „o poljarstvu in zdravništvu"; greški pesnik Arat, kterega knjigo „o zvezdnih prikaznih" so polatinčili tudi Ciceron in drugi učeni Rimljani.
Izmed davnejih rimskih pisateljev so bili Virgiliju nedvomno poznani Lukreci po knjigi „o naravi stvari"; Kato, po kterem imamo še zbirko kratkih pravil za obdelovanje polj, in učeni Varro, ki je zložil troje bukve l(kmetijstva" in priobčil obilen imenik poprejnih pisateljev rimskih in inostranskih, ki so pisali tudi o tem predmetu.
Tako ni manjkalo Virgiliju predhodnikov in imenitnih izgledov na tem pesniškem polji; vendar on ni bil le prevoditelj in sledovnik, ampak upotreboval je po samostojni presodbi, kar se mu je od poprejnih spisovateljev ponudilo porabljivega gradiva.

Predmet, ki si ga je izbral Virgili, dozdeva se nam na prvi pogled suh in nehvaležen; umetnost pesniška pak, s ktero ga je bil vredil in okinčal, bila ga je tnko oživila, da jo pod Virgiljevo roko postal duhovit in živahen umotvor. Vredba gradiva je namreč jasna in zanimiva — ob tem ugodna, da mika in raduje čitatelje. Pesnik začenja s popisovanjem zemlje in njenega obdelovanja, ter se povzdiguje po tem k popisu nebeških in zvezdnih moči, uplivnih v kmetijske opravila. Potem govori o rast-linji ter uči, kako gojiti drevje in osobito tersje. Od rastlin oberne se k živadi ter ima opraviti posebno s govedjem in konji, s kozami in ovcami. Poslednjič doveršuje delo s popisom čbel, v kterih nahaja višo razumnost in lepotijo živalskega stvarstva.
Ta predmet, umevno in umetno vredjen, je Virgili okinčal z mnogimi episodami in popisi, ki so najlepši kinč temu pesmotvoru. Spadajo tu sem naziv bogov in poslavljenje Cezara Avgusta na čelu pervih bukev; potem popis čveterih vekov sveta; naposled opis predznaminj smerti Julija Cezara, tedanjega zapovedovavca rimskega sveta; dika Italije in popis mirnega življenja na kmetih v drugih bukvah; obljuba Avgustu veličaven hram posvetiti, in obris kužne bolezni v tretjih bukvah; poslednjič zanimiva poved o Aristaju in ganljivo popisovanje dogodbe Orfeja in Evridice v četertih bukvah.
Vse te episode, kakor tudi izpeljava glavnega predmeta bodo čitateljem tolikanj bolj po godi, koli— kanj več si je Virgili prizadeval, da je lepo pesniški govoril in v stihotvorji vedel se izverstno. Te prednosti Virgiljevega pesmotvora so se tudi prikupile nekdanjim in ^edanjim poznovavcem pesništva tako, da mnogi čitatdji bukve „o poljedelstvu" više cenijo kot Eneido, junaško pesem Virgiljevo.
/
Poljedelstva perve bukve.
Poljedelstvo sploh.
Znpopndcb-
I. Obseg pesmotvora, H. Poziv varhov poljedelstva, HI. Pravila za poljsko delo. IV. Pogoji dobrega teka setvin. V. Začetek poljedelstva. VI. Skerb za poljsko orodje. VII. Znamenja dobre ali slabe žetve, VIII. Priprava semena. IX. Raz-delitva časa po zvezdah. X. Razdelitva in gibanje neba. XI, Hasnjivost neboslovja. XII. Skerbi zavoljo nevarnega povetrija. Xin. Opaznost na nevreme. XIV. Vremenske predznamenja, XV. Predznamenja dežja. XVI. Znamenja jasnega vremena. XVII. Znamenja vremena na solneu in lnni. XVIII. Posebne znamenja na solneu. XIX. Nesrečne znamenja ob Cesarjevi smerti. XX. Sklep. XXI. Molitev za ohrambo Rima in Cesarja.
Kaj vesele sejatve stori, ob kteri li zvezdi ') Polje orati, Mecdna, in brestju dovezati terte Prav bi bil6; kak vole rediti, kakova gojitva Dr6bnici gre; način, da si hranimo čbelice pridne, Naj tu v pesmi povem.
') Ob kteri li zvezdi=o kteri dobi. Nekdanji Rimljani niso imeli koledarja ali pratike, po kteri bi se bili ravnali, polja obdelovaje; gledali so torej na zvezde, kdaj ta ali una vzhaja ali zahaja.
II. Vi dve presjajno goreči 5 Luči sveti, ki letni tečaj peljdta na nebu; Liber in Cerera 2) blaga, če zemlja vama zahvalna Menjala terdi želod je v zernje rumenega klasja, In pa v zlati kozarec natakala znajdeno vino; Tudi vi, pritomni zavetniki kmetov, o Favni!	10
Dvignite vkup, vi Favni, 3) nogo pa dove Rusalke: 4) Vaše darila povem. Ti, ki komur sperva je zemlja, Po trizobja moči pretresena, konja rodila, Bog Neptun5); in varb6) dobrav, kateremu tri sto Belih goved kopinje pojeda na cejskem otoku;	15
') Liber in Cerera. Liber ali Bak in Cerera sta Rimljanom varovala vino in žito. Pervi, sin Jovov, je bil o početku podoba narave in njene rodivne močf. Iznašel je vino. Zatorej so ga Greki pa Rimljani imeli daritelja radosti, ka-koršno vzroknje dobro vino. Cerera, Grekom imenovana Demeter, je bila hči Krona in Reje. Bila je ona podoba rodovitne zemlje, boginja poljarstva in zakonodaje.
3)	Favni so bili gozdni bogovi, varhi čred. Obrazovaje jih so jim dajali podobarji kozje ušesa, rogove, repe in kozje noge.
4)	Rusalke = Drij ad e, gozdne Vile ali boginje dreves, so bivale v drevesih ter poginile ž njimi vred.
5)	Neptun, sin Satu r no v, brat Jovov, bil je bog morja in vodovja sploh. Basenstvo pripoveduje, da je bil konja ustvaril. Kot stvaritelj konja je bil tedaj zavetnik konjoreje. Deržal je v roci močno trizobje.
6)	Varh dobrav je bil Aristaj. Slovel je, da je iznašel mnogo koristnih reči v poljedelstvu, živinoreji, vertnarstvu in čbelariji. Častili so ga posebno na cejskem otoku v greškem otočji (arhipelagu) kot pastirskega boga.
Ti tu d, gaj pustivsi domači in hribe licejske, Ovčji gojitelj, o Pan 7), ki menalske višave8) prehajaš, Dojdi mi ugodfv; pa Minerva9) euvdrica oljke; Tudi ti mladenee, iznajdnik 10) skrivljenega pluga, In Silvan n), pritliko noseč eipresnega debla; 20 Vi bogovi pa boginje splob, ki varjete polja, Ki tud bilje novo brez posejatve redite, Tudi dovolj dežja izpod neba pošiljate setvam.
v Potlej ti, katerega zbor nebeški na kratko, Kdaj ni gotovo dobi, al Rimu velžvati*Cezar! 12) 25 Drago ti bo al vladati svet, da krog te zemeljski Sprejme delivca plodov in poglavarja viharjev, Vijajoč okoli sencov prebabino mirto; Ali srepega morja si varli, ladjarji da tvoje
') Pan je nekdanji pastirski bog Arkadije, kjer je navadno bival. Obrazovali so ga v podobi rogatega Sžtira in s kozjima nogama. Bil je on izmislil sedmernato pastirsko terste-nieo, kterej pravijo Siringa.
8) L icej in Menal, dre gori v Arkadiji, Panu posvečeni.
") Minerva, rimska boginja, Grekom Pallas Athžna imenovana, hči Jovova, kakor pravijo, iz glave njegove rojena, Bila je boginja modrosti, ved in umetnij, posebno tka-rije in boja. Imeli so jo tudi iznajdnico oljke.
,0) Triptolem, ki ga je Cerera naučila polje obdelovati; poslala ga je potem po svetu, da bi razširjal poljedelstvo med ljudmi.
") Silvan, bog polja in gozdov, po smerti ljubljenca Ci-para je vedno nosil eipresno vejico v njegov spomin. Cipresa je znamenje žalosti in tuge.
i,!) Eazun bogov in boginj kliče pesnik na pomoč tudi cesarja Oktavijana Avgusta, da bi mu bil milostljiv.
o
Virgilj. PoljedBtvo.
Boštvo samo častž, Izlandija 13) krajna ti služi 30 Ter z vodovjem vsim te Tetida 14) vabi za zeta, Ali kot zvezdje nov6 15) med mesce počasne dohajaš, Kjer pri Devojki je kraj in sred sledečih ščipavnic. Pred teboj že sam naroce potega 16) goreči Škorpij6n, pustivši neb(5, ki ga prej je posedal. 35 Kar le boš [podzemlje l7) pa naj ne upa te kralja, Naj te pob6t, da bi vladal tam, preljuto ne vnema, Da-si Grekija vsa elizejskemu 1S) gaju se čudi In Proserpina ,9) clo ne uboga maternemu klicu] Daj prikladno mi pot in ugodi prederzni loti t vi, 40
") Izlandija = Thule starodavnih narodov, po njih mislih konec svetž,.	•
14) Tetida morska boginja in vladarica vnanjega morja.
,s) Zvezde so bile nekdajnim Rimljanom deloma bogovi, deloma ljudje, živali in nežive bitja, ki so jih poveličali bogovi, odtod zvezdovci. Prosti Rimljan je veroval da vsak človek im& svojo lastno zvezdo, ktera, ž rjim vred rojena, sije jasno ali temno, njegovi osodi primerno, in da o njegovi gmerti izpod neba pade. Dozdevalo se je Rimljanom dalje, da se zvezde najimenitniših mož, kakoršen je bil Juli Cezar, po njih smerti svetlejše vnamejo.
46) Pesnik pravi, da se škorpijon že giblje odločiti prostora, da se mesto njegovih ščipavnic, Avgustu na čast, r zverinec postavi znamenje Vage, ki je podoba pravice.
") Podzemlje = Tartar ali Plutonov svet.
18)	Elizojski gaj alj Elizijon je bilo stanišče po smerti najžlahtnejim in najhrabrejim junakom in dobrotnikom člove-čanstva sploh. Ondi je bila vedna pomlad, pihljali so hladni vetriči, zlatokrilato veselje je vladalo na livadah, vedno zelenih.
19)	Proserpina, hči Jova in Cerere, je bila Plutonova za-ročnica. Ko se je sprehajala nekega dne o pomladi po lepi
Milovaje z men<5j hodu nevednih oračev. Pridi v pomoč Jer vadi že zdaj se mile prositve.
IILPervo pomlad, kosneg kopni na prisojnih goricah Ter se gruda mehef, perhla po toplem vetriču, Naj mi začenja tedaj že vol pred plugom oraje 45 Hripati ter v raz6rn gre.de naj sveti se lemež. Setva le tista rodi po želji delavnega kmeta, Ktera je dvakrat mraz in dvakrat čutila solnce: Prebogat pridelek mu do verha obilnice polni. Vendar preden z železom ril neznano delimo, 50 Naj bo skerb, da neba in povžtrija razne premembe Prav spoznamo in sčv očinsko in zemlje naravo : Kaj mar slehern kraj rod/, kaj ne dovoljeva. Tukaj plenjajo sdtvine bolj, tam srečniše grozdi, Drevji porod drugčj in klije svobodno zelinje. 55
trati poleg mesta Erma v Siciliji ter cvetlice brala, odperla se je naglo ma zemlja in prijalial je ven Pluto, podzemeljski kralj, na bronastem vozu in s černo vprego. Zagrabil je lepo de-vojko, na voz jo posadil ter oddirjal ž njo pod zemljo. Njena mati Cerera je bridko obžalovala rije odvedbo. Prižgala si je na gorečem hribu Etna bakljo ter potovala po širocem svetu, iskaje mile hčeri. Tako je došla tudi na Greško, kjer jo je Celeuz, kralj elevziški, gostoljubno sprejel. V zahvalo je njegovega sina Triptolema učila s plugom orati ter polje obdelovati. — Prosila je Cerera Jova, da bi jej on in Pluto ugrabljeno hčer izročila zopet nazaj. Dovolil je Jupiter, če ona na unem svetu še ni vžila nobene jedi. Nesrečna Proserpina je pa že okusila nekoliko mogranja, zatorej je bila primorana, da ostane žena Plutonu in kraljica podzemeljskega sveta. Tudi ji je dopadlo elizejsko prebivališče tak6, da ni hotla zapustiti ga več.
Mar se ne vidi, da Tm61 20) žofranovo cvetje pošilja, Indija sldnovo kost, svoj tdmjan mehki Sabžji21)? Nagi Kdlibi 22J jeklo, Potunje33) pa jako dišečo Dabrovino, Epir24) kobil dobitnik obilje?
Tak ukaz je teddj in vedne pravila določnim 60 Krajem dala narav, od kar Devkalijon25) enkrat Kamne na prazno je zemljo met&l, rojeni po kterih So ljudje, uevsmiljeni rod. — Pa hajdi, če polju Mastno je dno, naj koj o pervib dnevih proletja Jaki volovi ga preorjo; naj grude ležeče	65
Prahovito poletje prekuha z ugodnimi žarki. Ako je svet neplodovit, je dosta, če njega, Kedar vzhaja Burovš 2fi), rahljamo v brazdice plitve: Ondi, da zcrnju veselemu ljulj in glota ne škodje, Tu, prepieli da mok ne uide nerodnemu pesku. 70
20)	Tmol (sedaj Bogdag) je pogorje v Lidiji, kjer sta posebno rasla žlahtno vino in blagodišeči žofran.
21)	Sabeji, tergovski narod v blaženi Arabiji, mekkužni kakor jutrovci sploh. Njih glavno mesto je bila Saba.
Kalib i, narod na juzno-vzhodnem bregu euksinskega morja. Rudovali so. železo obdelovali ter z jeklenino in že-leznino tergovali, odtod njih latinsko ime Chalybes; nagi t, j. le v kurtki kot kovači.
13) Potunje, krajina na južno-vzhodni strani černega morja ; dobivala so je ondi zdravilna dabrovina,
") Epir, greška krajina, kjer so razun govedja redili posebno berzotekoče konje, ki so na olimpiškem tekališču zmagovali.
15)	Devkalijon, kralj tesalski, ob kterega dobi je bila velika povodenj na Greškem, ki je vničila pregrešni človeški rod.
16)	O začetku kimovca.
Tudi počivajo naj čez leto njive požete, Da lež6 si vtnidena ral opomdgati more. Ali pa sej, ob inakem ozvezdji, rumenkljato piro, Kjer si prej tresočih ljusk veselo sočivje, Ali pa grahora tankega plod, al grenke lupiuke 75 Steblica bil lomljive redil in hosto šumečo. Setva lami žge njivo hudo, njo žiga tud oves, Zlo prežiga jo mak, poln omamljivega spanja.
Toda z drugo nasetvo polajša se polje; le moraš Suho pozemlje dovolj nasititi mastnega gnoja. 80 Njive opešane pak s krepčavnim posjati pepelom. Tudi tako počivajo polja o kolobaritvj, Vendar zemlja rodi med tem neorana dovolj no.
Večkrat clo je v prid, neplodne zap&liti njive, In lagahino sternje požgati v šumečem plamenu: 85 Bodi si, da potajno moči pa hrane redivne Zemlja dobiva po tem, al bodi, da njej o pogoru Kazhlapi vse zlo, spoti nepridna se vlaga ; Al da dovblj poklin toplota in slepih prepihov Otvorf, kjer sok se vliva v mlado zeliuje,	90
Al da bolj terdi ter žile razpokle napenja : Da jih drobni dež ali silnega solnea pripeka , Tudi ponočni vihdr ne opdli z ostro nazebo.
Mnogo je njivam v prid, ki z r6vnico grude leniva Razdroblja, povleče pa z brano; na tacega gleda 95 Cčrera 27) zlata ne brez daril izpod jasnega neba;
") Cerera imenuje se zlata po barvi rameuega klasja.
AH ki dvignjeno herbtje potem, rahljajo ledino, Drugi pot navprek z drevdsoin obernjenim orje, Ter obrača pogostoma perst in polju veleva.
IV. Moker kres in jasno pozlmje prosite si, ,	'	kmetje I	100
Ako po zimi praši, obeta se Ižtina dobra, Žita dovolj. Brez obdelave ponaša se torej Mizija2S), čudi se Gargara29) clo, da tol'ko nažanje.
Hvalim tudi možd, ki seme vsejavši, z motiko Njive obhodi, gomolje, drobec prem&stnega polja; 105 Potle s6v namaka z vod<5 bogljivih potdkov, In, ko vsihnjeua ral z umrečim biljem omaga, Lej, spod verha gorfe studžnčnice hladne na njivo Vabiti v6: nje val razliva po gladkem se produ Doli sumeč in napaja z vrelčino žejne livade. 110 Al pak, da se betvo pretežkega klasja ne vlega. Ki bolidtno rast setvhi popase že v bilji, Berž ko razore je s6v dopldnila; tud ki močirja Zbrane vode odpelje v dno srebavnega peska, Zlasti ko reka kipe o premenljivih se dnevih 115 Zliva po poljih okoli, ter vse zablati livade , Topli da čad odtod puhte izglobljene mlake.
Toda če ravno marljivi je tveg ljudi pa živine Polje zoral, protijo nemanj še gus požeriihna,
2*) Mizija, pokrajina v Mali Aziji, ki je jako slovela zavoljo naravne rodovitnosti.
29) Gargara, mesto ob podnožji virovitcga hriba Ida v Miziji; najvišemn holmu je bilo ime Gargar. Blažena je bila okolica, da so o njej rekli : ondi je obilje plodov.
Grnhi strirnonskih obal 30) in z grenkimi nitmi pri-
potnik,	120
Tuili obsenČje višdv. Htel oča je sam, da ni lahek Kmetovanja način; tu d vadil prej j« umetno Njive ordti, s skerbmf ostreč merljivo razumnost, Da bi svet ne oterpnil v omamljivi dremoti.
V. Obdelavali njiv pred Jovom niso selani, 125 Tudi navadno ni blo, izmejati ali po grivah Polje deliti; služili so občini; sama je zemlja Blagovoljniše vse brez pripomoči rodila. Uni31) je hud otrov dodal gadjadi nevarni, Ter poslal volkove na plen in morje pobuuil, 130 Medovino vzel pa listju in ogenj umaknil, Tudi velčl, da vseda so vino, tekoče v potocih : Da polagoma trud zmišljaje dobil bi koristnih Umetnij in učil so v brazdah pridelati žito , Ter iz kremžna žil zakriti vkresati si ogenj. 135 Tedaj so spervega bark izdolbenih vidile reke, Zvezdam tedaj je dal svoj broj in imena pomorec:
3°) Gruhi ali žerjavi, ki so prihajali iz merzle Tracije, od reke Strimona. Na njenih bregovih je bivalo nebrojno gmhov, ") Uni t. j. Jupiter, ki je bil svetu poslal nadloge, nevur-sine in razne potrebe.
Gostosevke 3"J, deževke 33), Likaona Biirarca 34) svetla. Tedaj je s proglami zver loviti in mamiti z limom Znajdeno blo, s hertmi pa obkol jati gozdnate hribe. 140 Eden udarja tu z metivnico reko široko, Kjer je glob; vlak vleče okdpljani drugi v pomorji. Tedaj so jeli železo kovati in ostriti žage , (Kajti prej so cžpili les razpokli z zagozdo), Tedaj so znašli še druge stvari. Marljivo početje 145 Zmaga vse in nuje pritisk ob hudih zadevah.
Perva je Cerera učila ljudi, orati z železom Zemljo, ko želoda ni blo, maginje35) po svetih Gajih pomaujkalo clo, in hrane Dod6na36) ni dala. Kmalo je žitu došel svoj zleg: obgrizla je klasje 150 Eija hudo in leni osat stermel je po njivah.
") Gostosevke = Plejades (Siebengestirn) na zatilniku bika v zverincu; na Krajnskein jim pravijo tudi „vlastavice", na Hrovaškem „Vlašiči". Lepa pripovedka o vlastavicah je doma na Hrovaškem. Ondi namreč imi ljudstvo zvezde vla-stavice za Vile ter pripoveduje, da so nekdaj one hodile po zemlji pevaje in kolo igraje, kakor to dan današnji delajo hrovaške devojke, koje sedmero na broju pod imenom: „Vile ladarice" okoli hodijo od Jurjeva do Ivanja. Odkar se je preminil svet (največ po veri kerščanski), zapustile so Vile našo zemljo ter se nastanile v zvezdah. Kot takšine igrajo še zdaj vsako noč svoje kolo po svetlem zvezdišču, pa to le tedaj, kedar jih ljudje za oblaki skritih ugledati ne morejo.
3S) Deževke = dežonosne = Hyades.
'*) t. j. zvezda medvedica na severnem nebu.
") Maginje (arbutus unedo Erdbeerbaum), ki raste po Italiji, Dalmaciji in po Grekiji obilno.
") Do do na v Epiru s slovečim dobovjem in preročiščem.
Setve omagajo sploh, rodi bodljivo se germje, Torica s gložjem vred, in v blesketeČih saditvah Vladata škodni ljulj in jalovo bilje glošinja.
Torej če s pralico pomnjiv zemljišč bi ne plevil, 155 Al ne s klepetom ptic plašil, al moklemu polju Sence ne vzel s kos6, dežjk ne z obeti izprbsil: Joj, zast6nj bi gledal kup veliki sosedov , Lazil v gozd, ter si tažil glad pod stresenim
hrastom.
VI. Naj od orodja povem, ki ga jaki trebujejo
kmetje,	160
Brez katerega bi sejali ne mogli ne žeti. Pervo je lčmež in težko drev<5 skrivljčnega pluga, Kola počasno tekoče zatem, boginje ratirstva, Trenice, mlatovila in krampi nemerne tegote; Potlej verbni pleter, Cel&jevo 37) borno pohištvo, 165 L6se maginskih tert in Jahova tajna vejača 3S) : To-le vse dobdvi si prej ter hrani opazno, Če dostojne je hvale ti mar blaženega polja.
Zgodaj že naj v gozdu se brest za ralico sključa Močno uapžt, da priličje dobi krivotnega pluga ; Osem črevljev dolg se gredelj tisti pridene,	170
Dvojih uš6s, oplaz pa previdi se z dvojnatim herbtom. Lipo posekaj prej za jarem, iz bukve visoke Bo ročnfk, od zddja ki voz vertčti pomaga ; Verh ognjišča viseč naj les pa skuša se z dimom.
37) Cele j je bil oea Triptolemov.
• ®9) Jabu ali Baku posvečena vejača.
Mnogo vodil dedov bi utegnil ovaditi tebi, 175 Ak ne bežiš in prostih brig se ti znati ne toži. Treba je prej gutnnišče s težečim popldniti valjem, Mesiti prav z rok6 in z glino terditi krepko, Da ne klije plevel, ne popoka premagano praha ; 180 Potle še mnogo težav ji preti: pogostoma miška Pod grud<5 nastavlja si dom in obilnico votli, Al pa kert berlavih oči si koplje ležišče ; Najde v duplji se ureh al drugo zverinče, kakoršnih Zemlja vali; konča gromade nabranega žita 185 Grizlica, mravlja tak<5, se boječ, da ne strada priletna.
VII.	Pazi skerbno na orehe, kterih se mnogo
po gozdih
Zagrinjava v cvet in veje prigiblje dišavne :
Ako je popkov več, rodi enako se žita,
Ter če obilen mlat dniti z obilno vročino;
Širi bohotno so pak premnogega listja osenčje, 190
Mlatijo klasje zaman, le plev bogato, na gumnu.
VIII.	Semena vidil sem omdkati mnogo sejavcev, Ter jih s šal/litrom prej in s černo polivati murgo, Da krepkčji bi plod mamljivo lupinje nap61nil, 195 Ter ob ognjicu tud sočivje -se vdrilo mehko ;
Vidil sem zbrano dovfelj in dolgo pregledano zernje
Podivjati se clo, če vsakega leta ni brižno
Kmet z roko najboljega zbral. Tak6 se zgrominja
Vse po naroku na zlo, in nazdd grede se pot<5ni: 200
Ne inako moževi, ki komaj barko je proti
Reki priveslžd, če nardči ot&rpuete, naglo
Zgrabi ga, vleče seb<5j ga deroči vertin'c po vodovji.
IX. Paziti moramo daljo tudi na zvezdje BurovŠa, Na kozličkov izh6d 39) in blišč gorečega zmaja 40): 205 Kakor ki, veslaje domu skoz burno valovje, Morski prepdd poskuša in ostrižišče Abida. 41) Ko je Vaga nočr- pa dnu zedndčila ure, Ter v sredini za luč in tmino ločila okolje, Vprezite vole tedaj, možje! ječmena sejajte, 210 Dokler poslednji dež nevgodnega mraza ne pride. Tudi nasetvo lami in mdkovo zernje je doba Podorati sedaj, in tako so truditi s plugom, Ker je pozemlje suho in ker oblaki visijo.
Bob pa sdj pomlAd; tud tebe, metelka, prejema	215 Naj zrahljani og6n, in prosti gre letno sejanje, Kedar Bik42) bliskžč je z rog6voma zlatnima leto Bil odperl, in Pes nasprotnemu zvezdju se vmaknil.
Ak za pšenično sev in čversto li piro raz6rje§ Plodni ordl in zernja samo pridžlati hočeš, 220 Čakaj, da PlejAde se prej potdnijo rano,
Dva. zvezdi na levi roki voznika, kterih pozni irzhod konec kimovca je opominjal na burjo in dež.
40 Svitlo zvezdje med velikim in malim medvedom.
") Abidos, grad na maloazijskem bregu Hellesponta, Se-stu naproti; dan današnji stoji ondi čvetero sila važnih terd-njav, Dardanelle imenovanih.
") To nebeško znamenje ima na verhu svojih rogov svitlo zvezdo ter vzhaja 12. malega travna; njemu na nebu nasproti je veliki pes (lat. Sirius).
Da se gnoziška zvezda 43) Venca gorečega nagne, Prej ko raztfru poddš pripravnega semena, prej ko Zemlji neradov61jni hitiš up letni zročiti. Mnogi počenjajo tud pred Maje 44) zahodom, al one 225 Mami prič&kana žetev sploh z ničdmernim klasjem:
Ljubiš li pak grahorko sejdti in borno pasulje, Ter je tudi gojitve ti mar egiptovske leče , Razumljiv prerok bo tebi Bo<5t 45J na zapadu; Loti se koj in sej do srede prihodnega mraza. 230
Torej grž okrtfgljato tir po nebeškem ob6ku Zlato solnce vedno skoz dvanajst zvezd na višavi. P&sov imd petero nebo, zmed kterili je eden Vedno gorečega solnca rudeč, suh vednega ognja; Dva, ki ok61 sevčrne osi pa južne ležita,	235
Krije sinjklati led iu moei ju temno deževje. Dva, med srednjim in merzlima pak, sta bornim
umferlim
Dopuščena po volji bogov. Pot gre med obema, Kjer poprečni red znamenj verti se nebeških, Kakor svet se do Skutije gor, do ripžjskega46)
berdja ' 240 Dviga visok, propada viseč do libiškega juga.
4J) Perva svitla zvezda drugega reda, dragi kamen v Ariad-nini kroni imenovana.
■") Maja = perva zvezda med gostosevci.
,s) Bootes tudi medvedovarli in po svoji najsvetejši zvezdi Burovš imenovan.
46) 8 k u t i j a in ripatske gore zaznamnjajo tu krajno severno mejo zemlje, kakor Libija v Afriki južno polkroglo unstran ravnika.
Terne ono moli čez nas; pa južnemu blizo pod nogdmi je glob tminav, so duše pokojnih. Unemu vije se krog orjak i nj a zmija nagibno, Prehajajo potoku enako medvčdice dvoje,	245
Dve medv^diee tam, boječe topiti se v morje. Tamkaj, marnja ljud, al' smertnotilia leži noč Vedno, in gosta v njej je brezsvetlobna temota; Ali od nas Avrora beži, dovede pa dan tje47); Ko je pa nas naddhnilo Jutro s sopččimi konji, 250 - Prižigava rumeni Več6r tam pozno svečavo.
XI. To nam d,4 obnebja majavega razne pre-
meinbe
Vediti prej, to žrtvin dan in d&bo sejatve; Tudi kedaj veslati bi bilo po morji nevarnem, Kdaj brodovje oroženo tudi odmakniti bregu, 255 Ali kdaj v gozdu zrelo dovelj posekati smreko. Vsaj ne zastonj ne gledamo zvezd zat6na in rojstva, Tudi ne g6dine sploh v čvetero raznih premembah. Ko mrazljiv lijak bi poljedelca zadferžal, i Mnogega kar o prisojnih dneh bi v sili prendglil, 260 t Pospešuje doma. Rat&r ostruje si terdi
") Nekteri učeni možje Grekov in Rimljanov so terdili, da ste na skrajnem južnem koncu zemlje vednotiha noč in gosta temota; drugi so basnovali, da Avrora, vcrnivši se od nas, dan prinaša južnim krajinam; ko je pri nas jutro, začenja se ondi zarja večerna. Avrora, po greški Eos, bila je boginja zarje. Dviga se na jutro z ležišča, stopi v zlati, z belima konjičema napreženi voz ter se pelje v bagreni obleki, na čelu , gorečo zvezdo, v roei bakljo, kviško na nebu, pred svojim [ bratom, to je, pred solncem, Helios imenovanim.
Lomt-ža topega zo!>; votli zmed debla korita
Ali pritiska živini znak in broje kopicam ;
Drugi potanjšajo kole. in dvozobdte podavke,
Ali pa verbovih vžz pripravljajo gibkemu tersu. 265
Zdaj je spletati čas kopinje v lahko pletivo;
Zdaj sušite ob ognji pridelk, zdaj meljite ga s kamnom.
Tudi ob praznikih kaj počfnjati, rado dov61ji
Božja pa svetna oblast. N% bogočastje ne brani
Odpeljati vod6 ali s plotom ovdrvati njive,	270
Ptice kovarno zasedovdti, požigati ternje,
Ali pa črede ovdc u zdravi kopati reki.
Cesto tovori selan oslička počasnega ledju Sadja al olja pridelk ; vernivši se pelje klepdni Kamen al černkljate smole komdd iz mesta na
dom si. 275 Luna podelila sama jo dni, o kterih je bolje Oiniti kaj; dne petega vari se! Kralj seje tmine Tedaj rodil z Ljuticami48) vred; grozivno Zemlja K6ja pa Jdpeta dala na svit in vraga Tifonta, 49)
48) Kralj tmine t. j. Pluto ali Hades, vladar mertvih in po-zemeljskega sveta; — Ljutice (furiae) so bile hčere noci.
4") Basnovali f-o Greki: Ko je Jupiter kraljeval na nebu, vstali so Titani in Giganti proti njemu, da bi ga pahnili s prestola nebeškega. Doseči so hteli dom visocih nebes. V ta namen so kopičili gore visoke: Oso, Pelijon in šumoviti Olimp, da bi šiloma osvojili zvezdnati grad ter pregnali Jova ž njegovima bratoma in sestrami vred. Trikrat so ponavljali naskok; trikrat je Jupiter raztrešil navaljene gore z gromsko strelo, ter pod razvaline hribov pokopal orjaške naskakovavce. Pevec imenuje le dvojico Titanov, Koja in J&peta, in enega
Tud orjakov plod, ki nebo se zarotil razdjdti. 280 Trikrat skušali so na Pelion staviti Oso , Lej, pa Osi na verh gozdnati Olimp zavaliti ; Trikrat oea s strelo raztrupil je zgrajene hribe. Blag je sedmi dan po desetem, terte saditi, Vf)le loviti in jdrmiti jib, tud nitje za tkanje 285 Vrediti; Bogu je bolji deveti, protivniši tatbi.
Mnogo se bolj ob hladni noži dognati utegne, Al ko za rana je svet narosila juterna zvezda. Bolje po noči je aternjo kositi, po noči suhotne Travnike; vsaj ne manjka nočem prijetne inočave. 290 Marsikdo bedi pri svitu pozimskega ognja Pozno doma, ter ceplje si baklje z ostrim železom; Družica pak, lajšajo si dolgo delo s pevanjem , Premetava o tem skoz nitje suovavnico jarno, Ali zavre vlagost presladkemu moštu nad ognjem, 295 Kteremu z listjem val popeni kipečega kotla.
Žito rumenkljato pak se dožanje o dnevni vročini, Ter o toplih dneh je mlatiti klasje na gumnu. Slečen orAj, sej slečen: ordč praznuje po zimi. Ko je mraz, uživajo kmetje navadno pridelkov, 300 Ker obhajajo med seb6j gostije veseli. Vabi doželeni čas in brig od veže selane: Kot Če polne blaga dospele v luko so ladje, Kermam otžti pomorci zato so nataknili vence.
Giganta, grozovitega Tifonta (pošast strahovito, kterejjebilo 100 pozojnih glav in 100 orjaških rok.) Pravijo, da ta veli- . kan pod goro Etna leži; ko se obrača ali steguje, potresa ae otok sicilski ter šine ogenj iz hriba etnejskega.
Tedaj je vgoden čas, želod otržsati hrastom, 305 Lovora jagode hrati, olivke pa mirto rudečo; Tedaj žerjavom zanke, jelčnoni stavljati mreže , Zajce uhdte loviti al divje zalčzvati koze, Konopljeno sukaje inotvdz balearske lučavke, Sneg ko visok leži, ko led poganjajo reke.	310
XII. Kaj li omenjam oluj na jesen iu burnega
zvezdja ?
Tudi. keddr je kraji že dan in leto milčje, Kakšin opdz jc niožčm? pomlžd ko bežf o deževji; Kedar v klasji vže sejatva stoji na livadah, Zernje mlekavo pak v zeleni se biljki napenja? 315 Večkrat sem, ko je ženca lad<inj'c na rumenkljato njivo Peljal bil in že ječmen žel od kerhkega vlata, Vidil od vsik6d prihrumeti bitve viharjev, Ki so zfernati plod, izriit najspodnjemu svetu, Ter pograbljen v zrak, razvejali: kakor oluja 320 St^blica lahke podi vihaje pa plevje leteče. Tudi dohaja včas na obzorji sila vodovja. Ino strašni vihdr gromddijo s trnino deževno Zbrani soparji višav; oblak se preterga na nebu, Ter veseli pridelek in volov dela pot6ni	325
Grozni naliv; prekopi se polnijo, vode po strugah Kviško dero, in morje kipi v šumečih zalivih. Oča nebžški, 50) sred oblakov, bliska z gorečo Rok6 strašno navdol, da trepetaje vesoljni
50) Oča nebeški t. j. Jupiter. Basnovali so davni narodi, da Jupiter, bog cebA in zemlje, na Olimpu, visoki gori med Macedonijo in Thesalijo, sred tamnih oblakov sedeč, navdil bliska in germi, pa treska v bližnje verhe ali goličave.
Maja se svet; beži zverad, in serca človeške 330 Ljudstev sploh trepetajo strahu. Gromovnik udarja Ali v sveto goro, al v Rh<5flope, ali v keravnske 51) Verhe s strelo; ponavlja se jug in gosto deževje; Zdaj dobrave o burji done, zdaj morske obilli.
XIII. Tega boj6č, na luno glej iu zvezde nebeške :	335 Kam Saturnova S2,) luč po skrivnih potih zahaja, Kakšin obod Merkur, svetlost ciljenska, pretava. Pa pred vs!m Boga poštuj, in godišče velike Cferere rad p;azi;'.;j, žertvaje vesel na livadah, Ko je mraz po zimi minul, proletje že jasno. 340 Tedaj so jtigric-ta tolste, tedaj najmileja vina, Tedaj je sladek sanj, obsenčje pa gosto na hribih. Naj ti vsa mladčdd selanska se Cčreri vklanja, Kterej sterdico v mleku topiš in v vinu preblagem. Trikrat naj zakoljuica gre krog setve darivna, 345
51)	Gora Athos je polotok v Macedoniji, med strimon-skim in thermejskim zatoejein; dan današnji ji ie iraeSvet® gora, po greški: 'Ayc&V opoq, po talianski: Moote santo.
. Deržavica-je zdaj miniška, hranišče davnoslavenskeg« kništva-Rhodope, pogorje v Thraeiji, oddelek balkanskih gora (zdaj Despot o.) — Keravnski verhovi, predgorje med Epirom in med Ilirijo (zdaj Monte della Chimesa.)
52)	Saturnova zvezda, ki se suče od solnca silno daleč; tedaj dokončuje še le v 29 letih svoj tek okoli njega; Merkur nasproti je solncu najbliži, zatorej se imenuje svitli ali goreči. Od slovečega svetišča na ciljenski gori v Arkadiji, kjer so Merkurja posebno častili, mu je bil priimek: ciljenski ogenj.
Virgilj Poljedelstvo	3
Ktero vesoljni zbor in ukaje sprevajajo dragi , Glasno na dom klicaje si Cferere. Tudi nobeden Naj poprej serpd ne nastavlja zrelemu klasju, Preden Cereri ni, z dobovjim listjem ovenčan, Prosto zardjal bil in žetvine pesmi prepžval. 350
XIV.	Da pa let<5 po gotovih prikaznih bi vediti
mogli,
Sparico tudi in dež, in zimonosne viharje Vr6dil oča je sam: kaj Luna spominja mesečna, Kteremu zvezdju potihne da jug. Ko bi pazili večkrat Kmetje na t6, imeli bi bliže hlevov živino.	355
Vedno prej, ko burja navstane, jame valovje Morja nemirno kipeti in čuti se pokanje molklo Suhih v6j po goreh, al kraj bregovja se gnjeti Šum valov, in hrušč prične nanlščati gozdov. Tedaj gotovo pritfrk ne zanaša vp6gnjeni barki, 360 Ko iz oserčja vode potapljavci utikajo naglo, Ter kliče na kopno hitd; ko ptice pov6dnje Rane na suho gredo, in čaplja, domanje močirje Zapustiv, na viš leti v oblake visoke. Večkrat tudi ko žuga vihdr, se gleda na neba 365 Zvezde nenddoma pasti, potem skoz tmino pouočno Plamenitih pa rajd bleskit se vleči za njimi, Večkrat lahkino perje letžti in listje begoče, Ali poveril vodžL plivaje se gibati perje.
XV.	Ako bliska se kraj okrutnega Sžvera,
tud če	370
Jug germi pa dom zapadnika; polni se rovje. Plavajo njive vse, in vsak ladjdr na poinorji
Jadra spustiti hiti. Dež paztiih uikol ne prepada. _A.li žerjavi beže, ko vstaja, v nizke doline Spod nebd, pred njim; al kravica, kviško gledaje, 375 Z otvorjenima zlo bliptd nosnicama takrat. Ali bregulja okoli ribnjakov čivka letaje; Tudi v glibu pojo njih vedno zat6žnico žabe.53) Večkrat mrav iz jam notranjih jajčike nosi, Stopkaj6e po ozkih poteh; tud pije visoka	380
Mavrica; tudi od njiv v veliki vojni bežž se Dviga vranov trop, hrupeč z goščatimi krili. Lej še mnogo povodnih ptic, in ktere po njivah Krog močvirnih obal prebivajo reke Kaistra,54) Kak za stavo si tam omakajo krila obilno,	385
Vtikajo glavo v valove in sopet tekajo v vodo Ter igraj a med sabo, potapljaje se v vodi. Takrat kliče za dežjem z glasnim gerlom tud vran*, Ktera se sama okol po suhem produ prehaja. Tudi devojke celo, ki predejo volno po noči, 390 Vejo uganiti dež, kedar v oljenki goreči Vidijo iskrati plam in gobato rasti netilo.
53) Žabe po kalovinah vtrinjajo vedno svojo žalostnico. Pripoveduje greško basenstvo, da je boginja Latona, potovajo nekdaj po zemlji, došla tudi v pokrajino Licijo. Silno žejna j« poprosila ondotne seljake za pitek vode. Odrekli so ji neprijazneži prošnjo, liazjezena zbog tega jih je premenila v žabe ter obsodila v močvirje, da tam bivajo in ragljajo na veke.
5<) Eeka v Lidiji, ki se je na široko razlivala po slovečih taziških poljanah in delala velike močvirja. Brez števila la-budov je bivalo tam.
XVI. Tudi ne manj po dežji zamdremo sobice
in jasno
Vreme previditi kmal in po pravih ugdnjati znamnjih. Kajti ne vidi teddj svetlost se potdmnjena zvezdam, 395 Luna se dvigajoč ni zavžzana solnčnemu svitu; Tudi ne gledamo tedaj kosminja plavati v zraku ; Tudi no razkriljujejo se ud6mci na bregih Proti toplemu solncu občrnjeni , ne na dvorišču Str esajo svinje domače okoli razritih otžpov. 400 Megla pa bolj med hribje beži ter krije livade; Sova, ko solnčni zah6d na visokem gleda slemčnu, Bode zastonj svoj tužni klic razlegala pozno; Verh obzračja pak pokaže kregulj 5S) se visoko, In za rudečkljati vlas mu spokoruje se Skila. 405 Kamor ona beži ter s habama nebje prešine, Lej, zlohoten in ljut jo nasleduje po zraku S krilmi šumeči kregulj; kjer kregulj se povzdignil
je v zračje, Nagloma una beže s penitama nebje prešine. Vrani ponavljajo zdaj svoj krik iz polnega gerla 410 Tri — al štirikrat pogosto v visocih ležiščih, Čez navajenost neznanega slastja veseli,
") Po basnoslovji je bila ta grabežljiva ptica nekdaj kralj megarski, po imenu Nisus, kterega moč je bila v njegovih lasžh (kakor bibliškega Simsona), in to v edni bagreni vf-tici verh temena. Na tej vitici je viselo njegovo življenje in osoda kraljevine. Hči mu je bila Skylla, ki je bila, ker je očeta izdala, v morsko ptico spremenjena, oča nje pa v kre-gulja, ki jo vedno preganja.
Med seboj med listjem šum6; je ljubo, po plohi Zopet mali zarod in sladke gledati gnjezda.
Jaz ne menim tu, da njim jo po božji delitvi 415 Puh, al da razum, čez osodo visok, jih oživlja: Ampak, berž ko vihar in majava moča nebeška Zbrala si drugo pot, in Jupiter, topel ob jugu, Kar je potanjšano bilo, zgosti, kar gosto, pa stanjša, Menjajo tudi podobe se duš in čutijo grodi 420 Zdaj inak, inako tedaj oblačje ko veter Goni seboj. Zatorej ptičev petje po poljih, In veselje goved in glasno ukdnje krokdrjev.
XVII. Ako ti solnea tečaj pogledaš in razne
premembe
Lunine, nikdar tebe ne bo prevariti mogel	425
Drugi dan, ne jasne noči to lukavščina vkani. Kedar Luna ponovljeno luč iz novega spravlja, Ino tminavi zrak z mračljivim objemlje si rogom, Žuga na polji in morji možčm nezmerno deževje. Ako rudžčina njej obraz prevleče deviška,	430
Veter bo; rudi zmir vetru zlata se Luna. Ko na četerti tekaj (in to je znamnje gotovo) Čista na nebu gre, ne toporogatega lica, Manjkajo ves ta dan in dneve, ki temu sledijo, Mesca vesoljnega Čas, vetrovi in hudi nalivi; 435 In v obet poklanjajo tedaj ladjarji na brega Glauku mogočnemu dar in Panopeji 56) boginji.
56) Glavkos, Panopeja in Melikartes = varhi pri-morij.
XVIII. Solnce tudi vzhajaje in ko krije se v morje, Znamnja daje; tud solncu slede najverniše znamnja, Ktere zjutraj poda in kedar vstajajo zvezde.	440
Kedar dan se zori, ter pegato solnco prihaja, Skrito pod meglo, in na pol z okrogom uteka, Bati se bode dežja; zakaj verh morja prihruje Južni vih&r, ki drevju je ljut, in setvam in čredam. Ali če pred lučjo spod tme oblačne se žarki	445
Skrižem delijo ali pa ko Avrora se bleda Dviga, Thitona moža pustivši rumeno ležišče;5T) Joj, zastonj tedaj brani loz(5vina blagemu grozdju: Gosta po strehah hrupčč- se usiplje nevsmiljena toča.
Tega tedaj, ko solnce že pot končaje zahaja, 450 Spomniti se bo v prid; zakaj na solnčinem licu Vidimo mnogokrat se inake preminjati barve: Sinja je znamnje dežja, ognjena vzhodnega vetra; Berž ko pa pege hite se rujnemu mešati ognju , Vidi se kmalo po vetru vse, in v plohi tekoči 455 Plavati. Naj mi noben ne svetje, na morje taisto Noč se podati al sidrenjak odvezati bregu. Če mu je svitel obod, ko dan nam solnce donaša, Ter odpelje ga spet, ni se bati oblačnega nebja: Kajti čist severo-vzbod pihljal bo po gozdih. 460
Zadnjič, kaj dopelje večer, odkod nek osolnčne PiŠ oblake podi, kaj jug mokrotni namenja,
") Avrora = zarja; Thiton njen mož, ki je bil pozneje r kobilico spremenjen, ker mu je bila naproiena nesmertaost veliko breme.
Bode ti solnce prerok. Kdo če dolžiti prederzno Solnca laži? Ono naznanja, da tajno nabune Bližajo se, da kovarstvo in skrite naraščajo vojske. 465 XIX. Solnpe še tnilovalo je Rim po Cesarjevi
smerti,
Ko je lepi obraz v tamotno rujžtvino skrilo, Da so vedne noči zločinski narodi se bali. Ta čas dalo pozemlje je clo in morsko valovje , So zlokobni psi ter nepozdrdvljene ptice	470
Znamnja dajale. Kolkrat smo vid'li na njive Ciklopov58) Ognjoplodnega Etna kipčti iz počenih žgalnic, Krogle goreče valiti in raztopljeno skalovje! Sum je oroženih vojsk Nemčija na nebesu celem Slišala; verhi planin trepetali so čudnemu tresu. 475 Tudi se čul je pogosten hrup po tihih šumavah, Blede zapazili so duhove čudnih prikazni Sred tminavne noči; elo marnovala živad je, Grozno zares I Vode se vstavljajo, zemlja popoka; Slonova kost solzi v svetiščih, poti se kovina. 480 Gozde je gnal seboj, verteč jih v teku prestrašnem, Pad, kralj laških vodd, dervil po polji širokem črede s lilevi je vred. Bilo je onrga časa Viditi tud, da drobje živali pretilo je grozno, Da vodnjakom kri je cedila se: noter u mesta 485 Je razlegalo se volk6v ponočnih tuljenje.
5S) Davni narodi so basnovali, da je v gori Etni delavnica Vulkanova in Ciklopov. Ciklopi pa so bili velikani z enim očesom sred čela in ljudožerci, ki so okoli goreče gore Etna po špiljah in votlinah živeli.
Nikdar prej ni toliko krati na nebu se vedrem Bliskalo, toliko krati ne strašne gorele repače,
XX.	Drugokrat je tedaj ugledalo mesto Filippi Rimskesi vojne vihrati nasproti z enakim orožjem ; 490 Tudi bilo nebeškim zlo, da kri je že naša Dvakrat Emathije59) plan in Balkana polje gojila. Vedi pa, dojde gotovo čas, ko po unih okoljnah Najde selan, pozemlje s krivitini plugom oraje, Rimcev orožje v dnu, ki ga ostra prejedla je rija, 495 Al da s težkim krampom udari na prazne Čelade, Ter orjaškemu hrodjn se čudi v skopanih gomilah.
XXI.	Varhi, bogovi očinski , pa Romule,60)
Vesta61) premati, Ktera tevdrske62) vode in rimsko domovje varuješ, Temu mladenču ne branite vsaj, pogubljeno carstvo 500 Rešiti! Vsaj smo dosti s kervjo terpeli za hudi Verolomstva spokor trojanskega Laomedonta! 63) Davno ta nam poslopje nebes zavida, o Cezar,
*9) Emathia, nekdajna pokrajina macedonska, pozorišča domače vojne med Cezarjem in Pompejem. Balkana polje, podberdje in široka ravnina pod pogorjem Balkanom, na kterej je stalo mesto Filippi.
ao) Romule (vok.) = Romul, utemeljitel in pervi kralj rimskega mesta.
61) Vesta, hči Saturnova, je bila boginja ognjišč in ognja i torej tudi domanjosti sploh.
") Reka Te ver, ktera mimo Rima teče.
") Laomedon je bil predzadnji kralj trojanski. Ko so zidali mesto Trojo, pomagala s'.a tudi Apollo in Neptun za obljubljeno plačo. Ko pa kralj Laomedon ni hotel njima po-
Nedovoljno da mar ti je slavodobitja na zemlji: Kjer sta pravo in krivda napak, vojsk tol'ko na
svetu,	505
Toliko verst zloČinstva, pa vrednemu plugu nobena Čast; kjer njiva žaluje po njej odvzetih oračih, Ter v okoren meč prek&vajo krive serpice. Tu pripravlja nam Evfrat boj, Germanija. tamkaj ; Mesta, sosedje cel6, lomivši zavezne pogodbe, 510 Grejo se vojskovat; preti Mart64) celemu svetu : Tako dirja četver, ko je bila ogradam utekla, Krog in krt g; voznik zastonj napenja vodiljko; Hitro ga k nji nes>, in vprega ne gleda na berzde.
dati zasluž ega plačila, morali so Trojanci ter celo Kimljani, kot našel.liki trojanski, terpeti veliko zavoljo prelomljene obljube.
"') Mart = bojni bog Rimljanov.
Poljedelstva druge bukve.
Drevje- in sadjereja. Zapopadek.
I. Prehod k drevje- in sadjereji. II. Pozivanje Baka. ni. Razplod drevja. IV. Umetni način drevje množiti. V. Pod-bnda k saditvi drevja. VI. Poziv Mecenata. Vn. Važnost drevjereje. VIII. Gojenje umetnih dreves. IX. Razloček med popčanjem in cepljenjem. X. Različnost drevja in germovja. XI. Dika Italije (episoda); XII. Nauki o vlastitosti zemlje. Xm. Znamenja različnih bern XIV. Posebne pravila za vin-stvo. XV. Nasadba tert pe vrtih in nogradih. XVI. Globo-kost jam in razorov. XVII. Čuvanje za ohrambo. XVm. Doba za polaganje tertnih sadik. XIX. Dika pomladi. XX. Ravnanje o presajanji sadik. XXI. Strežba tertam po presaditvi. XXII. Odlistanje tert. XXni. Ograditev nograda. XXIV, Veselice o Bakovi godišnici. XXV. Prekopanje in opetovano listanje tert. XXVI. Ložeja gojitva oljke. XXVn. Hasnji-vost drevja in germovja. XXVIII. Dika selskega življenja. XXIX. Ljubav pesnikova do naravoslovja. XXX. Dika modro-»lovja. XXXI. Različje življenja selskega in mestnega. XXXII. Starodavnost selskega živetja. XXXIII. Sklep.
I. Aol 'ko naj o težanji polj in zvezdji nebeškem. Tebe p opevam zdaj, bog vina. sajenke tudi
Gozdne s teboj in plod počasi rastoče olejke.
II.	Tu sem oče Lenaj ')! Darov, lej, tvojib je
tukaj
Polno vse; zori ti jeseni grozdjenesoči
Vinograd ter se v polnib kaddh bendiva ti p6ni; 5
Tu sem, oče Lenaj! sezuj obutev in spusti
Gole stegna z menoj v novo prešano vino !
III.	Spervega zaplodi naravno se drevje različno. Kajti nekoje prihaja na dan prav samo po sebi 10 Brez nasilja ljudi, ter omeja livade in krive
Reke okol: kot mehko rakitje in gibčina žuka, Topol in verbovje sinje z modrelimi listi. Drugo drevje iz padlega pak semena poganja: Kostanj raste visok in hrast, veličansko po gajih 15 Jovu posvečeno drevo, ki Grekom je bilo preroštvo. Iz korena rodi mladičje se drugim obilno: Kakor črešnjam in brestju; pa clo lovor Parnasov Dviga se, majhen berst, v nemernem osenčji rodice. Tako je v pervo množila narav; od tžii zelenijo 20 Vse plemena gozdov, germov in blaženih gajev.
IV.	Druge načine po skus razkril po lastnem je
hodu.
Scimke je taj, odvzete maternemu nježnemu deblu, Pridno v jame sadil; taj veje v njivo zakoplje Ter navskriž razklane kole in šiljate stebla.	25
Drevje pa drugo želi položnic doli do zemlje, In pa mladih sadik v lastnem domu živečih.
') Lenaj je bil priimek Bakov.
Drugo celo pogreša koren : od verlia potega
Vejo trebitelj dol in varno zaupa jo zemlji.
Da, cepljenemu trupu celo, kar javiti čudo!	30
Pomoli se. oljkin kal iz terdega sterža.
Tudi je viditi nam, da veje nekojega debla
Prosto v druge gred6, da vcepljena hruška donaša
Jabelka clo, in kamnati dren rudeči se po slivah.
V.	Hajdito taj in učite dreves različne se reje, 35 Kmetje vi! z žlahnjenjem omilite sadje ogavno ; Naj ne leži zemljišče leno ! Radost je, gorice
S terto obsajati in odzvati z oljkami hribe.
VI.	Dojdi pa Ti, ter spolni z menoj pričeto lo-
titev,
Ti moj ponos, ti del najbolji vse moje slave, 40
Milostivi Mecena, podaj vetrila pomorju.
Jaz ne želim, okrožje vse objeti v pevanji,
Ne ko bi sto jezikov imel, stoternate usta,
Ali železen glas. Obal najbližnjih se derži,
Kjer doseči je breg. Mudil tu s pesmijo prazno 45
Tebe ne bom; bez ovinkov učim, bez dolgih uvodov.
VII.	Drevje ko samohote se v zrak dviguje pri-
sojni ,
Raste nerodno zares, pa veselo in krepko na kviško; Kajti v dnu ga naganja narav. Pa tudi če kdo ga Vcepi, premenjeno pak v pripravne je jame položil, 50 Sleče divoki značaj; tud ako gojitva mu tekne, Kamor umetnost koli ga vabi, sledi ne lenivo. Tudi nerodni berst, pognal ki na znožji je debla, Rad to stori, ko ga presadiš na prazno sadišče:
Zdaj ga listje duši ter senčajo deblove veje, 55 Njemu, ki raste, pa jemljejo moč, in nosečega žgejo. Tudi drevo, ki vzdignilo se je iz padlega jedra, Raste počasi ter senco daj6 poznejim unukom; Plod se mu odrodi, poprejšine mezgre zabivši, Lej, in pticam v plen, rodi ters grozdiče borne. 60 VIII. Glej, da za vsako drevo ti je skerb, da vsako u jame Položiš ter vedno krotiš z marljivim uporom. Oljke vzhajajo bolj iz panjev, terte pa tud iz Grebenic; iz terdih klad poganjajo mirto. Terda se leska rodi kraj matere, tudi visoki	65
Jasen in senčno drevo Iierkuljeve listnate krone, 2) Tudi očeta kaonskega hrast;3) clo palma visoka Raste kako, in jel, ki če viditi morske nagode. Grenki maginji se pak vloži orehovi cepič; Javori clo neplodni so jabelk zdravih veseli; 70
Polna cvetii kostanja je bukva, sijal je pa jasen
------------- - - #
J) Drevo Herkuljeve krone je beli jagnjed (Populus alba.) Basenstvo pripoveduje, da se je glasoviti davnogreški junak Herkul, doveršivši mnoge junaštva, po-slednjič podal v podzemeljski svet, da bi vlovil strahovitega peklenskega psa Cerbera ter ga pripeljal na podsolneni svet. V ta namen si je ovenčal prej glavo z vencem -jagnjedovega listja. O lovitvi Cerbera se je pa junak sila potil, da je v vencu listje prek čela obledelo potu na spodnjem naličju. Iz vejic tega venca je izrastel potem beli jagnjed, ki je bil vnaprej posvečen Herkulu.
3) To je hrast Jova, ki je imel v Kaoniji (Epiru) sloveče proročišče.	^
Cvetja grušek; želod so hrustale svinje po brestji.
IX.	Toda način cepljenja pa očkovanja ni eden: Namreč kjer spod kože na dan prihajajo popki
Ter otanjšani lub preder<5, se ozka zareza	75
Tvori v tistem gumbičn: tje naj se vtisne oeesce Ptujega debla tak<5, da zaraste v sočnati liki. Vendar gladki prežagaj panj, razkolji nekoljko Po zagvozdici les, na to pa vtekni mu žlahtno Vejico : trajalo dolgo ne bo, in krasno se dvigne 80 Veličansko drev6 z obilnimi hvojaini kviško, Novim mladikam se čud6 in nelastnemu sadju.
X.	Dalje ni rod edini dreves: ne jakemu brestju, Verbju ne, ledvencu še manj al cipresam idajskim. Tudi ne mastnih olivk ne rodi se edino le pleme: 85 JajČaste so, dolgljate al grenkega soka debele ; Sadje t.ak6 in vert Alkinov4), različno je berstje Krustumink 5) in sirskih hrušek in libernic težkih. Lej, ne visi po našem drevji grozdje enoje, Kterega terga Lezb od vinovih loztam v Metimni6) 90 Saj je thaziških tert, saj tudi je belih marejskih; 7)
*) Alkinoos, vnuk Neptunov in vladar Feakov na otoku Korciri je slovel zavoljo svoje gostoljubnosti pa sprelepih sadovnjakov.
5)	Žlahtne hruške, imenovane od grada Crustumium v Etruriji.
6)	Methymna je bilo glavno mesto otoka Lezba v egej-skem morji.
') Thaziške terte = ki rastejo na otoku Thasos in ma-rejske, ki so rastle okoli marejskega jezera (Mareotis) blizo Aleksandrije v Egiptu.
Mastnemu svetu le • to prikladniše, lahkemu une, Psitija, bolja v samotok in tanki Lagejec, 8) Kterima skor lebetajo nog6 in oteža se jezik; Grozdje bagreno in zgodnje; kako pa pevati tebe, 95 Kbetika9)? Toda zato ne protiviti loži falernski! l0) Terte pa tud aminejske 41) dajo najzdi aviše vina, Kterim vstajata Tmol in kralj sam, vino fanejsko;12) Drobui grozd argiški 13), s komur drugi ne tekma, Bodi za kapljice tok, al bodi za dolgo hranitev. 100 Tebe ne zamolčim, bogovom in gostbam ugodni Rhodiški terš,14) ne tebe debelega grozdja, Bumaste.I5) Vendar koliko verst, kakovih imen je, ni lahko Brojiti; tudi ni ravno v prid jih sešteti natanko. Kdor bi jili vedeti htel, hotel bi vedeti, koljko 105 Peska zapadnji piš nariva v libiški puščavi , Ali, ko vzhodni vihar silneje se vlega na ladje,
*) P s itij a in Lagej ec = močne gerške vina.
9)	Ta terta je rasla okoli Verone, Kome in po južuem Tirolu.
10)	Falernsko vino je bilo vino perve verste, ki je raslo po prisojnih goricah blažene Kampanije.
") Aminski ters, pervotno v Thesaliji dom&, je bil po naselnikih presajen v Italijo.
") Greško imenitno vino od Fane na južnem predberdji kioškega otoka.
") Je rastel v greški pokrajini Argos in je dajal obilno belega vina, ki se je mnogo let zderževalo.
") Žlahtno vino, ki so ga Kimljani konec slovesnih gostij postavljali na mizo
15) Terta s posebno debelim grozdjem.
Zvediti, koliko jonskih valov se vali do primorja. Vendar vsaki kraj ne more donašati vsega. Ob vodeh se verbje rodi, po groznih močirjih 110 Jelšina; verli kamnitnih gori neplodni limovci; Morski breg je vesel mirtink; prisojne gorice Ljubi vinov bog, polnoč in zimo pa tišje. Lej obdelani svet do skrajnega polja selanov, Bajte vzhodnih Arabov tam, tu šarile Gelone: 16) 115 Drevje ima razdeljen dom. Le Indija černo Ebenino rodi in tamjanov germ le Sabeja. Kaj ti omenjam balzama še, ki ga mirisrie debla Spuščajo? Kaj bobulj zmir listajočih 1T) Akanthov? Kaj šumad Etijopov v blesku pavolnega cvetja? 120 Tudi kako nek svilo dobivajo daljni narodi? Kakšine gaje rodi tam Indija, morju soseda, Skrajni zaliv sveta, kjer pšica nikoli, švigaje Čez ogromno drevo, ne more dosegati verha : Da-si uni narod ni len in s tulom orožen.	125
Medija daja zagoltni sok in slaj nenehajni Srečni jabuki v prid ; hitrejega ni ga pomočka, Ko bi torila kedaj ostrupile mačohe grozne, Mešale hudih zelišč med strahovito zarotbo: Kakor toti je lek, da strup členovom umakne. 130 To je visoko drev<5, lovoriki v rasti preslično, Tudi bi celo blo, ko bi ne puhtelo inako,
16) A rab i = prebivavci azijske dežele Arabije; — Ge-loni, narod v Skitiji nad čemim morjem in po bregovih Dnepra in Dona; prižali so si obraz in ude.
") Egiptovska akacija, kterej je bilo listje vedno zeleno.

' Lovor clo ; po vetru nikol padavo mu listje;
Cvet pred vsim tcrpljiv j ž njim Ižčijo dihanje Medi,ls) Tudi vonj iz ust, in zclravljajo starčke zadušne. 135 XI. Toda ne Medov svet, bogat obilnega drevja, Tudi veliki Gang in zlatopcšnati Hermus 19) Kakor Italija ne slove: ne Baktra20) ne Indi, Tudi Panhaja21) ne vsa in nje tamjanovi gaji. Tukaj zemlja ni bla z volovi, sopečimi ogenj, 140 Preorana za vsev zob6v okrutnega zmaja; Tudi čelad in gostih ratišč stermelo ni polje. Vendar žetve plodov in grozdnega vina je tukaj; Oljke domujejo tu in podrejeno govedje. Hraber konj odt6d zaganja v boj se pogumno; 145 ( Belkljate črede in bik odtod, najlepša daritev, Večkrat v tvojih svetih vodiih, Klitumne,22) polita, So v hramove bogov peljali romanske zmagavce. Vedna je tu pomlad in o drugih mescih poletje; Dvakrat skotna živad in dvakrat pl6dnato drevje. 150 Tigrov ljutih pa ni, ne oroslanov ubojnih Plemena; tudi o mej ne slepi nesrečnih biravcev.
1S) Medija, azijska pokrajina, ki je rodila prežlahtne limone, citrone in naranče posebne lekovite moči.
19)	Gang, velika reka blagoslovljene Indije; — Hermus, glavna reka v Lidiji.
20)	Baktra, glavno mesto rodovitne deržave Baktrijana, kjer je bila naša turšica dom&.
-1) Panhaja, izmišljena krajina ob arabskem primoiji. Mislili so, da od ondod prihajajo imenitne dišave in začimbe,
") Mejna rečica med Umbrijo in Tuscijo. Stareji Plini pripoveduje, da so obelele črede, ki so se kopale v tej vodi. Virgilj. Poljedelstvo	4
Ljuskata kača ne šviga po tleh, sukaje se grozno, Ter se ne vija nazdj v kol6 nezmerne potege. Daj še tdliko krasnih mest in dela umetna. 155 Tol'ko grad6v, z rok6 postavljenih gor na višave, Tudi dereče vod6 pod starodavnim ozidjem! Pomnim kaj morji, ki zgor jo obteka, ki spodej? Kaj globocih jezžr? Te, larsko jezero, in tebe, Ki valov kipžč, kot morje, Benace23), se dvigaš? 160 Ali povžm od pristanišč in morskih osipov, Ali kak6 brezmirno šumi razburkano morje, Juljevi kjer ognld 14) doni valovja napadov, In tirhenski pritok v avernovi glob se preliva? Zemlja le-td potoke srebra in bogato kovinje 165 Kaže po žilah gora; zlat<5 je obilno ji teklo.
Ta je rodila junaške moi&: mladino Sabelsko, Marže, Ligure navadne težav, kopjanike Volske, Džcije tud in Marijev rod, in hrabre Kamille, V6jvode Scipijone, pa Tebe, povišani Cezar, 170 K«, sedaj zmagavec Čez Azije skrajne obali, Od romanskih gradiv plašiš onemagane Inde.
Blagor, mati velika plodov, Saturnova zemlja 25),
ls) Larsko jezero = Komersko jezero; Benacus = Gardsko jezero.
"j Julska pristaja, ktero je cesar Avgust ravno takrat za rimsko brodarstvo dal napraviti.
~26) Tako se imenuje Italija, ker je nekdaj Saturn tu kraljeval ter sledove zlatega veka: veliko rodovitnost zemlje in po tesj oblažene ljudstva zapustil. Žena Saturnova je bila Čebele , ktero so Rimljani veličastno mater bogov imenovali.
Mati možžv! PriČ&l sem delo stare pohvale
Tebi na čast, hotžč otv6riti svete studence, 175
In po romanskih gradivih doni glas mojega petja.
XII. Tuje vgodno, popisati moč in zemlje naravo, Kakšina boja je njej, in kaj jo nek pl6diti vtegne. Težek svet najprdj in neprivoljne gorice , Kjer je gnjilica sploh in prodje v ternjevi njivi, 180 Ljubijo Palade gaj S6) oljkinega čilega drevja. Temu je divja oliva v znam, ki po tacih krajinah! Raste, in pa z jagd^ami bostnimi zemlja posuta, J,
Kjer pa mastna je perst in sladke močave vesela, Kjer je bogata zelišč in blagovita livada:	185
T&kovo gledamo včasi med hribjem v lepi nižavi, Tje šumljajo pot<5čiki d61 po stermih pečinah , Srečni glen nos6č; tu4 kraj poldnčvnega solnca, In kjer praprotja dost, neljubega krivemu plugu, Tak če blage ti terte rediti, v kterib je ogenj 190 Bakov skrit; tak svet je ugoden obilnemu grozdju, Tak za mošt, ki daruje, se bogom v zlatih posodah, Ko žertvitelj pred oltarjem v slčnovo kost je W Trobil ter drob hlapfel kot žertva v pliticah krivih.
Ako je bolj ti mar, govedje redit' in teletje, 195 Ali zapl6d ovac, al koze pogubne saditvam , ^ Pojdi v planinje gor, na bohotne livade Tarenta
") Oljkin gozd boginje Palade, kterej je bila posvečena oliva.
") Cveteča gerika naselbina v spodnji Italiji. Blizo so bili dobri pašniki.
Ali na svet, ki zgubila ga Mantova vboga, 2S) Snežnobele labude pasee na ločnati reki. Oudi ni manjkalo čistih voda, ne bilja živini; 200 Kolikor ondi v dolgih dneh populi govedje, Toliko vrača v kratki noči Iiladivna rositev.
Černklj ata perst, pa niastri a zatfm, ki prereže j olemež, Ktera se perhla drobi (posnemamo to mi z oranjem) Je najbolje pšenišče; z nobenega polja ne gledaš 205 Več vozdv peljati domu s počasnimi junci. Al odkoder gozd posekal orač j'e nevoljni, Ter iztrebil gaj, ki mnogo 16t je leniv stal, In s korenom vred končal ptic davno domovje; One pobegnile so iz gnjezd, zletevši na kviško; 210 Lepša se pak novina, ko plug razorje jo pridno.
Gladne kremenice svet al prod berdastega polja Komej čbelam dušice da in rose marinske 29); Tuf drobljivi in glina, katero čfernkljate guši Glodajo, kažeta nam, da kačam drugo pozemlje 215 Ljube tako ne hrane daje, ne dovoli zakotja,
lja sopeča pa hlap tenak in megle begoče, Ktera popija vlago, pa spet, ko ji ljubo, popušča ; Ktera, zelfenkljata zmir, ogrinja z lastno se travo,
2!) Cesar Oktavijan, premagavši republikansko stranko
Bruta in Kasija, je razdelil zemljišča okoli Kremone poleg
Pada ležeče; novi naselniki so se pa samolastno polastili tudi
najbližih zemljišč pri Mantovi, med temi tudi Virgiljevega majhnega posestva v tergu Andes; po prizadevi prijatlov ga je pa pozneje spet nazaj dobil.
29) Kosa marinska = rožmarin.
Tudi železa ne rani z rij6 al z ostro moeavo: 220 Ona Če tebi obilno previjati s tertami brestje, Ona ti olje roditi; spoznal jo bodeš oraje, Da je živini v prid in ostremu lemežu vgodna. Tak svet orje bogata si Kapua, takov Vesuvu Bližnja obal in Klanj, nemil pustošnej Aceri. 30J 225 XIII. Zdaj povdm, kako spoznal vsaktero bi
zemljo.
Zvedeti li želiš, al rahla je ali pregosta , — Ker se edna silju vda in druga le tersju, Gosta Cereri bolj, in rahlica žlahtnemu vinu — Prej odmeri si kraj z očmi, pa globoko si v terdo 230 Daj izkopati rov; potim iz novega vso perst Verzi nazaj, potlači z nogama pa gorno zemčljno. Če je je manj, je rahla, za pašo in blagemu grozdju Ravno prigoden svet; odrfeče li v svoje nazaj se Kraje podati, ostal je nasip nad vpdlnjeno jamo, 235 Gosta je ral; vlečljivih grud in težkega verha Pričakuj, razorji pa njivo s krepkimi junci.
Slana perst in ktero ti sploh poterdijo grftko, Žitu nik61i ni v prid (ne pomili se ona z oranjem, Vinu cel6 ne hrani rodii, ne sadju imdna)	240
Bo spoznana tak<5: Ti verbovo vzemi košaro, Ter cedila za mošt zakajene gori na stropu; Va-nje dej persti neplodne, potem pa vele.vaj, Gnesti jo z vrelčin6 : vsa bode ut6kala voda ;
,0) Klanj, reka v Kampaniji; razlivala se je večkrat po poljih mesta Acerrae (blizo Napolja) ter jih pustošila.
Lej, in kanci debeli gredi skoz verbovi jerbas; 245 Slaj pa poda ti očiten dokaz; če namreč je vkusiš, Uzroči grenkoba soli ti nevoljno zamferdo.
Kje da je masten svet, mi labko po taki naredbi Zvemo: ko je z rok6 metana, nik61 ne drobi se, Marveč prime se bolj od smole prijžmnika perstov. 250 Vlažna rodi povečo bilinje, tudi prihaja Sladniša. Hej, preveč ne bodi mi plodna taista, Da prejako v zgodnem klasji nikol ne poganja!
Ktera je težka, se tihoma koj naznanja s težino ; Lahka tak6. Pogled opazi pa nagloma Černo, 255 Ali kak6 je pisana sploh. Preklinjano merzlo Razvidžti je trud; le tis in smolnato hovje , Černkljati vred berSlin podajajo znamenje včasi.
XIV. Opazivši le t6 še pomni prevetriti zemljo Davno popred, in v vinogrdd napraviti jame, 260 Grude položiti znak, da burja jih dobro prepiha, Predno blaženi ters povallš. Najbolje so njive -Rahlega dni; to včinjajo mraz in sape viharno, To verli kopač, ki svet rahljaje prekoplje.
Akomožčm pazljive nikol skerbi ne pomanjka, 265 Zberejo kraj si endk, kjer spervega drevje sadijo, , Ktero potem na široko bi presaditi se moglo , Da mladičje koj ne pogreša premžnjane zemlje. Clo bilježijo strani nebd po gostem na skorji, Da bi, kakor prej so stale, posddili debla,	270
Kamor jug je grel, al kamor obžrnjeno plečje Sever hladil: tolkanj velja lčt mladih navada.
XV.	Al po goricah je bolj al v ravnem terte , saditi,
Lej najprčj. Odmeriš njive na mastnem li polji , Sadi jih gosto; len ni tors ne v gosti nasadbi; 275 če si pa zbral goričast svet in nagnjene homce , Versti por6doma sad; ne manj naj zlaga se tndi Krog vsajžnih dreves vsa pot s poprečnim uh6dom: Kakor včasi na silni boj razdelke velika Vojna deli, ter vojstvo vstdvilo tam se na planem, 280 Verste pripravne v boj, in daleč raven široka Svetlega brona blišči; ne vrč še grozno mešanje, Marveč bog vojskd dvomljiv med četami hodi: Vse razdeli primerno tako po številn prehodov; Toda nikdr da raduje le duh se praznega vida, 285 Timveč ker bi zemlja drugdč ne delila enakih Tersju moči, ne se rožje v zrak razkriliti moglo.
XVI.	Vprašaš tudi, kak6 globoko se koplje sa-
ditvam.
Jaz bi ters si v plitvi razor poldgati upal , Globokeje pa grč drev6 postaviti v zemljo , * 290 Zimski dob pred vsčm, ki, k61ikor z verhom gor v tanki Zrak moli, s koičnom toliko v glob se popenja. Torej njega ne zmaja vihar, ne dež. ne oluja ; Negibljiv stoji, prebije mnogo unukov , Mnogo mož, za rodom rod pomreti vidivši: 295 Čverst tak6, daleko molžč panoge in veje, Uzderžuje na sredi sam veličdnstveno senco.
XVII.Naj	ne visi gorica na stran, kjersolnce zahaja ; Tndi ne lesk med terte saditi: ne jcmlji po verhu Mladih si 16z, od verha drevds ne reži položnic; 300 Taka ljubiv je do tal ! Naj železo topo ne rani Sadežev, in dobrdvnih olivk ne sadi v vinograd. Večkrat vname pogor se po nepazljivih Čuvajih ,
Ki, iz perva skrivaj, po oljnati skorji potuhnjen, Kmalose v drevje vali ter nagloma švigne med listje: 305 Strašno Šumi pa hrupi po zraku ; na zadnje se dalje Širi po vejah okol ter vlada na verhu zmagavec, Zavijaje ves gaj u plam, da temnega dima černi oblak in hlap prot nebu se dvigata grozno: Strašno še bolj, ko 1 jut vihar od hribnega verha 310 Plane na gaj, in piš množi gorenje po tertji.
Če je tako, boleha ters; ne more dorasti Tudi obrezan clo, ne poganjati novega mladja: Ker ga neljub divjak zatira s pregostim osenčjem.
XVIII.	Naj ne zapelje te kdaj še iako razumni
svetvavec, 315 Da bi* ko burja buči, zrahljal oterpnjeni nograd. Polje zaperl je zimski mraz ; ko bi mladje položil, Ne prijelo bi se, ne poganjalo žilic u zemljo. Najbolj terte saditi je čas, ko v rujno proletje Belkljati ptič dosp6, sovražen gadjemu plodu; \320 Ali ko bliža jesenski se hlad, ko solnčni voditelj Ni še zime došel, poletje pobegnilo ravno.
XIX. Lej, pomlad je bilju sadišč, je gajem ugodna; Zemlja kipi pomladi ter plodnega semena terja. Tedaj se z dežjem poda nebo, mogočni roditelj, 325
Doli v naročje -vesele zakouice, ter ji oživlja Popje*vse orjak, orjakinji zemlji primešan. Tedaj dom' po germib okol ptic glasno pevanje, In druženje ponavlja živad v določinih dnevih. Blaženo polje rodi; razkriva se toplemu vetru 330 Nedrije zemlje tipaš; mok nježni doliva se bilju, Ter na solnce nov6 se upajo dvigati varno	-
Popčiki; vinov ters ne boji se prihodnega juga, Ne dežja, ki na nebu ga peljejo temni viharji , Marveč popje rodi ter listje poganja obilno. 335 Dnevi niso drugač o poeetku rojenega sv6ta f Zasijali ljudžm, ne drugega teka imeli, ? Menim jaz; pomlad je bla ; pomlad je veliki Svet imfel ino jugo-vzh6d mu donašal ni zime, Ko je perva živad svitlobe vživala, glave	340
Kod zemeljski možžv pomolil spod terdega polja; Ko so v gozde zveri došle, na nebje pa zvezde. Stvarice nježne bi pak težav premogle ne bile, Ko bi milote ne blo med mrazom in solnčno pripeko, Ter bi blagovoljžnje neba ne sprejemalo zemlje. 345 XX. Dalje, kakovih koli sadik bi po njivah položil ,
Trosi dovolj gnoja in prav s perstj6 jih zagrinjaj ; Ali votličja vmes, al tolstih čašink še zak6plji, Da tekočine kapljajo skoz in hrane po zraku Serkajo, ter mladinje na viš dviguje se krepko. 350 Drugi jih obteže s kamenjem in mnogi s erepinjem, Da bi branili jih, ko bi ploha se vlila prihodnje, Al ko v pasjih dneh bi žeje umirale polja.
XXI.	Ko si sajenke vsadil, je treba še večkrat
okoli
Deblic perst zrahljati in sukati terdo dvoz6bje, 355 Ali pa tla globoko preplužiti, tudi na pota Vinovih brajd napetih volovjo vprego voditi. Treba zatim je gladkih rant in oliipljenih palic , Kolja jasenskega tudi in terdih sob Še zabiti, Da naslonjeni ters vetr6v nem&rati budili	360
Bi se učil, in stopnjema verh dosegati brestov.
XXII.	Dokler ters je še mlad in ocimki Še rastejo
novi,
Nježnih klic vaiuj, in dokler veselo na kviško Berstič gr6v ter v modri ob6k vidljivo poganja, Naj vinjdk se terti ne bliža, tem<5Č le s skrivitim 365 Perstom naj odščiplje se list al terga zbiraje. Ko močnčja je pak objela z ročičkami brestje Tertica, tedaj postrizi ji vlas in trebi privžjce. Prej se železa boji; pa onda ji ostro velevaj, Onda ustavljaj rast že prcbohžtnega bilja.	370
XXIII.	Splesti je treba še plot in braniti vsako
živinče,
Zlasti ko brest je mlad in nepomnjiv še nevdršin. Namreč verh pozimskih neviht in solnčne pripeke Kvari ga divja zverdd in brestju koze pogubne. Tudi ovčice popašajo ga in junice goltne.	375
Toliko terti ne hudi poz6b sivkljatega ivja, Tudi ne letni sopar, skaldd naletaje prisojno, Kolikor škodijo koze in griz pre6strega z6b#, Ali brazg6tina celo, z vgrizom vtisnjena deblu.
XXIV.	Ker tedaj je kriv, pobijajo kozla za
žertvo	380
Bikovo, ter gredo v gledišča davne zabave. Bistroumju v dar so ga stavljali Greki po tergib, Po razpotjih ok61; pa tud, pri kozarcih veseli, Sk&kali kraj zelenih livad čez oljnate mehe. Tudi avzonski kmetje31), zar6d trojanskih junakov, 385 galijo se, pevaje pesme v prosti zabavi, Ter izvotljenih skorij obrazine strašne jemaje Kličejo tebe na glas, bog vina, pevaje in tebi Mnogo gibivih podob na verh obešajo smreke. Tedaj plodi ves vinograd obilnega grozdja ; 390 • Polnijo tudi ponikve se vse in nagnjeni homci, Kamor koli je bog obrdz svoj mili obernil.
Hočemo Baku tedkj po domače hvalnico peti, Ter posvetiti mu na pliticah sladke darila; Za roge pak pel j An stoji kriv kozel u gaju, 395 Tolsti da drob njegov prežimo na leskovih ražnjih.
XXV.	Še je drug opbr potreben tertni gojitvi, Kteri nikol se ne zadosti. Svet najme se mora Tri- al štirikrate na leto pridno prekopati,
Gruda z motiko verlo drobiti, odkriti pa nograd 400 Listja sploh. Trud kmetom o vednem krogu dohaja, ! In pa v navadnem teku vali se leto za letom.
Kaj, ko je vinograd že davnej listja se znebil, In dobravam kine polnočni vihir bil ob6ril,
31) Greški naselniki, ki so po Avzoniji bivali; Avzonija pa se je imenovala srednja in dolnja Italija.
Tedaj namenja že jaki seldn prihodnemu letu 405 Svojo skerb, sledi z vinjakom okM po goricah, Obrezuje si ters in trebi ga starega protja.
Pervi prekdplji svet; suhljadi si pervi nanosi, Ter jo požgi; pod krovje hranuj najpervi si tikje; Zadnji pa tergaj ! Dvakrat v kvar je tertam osenčje, 410 Dvakrat setvo plevel obrašča z goŠčatimi terni; Težek oboj je trud. Zemljišča ti hvali velike, Majhino obdeluj. Nareži si mišjega ternja Iglato vez po gozdu in bičja na bregu potočnem, Tudi v prid je verbov germ deldvnerau kmetu. 415 Že je povžzan ters; od brajd se je veruil orežnik, Zdelani gornik vže prepeva po skrajnih goricah, Vendar dregaj perst in prah rahljaj premetaje, Zrelemu grozdu cel6 je vremčna se hudega bati.
XXVI. Tem naspr<5t ni oljkam treba opazne gojitve,	420
Tud vinjaka ne čakajo tž, ne težke motike, Kakor berž so prijele se tdl, se nav,idile zraka. Zemlja že sama moč/, po krivem zobu odperta , Sadeže dost; če jo plug zrahlja, dd sadja obilno. Mastno gojite olivo tedaj, kije Miru32) priljudna. 425 Sadje tudi, ko berž je čutilo se krepkega debla, Ter ojdčilo se, poganja hitro na kviško Samotež, ne poželčč kdaj naše pom6či.
32) Slikali so bcginjo mira z oljkino vejico v levici.
XXVII. Vsaki log med tem visi tud mnogega
p!6da ,
Jn kervavik brekinj rude pustoco se ptičje.	430
petelo kozjo kose; pogorje daje nam borovo tersko, Pa ponoČni se plam goji ter sveti po hiši. Vendar ljud odlaga saditi in gleštati drevje! Kaj čem slaviti gozd? Tud verbe in žuke pohlevne pajajo listja živini zdaj, pastirjem osenčja,	435
Zdaj saditvi zagdj in sladkega živeža čbelam. iltadi gledamo tam zelenično pogorje citorsko33), Tam borovje nanskih šumdv34), tam plodne livade, Kterih ni kramp ljudi, ne njih olepšala briga. 'Clo kavkaskih gora pragozdi jalovega drevja, 440 Ktere viharji hudo razbijajo, lomijo vedno, Dajejo vsak svoj plod; koristno delijo lesovje Hojke v ladjostroj, ciprese in cedre pohištvom. Od ondod verte za kol6 seljani si prečke, Valje od ondi za voz, gredelje pa stavljajo barkam. 445 Viter obilo rodi rakitje, lepenja pa brestje; Mirta je vgodna v jake ratišča, za vojno orožje Prenov les; v loke zavija se tis Iturčjcem 35). Gladka še lipovina ne manj, strugljivi zelenec ■Dasta pod6bati se al votliti z ostrim orodjem. 450
33)	Cyt.orus = hrib in mesto v Paflagoniji, kjer je rastel najlepši bus (Buchsbaum), ki se da lahko stružiti.
34)	Na gori Sila v Kalabriji so ondotni stanovniki, nasel-aiki nariškega mesta na Greškem, pripravljali naj bolj o smolo iz obilnega borovja in smerečja.
35)	Iturejci, arabski narodič, sloveči lokostrelci.
Ko jo Pad je sprejel, preplava jelša lagahno Val dereČi; pa kaj, tud čbele zaupajo roje Skorjam votlih drevžs, v naročje trohljivega hrasta.
Kaj enako slovečega neki je Bikovi ters dal ? Bak je bil zločinstvu pov<5d; krotil je z ubojstvom 455 B6s pol konjskih mož6v; ubil je Rhčta in Ph61a, Ter Hileja, ki grozno pretil z ročki je Lapithom36).
XXVIII. O prebldžeui kmetje zarčs, ko lastno
bi dobro
C6nili prav, katerim, vstrdn nesližnem' orožju, Lahko hrano daruje najpravičniša zemlja.	460
Da - si tud zjutraj visoki dom ponosnega vh6da Pozdravljavcev triim iz kldnice polne ne zliva, Tud no hlepS po verljah, okinčanih z želvino ljusko, Ali po zlatih odevah in efirejskem bronovji 37); Tud če ne bela se volna rudi v asirski nataki38), 4 65 Kasija tud ne vživdnja greni prečistega olja:
• i
36) Pesnik kaže nasledke opilstva po slovečem izgledu een-taurov, kot poglavitnih pijancev. Bili so pa Centauri ali pol-konji sirov narod tesalski, ki so kot izverstni jezdarji jako sloveli. Bili so po basnoslovji spredej človek, zadej konj. Povabljeni na ženitvo Piritovo, kralja Lapitov, bili so se tako pripili, da so se začeli strašno pretepati in so kraljevim svatom bokale in velike verče v glavo metali, dokler v boju premagani niso obležali. Tri teh razuzdancev Virgili tukaj naznanja.
a7) Ephyre je bilo davno ime mesta Korinta, ktero je slovelo zbog vkusnih bronovih izdelkov.
") To je v sirskem ali feniškem bagorji.
Pa neskerbni pokoj in mirno nedolžno živetje , Kaznih bogato imanj; p i čas na zelenih livadah , špilje in ribniki živi so tam; ne manjkajo hladne P6nikve, muk govčd in pod drevesnim osenčjem 470 Lahek dreni• planinje je tam in ložišče zverinja; Tudi dovoljna v tveg in malega vajena mladež; Častje bog6v in sveti očetje ; na kmetih je, pržden Popustila je svet, Pravica pohajala zadnjič.
XXIX. Mene pa sprejmejo naj pred vsim ljubljene Modrice, 1	475 Kterim jaz darujem, vnžt neskončne ljubezni! Da mi kažejo zvezd nardv in pSta nebeške, Bazne pomerčina solnca sploh in lune premembe; \ ' Zemlje trepfet. odk6d ; kaj sili, da morja globSke Čez obrane kipe, ter vpadajo zopet u sebe; 480 Čemu nek solnce pozimno hiti zahajati v burno Krilje voda in kaj poletne noči o po ver a.
Ako pa teh okr&jn prirode doiti ne morem , Ker merzlbtna se kri protivi v mojem oserčji , Naj so polja mi všeč in tekoče vod6 po dolinah ; 485 Reke ljubim in gozd nesldvljenil O, ve livade, Ti, Sperhžj 39) in homci40), na kterih lakdnske device Rajajo! O, kdo pelje me tje v zavetje hladno
I Balkana, ter me krije z v6j nezmernim osenčjem!
--'
i ®9) Sperhej, reka v Thesaliji, ktera na Pinduizvira, skoz prelepe kraje teče in se v evbejsko morje izliva.
40) Namreč Tajget, kjer je stal Bakov tempelj. Tam so lakonske device s petjem in besnimi plesi Bakovo častje obhajale. Bili so na tem pogorji tudi bogati pašniki za črede.
XXX.	Srečen, kdor izvir stvari spoznati je
mogel,	490
Ki vesoljni je strah in nesprosljivo os6do Spravil pod noge ter hrup Aher6nta 4l) premagal. Blaženi tudi je on, priznava ki poljske bog6ve, Pana in starčika ž njim, Silvana, in sbstrice Vile! Njega ne kloni narodova vlast, kraljevi ne bagor, 495 Ali prestola zabtčv, ki nemiri brata nevoljna; Tudi ne Dak 42), če polčg zakletega Istra pridere; Tud ne romanski prikčr, ne kraljevine gineče; On ne miluje ubdžanih kdaj, ne zavida bogatim. Sadje nabira si rad, ki daje ga drevje in polja 500 Eadovoljno; on ne gleda železnih zakonov, Ali hrupečih sodij, ne pismoshrambe na tergu.
XXXI.	Drugi ladjajo krog po morski puščavi
al v bitvo
Derejo; tudi v dvor tiSče in v sobe vladarjev. Ta dobi po premagi si grad in uboge Penate43), 505. Da bi pil iz dragih pos6d in spal na rumelki ; Uni nabira blago in leži na skritem zakladu. Ta stermi, ko sluša gov6rniku; drugega zgrablja Plesk v gledišču hrupčč občinstva in zbranih očžtov. Drugi radujejo se, ko kri prelivajo bratov	510
Ali v progon zamenjajo dom in ljube pohištva.
1') Basnoslovska reka v podzemlji, čez ktero so morali mertvi.
n) Daki so stanovali na spodnji Donavi.
43) Penati = hišni bogovi.	1 ■
Tel" si iščejo vlast ob drugem solncu ležečo. Oratdj pa zemljo deli z ukrivnim oralom;
L To je letni mu trud, s tem domovino in male Sinke redi, s tem čede dojdč in vredne voldve. 515-Bez počitka rodi mu leto prijetnega sadja, Zdaj množi mu živad, zdaj snopje rumenega žita , Da obložen dvor je plodu in obllnica polna.
Dt.jde li mraz, olivke ožčmajo zdaj na olžjnah; Svinje gredo iz žira domu, gozd daje maginje; 520 Mnogo sadii poklada jesen, in gor na prisojnih Gričih zori ter kuha se letina blagega grozdja. Mila dečad visi med tim za cel(Sve očeta;
: Čistost hrani nedolžni mu dom. Nap61njene mleka Spuščajo vimena krave dol; Borijo na trati 525 Jarčiki tolsti se med seboj s protivnimi rogci.
' Sam praznuje vesel in počivdje u travi, Kjer, krog ognja sedeč, tovarši mu venčajo verče, Vina škropi' ter prosi boga; govedja čuvajem Stavlja ža boj jadernegn kopja bojino na brestu, 530 In v borenje si koj odkrijejo ude jakistne.
XXXII. Tako živetje so prej prebivali davni
Sabini,
j Tdko Rem in brat, je Etrurija močna narastla;
^ Le j, in Rim postal je vladdr največi na zemlji,
„Ter sedmero gradov si opdsal z enim ozidjem! 535 Prej ko kralj diktejski44) dobil je žezlo, in preden
**) Jupiter, po gori Dikte, kjer je bil izrejen, tako imenovan.
Virgilj. Poljedelstvo.	.
t
Ni zločinski narod zakoljenih volov užival, Živel svet je tak6 pod zlato Satiirnovo vlado. Tedaj ni blo uslišati bojnih trobent in nik6l ne Mečev rožljdti, na terdih naklih kovanih.	540
XXXIII. Toda predolga je pot, katero doslej sem obhodil; Čas tedaj puhteČim konjem zatilnike spreči.
Poljedelstva tretje bukve.
Živinoreja. Zapopadek-
I. Napoved zapopadkn, II. Poziv Mecenata. III. Reja konj in goved. IV. Izbor konj za pleme. V. Gojitva živine za pleme. VI. Strežba brejim materam. VII. Gojitva mladičev. VIII. Gojitva žrebet. IX. Borba med bikoma. X. Moč ljubezni. XI. Reja koz in ovac. XII. Poletna paša ov&c in koz. XIII. Življenje libiških Nomadov. XIV. Dohodek ovčje volne. XV. Dohodek mleka in sira. XVI. Varovanje čed po psih. XVn. Varovanje če8 strupenih žival. XVIII. Ohrana živine kuge in bolezni. XIX. Popis živinske kuge. XX. Nekorist pomagil.
4
I- Xe'5C> boginja livad in tebe sloveči popevam, Varh amfriškiJ), Apoll; vas gozd in potoki Licejal Drug predmet, ki v pesmi mirovne bi serca zanimal, Je že sploh pozndn. Kdo nok Evrfsthovih činov,
') Apolo je nekaj časa pri kralju Admetn pastirčeval in ob tej priliki kraljeve čede poleg potoka Amfriza v Thcsaliji pasel.
Ali oltarja ne ve Bozirida, morskega kneza, 2) ? 5 K6mu znan ni Hila3) dečdk in Lat6nina Delos4/? Komu Hipodame 5) ne, in sl6novih pleč imenitni Pelops, ljut konjik? Naj skušam pot, da bi dvignil Tudi se jaz od tal, sloveč v spominu zaroda.
Pervi bom očini seb6j, če dovoli živetje, 10 Prišed spod aonskih goni 6) Modrice pripeljal; Pervi palme pobdd, o Mantova, tebi donašal, Ter na zeleni livadi ti hram iz marmora zidal, Blizo vodfi, kjer jak v počasnih krivinah priteka Minčio ter bregove ti s tankim terstjem oroblja. 15 Kraljeval bo Cezar vsred, v svetišču poveljnik. Unemu bom, vidljivi dobivec v krasni rumelki,
-) Bil je Evristej kralj micenski, ki je siuovca svojega, Herku-la, od prestola argiviške deržave odstraniti hotel; torej mu je dvanajstero jako težavnih opravil izpeljati naložil, da bi uni poginil. Vse te dela doveršivši se je podal Herkul v Egipet, ljutega Buzirida pokorit, ki je bil Neptunov sin.
3)	Hil, Herkulov mladi prijatel, ki je o vožnji Argonautov po nesreči v studenec padel in utonil.
4)	Latona na otoku Delos ,v egejskem morji. Ta otok je po basnoslovji Neptun iz morja vzdignil, da je na njem Latona sinčka Apola porodila.
Nje oča je bil Oenomav, kralj pizanski. Svojo hčer Hi-podamijo je le pod tem pogojem snubiti dovolil, da se mora vsak snubač skušati ž njegovimi konji, ki so po viharjevo dirjali; če ni premagal, bilo je po njem. Trinajst snubačev je' bila že ta Ijuta osoda zadela, kar je došel lidiški kraljevič j Pelops, Tantalov sin, ki je po zvijači premagal. — Ravno ta Pelops je slovel tudi zavoljo plečeta iz slonove kosti.
®) Aonska gora = Helikon, najljubši sedež Modric.
Sto čveterih vozov poganjal v boj do primorja; Grekija vsa, pustivši potok in gaje Molorha7), Naj s pestjd in tekaje bon za slavodobitje !	20
Sam pa bom, ob glavi kinč oljkinega venca, Daroval. V svetišče bogdv peljati pa slavnost Meni dopada že zdaj, in gledati junce za žertvo ; Ali kako gledišui prizor se preminja, kak(5 tam Bagor zagrinjal pridvigajo vtkani Britani.	25
Jasno na vrdtnice čem v zlato in sldnovo kostje Indov vdelati boj in orožje zmagavca Kvirina; Eeko Nil, kipečo v hoj, in širokotekočo, In kako u stolpe se bron uplčnjeni dviga; Azije mesta v jarmu doddm, premagane kralje, 30 In, ki zaupa v beg in v pšice, preurnega Partba; Dvoje troM& z roko čertfvcema dvema otetih, Tudi dvakrat zmdgani ljud obojnih primorij.
Stali bodo pa tam' kipovi, podobšine žive : Kralja Asaraka rod, in, ktera potonhca se Jova 35 Hvalita, Tros očak in Troje graditelj Apollo 8).
Ondi Če . bati nevoljni zavfd se Ljutic in strašnih Podzemeljskih vodd, tud kač Iksijona zvitih; Groznega kola zatim in nezmagljivega kamna 9),
7)	t. j. olimpiške in nemejske igre.
8)	V Virgiljevem tempeljna bodo stali kipi možakov, Asa-rakovih potomko v, ki so bili: Kapis, Enej, Jol in Komul, potem zarodiči Jovovi: Dardan, Erihton, Tros in drugi.
9)	Slikan na steni tempeljnovi bo tudi z a vi d, ki imi , v podzemeljski svet pregnan, Ljutice (furije) in peklenske kazni Lriona in Sisifa pred očmi.
II.	Naj med tim obh6dimo gozd in osojno po-
berdje,	40
Tvoj častljiv, ne lahek ukaz dognati, Mecena. Nič ne počimlje visocega duh brez tvoje pomoči: Torej hajdi začeti! Vže vabi na glas me Cithajron 10), Kličeta Tdjgeta lov, in krotivec konj Epidavros "), Da v odgovor gozd odmeva podvojene glase. 45
Kmal se opašem jaz, prepevati bitve goreče .' Cezara, da im6 razlega se toliko časa, Kolikor od rodu Tith6na daleč je Cezar.
III.	Ko bi selan, ki mu čast Olimgije vnela je
serce,
Konje redij močnih volov marljivemu plugu, 50 Naj bi jake si matere zbral. Upornega lica Da je krava, nelepe glave; širok je zatilnik, Kterej tudi od skranje do stegen podvratje se juga, Dalje primerno potegnjeni bok; vse sila veliko ; Noga tak6; kosmate ušesa in kriva rogova.	55
Meni dopadla bi tudi rujdvkljata ali pa belka , Ktera se jarmu upira, včnsi preteča z rogovi, Biku podobna bolj; ktera je rasti visoke Ter grede, se s koncem repa stopinj še dotika.
Pravi Čas, živini dov61iti sladko množitev, 60 Se po četertem letu začne, po desetem preneha;
,0) Cithajron = pogorje v Beotiji, ki se od Parnasa in He-likona na južno-za hodno stran prostira,	i
") Tajgeta lov - lovski psi pastirjev na tajgetski gori; Epidavros, morsko mesto v Argolidi, imenitno zavoljo iz-verstne konjereje.
Drugi pa ni razplodu v prid, ne plugu prigoden. Vendar tedaj ko mladdst hotljiva premaga živino, Spusti samce, ter hiti ediniti čedo gorečo, Da se dopolni prirdst za prirastjo po umni roditvi. 65 Vsak najbolji dan v življenji smertnih ubogih Pervi beži; bolezni sled6 in otožna priletnost, Beda in ostrost grabi pot&m nevsmiljene smerti.
Zmir ti bo krav, ke bi rad za matere jače
zamenjal,
Zmiraj namestiij, in da ne žali te zguba,	70
Pazi že prej, ter mlajšaj čedo po letni zareji.
IV. Ravno tako gr6 čedi k6nj marljivo zbiranje. Tiste teddj, ki v pleme rodu zrediti si meniš, Oskerbiij od mladih nog s posebnim ozirom.
" Vedno dirja žrebe kervi žlahneje po poljih, 75 VisoUje grede in premika gibčine stegna; "Pervo poda se na pot, prederzne se, reke germeče Skušati, ter izročiti se clo neznanemu mostu; Tndi ga prazen hrup ne plaši. Visbk mu je tilnik, - Glava je čedna, trebuh tenak in mesnato plečje; 80 Krepko napete grodf. Po dlaki cenijo najbolj K6stanjevce in sivkljate konje; slabši so belci, Žolti potfem. Ko bi daleč zvon orožja se slišal, Stati na mestu ne zna; nastavlja ušesa, se trese, %3fer s«p6č vali spod nosnic, zbranega ognja.	85
Griva je gosta in stržsena pada na desno po vratu; Dvijnato pak herbtišče; žrebeta, ko dirja, kopito Votli tla, in na glas klepeti z železnimi podkvi. Tak je bil, ki ga Poluks berzdovkl je v Amikli,
72
-- %
Cilar jahač 12), in, kteri h heleuski pametijo pevci, 90* Martovih konj 13) dvojad, in vprega junaka Ahilla. Tak je Saturn, kot konj, zatilniku grivo priložiJ , Odliitče o dohodu zak6nice, ter je napolnil Z rezgetanjem hribje okoli v naglem ubegu.
Unega tud, ki je hirati jel, al ko ga priletnost 95 Tare, hrani domd: ne miluj sramotni starosti. Star je len v zarod, in brez uspeha se trudi Rabot&č; in ko pričela je bitva se vendar, Kakor v sternji včasi nezmožno vname se ogenj, Brez moči divjd. Pred vsim na pogum in na leta 100 Pazi tedaj, na krepost in sploh na očetovo pleme, Kako žaluje premaga, kak6 se ponaša dobitja.
Ali ne gledaš, kak po viharjevo vprego tekoče Planejo čez polje, ter jahajo proste zaderžkov;	j
Kedar up mladenče budf, ter čudno veselje 105 , Serca bijoče plaši; poganjajo z bj^em spletenim;	'
Ter spuste se v dir ; leti gore<Se kolesje ' Nizko sedaj ob tleh, zdaj zuova.visoko, (Ja meniš, Ali v zrak hite al dirjajo proti nebesom.	5
Ni ga miru ne pokoja ; rumenega praha se dviga 110 Gost oblak; potijo se pen in sape sledečih.
,s) Cilar, slavni vojni konj bratov Kastorja in Polniš a, sinov špartanskega kralja Tindara. Bila sta v lakonske® grada Amikle izrejena. Zgodaj sta slovela v viteških Vajah, posebno je bil Kastor eden najpogumniših jezdicev in krotitelj konj svojega veka, Poluks eden najverliših borrfrcev in vojnikov. !
l5) Mart je bil bog vojske, ter je v bitvi sred obeh armad ■ sem ter tje viharil. Napreženi kolam so bili konji ogenj so-peči.
Taka je slave ljubdv, tak vabi jih želja dobitve.
Pervi je Erihtej 14) izumel voz in čvetero Vpregati konj, ter stati visok na urnih kolesih. Uzde dodali pak in obhod so hrabri Lapiti 15), 115 Kteri, na herbtu sedč, konjika učili z orožjem Dirjati čez polji, in v skok jezdarit' oholo. Trud je obojim enak; za oboje si zbere gojitelj Mlado žrebfe, pospešenih n6g in vnetega serca; Če je podilo že kdaj sovražnika, ki je pobega), 120 Naj je Epir mu vlast, al staroslavna Mikene, Ali Neptuna imd početnika svojih očetov.
V. Opazivši leto nastojaj rano in skerbi , Ko je čas, da krepiš z mastnino ono živinče, Ktero Roditelj bo in čedi prihodnji zar6čnik; 125 Reži inu trave mladž in podajaj često mu vode, Piro tud, da mu ne zmanjka moči do vgodnega dela, Ino slaba dečad ns§3baznanja ti stradež očeta.
Matere pa"k nalašč pritdnjšaj s pičlo gojitvo, In^ če znajisfcjpohot v pečetku na pleme jih vabi, 130 Ne podajaj jim ne klaje, ne vrelčine hladne. Mnogokrat jih gonijo krog al trudijo s solncem, Kedar gumno ječi ob mlatnji rum6nega klasja, •In ko vejajo prazni plev o zap&dnika dnevih. To storiš, da bohotna ne rast mogljivo spočetev 135
V • *--
11) Erihtej, kralj atenski, je iznašel voz, ker je bil slabih nog.
,s) Lapiti, pogumni jezdarji v Tesaliji; zat6 S9 jih Cea-tauro ali polkonje imenovali.
Zaderiuje kedij al pa v z rok nje zveržitev,	\
Ampak moč poželjna vlovi ter v krilu ohrani.
VI. Zdaj odjenja skerb za može, in strežba
sledi za
Matere. Kedar breje gredo po dopolnjenih mescih, Naj ne veli jim kdo, da vjdrmljene težke vozove 140 Vlekle bi, da bi skakdle po cestah, ali po polji Dirjale sem ter tjfe, in prepldvale reke dereČe. Naj po samotnih dolinah se pasejo, blizo tekočih Hladnih vodS: kjer mah in bilja zelene obali, Kjer jih špilja krije, in čer jim senči visžči. 145 Krog silarskih Šumdv10) in lidst albu: nskega
hriba ")
Gledamo r6jiti velik obtid, ki mu Rimci Asilus Pravijo; Graji so mu o ptujšini ostrica fekli. Ljut je, molklo buči, da po njem prestrašene^ede Krog po gozdu beže; doni mukanja visoki	150
Dom neba, in gaj in osuhlo bregjc Tanagra. Jnno je nekdaj s to zverj6 se sila tegbtna Mdšila, ter iztuhtala mor Inahovi hčeri 18). Tega teddj, ki o vročih dneb napada še huje , Brani nosečo živ&d ter pasi goveda le rano , 155 Ko napoči se dan, al noč pripeljejo zvezde.
") Krajina na stokn potokov Silara in-Tanagra v Lukaniji. '") Album = pogorje v Lukaniji, iz kterega izvira Ta-nagre,
IS) Jo, Inahovo licer je premenil Jupiter v lepo kravico, da bi jo umaknil svoji ljnbomorni in osvetni ženi Jnnoni. Juno pa je spustila nad-njo mnogo obadov, da je sila zdivjala.
VII.	Po telitvi je skerb obfernjena vsa na teleta, i Kmalo se jim užgo rodu značaj in imena:
Zberejo jih, katere za plod zrediti bi hotli, Ali oltarju posvčtit' in plužiti zemljo,	160
Da bi lomili grude njiv in orali z drevesom. Druga živina pa naj po zeleni livadi se pase.
Ktere za trud in poljskemu delu zrediti namenjal, Kroti vžč ko teleta, in uči jih b6gati hitro , Dokler voljno je serce mlado, dok šibka še doba. 165 Pervič vij širčtk obl6k iz tenkega verbja Krog vratu; potčm ko je bil svobodni zatilnik ) Služevanju se vdal, naprezi po dvoje jih y takšen > Vraten klep, ter sili enako koračiti telca.
Mnogokrdt naj vlečeta tudi še prazne vozt>~\ 170 [ Čez polje, in pa naj v prah biljžžita znamke^ | Potlej naj pod veČo težo os bukova škriplje , i Ter železno kolo naj dvojica pelje živinčet. Mladeži pak, dokler ni utažena, trave ne dajaj, Tudi ne drobnega listja verb, ne močernega bieja, 175 Timveč silja nakosi z rok6 ; naj kmal po telitvi . Krava ne polni ti belih gol i d, po navadi očetov, i Ampak vimena vsa podaja premilemu telčku.
VIII.	Ako te vabijo boj in konjikov trumo junaške, 1 Ali želiš Alfčja poleg objdhati Pizo ]9),	180
Ino v gaju bogov leteče pogdnjati kola, Treba da konj se uči, pogum in orožje vojakov
<9) Ob reki Alfeji kraj mesta Piza so obhajali slovesne olimpiške igre.

Gledati, slušati glas trobžnt in bojne voz<5ve	\
Škripati, čuti v staji pa berzd rožljanje šumeče., Naj se če dalje bolj konjdrnika hvale raduje, 185 Ter naj ljubi vdar, če z roko mu gladi zatilnik. Tak pogum naj kaže žrebe, odstavljeno majki; Naj tud glavo veasi daje nategnjeni berzdi, Slabo ko je, boječe in lastne moči še nevedno.
Kedar o treh dopolnjenih letih četerto se bliža, 190 Začne letati naj v kol6, in primerno stopaje Dirjati konj, nasproti metati pa bedra zajemno; Naj se igraje uči; tekdč z vetrovi u "stavo Da leti, kot raziizdan, po široci raveni, Da le poverh dotika z nog6 se mehkega peska: 195 Kakoj>"»Uni vihdr od nadboijanskih obali 20) PrihruTIttf ter strašni hlap oblake temotne Goni seboj ; lej, setve dolin in polja kipžča J6žijo se o pišu neviht; na pogorji pa gozdi Molklo šumž, in dolgi valijo se k bregu valovi: 200 Uni tekoč razbrodi vode in klasje kipeče. Tak se konj na meji poti dirjavnega polja , Ko je cilj došel, in kri se mu peni po berzdi; Tak bo bojne voze na gibkem tilniku vlekel. Ko je vkrbčen bil, daj v hrano mešdnice tečne, Da se telo krepi: ker pred krotenjern utegue 205 Dvigati grozen pogtim, in vjeti se branit' oporno, Gibkih bičev terpeti al volčjo dopiiščati berzdo. Toda nobena skerb taki ne jači živine ,
50) Nadborjanske primorja so severne krajine sploh.
Kot če Venere mik ubraniš21) in slepo pohoto, 210 i Ali je raba volov ti prijetniša #li pa konjev.
t Bike tedaj oddaljajo preč, al gf>r na samotne Pašnike, za loČivnimi hribi, kraj vode široke; Alj jih imajo doma zaperte pri polnih koritih. ■ Namreč ona pojemlje močf; nje gled že pripeka 215 Mlado kri; ne dovoli goščiv, ne pomniti bilja. Kaj še, vabi prijazno cel6, ter včasi ponosne Blodnike tudi zdraži, da boj pričnejo z .rogovi.
IX. Sila je velik gozd, tam pase se junica
berhka.
Bika zal&vata jo, ter bijeta boj za telico, Rano aa rano daj<5č si, in strašno se večkrat 220 Ranita; čemkljata kri obliva obema telesa. Lej, nasprot se vpirata zdaj z rogovi, pa grozno Stenjata; gozd odmeva na glas in velki 01ympus. Tud ne prebivata v enem obdru borivca; odide Zmagani, ter se podd pregnan kam v ptuje krajine, 225 Zdihajoč sramote in ran, ki jih jaki dobitnik Njemu zadal, in junice, ki nevoljno jo zgubil; In obor gledaje odide predždovi zemlji.
Potlej z vso skerbjo si uri močf; po pečinah Bivajoč ležf terpljiv v nemili goščavi,	230
Ternovitega listja živčč in ostrega viša; Skuša se tud in uči razljiititi se u rogove, Drevnemu panju vpreti, vetrove pa draži z udarci, Zadervf tud peska v zrak, predigra na dvoboj.
21) Naj se brani prezgodnje orlenje ali pojanje.
Se je ohrabril li in znovega spet se okreval, 23% Dvigne se jak, in napade protivnika, ki ga je zabil: Kakor vsred morji, ko pritok belčti se jame , Votlo kipeč iz globi se val dervi za valovom, Potle do bret}a biti, pa strašno doni po počinah: Zdaj pak pade ko hrib, da se p6ni vesoljno pomorje", 240 Ter da černkljati svišč kipi spod morskega brezdna.
X. Pokoljenje na zemlji vse, ljudje in živina, Tudi plemena voda, zverjad jn pisane tiee Derejo v bes in plam; vse čuti gibanje ljubezni, Drugi čas levinja nikdl, zabivša levičkov,	245
Ne divja po puščavi tako; no včinjajo drugo Krat medvedi morij, ne toliko mertvih po gozdih. Tedaj je ljut merjžsee, tedaj najtogotniši tiger; Joj mu, ki tedaj zašel bi v samoto libiške puščale!
Je li ne veš, kak6 se žrebcem trupla po želji 250 Tresejo, če je voh njim znanega hlapa dončsel! *' Nič ne ustavlja jih več, ne bič ne konjikov uzda, •'«. Tudi ne terda skalad, ne počevje, ali protivni Tok voda, dervžč v valovji zlomke pečinske. Prihrumi ter brusi zobž tad svinja sabelska22), 255 Ter z nogo razriva tla in derga na deblu Semtertje si telo, in terdi v boj si led6vje.
Kaj počenja mlad&neč, ko mu ^av v oserčji ^lju-
bezen
Silno budi? Lej, pozno še plava o nočni temoti
") Domača svinja, ki so jih množico Sabelli v samniškem hrastovji redili.
• Čez viharni zaliv; nad njim germijo visoke 260 Vrata nebžs in valovi ok61i, dereČi po skalah, Hrujejo ; njega ne vkličejo^j)ak roditelji vbogi, Njega devojka ne več, ko nad umerlim umira!
Kaj počenjajo ris, volkovi pa psi o pohoti ? ; Kaj jelenov rod, nenavajen hudega boja?	265
Lej, pred vsim se vidi goreflhtooliot o kobilah, ' Ktere je Venera tedaj zdivjala, ko^^^fcovi 23) konji
So s čeljustmi clo raztergali vlastiiikš^^MfeJo. ' Uue goni ljubav čez Gargara, skozi doneHj Morski prepad; Čez hribe letž, preplavajo retHHLTO Vedno tud, ko v serce je žar se šiloma vrin«|^| Zlasti pomladi*(pomlad ogreva život jim iz ncm^ Vkup stojž, naproti zahodu, visoke po berdih, Ter uživajo lahek zrak; brez vdaje pa žrebne, Ter po vetriču celo (kar čudovitno je reči) 275 Kazbežč po skalah okoli in tihih dolinah, Ne v zahodnika stran al proti rumenemu solncu, Burji temoČ naspn t in topliku; tudi na temno Južno stran,,ki v merzel dež obnebje zavija. Tem rodi se hud otrov, oplodje prečudno ,	280
Kteremu konjski bes pastirji velijo po pravem ; Konjski bes, ki ga cesto nabirajo mačohe hude, Ter zeljdd pomžšajo vmes in vražno besedje.
2a) Glaukos, koriutiški kraljevič, je imel čvetero potniških konj, ki mu jih je zavoljo zanemarjene službe Venera zdivjala, da so svojega gospodarja raztergali.
Toda čas beži, beži — pa ne vrača se nam več, Ko nas mika ljuba,v, opisati vso po natanko. 285 XI. Tolikanj od večih žival. Zdaj kliče me drugo, Volnonosivnih čed in koz runjavih gojitva. Le na delo, nadjajte pohvale se, jaki selani! Kes, ne dvomi mi duh, da ni lahko, z besedami srečno Zmagati tak preduifet in okinčati stvarice majhne. 290 Vabi pa sladka ljubav me na verh parnasove gore; Drago je tud _po višavi hoditi, kjer predniki niso Do Kastalije 24) dol ugladili rahlega pota.
Zdaj pa, boginja čred, glasi naj krasno se petje t Koj o začetku velim, da v toplepi hlevu bi ovcam 295 Hrane dajal, dok listnato spet poletje se verne; Da bi terde tla z obilnim sternjem in snopjem Praproti jim prestiljal kmet, da oledje ne žali Mičnih žival, ne srab se plodi, al otok po kolen'cah. _ Daljo gredoč velim, da listja maginskega naj se 300 Kozam dosti deli, pa tek6čnice hladne podaja. Naj kozjak, od vetrov preč, prot zimskemu solneu Gleda na južno stran, dok merzlo zvezdo prihodnji Skrivat gre vodnir, pa še konec leta pomoči. Koze skerbno gojite, taskerb se obilno vam splača, 305 Ker dobička ni manj, naj ravno volna mileška25)
Kastalija = navdušiven vrelec, ki je izviral na podnožji Apolu in Modricam posvečenega Parnasa.
") Koze gre gojiti, ravno tako skerbljivo kakor ovce,, če tudi žlahtna volna, kakoršna je nekdaj prihajala iz Mileta, v tergovini višo ceno dobiva.
Kuhana v tirški rumelki, za tergovino premaga. Plodniše koze rode, ter dajejo sladkega mleka. Čim se vimena bolj praznujejo, da se golide Penijo, bolj se tok iz m61zenih pčrs ti zaliva. 310 Zraven strižejo tudi podbradje pa sivkljato brado ^frikanskih koz pastirji pa kodrasto dlako, Delati šotorišč in odčj brodarjem ubogim. Pasejo pak se po gozdih, po visočinah Licčja, Skozi ternje kopin, po ternatih berdih in gričih; 315 Same gredo pod krov spomljive in peljejo mlade, Ter koraČijo komej čez prag s prepolnim vimenom.
Brani ted&j jih skerbnd ledti in snežnih viharjev, Kolikor manj potrebno je njim človeške gojitve; Hrane podajaj rad in klaje zelenega veja,	320
Tudi polnih senišč ne zapiraj celo pozimje.
XII. Kakor berž na zapddnika klic veselo
poletje
Verh planin ob(5jico ččd na pašnike vabi, Hajdimo z lučjo pri* odnice koj na hladne livade, Dokler jutro novo in dokler trava se sveti, 325 Ros nato bilje pa tud najljubše prilega se čredam. Ko je nebeških ur deseta pa žejo zbudila, Ter v germovji na glas prepevajo tužne cikade, Naj pri klad6ncu živad al o plitvem ribnikrf' mirno Iz bvast6vih korit se tek6čnice hladne napaja. 330 Sred vročine pa naj podaja se v senčno dolino, Kjer priletnega debla se hrast božanski v vejovje Razprostira okoli, al kjer obilnega dobja Temnozelfenkljati gaj počiva v svetem osenČji.
Vlrgilj. Poljedelstvo.	6
Potlej daj spet Čiste vod6; naj pasejo spet se, 335 Da bo solnce za hribje šlo: ker sapa večerna Zrak hladi, pa rosa gor6 in pašnike moči, Brežje tudi ud6mca doni pa osatice germje, *
XIII. Kako bi nek pastirje libiške, kako v popevki Pašnike pel in redko naseljene bajte Nomadov? 340 Noč in dan se pase živad dni celega mesca Večkrat tam, obhodi dalajne puščave, pa nima Prenočišč; tolkanj je st6p! Tud pelje seboj vse Afrikanski pastir: svoj dom in hišne bogove, Svoj orod in psa iz Amikle26), pa tul za streljanje: 345 Kakor rimski vojak v oČinskem orožji pogumen, Ker pod silno tež6 potuje, pa prej ko je slutil, Vrag protiv tabre zabil in v boj se razverstil.
Tamjedrugač, kjerSkutije svet in azovsko pomorje, Al kjer Donava kalna vali rumenkljato svišje; 350 Kjer do stožera neba rodopdjske se pružajo gore27). Tam zimujejo čede po hlevih; zakaj po livadah Ni ne redivnih bilk, ne zelenega listja na drevji: Zemlja temoč leži' pod odejo snega, pa visoki Led pokriva vse; sneg mnogo dosega komolcev. 355 Vedno je mraz in vedno pišejo zimski viharji. Nikdar solnČni bog ne plaši tam blodega mraka, Ne, ko ga peljejo konji na viš nebeškega doma, N«, ko voz hiteč v ruddčkljato morje potoni.
s6) Amikle v Lakoniji je rodilo izverstno pleme volčjih psov.
,7) Bhodope, visoko pogorje v Traciji, ki sega od .balkanskih gora proti aeverja do Donave.
l
Plošče tekočih vodfi. zmerzujejo naglo po rekah, 360 Ino val derži' na poverhnji kovane kolesa, Val, prej ladjam ljub, gostiv zdaj težkemu kolju. Bron razpoka mrazu, obleka prizeba životu, Ter z bezjačami clo sekavajo zmerznjene vina; Jžzera vse premenijo se v preterdo oledje , 365 Celo na bradah mož se okorijo grozne ledenke. Ta Čas pada pa sneg nezmerno po celem ozračji; Ovce poginejo sploh; stoj6 pod snežnim ohišjem Trupla velika govčd; pa skupno tičijo jeleni Pod izredno težo, le rogovi kviško molijo.	370
Teh ne. lovijo z urnimi psovi, ne z mrežo lovniško, } Tudi plašivih trop ne pode z rudečimi kopi: Timveč, ker ohribje snega znad plečja valiti [ Zver hiti, doide jo lov, pa ko ječa , z železom f Usmerti ter pelje domu klicaje veselo.	375
Skiti žive bezbrižni v jamah globoko skopanih | Pod zemljo; gromadijo 16sr in cele drevesa Za kurjavo val6, ter mečejo jih na gorišče. " Tamkaj preigrajo noči, pa radi namesto Vina pijo tud' ol in oskoriišiuo kislo.	380
Tak je narod, živ6Č pod nadborjanskim obokom, [ Nevkrotljive moči, ki ga brijejo vihte ripejske; On zavija život v rujavklate kerzna zverinja.
XIV. Ako je volne ti mar, oddaljeno bodi robidje, - Repje s torico vred; variij bohotne se paše, 385 Ter le belih ovac, pa mehkega runa, si beri. Ovna zavračaj pak, da ravno je čiste beline, Kteremu černkljat kaj v gobičku giblje se jezik,
Da ti zarodnih run ne počerni s temavimi znamki ; Iz obilnih redišč odberi si drugega raji,	390
Tebe tako, če je res, je po volnati beli daritvi Pan, Arkadije bog, o Luna, vjel in omamil , Klicajoč te v log: tud nisi bla njemn nemila.
XV.	Kdor si mleka želi, naj detelje kozje podaja Pridno z roko, kropivca in z61 soljenih živalim. 395 Raje gredo k napaji potčm, napolnijo raje
Vimena, da je solnat okiis začutiti mleku.	<
Mnogi ločijo materi koj odraščene jarčke, Ter nataknejo jim oglavke bodeče na gobček. Kar o zori so bli al v dnevu mleka namolzli, 400 Sirijo, ko je noč; kar pozno ko solnce zahaja, Nese za rana kožar v posodah prodajat do mesta; Al potrosi nekoljko soli, da na zimo ga brani.
XVI.	Naj ti glčštanje psov ne bodi nevažuo;
zajed no
Kermi lakonski zarod pa Molosa pogumnega
pleme 28),	405
Mastne sirotke dajaje. Nikol,'če te branijo taki, " Tebi ponoonih tatov pri hlevih, ne volčjih napadov Bati ne bo, hajduka še manj, ki preža potajno. Večkrat naj bi podil boječo zverad po goščavah, Zajca s tropo psov, al koze lovil po planinah ; 4fO Mnogokrat iz gozdnih kaluž merjasca z lajanjem
,J") Virgili hvali tu posebno pleme špartanskih ali lakonskih psov in pa molose iz Epira. Pervi so bili le majhni, dolgega gobčika in bistrega voha, torej jim pravi lovski psi; Molosi so bili volčjega plemena.
, Plašil v beg in gnal, pa skoz visoko poberdje Krasno si jelenčad krikaje v mrežo pritisnil.
XVII. Uči se dalj, zapaliti v hlevu dišavnega
brinja,
Galbana tud, nevarne guši spod gnezda preženež. 415 ^često tiči, pod jaslami skrit in hud o dotiku, Strašni gad in ogiblje boj6č se belega dneva; Tudi voš, pohištva sled6č in sence privadna, Mor govedju nemi'1, kropžč strupnlno na ovce, Skrivno vali. Zagrabi, volar, tnd kij pa karafenje 420 Ter, ko ljuta se dviga pa vrat vpibuje sikaje , Treši na njo! Bežč je glavo v zemljo vtaknila , Ko uvito telo, pa konec repa na zadnje Vmirata, ter poslednji zavoj mlokavo se vije.
Tudi živi po logih Kalabrije ljutica huda, 425 Luskato berbtje valeč in povzdignjene persi, Tudi dolgi živbt z velikimi p6gami prižan. Dokler kje potbk izhaja po virih tekočih, "Zemlja moČav pomladnih kipi in deževnega juga, Ljubi hidra vod6; ležeč na bregu si polni	430
čfernkljato gerlo z rib in žab jezičnih lovitvo. Ko je močirje suho, vročine pa zemlja popoka, Skoči na polje ven, in oči' goreče sukaje Ljuti okčl, po žeji divoka in sparice plašna.
Naj me ne mika tičas, pod milim vživati Bogom	435
Sladkih spanj, al kraj malinja počivati v travi, Ko se je ljevil gad, in ves čil v novi mladosti
Sem se vali, al ko je zarod v gnezdu popustil , Proti solneu napet, pa s troščipnim šviga jezičkom. XVIII. Bolovanj tud hočem izvirk in znamnja
učiti.	440
Gerdi srab napada ovce, ko merzlo drevje Pregloboko do živega gr6 in o sivkljati slani Zimski prepih ; al ker po strižbi nemivani znoj jim Obvisi pa ternje bodeče život jim oguli.	*>
Kopajo torej v sladkih vodčli ovčarji navadno 445 Svojo živad in nmakajo z mokrimi dlakami jarca Pod vertlbg, da sebi podan odplava po reki; Al ostriženo telo mazilijo v grfenkljati murgi, Mešajo vmes gladkine zlata pa rumenega žvepla, Klčja idajskih gora in mast vlečljivega voska, 450 Morskih čebulj in ostrih čmerik, pa smole zemeljne. Ni je pa bolj hasnjive moči o taki nevolji, Kakor berž otvoriti vrčd umetno z železom. Kajti goji se bolčst, ter žije ogfernjena tudi, Ako se brani ovč&r, zdravilno roko prisadu 455 Vložiti ali sedi hoteč, da pomaga božanstvo.
Tudi ko bol kosti ovac ali koz je napadla, * j In zelo divja, pa trupla vročica pojeda, Bilo bi prav, prisad odverniti, ino na spodnjem Kraju nogž kervi spustiti od sčkane žile,	460
Kakor ueinjajo sploh Bizalti pa hrabri Geloni a9),
Q0) Bizalti = traciškf kočovniki poleg strimonske reke;	;
Geloni = narod helenskega plemena, ki se je bil na bre-	j
govih černega morja naselil in se kraj Dona prestiral;	' puščava Getov = brezvodna planjava v Besarabiji.
Kedar v hribje gredo al v Getov daljne puščave, Ter si vsždnici tam kervi namešajo konjske.
Vidiš ovco kedaj postajat' in sence prijetne Tražiti ali lenivo poverh le bilje glodati,	465
Vedno zadnjo slediti al sred.ilivade na paši Vlegati se, samo domu pribijati pozno po noči: Koj ustavljaj kvar z železom, prej ko se strašna Kužna bolest prikrade v nezavarvano *čedo. Gost tako ne vali se vihar po zimskemu morju, 470 .Kakor grozni poni6r med Čedami. Ne le samotnih Glav mori, temoc poletne redišča zajedno, Nado pa čedo vkup, in pleme vesbljnega polka.
XIX. To poznava še zdaj, ki gleda visoko po-
bferdje,
Razvaline noriških30) gradov in polja Japidov,31) 475 Toliko časa potdm; ki svet pastirjevi vidi Zapuščfen in daleč okbl izpraznjene loge. Tu je nekdaj zrak obolel in je vstala poguba Žalostno, ktera; vneta v vroči jesenski soparci, Pomorila živino je vso, vse pleme zverinje, 480 Tri>vala ribnike tudi in travnate paše s kužilom. Smerti ni bla ednera le pot; ko je vročnica huda
30) Norikum je bila pokrajina, ki je segala proti seveiju do velike Germanije, kjer je Donava mejila; proti zapadu do Eecije in Vindelieije, od kterih jo je ločila reka Oenns (Inn); proti vzhodu je mejašila s Panonijo, od ktere jo je v seveiji ločila cetinska gora, in na jugu z gornjo Italijo: bila je torej en del sedanje Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske.
") J a p odi = nekdanji prebivavci Istrije.
Tčlo prešinila vse ter sklučila ude boleče , Zopet obiloval je sok, pa kostje vesoljno Kužni umor na malo v raztopljenje potegnil. 485 Večkrat, ko je v slavo bogov oltarju se žertva Bližala, v61nati vez jo z belo brambo že kinčal, Pade vmiraje na tla med služnike svetega hrama.
Tudi Če prej je pop s železovi ktero zabodel, Noče ne drobje goržt' na darilnikn; tudi bogdvee 490 Svetovan ne more tičds odg6vora dati. Koraej vlaži se nož s kervj(5 zaklanih živinčet, In le pičla gnjildd očferni zemeljno poverhje.
Kupoma mre tu blizo teladina v bilji bohotnem Ter pusti pri polnih koritih sladko živetje.	495
Tudi zdivjal' so vmiljeni psi, pa grčnica huda Svinje nevoljne duši in davi po tolstem jih žr-elu. * Konj zmagdvec, hojniških vaj in hrane zabivši, Jr Pade nerid, odvrača se vrelčine, vdarja pa često ' • Zemljo z nogo ; ušesa vis6, poti se život mu, 500 Kakor umirajoč; suši mu poveršna se koža, Ktera je terda na čut, če nje bi kdo se dotaknil. Take znamnja dajo pred smertjo, koj ko zbolijo.
Kedar o napredovanji gredoč razljuti se kuga,-Zaplamne se oči, živinče sope, pa je večkrat 505 Sila težaven iht; kerči notranje se drobje, Tudi vliva se černkljata, kri stopljena po nozdrah, Ia zateklega gerla prijžl se je jezik okorni..
Bil na poiudč je holnim vliv prežlahnega vina Skoz en rog, edini lek vmirajoči živini.	510
Kmalo je blo še to v pogin; po vračilu se vnema
Iijuti&i b£s, da živad, že blizo nevoljne pogube, i(Sraiti, nebo,'se pobožnih; potivnikom isto pomoto!) Kazkervavi si clo z zobmi oslabljene trupla.
Lej, oraje dim6č, kraj težkega lemeža, pade 515 Vol na tla, da s pčnami kri spod gobca mu šine, Ter hrope poslednjikrdt. Skerbljivi ratdj gre Ter izpreže tovarša, ki mertvega druga miluje; Clo pusti svoj plug na sred začetega dela. Unega pak ne morejo gozd, ne travica mehka 520 Ganiti več, ne bistriee tok, ki po berdu šumeča Cista bolj kot jantar biti do nizke doline. Trebuh je sklučil kerč in oči prevlekla otferp ;ost, Iu do zemlje visi po.d glavno težino zatilnik.
Kaj pomdgata trud in pridnost? Kaj da si
mastno	525L
Zemljino s plugom ordl? Iu vendar nije užitek Eujnega vina v smert pelj&l, ne klaja obilna: Mladje dreves jih živi pa hrana nedolžnega bilja; Pitje njihovo je vrelčina sploh in urnih potdkov V6da; tudi ne krati nemir krepivnega spanja. 530 Nikdar prej, ko povždina gre, ni po tistih okoljnah V61ov v svetke bogov pomdnjkalo; zdaj so bivoli Nepristojni voz<5 na verh blagajnice vlekli. Težko tedaj je kmet razril zemljišče z orodjem, In s perstmi zagrebal nas6v; ljudjž so pa s šijo 535 Vlačili čez visoke gore škripavne vozove. Grabežljivi volk okč>li ovčjaka ne preža, Tudi ne hodi po noči do Č6d; grozueja bojazen
t
Njega kroti. Plašljive koze pa jeleni begoei Zdaj zahajajo med pese in okoli pohištva.	540
Kar preplava vodd, ves rod nezmernega morja, Veržejo kraj bregov kot ut6pnike silni valovi; Nenavddni pomorski psovi v reke bežijo. . Tudi pogine gad, če ravno zakotje ga brani, Ino guš pokončnih ljusk oterpne zajodno.	545
Pticam tudi je zrak nemil: spod vedrega neba Padajo dol na tla ter zdihnejo sladko živetje.
XX. Temu na verh ne pomaga več, prenrinjati
klajo ,
Tudi zastonj je vračil izbor; zdravnikov obddva, Kiron, Filire sin, pa Melamp 32) sta obupala sama. 550 Zlo divja, na dan spod trne peklenske dohodna, Bleda Tizifona33) zdaj, ter goui Bolest in Bojazen; Veča ko je, bolj dviga glavo ter gleda po plenu, čuj, beketanja ovdc, mukanja gov6d pa donijo Reke pa suhi breg in prijetno nagnjeni bomci. 555' Kiipoma pada živad, in clo po hlevih je sila Mertvih telds, katere topi gnjilobna poguba,
,2) Kiron in Melamp sta bila svoje dni najimenitniša vrača. Melamp je umel cel6 tieji in zverinski govor. Vračil je ljudi posebno s čmeriko.	%	-f
33) Tizifona — osvetnica umoritev — iz pekla, na svet poslana, je včinjala strašni pomor med živino. Žalostnega beketanja in mukanja so doneli gozdi in bregovi; kupoma je ležala živad po tleh, ker gospodarji mertvih trupel niso mogli ne v vodi potopiti, ne z ognjem pokončati. Se le pozneje so se bili naučili pastirji mertvovino v jame spravljati in jo s perstjo pokrivati.
Dokler z grudo jih kriti in vjdmiti ljud se navadi. Kajti nobeden ni rabil kož, nobeden ni vtegnil Toliko drobja z vodd končati al vžigati s plamnom. 560 Tudi ne striči zaraorejo run, od kuge pa gnjtla Zgrizenih tudi strohnelih niti ne rabiti v tkanje. Če ja pa vendar kdo poskusil se gadno odeti , Skeleče so puhvice koj sledile, po udih dimdčih Znoj pa gnjusni se vlil; ni blo predolge pomude — 565 Pa je strašni prisdd razjedel okiiženo truplo.
Poljedelstva četerte bukve.
Cbelarstvo. Zapopadek.
I. Naznanilo predmeta in posveta Meeenatu. H. Poziv Apola. III. Stan čebel. IV. Naprava košnic ali panjev. V. Popis čbelnega življenja. VI. Čbelni boj. VII. Pomogljeji čbelno buno vmiriti. VIII. Pomogljeji rojeve obderžati. IX. Obris pesmi o vertnarstvu. X. Čbelne lastnije in družbena vredba. XI. Razploditev čbel. XII. Njih čudovitni nagon. XIII. Pod-rezovanje. XIV. Čbelne bolezni. XV. Umetna zaploditev cbel. XVI. Aristaj iznajdnik čbel. XVII. Opis podzemeljskega postanka vodA. XVIII. Pogostitev Eristeja. XIX. Prerok Protej. XX. Vlov Proteja. XXI. Protejeva prerokba. XXII. Orfejev hod v Podzemlje. XXIII. Dohod Orfejev na gorni Bvet. XXIV. Razlaga preroW)e. XXV. Doveršitev žertve. XXV$ Sklep.
I. ^edaj pa hočem rumenega ražda nebeške
darila
Pevati. Še na ta del ozri se ugodno, Mecena! ., Čudovitne reči naznanjam drobuih'živalic, Vojvode jake rodu, njegove početja pa bitve, Običaje vse in šege vesoljnega polka.	5
II.	Trud je v majhnih reČžh; pa slava ni majhna,
če milo
Blagovoli nebo in prošnjo usliši Apdlo *).
III.	Naj poprej odloči se dom in stanje čebelam, Kjer ni vetru vhod (vetriči ubranjajo namreč Hrane nositi domu); kjer ovce in jarčiki bludni 10 Cvetja ne pohodč, ne kravca po rbsnati njivi Semtertje bezd pa bilje klijoče pogdzi.
Naj so zelenci potčm, gnjusobno priždnega herbta, Preč od obilnih dyorišč; brigdvnice, druge še ptice, Tudi lastovka, na persih znamnje kervavega čina, 15 Namreč okoli pogubljajo vse, lovijo leteče čbelice, ter jih nes6 za hrano nemilemu gnjezdu. Vrelčina čista pak, ribnjdki zaraščeni z mahom , Naj so tam in plitvo hitžč po travi potdček; Naj obsenja prihod al palma al oljkino drevje, 20 Da, ko s pervimi roji pobegnejo matice nove Na- pomldd, spuščena stanic pa goni se mladež, Bližnja jih vabi obdl, ogniti se hude pripeke, Ali jih jemlje na poti drev<5 pod listnato krovje.
Sred vodč, al mirna stoji, al teče po polji, 25 Verzi nekoliko kamnja vprek al verbovih vejic, Da bi počivale tam, ko na mostih, zamogle na toplem Solncu pa krilica tudi razpenjati, ako bi mudne Ljut vihar došel, al v vodo celo jih pometel.
Naj cveti krog volčji kor6n in blagor dihava 30 Dušici; tudi šetraj dišeč naj raste obilno;
') Virgili kliče Apolona na pomoč kot boga pesništva.
»
Vijolišča pa naj pij6 močivnega vrelca.
IV.	Košnice pak , al sklopljene so iz votlo ti
skorje ,
Ali spletene bile iz hv6j in vlažnega protja, Tesen da jim je vh6d: zakaj rarazota po zimi 35 Med gosti, vročina ga spet raztaja po leti. Čbelam Škodje ob6j ut(5k ; zakčljajo torej One si z voskom tud tekmaje po svojih pohištvih Tenke pokotine sploh ter p61nijo s cvetjem in mažo Luknje vse, pahranijo lim, nabrani za delo ,	40
Lim, ki je bolj lepljiv ko lepak in smola idajska.
Večkrat imajo pod zemljo po jamah skopdnih, Ako je poved res, svoj dom ; tud našli so čbele Sredi razpoklih pečin in v doplji trohnžlega debla.
Da bo toplo, zamaži pa ti pokline po panjih, 45 Z ilovco gladko, pa namčtaj listja še rahlo.
Blizo čbelnih stanišč tišja ne terpi ne dima Kuhanih rakov kdaj; ne zaupaj grezi močirni, Al kjer gnoj hlapi, al kjer od vdarka pečevje Votlo doni, da glasd odm6v odbit se ponavlja. 50
V.	Kakor berž je zima pobegnila zlatemu solncu, Pa neb6 zvedrflo se pomladanski miloti,
Letajo čbelice koj po predolih in hostah na polje, Berejo med bagrenih cvetic in okušajo lahko čistih voda. Ne vem, po čem neznano vesele 55 Gleštajo dom in svoj zaplod; zdaj umno gradijo VoSčenino novo ter delajo satje lepivo.
. " Vidiš tedaj, da roj, pustivŠi piskrice, kviško Plava do zvezd neba po jarko toplem ohlipji,
P|t stermiš, ko temen oblak po vetru se vleče, 60 Glej, za njim! Na sladko vod6 in listnato krovje Vedno leti. Tje škropi dihavega soka pravilno Zmlenih čbolnih melis in biljk nežlabne cerinte; Zvončaj z bronom okM in uddrjaj cimbale glasue ! Same posčdejo kmal mirisne sedila, pa same 65 Vernejo tud se navadno v naj notranje kolevke.
VI.	Kčdar v boj in bitvo gredo (uname se namreč Med kraljicama včasi nesklad in silno gibanje), Vedno se dd pa volja rodii in v vojsko hrepeneče Serca pogumne že prej opšziti; kajti mudivue 70 Vabi, ko zvok trobil, nek šum; glasove je Čuti,
Ki posnemajo klic trobčnt in zvanje na bitvo. Naglo se družijo taj, migljajo s sijajnimi krilci, Brusijo žalce na boj in orožavajo plečje , Pa se rivajo krog kraljic, pri šotorji goščate, 75 Ter pozivajo glasno v boj navilo protivnic.
Najdejo jasno tedaj li pomldd in prosto livade, Planejo ven, pričnfe se boj: po visokem ohlipji Čtaje se hrup, in v gost zav6j se grudajo roji, Ter popadajo dol. Ne grč gostije ne toča	80
Izpod neba, ne želod tak6 s stresenega hrasta. Matice pak, sred bojnih triim, z leskčeimi krilci, Spodbudivajo velki pogum u tesnem oserčji , Ter ne umaknejo se, dok jače dobitnice niso Ali prim6rale teh al unih, na beg se podati.	85
VII.	Tako gibdnje dub6v in toliko ljute pobitve Pomirujeta kmal, če s troho prahu jih posuješ. Znaš vojvodine pak odvabiti vojski oboje,
Ktera je bolj gingava, le-to, da bludna ne škodje, Smerti podaj; krepkeja pa naj vladaje na dvoru. 90' • Ena je krasna pik, bliščečih rumenega zlata ; Kajti dvoje je čbel : žlahnčja, že viditi lepša, Ljuskic sije rudečklatih vsa; ta druga je gerja, J Lena, pa vleče širok trebuh, ne slave poželjna.
Dvojne .pa so, ko trupla kneginj tud ljudstva.
podobe.	95
Lej, nekojih je dlakav živ&t: ko, kedar ves v prahuc Dojde popoten mož, in usta mu zčvajo suhe. Druge se svetijo bolj in blesketajo lepote, Zlata goreče vse iu enako popikanih trupel. To je bolji zarod; od tega, ko vreme je vgodno, 100 Sladkega meda dobiš ; ne le sladkega — čistega tudi, Ki je ogavnega vina okds ublažiti zmožen.
VIII. Kedar pak nestalni letč in po zraku se
roji
Vlačijo, sat pustž in hladnih zabijo piskric, Brani jim ničvredni nagib do prazne zabave. 105 Braniti tudi težavno ne bo. Izdferi le krilca Maticam ! Ako se tč mudijo, ne upa nobeden Roj iz Mja letčti al v tanki zrak se podati. Vabijo, hhj jih verti na cvet žofrdnovih rožic, Vendar strah tat6v in ptičkov s verbovo koso, 110 Varh Prijap s) iz Hellesponta, jih bode ovdrval. Kdor čbelari tedaj, ta sam okoli pohištva Timjana sddi pa pinij, tzetih visokemu hribju ;
5) Prijap = čuvaj vertičev na priklad naravne rodovitnosti.
/	9-7
Sam naj dela z rok6; plodivne rastlice naj tudi Sam podbrdzdini dd ter vlaži z obilno močitvo. 115
IX. Tudi bi jez, ko na mčji bi d61 pritegniti jader Treba ne blo in hitro na kraj kormdniti barko, Morebiti še pel, kako skerbljivo se verti Lepšajo; pel rožnjake celo dvoplodnega Pesta 3); Ali kak6 bendibije rastejo, moče vesele,	120
In lepak ob kraju zori; kak6 se po travi Dinja napenja v krog; zamolčal tud bi ne pozno Doevetajočih lužanj al hv6j ukrivnih premdga, Tudi beršljina n i k o 1, ne mirt bregovja prijatlic.
Pomnim jaz, da pod ozidjem ebalskega grada 4), 125 Kjer tmin&v pot6k rumenkljate njive namaka, Starčka koriškega 5) sem poznal, ki je pustega polja Malo juter imel. Zemljišče ni blo ne govedju, Tudi ne volnati čedi v prid, ne tertju prigodno. Mož je pa vendar kelj pod živico, bele okf>li 130 Lilije, tud sporiš redil in makovo cvetje, Ter bog&t med kralje se štel. Ko domi\ je prihajal,
3) P a p s tu nk ali Pi>BiJa«i^ i mesto na južni strani Napolja. Slovelo je zavoyt: ""krasnega hrama Neptunovega in zavoljo prelepih rožnjakov, ki so cvetli spomladi in jeseni.
3)	Kraj mesta Tarenta.
4)	Virgili slavi tu bornega starčka iz Cilieije od koriškega
predgorja v mali Aziji, ki se je bil, o Pompejevih bojih iz
domovine pregnan, blizo mesta Tarenta naselil. Pridobil sija ondi nekoliko ralov zapuščenega polja, ga pridno obdeloval in premenil v lep vert. .— Tarent se je v pesniškem govoru v časi Ebalija imenovalo.
7
Virgiy, Poljedelstvo	'
Pozno na noč, težil je mizo z nektipljeno hrano. ■ •
Pervi je vertnice bral pomladi, jeseni pa sadje; Tudi, ko mraz pozimski bud6 kamenje ja lomil, 135 In oledje tek ustavljalo blo še potokom, Tedaj je on že mile cardvnice lišp si nabiral, Kregaj6č poletja nemAr in zapAdnike pozue. Pervi obilov&l tedaj je čbelne zalege , Kojev mnogo redil, satovje tlačil in meda	140
Dosti dobil; obilno je lip in smrečja mu rastlo. Koljkor oč6s je sadno drevo pomladi plodilo V cvetji, toliko sadja je tud o jeseni dorastlo.
On je tudi v verste sadil odraščene breste , Gruščevo terdo drevd in ternjine, slive noseče, 145 JAvore tud, da osenčje dajali bi družbi veseli. Vendar jaz vertnarski niiik, ker mčja veleva, Popustim; naj drug za men6 ga slavi v pesmijah.
X. Hajd' tedžj ! ObznAniti hočem naravo čebelic, Ktero podal Nadb6g je sam v plačilo, da nekdaj, 150 Glasni opoj Kure,tov in bron zvoneči slušaje , Pod diktejsko goro so redile nebeškega kralja.6)
a) Mnogo prednosti je podelil čbelam Jupiter, ker so mu v detinstvu meda donašale in ga tako hranile. Ker je Krono« — pripoveduje basenstvo — vse svoje sinove požerl, skrila je mati Rhea novo rojenega Jova koj po porodu na kretiškem otoku v votlini diktejske gore očetovi požrešnosti. Kureti ali Koribanti so čuvali nad votlino ter z veršečim orožjem silen hrup napravljali, da bi Kronos novorojenčka ne zaslišal. Golobice so mu nosile ambrozije, živeža bogov, mleka mu je koza Amalteja dajala, nek orel ga je z nektarjem pojil, medene rose so mu pa čbele nabirale in pokladale.
t
99
Čbele same imajo vkup svoj plod ino v enem Gradu zjedinjen dom, pa živd po velicih pogodbah. One sam6 pozndvajo vlast in hišne bogove. 155 Ter pomljive mrazu prihodnjega delajo pridno Ves poletni čas, in spravljajo vkup si pridelke. Namreč nekoje za hrano skerbž in v redni zavezi Birajo krog poljd; en del po hišnih ogrddih Klada solze luždnj in klej vlečljivi smolovcev, 160 Pervo satovju dno, po tem občšajo voska Deržijočega vez ; izvabijo druge zaroda Nado, čebelni porod; tam druge skupljajo meda Samotok in nalagajo sladkega nektara v shrambe. So, katerim opdz ob vratih je vkdzano delo, 165 Kjer izkušajo verstoma hlap in megle nebeške; Ali pa jemljejo vklado deldvkam, al zdriižene vkupej Trote, nemarno živdd, odganjajo polnim uliščem. Giblje se vse, timjdna diši' pa prijetno medovje: Kakor, kjer iz bronovih rud Ciklopi strelivo 170 Kujejo •, sapo lovč nekteri v bikovo mebje , Ter jo izpuhajo spet; gase razbeljeno gvozdje Drugi z vod6; hrušči koval postavljenih Etna. Uni med seb6j naroče dvigajo krepko, Skladno vsi, pa sučejo verlo s kldščami jeklo. 175 Ravno takd, če je majhino prav primerjati z velkim, Goni bučžlice pridne nagon vrojeni dobitka, Kakor je vsake urad. Skerbfjo priletne za stanje, Uterjevajo dom in satje umetno gradijo, Mlaje se vračajo pak up&hane pozno po noči, 180 Bfedrica polne dišiv. Okiišajo tudi maginje,
Sinjklato verbje tud, volčinje in nitje žofrdna ,
In balzamovo lipje, in cvet bagreni carovnic.
Vsim je po delu pokoj enak, vsiin delo enako.
Rano zlete; uik6d ni mirti; le ko je večerna 185
Zvezda jih opomnila bla, puste naj livade,
Tedaj lete domu, in okrepča vaj o trupla.
Ouje se šum; pri vbodih buče in o stopnicah panjev.
Kedar pak po ložah miriijejo, vlada tihota
Celo noč, in sanj objema vpčhane ude.	190
Približuje se dež, ne optiščajo dvora predaleč, Tud ne zaupajo nžbu, ko jug iztočni dohaja, Varno temoč pod mestnim ozidjem bivajo mirne , Ter poskušajo kratko zleteti ; pobirajo včasih Zernica, kakor čoln, grede na morje, sav6rnjo , 195 Ter se vijejo ž njimi poleg oblačnega uebja.
XI. Čuditi gre se navadi čobžl, le njim običdjni, Da jim spoja ni mar, ne život v pohotnosti leni Raztopiti al v bolu mladih kedaj poroditi. Same ber6 po bilji okbl na zeleni livadi	200
Svoj zapl<5d ; kraljico si tudi in majhno naselje Priskerbe, popravljajo dom in voščene palače.
Večkrat otžrajo clo si krilca, letaje po cvetji, Ter pod težo medli izdihnejo sladko živetje. Taka je r6ž ljub&v in dika prid61ati m6da! 205 Torej če ravno je njim obr<5k življenja le kratek Bil podan—ne sega dalj, ko do sedmega leta— Vendar pleme ne vmerje nikbl, in sreča pohištva Obstoji več let, in dedi se brojijo dedov. Tudi vladarja tako ne slavi Egipt, ne mogočna 210
Lidia, tudi ne Partov polk al Medov Hidaspes 7). Dokler kraljica živ/, med njimi kraljuje edinstvo; To če zgube, pogine zaveza; nabranega meda Plenjajo same tedij in uničijo satje po panjih. Ona je gradja čuvaj; na njo le gledajo, vse tud 215 Dvdrijo njej, bučaje vkup, in jo krožijo brojne. Mnogokrat jo na plečica dvignejo tudi, v pobitvo Grejo za njo, ter iščejo smerti sloveče po ranah.
XII.	Tacih prikazni dovdd in tikove zglede vi-
divši,
Tferdili so nekdaj, da v Čbelah je božjega duha 220 Del in nebeška narav. Božanstvo namreč prešinva Zemljo vso, globčli morji in nebje visoko; Od onddd ljudjč, govedje, vse pleme zver/nje, Vsaka stvar, ko rojena je bla, jo po njem oživela; Ino lej, tje pride po razpaditvi na koncu	225
Vse nazij; nikjer ni smerti, pa živo se dviga Med ozvezdja broj, iu gre v visoke nebžsa.
XIII.	Ako bi kdaj medti zaklad in hranjeno satje Spod blagajne načel, očisti prej se u vodi,
Bližaj tiho potem, nosčč u roci kadilo.	230
Dvakrat berejo čbele medu, dve dobi ste žetve : Perva, ko Tajgete8) lik svoj mili Če kazati zemlji
Hydaspes = široka reka indiška, ktera izvira na pogorji Paropamizu ter se Indu pridružuje. Parti in Medi so kralja spoštovoli ko podobo Ormuzda (boga svitlobe nekdanjih Perzov) ter so se mu priklanjali do tal.
8) Pomladanski med se dobiva spomladi ali pesniško reči: ko je Tajgete svoje obličje zemlji kazati jela t. j. ob izhodu gostoževcev.
Ter, pustivši glob, iz morja ponosna se dviga; Potle ko tista bež& pred zvezdjein ribe deževne , Tužna bolj spod neba pot6ni v zimsko valovje. 235 Tedaj se čbele nemčrno jez6 ter pikajo ljuto , Zaostavijo želo cel<5, da trupla se prime, Toda z ujedino vred živetje popuščajo v ranah.
Ako, se hudega mraza boj6č, skerbiš za prihodnje ,
Pa ti je žal, oteti pogum in sldbiti panje,	240
Naj bi dišave kadil in orezal piskrice prazne , Tudi zat6, ker mliogokrat martinec ti v satje Skrivno se v j 6, al svetlobežeči molj se naseli, Ali pa trot, brez dela sedčč pri tujem obždu, Ali vtika seršen se ljut z različnim orožjem, 245 Ali čebelni metulj, al neprijazni Minervi Prižani pajk, ki občša za vratmi mrežico tanko. Bolj ko je spraznjen ul, bolj trudijo pridne se zopet čbelice, lom in upad rodd dostavljati vnovič, Ter popravljati dom, iz rož pa obilnice tkati. 250 XIV. Ako pa, ker nezg6d tud naših Čbelam
obilno
Žitje daje, po tužni bolžzni hirajo trupla, Kar spoznati bo lahko ti koj po znamnjih nedvomnih: Kmalo je vid bolanih inak; nezdrava suhota Gferdi obraz jim; po tem pa trupla umerlih 255-Nosijo ven, in združijo tam pok<Sjnic pogrebstvo ; Ali visž pri ljuknjah vkup vpletene z nogami, Ali ostajajo notri vse v zapertih pohištvih, Oslabljene gladu in umorne nemilega mraza.
Čuje se tedaj bolj glasen hram in šum po ulicah: 260 Kakor jugozap&dnik šumi' pogosto po gozdih ; Kakor morje nemirno buči, ko priteka valovje; Ogenj kakor hrušči, plamteč v znpertih goriščih. Tu bi svetoval, galbdnove žgati dišila, Mčda po žlebčikih jim poklddati, zdramiti potlej 265 Čbelice, ter utrudne na znano povabiti pašo.
Hasnilo bo, raztolčenih šišk dodati v začimbo, Posušenih rož in mošta, ki vrel je ob ognji, Ali grozdink. prežlahni plod psitiškega tertja , Al timjdnovih biljk in čdntare, ostro dišeče. 270 Tudi nahaja po njivah se cvet, ki mu rekli
Amellus 9)
Kmetovavci so prej, rastlina, ki lahko jo najdeš. Namreč germ poganja vis5k iz enega stebla; Zlat je cvet, izpod perja ok61, ki obilno ga venča, Blesketa se bagren lik vij61ice temne.	275
Večkrat kinčajo ž njim venčaje darilnike božje. Oster oktis je njegov. Pastirji po golih dolinah In pa blizo breg6v nabirajo tako zelišče. Tega korenje bi znal ti skuhati v žlahtnemu vinu, Ter za jed pri vratih podati jim v polnih koritcih. 280 XV. Ako je komur naglo rodu pomanjkalo čbelic, Da ne ve, odkod bi nov zapl6d si dobavil:
9) Amelus = Astes Amellus. Na Nemškem se ta cvetlica še dan današnji imenuje Virgils Sternblume. Davni Eimljani so pletli iz te cvetlice pletiva in vence ter ž njimi oltarje ovijali in kinčali.
Iti način, kako v Arkadiji cesto pobitih
V61ov opdeena kri zaplodila nove je čbele.	285
Hočem natanko od kraja povedati čudno prigodbo.
Tu, kjer blazni narod pelžjski pri gradu Kan6pos 10) Blizo Nila živi, naselnik močirnatjh krajev, lno v prižanih barkah se vozi po svojih ledinah , Clo do tje, kjer lilom orožena Perzija žuga , 290 Kjer od barvanih Indov sem preliva se reka, Pa široko derčč sedmčrnato stoČje načinja, Ter zeleni Egipt rodoviti po černkljati bernji: Stavi got6v uspeli ves breg v takovo iznajdbo.
Majhen kraj odloČi se prej, prikladen za tako 295 Zaploditvo ČelitM. Žlebnjaki mu krivajo verhje, Stene ga vklenjajo krog; čvetero dodajo mu oken, Na vse strani sveta, da vprek svečava dohaja. Dveh let junčika zdaj, ki na čelu že rdglica kaže, Zbferejo: temu se nozdre obč, pa sapica gobca, 300 Svoji 'hranitvi vkljub, zadelajo. Bat ga pobije, Da pod kožo zatim ves drob in oserčje mu zgnije. Takega zdaj puste v zapertji, pa vlomljenih vejic Trosijo krog, timjana in tudi cvetoč'ga volčiuja. To se godi, ko v perviČ vetriči riidijo morje, 305 Prej ko se novih cvetic rumenijo livade, prej ko
'"j Kan opus na egiptovskem Deltu poleg stočja zahodne Nflove struge blizo Aleksandrije. Primek pelejski (toliko kot macedonski) je dobil po mestu Pella, rojstnem kraju Aleksandra Velikega, ki si je bil Egipt osvojil ter Aleksandrijo sezidal.
Žyergole lastovka na tram prikeli si gnjezdo. Tedaj kipi razpdrjeni mok po mehkem kostovji , Ino viditi gre živalic divno živečih, Ktere še nimajo nig, pa krnali s krilitmi šumeče 310 Mergoli, in hiti berž berž pod sinje višave: Dokler, kakor dež izlft oblačnemu nebu, Ven zlete; al kakor pšice šum6 po tetivah, Kedar v pervi se boj lagahni zaderejo Parti.
XVI. Kteri bog, Modrice, je tako iznašel umetnost ?	315 Novi izkils odkid li došel človeškemu r6du? Aristaj pastir, begič Penijevo Tempo Kjer sta glad kuga, ko pravijo, čbele mu vzela, Stopil tuge p61n je k glavnemu viru potika, Pa rodici taki pobitega serca goviril: 320
Mati Cirene! mati, ki bivaš v le-tega studinca Olobočini, pokaj si žlahnega rida nebeških (Ako je, kakor učiš, timbrajski Apolo mi oČa) Mene rodila, osbdi vkljub? Al kje je ljubezen Tvoja do mene? Pokaj si nebi mi upati rekla? 325 Lej, poslednja čast, življenja nedolgega slava, Ktere mi trud ob riji sadu in živdl je pribdvil, Ker sem vse poskušal, o mati, mi pade v izgubo. Daj, in z lastno roki iznij mi blaženo drevje;
") Penejevo Tempe je bila »prelepa dolina, ktero Pe|-nej preteka. V tej dolini je bil Aristaj, sin Apola in nimfe Cirene, svoje čbelno gospodarstvo vstanovil, po kugi pa vse ibele zgubil.
Nesi v lilev sovražni pogor, konČdj mi pridelke; 330 Pali usev, ter z drevnico mahaj jako po tertji, Če ti tak6 merzi, da nekoliko hvale dobivam.
Mati začula je glas pod reko globoko. V sobani Predle okoli nje so Vile volno mileško, Ktera je vmdkana bila v morsko-zelfenkljati barvi: 335 Dri m a pa Ksanta pri njej, Ligeja, Fil6doke tudi, Kterim vlasje lep6 je ovijalo beli zatilnik; Spija, Nezeja tud, Talija, Cim6doke zravno, Tudi Cidipe, in plava Likoiija; ta še devojka, Una pa pervokrat izkusila muke poroda;	340
B6roe tud, nje sestra, potomkine morja; Zlat je obdma opds, od kož obleka ^obema; Tudi Efire in Opis ; prelepa Dejopeja, Lovkina tud' Aretuza, znebivši se enkrat orožja.
Medle-temi jeKlimene skerb Vulkanovo prazno 345 Pravila, Mdrtove pletke zatim in sladke tatinstva Povedaje od kraja bogov različne ljubavi.
Ko se radujejo bajk, pa mehko predivo na vitlih Sukajo, bil je vdrugič na uho materno vdaril Aristajev plak. Na golbtnih sedalih so Vile 350 Ostermele vse; pred sestrami pak Aretuza Ven gled6 spod vode je plavka se dviguila kviŠko, Govoreč: Plašilo te ni zastonj to ječanje, Sestra Cirene! stoji tvoj najmileji ljubimec , Aristdj , pobit, on sam pri očetovi reki,	355
Tarnjaj6č, in zove te ljuto po tvojem imžnu.
Mati na to, nemir terp6č po celem oserčji: Vodi ga, vodi ga k nam; naj bliža se, pravi, do voljno
Pragu bog<5v! — Zajedno veli globdkemu brezdnu, Ločiti se, mladžnč da bi skoz kordčiti mogel. 360 Stal je val krog njega, podoben visokemu hribu, Ter ga sprejčl je v široki zaliv in vndsel pod reko.
XVII.	Zdaj gledaje rodilnice dom in mokre de-
žele ,
Jčzera, skrite pe špiljah gori, in gaje šumeče ,
Šel je tje, pa gibanja voda nezmernih omamljen, 365
Vidil rtke je vse, katere po raznih okoljnah
Pod zemljo teko: potoka Fazis in Likos 12),
Ino vir, od koder globoki pridira Enipej ;
■Kjer je Tibere dom, odkod Anifena pritočje ,
Ino Bug, po skalah šumče, in reka Kaikos; 370
Tudi Pad, na glavi po bikovo zlate rogove,
Kteri, ko drugih noben, poleg obdelane zemlje
Najsilnčji vod6 bagrfenemu morju doliva.
XVIII.	Ko je dvor došel, ki kapnika poln se
je bliskal,
,2) Virgili naspočita nekaj potokov in rek, v starodavnosti najbolj slovečih, kterih izvirek je vidil Aristaj pod zemljo: Phasis, stara mejna reka med Azijo in Evropo v Kolhidi; Licus v Armenjii; Enipej, reka v Tesaliji, ktera se Pe-neju druži; Aniena (Anio) nekdaj mejna reka med Sabin-gkim in Lacijo; Bng (Hypanis) reka v Sarmaciji; izliva se v čemo morje. Kaikos. reka v Miziji, ki se v egejsko-morje izliva; Eridan, nekdaj najslavniša zahodna reka neki danjega svetoslovja; izliva se v bagreno morje. Obrazoval so ga z bikovo glavo in s pozlačenim rogovjem. — Ime reke Eridana so pozneje Padu prilastili.
In rojenega prazni stok je Cirfene zaeula,	375 ^
Vlivajo vrelčine koj po redu mu Vile na roke, Ter mu prinest brisil iz gladkega platna. Druge douaiajo jžla na stol in polnijo kupe; Tudi oltarji kadž se dišdv panhajske dežele. 4 Mati pa pravi: Vzemi bokal me6nskega vina 13); 380 Naj bo Oceanu v dar! — Zdaj sama Oceana m61i Kot očeti sveta; tud Vile toviršice prosi, Ktere po sto v dobravah, po sto prebivajo v rekah. Trikrat vlila je zd aj prežlabtnega vina na ogenj. Trikrat buhnil je plamen, švigaje proti oboku. 385 Čuti boginja v sercu pogum, pa veleva takole:
XIX. Kjer karpatski je glob, živi Neptiinovi vedež, Protej 14) sinji, ki morski zaliv obhaja na konjih, Spred ki dvonogi lete, pa zad končajo na ribe. Ravno je tam, da bi vidil Ematije luko prijetno, 390 ; Pa svoj dom. Me Nimfe ga vse častimo, še Nčrej15) Staroletni celo ; prerok je namreč, ki vse ve, Kar je zdaj, kar bilo, in kar se prihodnjega bliža. Tak Neptunu je zdelo se prav, kateremu divje
") Žlahtno vino tmolske gorice v maloazijski pokrajini Lidiji, ki so jej nekdaj tudi Maeonia rekali.
M) Sin Neptunov. Basna pripoveduje, da ga je Neptun postavil varha moralah telet ter mu podaril sposobnost prerokovanja s čarovnijo vred, da se je mogel v razne podobe in slike spreminjati. — Karpatski glob so imenovali mali otok med Kreto in Rodom, kjer je vedovina Protej živel.
'") Ne rej je bil najstarši sin Ponta ali srednjega morju in eam velik prerok. Imel je 50 hčeri, ki so bile Nereide ime- < novane.	•
Čede pa morsko telad oti pase po burnih valovih. 395 Tega imaš, o sine, ti prej vkloniti v verige, Bolovanja da vir odkrije, pa lek ti ug6di. Brez nasilja vodil ne daje, pa tudi s prositbo Vkldnjati njega ni moč; po sili vjetega zveži, Da njegove prevare potem se dokažejo prazne. 400 Sama te čem voditi; ko solnce pripčka o poldne, Bilje ko žeje gori, pa čedi je vgodniša senca, Spod moijd se poda; spij6čega lahko napadeš. Ko z rpkdma vjetega boš in ok6vi ga deržal, 405 Bo slepdrilo mnogo podob in slik te zverinja. Kajti ščetinata svinja bo koj, al tigrica ljuta, Ali ljuskav pozoj, rujavkaste grive levica; Ali pa bo kot plam veršil, tako se okovju Zmuzniti; tud razlit če pobegniti v tanko vodovje. 410 Vendar kolikor on se preminja v razne podobe, Toliko bolj, moj sin, zateguj derždče verige: Dokler tak spet bo po premeni života, kak6ršen Bil je poprčj, ko je spanj začčt pokril mu oč6si.
Govorivši tak6, Ambrozije vlije dišeče, 415 Ter mazili ž njo telo premilega sina, Da mu sladek vonj hlapi zmed k6dratih vitic, In pogtim se po udih zbudi. — Prostorna je špilja Sred razpokle gore, v katero vode po viharjih Derejo, ter v globino teko notranjega brezna; 420* Najbolj varno zavetje nekdaj mornarjem o burki. '
• Notri se krije preri>k s klad6 goleme pečine.
. Tje postavila v temni je kot mladenča boginja Pazit; sama je pak obstala v megli nevidna.
XX. Pesja je zvezda vži nad zevajočimi Indi 425. . Pekla bud6, in solnce je sred obnebja sijalo; Bilje sahnilo je krog, in votle tečine potokov, Suhe do dna, so vse razgrete sežigali žarki: Ko je Protej ven iz brezdua do navadne Spilje Stopal. Okoli njega je rod nezmernega morja 430 Poskakljev&l, Škropeč, okdli gorjupo rositvo. Spat zvalijo poleg brega se morske telita ; Protej sam, kot hleva čnvdj na visokem poberdji, Ker od paše zvečer pod krovje teličke že pelje, Ter jagndd beketaje na glas volkove si draži, 435 Sede na skalo vsred, in pregleduje število.
Ker pastirju vgoden je čas, pograbiti njega, Stareiku komej dd spočiti vtnidene členke; Glasno kriči zažeue se nanj, pa ležičemu vklene Boki obi. Pomljiv je uni pa svojega čara, 440 Torej preminja se koj na vse prečudne podobe : Ogenj zdaj, zdaj strašna je zver, zdaj reka tekoča. Ker pa nobeden podvid rešitve ne dd, se je vmagan V sebe spet vernil nazaj, pa taki človeško govoril:
Kdo je neki, mladenče preiipni, tebi veleval, 445 Stopiti v dom naš? Kaj češ tu? — Pravi pa uni:
Protej 1 veš, veš sam; te omdmiti nije nikimur. Pa odnehaj sam. Bog(5v učenju pokorni l|ojdemo, da bi dobili sovfet kukavnemu stanju.
Toliko reče. Prerok na to začel je posilno 450 Svoje goreče oči o plavem prevrdžati svitu, Ljuto pa škripajoč je prer6kbo takile izustil :
XXI.	Kes, da gnjev bog6v neusmiljeno tebe
zatira.
Mnogo zavolj pregržh terpiš. Nesrečni te Orfej ,6) Pokori, ne da bi kriv, ak osoda ne brani; 455 Ino ljut divja zbog driižice šiloma vzete. Namreč ko pred teboj ob reki je plaha bežala, Deva določena v smert, ni strašne prisdjnice vidla, Ktera na bregu je prižala tedaj v bilji visokem. Zbor tovarŠic pak je s krikom tedaj napolnil 460 Včrhe gora; jokale so rod opijske višave, Hrib Pangdj in Rezova vlast17), mavf>rtova zemlja , Geti celo, Marice prit6k in atinsko poberdje.
Sam je tolažil bol sercd premilo z varitom. Tebe, zaričnica sladka, je pel na bregu, samitnem, 465 Tebe, ko dan se zoril, in tebe, ko dan je zahajal.
XXII.	Obiskil mertvaški je svet, Plutouove dvore, Kjer vekovna je noč in grozovita temo ta ;
Tudi došel nmerlih je zbor in strašnega kralja , Serca katerih nikol človeške ne ganejo prošnje. 470 Petja nakdnjeni pak so spod najdolnjega gradja Lahki duh i vi šli pa breztelesne podobe: Kakor jezero ptic po drevnem listji se skriva, Ko večer in zimski vihar od hribja jih goni: Matere pa možje, in trupla že davno pokojnih 475
**) Orfej, sin modrice Kaliope in Enagra, potočnega bogi, je bil slaven bard nekdanjih Trakov, tudi prerok in miritelj bogov.
") Pangaj v Macedoniji.
HrabriL polbogov, in fantje pa mlade devojke, Mlajsina tud, na gromadah ležeč pred licem očetov. Njih derži okrog Kocitovo 18) temno močirje, Černega bičja obor in neprijetno vodovje. Brani pa tud stigiški pritok med njimi dereči. 480 Petju so pak stermeli prepad in mesta umerlih, Ljutice tud, v lasje preplete zelenkljaffe kače, Clo peklenskemu psu je premdlknilo trijnato žrelo, Ter postalo kol6 Iksiona tam o sukanji.
Orfej gre nazaj, ko nevaršine vse je premagal, 485-In Evridici hod slobbden je spet na visoko, Njega sledečej ; pog6j je bil Proserpine takšen. Kar je prijel ljubitelja bžs nepaznega serca, Odpustljivo zares, ko bi znal odpuščati Pluton, On je stal in ozerl po Evridici se, ko že blizo 490 Svitlega dne, zabljiv in ah, občutka premagan. Hipoma preČ jc trud, in ljutega kralja povelje Zlomljeno; trikrat čul se je grom peklenskega brezna.
Joj, kdo gubi pa naji, moj Orfej ? rekla je ona. Kakova moč je to? Lej spet me nemila ostfda 495 Kliče nazdj, in krije mi spanj ploveČe očesi. Srečno tedaj! Gubim se počasi v grozno temoto, Pa zastonj ti dajem roke, joj, tvoja nikol več !
") Kocit in Styx, reki v podzemlju. '*) Iksion, kralj Lapitovv Tesaliji, kterega je Jupiter v podzemlju na kolo pripel, ki se je vedno vertelo.
Rekla je; naglo pa spred oči, kot dim se gor
v tanki
Zrak gubi, se vmakne mu tud; Orfeja, ki sence 500 Prizadeva si vjeti in mnogo še praviti hoče, Ni zagledala več ; brodnar ponččnega kralja Njemu ni pustil dalj ločivno preiti močirje. Kaj storiti'? kam iti, ko dvakrat žena mu vzeta? Kdko s s61zami n oč, z besedami kdko božanstvo 505 Gdniti ? Njo je pa peljal Čoln mertvaški na unkraj. XXII. Sedem mescev dni, kot pravijo, rčdoma
Orfej,
Pod pečino sedeč, je poleg strimonskega brega TugovAl in serčno bolčst okdlici tožil,	"
Blaževaje zverski in s pesmami hraste gibaje. 510 Kakor v senci topblovi včas Filomela žaluje, Ko zgubila je plod, ki ga terdi ratar je, videči • Golega še, iz gnezda vzel ; Filomfela pa joka Celo noc, in Sedeča na vejici, petje ponavlja, Ter ok61ice vse polnuje z žalbbnimi glasi.	515
Več Orfeju lepote ni mar, ne prihodnje ženitbe; Nadborjanske ledine je sam in snežno pomoije, Sam ripatske gori, kjer vedno zimuje, prehajal, Ljube p<^gin tožčč in prazno Plut6novo milost. Toda cik6nska žendd, prezreta v taki Jjubavi, 520 Med slavrnSstjo bog6v, v ponočnih Bakovih plesih, Stergala pevca je clo in trdsila ude po polji. Takrat clo, ko glavo je, ločeno belemu vratu, Sred globOkih val6v Marica dereča valila, Je: „Evridice!a čul se glas; vmiraj6či pa jezik: 525
„Joj, Evridice" ! klical, ko je duh že pojčmal; In: „Evridice" spet donelo vesoljno je bregje.
Protej neha tak6, pa se mahoma v morje potoni; Kjer se potoni, naval se vert/ pen&čega brezna.
XXIV.	Toda Cirene ni strah; splašenemu rekla
je sama:	530
Sine 1 ti smeS pozdbiti zdaj brig serce težeČib. To je mretja ti ves uzrok. Poslale so Vile, Ker je ž njimi kold plesdla devojka po gajih, Čbelam grozni pogin. Ti darovaje pobožno Prosi milote tedaj; častuj vmirljive Napije ; 535 Prizanesle ti bodo, pa slišale tvoje zav6te. Kak je prošnje način, poprej odkriti ti hočem :
Zbranih volov Četvero, posebno krasne podobe, Kteri ti zdaj po višavah se pasejo goro Licčja, Moraš imeti, in toliko krav telčg še nevednih. 540 Štiri darilnike tem postavi v hramu presvetem Slavnih boginj, in blažena kri naj teče za žertvo; Trupla volov zapusti po tčm v listovnati veži. Naposled, ko deveti dan Avrora prihaja, Posvečuj Orfejii prinds makdvega cvetja ,	545
ČJfernkljato tudi mu ovco dariij; vernivši pa v log se, Tudi usmerti telico, da boginje ž njo utolažis.
XXV.	Brez odldga je materne zdaj dopolnil
ukaze.
Prišed do hrama bogiuj napravi darilnike tamkaj; Zbranih voldv četvero, posebno krasne podobe, 550 Pelje tje, in toliko krav, še jarma nevednih. Ko se potem deveti dan Avrora prikaže,
Zdaj Orfžju daruje, pa sopet v gaj se poverne.
Tu zagledajo pak nenddoma čudno prikazen. Od segnjitega drobja vol<5v, po celemu truplu, 555 Mergoli vse polno čebdl in šviga na kviško; Zdaj storž nezmeren oblak, zdaj zbirajo spet se Verh drev6s, pa vis6 iz pod v6j u grozdnji podobi.
XXVI. To sem pel o gojitvi livdd o reji živine In o saditvi dreves: med tžm, ko Cezar povišani 560 Ob Evfratu z vojno gromi, zmagdv'c pa nar6dom Voljnim prava dajfe, ter pot do Olimpa si išče. Mene Virgilija je Partfenope 20) lepa redila Tisti čas, in cvetel sem o mirnem učenji, Pesme ki sem igral pastirske, pa mlad in pogumen 565 Titire 21), tebe prepčval v senci koščatega gabra.
ao) Partenope = Napolje.
Ime perve Virgiljeve selanke.
Jožef Šubic.
(Zivotopisna čertica.)
li ravno mnogo zanimivega povedati o Šubi-čevem življenju. Ni slave iskal po kervavih vojskah, ni potoval po morju, ni obhodil polovice sveta, mo-gočniki zemlje ga niso počastili s svetinjami ali zvezdami, učene akademije ga niso sprejele v svoje društvo : živel je mirno in tiho v zavetju prijaznega mesta celjskega, pozneje marburškega, kot zdravnik in slovenski pisatelj.
Rodil se je v spodnjem Mokronogu 20. grudna 1802. Roditelji njegovi so bili kmečkega stanu, ne bogati, pa pošteni. Odmerli so pa sinčku, ko je bil komaj 6 let star. Po njih smerti je prišel fantič med žlahtnike najpred v mesto Kranj, potem leta 1811 v Ljubljano. Sorodniki niso ravno skerbeli veliko zanj ; dali so ga v šole hoditi, kamor je hotel in kakor je hotel, Ja so se ga znebavali od doma. Tako je do-veršil v Ljubljani nemške normalne, latinske in mo-droslovne šole; v Beču lekarstvo, pozneje pa v Pa-dovi poslednje leto zdravniško učenje.
. Postavljen za dohtarja zdravništva je bil inesCa svečana 1834.
Podal se je bil na Štirsko, kjer je že prej nagel dobrih ljudi in podpore. Vselil se je v Celju. Tu je bival kot zdravnik do leta 1860, potem zapustivši celjsko mesto, se je podal na Goričko (Windischbiihel).
Ko se je bil leta 1843 slovenski duh zdramil iz tisuČletnega spanja, ter so v Ljubljani izhajati jele BNoviceu, se je tudi Šubic poprijel slovenščine, st< pil je bil v kolo za materinščino vnetih mož. Bukve in-novine slovenske bile so mu pri roci vsaki čas, kterega mu je dopuščal poklic njegov; bral in pisaril je od te dobe nevtrudoma.
Od leta 1846 so izhajali sostavki • njegovi v „Novicah", pa tudi po drugih časopisih.
Da bi pa slovenskemu slovstvu kaj boljega zapustil od posamnih sostavkov, lotil se je leta 1850 važnejega deta. Začel je namreč poslovenovati rimskega pesnika Virgilija neumerjoči pesmotvor „Geor-gikon". Trudil s tem prevodom se je 10 let, ter ga srečno dokončal. ( Po tem prevodu je im6 Šubičevo neločljivo združeno s Virgilijevim. imenom.
Bil je Šubic srednje velikosti, okroglega obličja, prijaznega obnašanja. Ni ljubil hrupečih veselic; naj raje je bil doma med svojimi bukvami, kterih se je nabralo sčasom precej številna knjižnica. Na večer pa se je rad podajal med kako izbrano družbico ena-komislečih znancev in prijatlov, ter je bil včasih prav dobre volje pri kozarcu dobrega ola.
Leta 1839 se je bil oženil ter je živel 20 let v zakonu, toda ne ravno srečen. Otrok je imel še-stero.
To je rajnkega od besede do besede lastna roka, ki mi je po prijaznosti gosp. prof. Hribarja do rok prišla. Temu naj le pridenem, kar mi je o njem še znanega. Preselil v Maribor se je bil 18. sušca letošnjega leta od sv. Trojice v slovenskih goricah, kjer je od nekaj Časa sem živel. Prišel je že bo-leben in o prihodu je djal svojemu prijatlu Hribarju: „ Rojak, prišel sem v Maribor mret." In ta njegov predčutek se je tudi vresničil. Le en samkrat je še zapustil sobico, potem se vlegel in po noči od 21. do 22. malega travna 1861 za jetiko umeri.
Na Jnrjevo smo ga pokopali. Nesli so ga gim-nazialci viših razredov, ostala gimnazijska inladež se je pa prostovoljuo skoro vsa pogreba vdeleževala. Sprevedli smo rajnkega brez tromb in piščalk, toda spodobno, na zadnje počivališče. Lahka bodi mn žemljica 1
V Mariboru malega travna 1861.
J. M.