Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Četrtna skupnost Šentvid vabi na srečanje društev, šol, vrtcev in drugih, ki delujejo na področju civilne družbe v okviru Četrtne skupnosti Šentvid. Pridružite se nam in si oglejte, kaj vse se da početi v prostem času v naši četrtni skupnosti. Gotovo najdete tudi kaj zase! Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Spremna beSeda urednIce Zadnje tedne ne moremo mimo novic o premikajočih se množicah ljudi, ki se valijo čez države Evrope, upajoč, da jih nekje na severu čaka boljše, predvsem pa bolj mirno življenje. Begunci jim pravimo. Slovar slovenskega knjižnega jezika jih definira kot osebe, ki bežijo pred nevarnostjo in neprijetnostjo. Med vožnjo na letošnji dopust na jug Evrope smo tudi sami videli, kako so v skupinah hodili ob robu avtoceste, vidno utrujeni, s spečimi otroki v naročju, ožgani od žgočega sonca. Kjer je bilo le mogoče, so prosili za hrano. Mlad fant na cestninski postaji ni želel denarja, želel je banano in piškote, kijih je videl v našem avtu. Šele, ko sem videla, da gre zares in da so novice iz medijev sedaj realnost, sem se spomnila, kako so šle skoraj mimo nas vse informacije o potopljenih čolnih prepolnih beguncev v Sredozemlju. Zdelo se je tako zelo daleč, tako neresnično, kot grozna pravljica, le da konca nisi hotel vedeti. Ampak ni daleč, ni nerealno, sedaj se potovanje beguncev dogaja že okoli nas, čakamo kdaj bodo prvi prišli k nam iskat svoj novi svet, mogoče svoj novi dom. Res je, da bi bilo begunske težave najbolje reševati pri izvoru in mir iskati v državah, od koder prihajajo. Mislim pa, da je trenutno to nemogoča rešitev in le želja slehernega od njih. Dejstvo je tudi, da si noben od beguncev ne želi to biti, ampak da sta njihova pot v neznano le beg in strah pred smrtjo. In ko tako razmišljam, vedno znova ugotavljam, da je naš narod ob osamosvajanju imel neskončno srečo, da nismo bili takrat tudi sami v njihovi koži. In zdi se mi, da prav zato tega dostikrat ne znamo ceniti. Tako se sprašujem, ali sploh znamo biti solidarni, če nam je včasih že zalivanje sosedovih rož odveč, ker se bojimo, da bodo potem lepše od naših. Bomo torej znali sprejeti ljudi, ki si želijo le miru in varnosti? Bomo znali v njih videti ljudi, ki niso drugačni od nas in imajo vrednote nadvse podobne našim? Nam njihova prisotnost pri nas ne bo pomenila problema, ampak mogoče priložnost, da ugotovimo, da je svet majhen in da smo vsi enaki in da si vsi želimo le mir in biti sprejeti? Veliko vprašanj, lahko je le en odgovor. Odgovorna urednica Mateja Brus IZ VSebIne: Delo Sveta Četrtne skupnosti Šentvid….........................................3 Šentviški dnevi…………..………………….................................................4 40 let Ženskega pevskega zbora Rozka Usenik.............................5 Pomembnost redne vadbe za starejše .....……...……………………….7, 8 Jesensko srečanje…….......…………................................................…..9 OŠ Šentvid je praznovala...............................................................10 Kotiček za najmlajše .............................………..........………………….14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu ........................................15 Napovednik dogodkov poletje 2015...............................................16 DELO SVETA ČS ŠENTVID Tako kot za večino so tudi za Svet Četrtne skupnosti Šentvid poletni meseci čas za počitnice, tako da se v tem času nismo sestajali. S tem sovpadajo tudi notranja reorganizacija in pomembne kadrovske spremembe na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave MOL, ki je pri reševanju problemov v ČS naš najpogostejšisogovornik. Žal se je zaradi tega ustavilo reševanje marsikaterega problema, kjer smo bili z dogovori že kar uspešni, in bojimo se, da bo morda z novimi ljudmi potrebno začeti od začetka. Upamo, da se bo situacija na oddelku v začetku jeseni uredila in bomo tudi naprej uspešno sodelovali. letos že četrto po vrsti. Več o prireditvi boste prebrali v nadaljevanju časopisa, naj povem le to, da nam je ponovno uspelo pritegniti večino društev iz naše četrtne skupnosti, pa tudi druge, ki prispevajo k utripu v naši ČS. Vsekakor vas vabimo, da nas obiščete v soboto, 12. septembra 2015, na rugby igrišču Oval v Guncljah med 11. in 17. uro in ugotovite, kaj je letos novega, ali pa morda spoznate, kako pestra je društvena dejavnost v naši ČS. programom si že od dne, ko je bil sprejet prvi finančni načrt četrtne skupnosti, prizadevamo angažirati naša društva, da za vas krajane pripravijo zanimiv dogodek s področja svoje dejavnosti. Tako lahko na svoj račun pridete ljubitelji gledališča, pesmi, športniki pa tudi vsi, ki vas zanima, kaj vse počno gasilci. Vedno poskušamo angažirati tudi društva, ki združujejo naše najstarejše krajane, pa tudi za otroke se najde marsikatera zanimiva prireditev. Tako nam je do sedaj uspelo z relativno majhnimi sredstvi pripraviti široko paleto raznovrstnih prireditev in sočasno pomagati društvom. In kot je že v navadi, naj zaključim s povabilom, da spremljate našo spletno stran www.cs-sentvid.si, kjer boste lahko tekoče seznanjeni z dogodki v naši četrtni skupnosti. Damijan Volavšek, predsednik Sveta ČS Šentvid MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJI (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID -tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! ŠENTVIŠkI DNEVI 2015 Dvaindvajseti Šentviški dnevi so posegli v dogodke izpred stodvajsetih let, da bi na njih lahko gradili prihodnost. A ne katerokoli prihodnost, prihodnost slovenstva. Pod pokroviteljstvom Društva Blaž Potočnikova čitalnica se je v času od 3. junija do 23. junija zvrstilo 22 prireditev. Sodelovalo je 10 ustanov, organizacij in društev iz Šentvida in okolice, navzočih je bilo okoli 3000 gledalcev in poslušalcev. folkloristi so nas z nastopom popeljali v pesmi in igre otroštva naših babic in dedkov, ubrane glasove številčnega pevskega zbora pa je spremljalo nasmejano sonce. Na tekmi v odbojki so se učenci pomerili z učitelji, svoj program pa so pred počitnicami zaključili s proslavo ob dnevu državnosti. Ta mlad teater Društva BPČ je presenetil šentviške gasilce in jim namenil izkupiček predstave Tajno društvo PGC. Veselici v Šentvidu je bilo tokrat naklonjeno vreme, parkirišče za Zdravstvenim domom je bilo polno nemira, saj so se ljudje prešerno vrteli ob melodijah ansambla Nemir. Glavni dobitek – športno kolo je bil podarjen pri belem dnevu. Bogato pot ŽPZ Rozka Usenik so obeležile pevke ob 40-letnici delovanja. Pester repertoar so izvajale tudi ob spremljavi instrumentalistov. Zdravstveni dom Ljubljana Šentvid vsako leto s SVIT-ovim kotičkom skrbi za zdravstveno preventivo; prostovoljke mimoidočim izmerijo krvni tlak in krvni sladkor ter odgovorijo na morebitna vprašanja glede skrbi za zdravje. Z zaključnim delom so svojo vajo in prizadevanje predstavili mali instrumentalisti Glasbene šole Franca Šturma, ki s koncertom vsako leto sodeluje na Šentviških dnevih. Glasba je odmevala tudi z drugega konca Šentvida, v Zavodu sv. Stanislava, kjer je zven klavirskih strun v koncert združil pianist Jure Rozman. Le nekaj dni kasneje so številni instrumentalisti in pevci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava uprizorili čudovit koncert pod zvezdnim poletnim nebom, tokrat zaradi slabih vremenskih razmer kar v dvorani. Poskočni so bili učenci OŠ Franc Rozman Stane z ritmom na parketu, v katerem ni manjkalo akrobatskih prvin. Orkester Slovenske vojske se je tokrat predstavil z Big band zasedbo presenečeni nad izbiro žanra, vendar le do začetnih taktov. V organizaciji župnije Ljubljana Šentvid so tudi to leto svoj jubilej proslavili zakonci. Na Vidovo nedeljo je potekala slavnostna sv. maša, pri kateri je sodelovalo okrog 30 narodnih noš. Druženje na tratici so tokrat začinili golaž in domača, še sveža narodno-zabavna skupina. Na dan zavetnika našega kraja Šentvida je v cerkvi potekalo celodnevno češčenje. Na Franetovem memorialu je sodelovalo 16 tekačic, 38 tekačev, 3 kolesarke in 11 kolesarjev. Šentviški hrib je tako privabil 68 udeleženk in udeležencev, kar je največ doslej. Športno aktivni šentviški dnevi so se nato nadaljevali še s tekmovanjem ekip v odbojki. Teater Šentviški je tokrat uprizoril igro Angel varuh ali kdo je g. Shaffler na tratici pod zvezdami. Igralci so poskrbeli, da trde klopi gledalcev niso motile. Šentvid je obiskal slovenski kantavtor Vlado Kreslin, ki je v duetu z domačinom Gašperjem Koncem docela navdušil polno dvorano. Večera se bomo spominjali po črni knjižici, iz katere je Vlado prebiral zapiske o svojih življenjskih pripetljajih in zapletih, zanimivih afriških gostih in seveda tistih njegovih nepozabnih, vedno zelenih … Društvo BPČ Fotografije: Simona Čarman, Lovro Rozman in Zvone Kordič (Foto Zvone) Sledilo je kratko obdobje sodelovanja z gospodom Markom Tiranom, leta 2003 pa je zbor prevzela gospa Ema Gortnar, ki je pevkam dala nov zagon. Zbor je za svojo 30-letnico posnel svojo prvo in do sedaj tudi edino zgoščenko ter se prvič podal na tekmovanja tako doma (Sozvočenja, Naša pesem) kot v tujini (Musica mundi na Dunaju, Praga Cantat v Pragi), od koder smo se vedno vrnile s kakšnim priznanjem ali pohvalo. Potem pa je sledilo za nas kar stresno obdobje, saj smo v obdobju štirih let zaradi bolezni ali odhodov v tujino zamenjale karštiri zborovodje - gospod Aljoša Škorja je prevzel zbor za eno leto, potem smo imele gospo Marto Sečnik, por. Movrin, ki nas je morala zaradi bolezni žal konec leta 2012 zapustiti, tako da smo januarja 2013začele delo z novo zborovodkinjo Ano Černe, por. Gregorič. Žal je tudi ona odšla po enem letu in sedaj od novembra 2013 prepevamo pod vodstvom Uršule Jašovec, ki je do sedaj za zbor napisala že kar nekaj priredb, ki smo jih tudi prvič izvajale. Vsak zborovodja je v zboru pustil svoj pečat, svoj način dela, svoj izbor skladb. V teh letih se je nabralo ogromno notnega arhiva, nisem štela, ampak verjetno je preko 300 pesmi, ki smo jih v teh letih prepevale. Če pomislim, koliko je to vaj, v povprečju vsako leto med 50 in 60, pa letno vsaj 10 nastopov … res ogromno časa! Ni vedno lahko oditi na vaje, doma pustiti družine, majhnih otrok, šolskih in službenih obveznosti, vendar so vse te vaje, nastopi, potovanja in koncerti, neznani odri, radovedno znano in tuje občinstvo, kalili naš zbor. Ni vedno lahko, tako kot povsod so tudi pri nas vzponi in padci, so uspešni in manj uspešni nastopi.Še vedno imamo želje in ambicije po kvalitetnem petju in upamo, da ga bomo z našo Uršulo tudi nadgrajevale, se morda ponovno podale na kakšno tekmovanje (seniorjev?), vsekakor pa si želimo tudi svežine v glasovih, zato ob tej priložnosti lepo vabimo vsa dekleta in žene, ki imajo veselje do petja, da se nam pridružijo. Pesem in glasba nas bogatita, združujeta in povezujeta, zato bi ob koncu to razmišljanje in pripoved o naši zgodovini zbora končala z nekaj verzi pesmi Laus carmini – Hvalnica pesmi (Henry Purcell, slovensko besedilo Jože Humer): Hvala tebi pesem, ker si sol sveta, hvala tebi pesem, žarek si z neba, hvala tebi pesem, ti polet duha, hvala tebi pesem, ti utrip srca. Alenka Kocjan Pesem je tista, ki nas bogati, združuje in povezuje se je tudi nadarjeni zborovodkinji Uršuli Jašovec, vsem sponzorjem in donatorjem, ki omogočajo organizacijo koncertov, in seveda tudi poslušalkam in poslušalcem, saj brez zveste publike tudi delo zbora ne bi imelo pravega smisla. Nazadnje se je zahvalila tudi vsem pevkam, ki jih je nagovorila s citatom Jožeta Ramovša: »Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti.« Naj nas te besede spremljajo vedno in povsod.Bil je res lep večer na koncertu Ženskega pevskega zbora RozkeUsenik, bilo si ga je vredno ogledati in z veseljem poslušati. Še enkrat iskrene čestitke zboru ob njegovi 40-letnici delovanja. Na koncu koncerta so pevke vse poslušalce v dvorani povabile z lepimi besedami, naj si vsi vzamemo še malo časa in se po koncertu podružimo ob kozarčku in prigrizkih, da malo poklepetamo. Bilo se je lepo družiti z jubilantkami in se z njimi pogovarjati. Jože Sever Društvo upokojencev Vižmarje-Brod v avgustu vsakega leta priredi svoje letno srečanje. Običajno se teh prireditev udeleži med 70 in 110 članov in povabljencev, letos pa se nas je kljub deževnemu vremenu zbralo kar 132. Eden od razlogov za tako množično udeležbo je bil tudi razširjeni program, saj smo ob tej priložnosti obeležili 35-letnico ustanovitve društva. Večini od vsakoletnih udeležencev odgovarja, da se srečamo med tednom, zato je bilo letošnje srečanje v sredo, 19.avgusta, in sicer na vrtu Okrepčevalnice Žibert na Brodu. Pred nekaj več kot petintridesetimi leti so se upokojenci in upokojenke, v glavnem iz takratne Krajevne skupnosti Vižmarje-Brod, včlanili v novoustanovljeno stanovsko Društvo upokojencev Vižmarje-Brod. Ustanovitev je bila prvega februarja 1980. Na podlagi arhivskih podatkov društva so iniciativni odbor sestavljali: Alojz KAMIN, ki je predsedoval odboru, ter Adolf DIMNIK in Francka GLAJNCER. Odbor je pripravil prvi temeljni akt društva (Pravila) in uredil njegovo registracijo. Zanimivo je, da je med ustanovnimi člani – mednje štejemo tiste, ki so se včlanili v društvo še istega leta – le gospa Francka Glajncer. Gospod Dimnik se je včlanil leta 1981, gospod Kamin pa šele leta 1984. Društva upokojencev Vižmarje-Brod, na letošnjem Dnevu ki so se udeležili obeležitve 35-letnice vižmarsko - brojskih upokojencev ustanovitve s predsednikom več kot 130 udeležencev Markom Koračinom Članice in člane, ki so v letu 1980 vplačali članarino, z vso pravico imenujemo ustanovno članstvo. Pred desetimi leti jih je bilo včlanjenih še 46. V arhivskih zapisih smo našli seznam tistih ustanovnih članic in članov, ki so se udeležili slavnostnega obeležja ob 25-letnici ustanovitve društva; bilo jih je ravno petindvajset. Prav je, da se jih spomnimo tudi ob tej priložnosti. Zapisani po abecednem vrstnem redu priimkov so: Vida ARHAR (1911), Julijana BERNIK (1926) in Valentin BERNIK(1928), Angela BONČA (1923), Anton (Tone) BROŠ (1926), MarinkaČERNIVEC (1926), Mira ČRNIGOJ (1926), Nikolaj (Niko) DRAGOŠ (1907), Francka GLAJNCER (1920), Janez GLAVAN (1926), Ljudmila(Mila) JERAS (1924), Sandi JESENOVEC (1926), Ivanka JUTRAŽ (1917), Anton (Zvone) KORAČIN (1917), Jože KRAVCAR (1912), Helena Vadi se celo leto, tudi ob slabem vremenu. Ta vadba je zelo zanimiv poskus, ki je izjemno uspel in ima dobre, pa tudi nekaj slabih lastnosti. Dobre so v tem, da potekajo na določenem kraju ob dogovorjenih urah, običajno zgodaj, da predstavlja kratko družabno srečanje in tudi to, da imajo udeleženci na razpolago še cel dan za druge obveznosti. Cena je minimalna. zimskih dni klima ni primerna za vadbo v takih pogojih, gre za hudo onesnaženost zraka, poleti pa ozon povzroča težave s pljuči. Sama vadba ima tudi to pomanjkljivost, da je enostranska in zajema le malo vaj za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic, mišic stabilizatorjev trupa, ni razbremenilne vadbe na tleh, telo je med vadbo v stalnem pokončnem položaju. Za starejše je razbremenilna vadba na tleh izjemno pomembna. Telovadba v vodi zagotovo sodi med prednostne vadbe, vendar le tako, da so vadeči v vodi do brade. Je hkrati raztezna, obremenilna, gibalna … Negativnih učinkov vadbe, razen za obolele z boleznimi, ki ne priporočajo tople vode, ni. Največ težav povzročajo obiskovalci, ki ne poznajo higienskega minimuma, zaposleni pa jih na to ne opozarjajo. Največkrat upravljalci bazenskih kompleksov (term, rekreativnih bazenov) namesto osebnih opozoril, da ne pride do zamer, dodajajo večje količine klora. Moderne, vendar zelo redke terme imajo ločene prostore za obbazenski počitek in bivanje, kjer ni klorovih hlapov iz vode in hrupa. Rekreativne vadbe v zaprtih prostorih, med katere lahko štejemo nekatere športne igre, telovadbo ali pa tudi plesne aktivnosti in programirano gibanje npr. tai-chi … so aktivnosti, ki pa morajo biti redne. Po nekaterih mnenjih je maksimalna dnevna količina vadbe za starejšo populacijo od 65 let: 1 ura na dan, petkrat na teden. Telo se v tem obdobju počasneje regenerira, zdrava starost je za žensko populacijo 63 let, za moške pa 62 let. Tem podatkom je potrebno prisluhniti, kajti z neprimerno, prepogosto in preintenzivno vadbo lahko povzročimo tudi negativne učinke. Mnogim športnim aktivnostim se je dobro izogniti, vendar starejši ob nenehnih informacijah, kako okrepiti svoje telo ali vsaj ohraniti fizičn e in umske sposobnosti, ne znajo pravilno razpoznati potreb svojega telesnega stanja. Priročnikov in vabil za vadbo je veliko, večina pa po mojem mnenju izhaja iz aktivnih športov, malce prirejenih za starejše.Menim, da je to narobe. Že podatek, da naj bo maksimalna vadba tako intenzivna, da pri preverjanju utripa srca od 220 odštejemo svoja leta, je zagotovo napačen. Veliki večini starejšim, ki potrebujejo rekreacijo, je potrebno omogočiti raznovrstno vadbo, ki jih bo okrepila v daljšem časovnem obdobju. Vadbo je potrebno omogočiti vsem in ne samo popolnoma zdravim seniorjem. Ta vadba naj v eni vadbi zajema več različnih zvrsti: v začetku vaje za ogrevanje in raztezanje v pokončnem stanju, sledijo vaje na tleh, ki so sestavljene iz pilates vaj, Feldenkreis vaj, joga vaj in fizioterapevtskih vaj ... Vaje ne smejo biti intenzivne, bolje je pridobiti kondicijo v 3 do 6 mesecih kot pa zaradi nepotrebne poškodbe opustiti vadbo za daljše obdobje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti moški populaciji po 65 letu. Že uveljavljenemu mnenju, da moških ni na vadbah, ker se jim ne da vaditi, je zagotovo potrebno oporekati zaradi mnogih zdravstvenih težav. Problem udeležbe moških na vadbah je tudi psihološke narave. V življenjskem obdobju največjih fizičnih sposobnosti so moški presegali najboljše ženske rezultate za 10 do 20 odstotkov, kasneje po 65 letu začnejonaravni procesi staranja delovati v prid ženski populaciji. Žal je le del moške populacije osveščen, da redna vadba upočasni procese staranja. Nad 90 odstotkov vadečih je žensk, ki se dobro zavedajo pomembnosti redne vadbe, hkrati pa jim genetsko naravno upočasnjeno staranje v primerjavi z moškimi omogoča neintenzivno vadbo še v zrelo starost. Kontaktni športi niso primerni za starejše, spremeniti je potrebno mnenje, da je telovadba nekaj nepotrebnega in odvečnega. Ogledi tekem s tribun zagotovo niso nadomestilo za redno vadbo. S temi podatki se moška populacija težko sprijazni. Tako obsežna vadba, sestavljena iz neintenzivnih vaj, vendar vaj, ki aktivirajo množico mišic in druge organe, lahko traja 60 do 90 minut. Vadeči morajo po taki vadbi občutiti olajšanje in oditi z vaje razbremenjeni in z voljo do prihoda na naslednjo vadbo. Neverjetne napake so se dogajale pri pouku telovadbe v izobraževalnih ustanovah, ko so učenci in dijaki zasovražili telovadbo tudi za daljše življenjsko obdobje. Mnenja o tem, ali je bolje imeti vadbo v jutranje­dopoldanskem času ali pa v zgodnjih večernih urah, so deljena, vsakdo ima svoje argumente. Zagovorniki večerne vadbe utemeljujejo nekoristnost jutranje vadbe s tem, da menijo, da vadeči že zjutraj potrošijo vso energijo, ki si jo telo regenerira v nočnem počitku. Morda teza s tega vidika drži. Zagovorniki jutranje vadbe menijo, da ta vadba prebudi vse senzorje, poživi dobršen del dneva, vadeči se zavedajo, da so vaje za krepitev telesa in uma opravili že zjutraj.Še nasvet: preden se starejši odločijo za redno udeležbo, naj preverijo, kako potekajo te vadbe pri različnih vaditeljih, kakšna je vsebina, ali jim ustreza vadba pri njihovem zdravstvenem stanju, je dovolj intenzivna ali preveč, ima vaditelj le teoretično znanje o sposobnostih in zmožnostih starejših. Vse vadbe potekajo z opozorilom, da vadeči udeleženci vadijo na svojo odgovornost, zato je taka preveritev še posebno pomembna. Pomembno je, da ima vaditelj različna znanja, da ima izkušnje z invalidi, začetniki, da ve, kaj pomenita zdravje ter zdrava starost, in kakšno vadbo potrebujejo seniorji. Menim, da se teža znanja vaditeljev pri vodenju vadbe starejših preveša na znanje o fizioterapiji, anatomiji človeškega telesa in manj na intenzivno športno treniranje. Dobrodošli so starejši vaditelji, ki vedo, koliko lahko obremenijo vadeče seniorje (a ne smejo soditi po sebi), pogoj pa je redno posodabljanje znanja in obvezno opuščanje posameznih škodljivih »partizanskih« vaj, temu pa se mnogi starejši vaditelji iz različnih vzrokov odločno upirajo. Zagotovo se bodo v prihodnosti opustile tudi nekatere moderne vaje pilatesa, kajti šele izkušnje in čas pokažeta napake določenih vaj. prišel k zdravniku specialistu na pregled, ker nikakor ni uspel preseči rezultatov iz prejšnjih let kljub boljšemu novemu kolesu, imel je več treningov, imel je specialno prehrano, ni imel več nobenih družinskih obveznosti … Zdravnik, predavatelj na medicinski fakulteti, mu je po več obiskih le dopovedal, da ima človeško telo meje in da naj se s tem čim prej sprijazni, lahko pa mu predpiše psihološka zdravila, ker je z njegovim fizičnim zdravjem vse v redu. Redna tedenska vadba za starejše in generacijo po 50. letu starostibo potekala v dvorani Četrtne skupnosti Šentvid, Na gmajni 1, ob mercator trgovini, od sredine septembra naprej, ob torkih dopoldan in sredah v večernih urah. Vodili jo bodo certificirani vaditelji vadbe za odrasle, starejše. Vadbo organizira društvo DAIRS (društvo aktivnih in radovednih seniorjev). Vabljeni vsi, ki menijo, da bodo s primerno vadbo okrepili telo, samozavest, družabne stike … Jaka Sadar (jaka.sadar@gmail.com) Zapis je osebno mnenje avtorja prispevka in ne predstavlja mnenja uredništva glasila. jESENSkO SREČANjE 2015 12. SEpTEmBER med 11. In 17. uro Tudi letos v Četrtni skupnosti Šentvid pripravljamo Jesensko srečanje vseh društev in drugih nevladnih organizacij, ki počasi postaja že tradicionalno. Seveda bodo gasilci tudi letos pripravili prikaze gašenja in organizirali igre z brizgalno. Skozi vso prireditev bo tekel tudi program na glavnem odru, kjer se bodo društva predstavila s kratkimi točkami. In ker je želja v dogajanje vključiti čim več obiskovalcev, tudi v tem delu programa ne bo Cilj prireditve je predstaviti vse, ki sooblikujejo utrip četrtne skupnosti in se vsak na svoj način trudijo, da bi bil vsakdanjik nekoliko bogatejši. Osnovne informacije o dejavnosti posamezne organizacije boste lahko pridobili na stojnicah, kjer bo na razpolago tiskano gradivo za kasnejše branje, še pomembneje pa ljudje, ki jim boste lahko zastavili konkretna vprašanja o njihovi dejavnosti in se tako morda lažje odločili, da se jim pridružite. Večina bo pripravila tudi kratke delavnice, na katerih se boste lahko pod vodstvom mentorja preizkusili v aktivnostih, ki jih izvajajo v društvu. Morda se boste pridružili tekmi v odbojki, rugbyju, nogometu ali drugem športu. manjkalo animacijskih vložkov. Skratka, obljubljamo dobrih šest ur druženja in zabave in če se nam boste pridružili, bo še bolj zanimivo. Poskrbeli bomo, da bo mogoče dobiti tudi prigrizek in pijačo. Upamo le, da bo sodelovalo tudi vreme. Če pa ne, bo prireditev na rezervni lokaciji. O tem boste seveda pravočasno obveščeni preko spletne strani in plakatov. VABLjENI! ČS Šentvid OSNOVNA ŠOLA ŠENTVID jE pRAzNOVALA Ob zaključku šolskega leta je bila 15. junija 2015 v Ljudskem domuŠentvid velika prireditev, ki so jo pripravili deveti razredi Osnovne šoleŠentvid. Na praznovanje so »devetarji« po parih vstopali v dvorano in dalje na oder dvorane. Na odru so najprej zaplesali pravo študentsko četvorko z menjavo parov ter poželi velik aplavz. Program in vodenje prireditve so tokrat prevzeli sami učenci, učiteljskizbor OŠ Šentvid pa jih je spremljal v dvorani. Cel večer so bili vsi lepo nasmejani in so kar žareli od ponosa na svoje učence, posebno je bila vesela in ponosna prav ravnateljica šole, gospa Nada Paj. Kaj vse so se naučili v šoli in obšolskih dejavnostih, so učenci pokazali v svojih nastopih na odru dvorane. Mlada pevka je ob spremljavi glasbe prav profesionalno zapela izbrano pesem in požela velik aplavz, s pesmijo so nastopali tudi fantje s kitaro, lepo je bilo slišati igrati učence na orglice in harmoniko. Nastopal je tudi pravi čarodej, ki je s svojimi veščinami navdušil vse v dvorani. Tudi nastop akrobatskega plesalca rokenrola, prejemnika zlatega odličja na letošnjem svetovnem prvenstvu, je bilo lepo videti. Nastopajoči so na oder povabili tudi svojo ravnateljico šole, da jim je še zadnjič spregovorila. Pohvalila jih je, da je ponosna na velik uspeh svojih učencev, kar je dokazoval tudi njihov profesionalni nastop in samostojno vodenje programa večera. Učencem je podelila nagrade in pohvale za njihove šolske in obšolske dejavnosti, pohvale so prejeli tudi za odličen uspeh. Podeljena so bila še zaključna spričevala osnovne šole, ki so jih bili vsi veseli. Bil je res lep večer, poln zadovoljstva in ponosa na naše otroke – učence, za kar ima zasluge učiteljski zbor šole in seveda tudi starši učencev. Sem dedek od enega devetošolca, ki so zaključili osnovno šolo. Dvavnuka, ki sta prav tako zaključila OŠ Šentvid, uspešno nadaljujetaštudij vsak na svoji fakulteti. Osnovna šola Šentvid, je res dobra šola za izobraževanje mladih. Besedilo in foto: Jože Sever gLASBENI cENTER zVOČNA zgODBA zasebni zavod za glasbeno vzgojo in izobraževanje VABI k VpISU zA NOVO ŠOLSkO LETO 2015/16 V mESEcU SEpTEmBRU jE ŠE mOžEN VpIS V SkUpINO gLASBENEgA UVAjANjA pO mETODI EDgARjA WILLEmSA zA pREDŠOLSkE OTROkE, kI SO žE DOpOLNILI 3 LETA. pOUk TE SkUpINE BO OB TORkIH OD 17.00 DO 18.00 OD SEpTEmBRA 2015 DO jUNIjA 2016 V DOmU SV. VIDA. pRVI mESEc jE pOSkUSNI. NA SpLETNI STRANI info@zvocnazgodba.si pOD zAVIHkOm VpIS DOBITE VpISNI LIST, kI NAm gA pOŠLjETE. zA DODATNE INFORmAcIjE pOkLIČITE NA TELEFON: 041 698 978 (Ula Ulaga). VESELImO SE SREČANjA z VAmI! »OD zRNA DO kRUHA« Jeseni smo na naš vrt v vrtcu povabili babico, ki je skupaj z nami posejala piro. To je bilo izhodišče za celoletni projekt »Od zrna do kruha«. Otroci so skozi različne dejavnosti na vrtu opazovali kalitev pire, razvoj korenin in rast pire. Ugotavljali so, kaj se dogaja s piro pod snegom, spoznavali različna žita in izdelke iz njih: pšenico, ječmen, oves, rž, koruzo, ajdo, tatarsko ajdo, proso, riž, divji riž, kamut, amarant, kvinojo ... Obiskali smo mlin na kamne v Vodicah, pekarno, ekološko kmetijo, različna žita smo mleli z različnimi mlini in možnarjem. Med počitnicami smo pridelek poželi, zvezali v snope in ga dali sušiti. Po dobrem tednu sušenja smo hoteli pospraviti pirina zrna in ugotovili, da so nam vrabci med sušenjem snopov pojedli skoraj vsa zrna. Tudi to je bilo za otroke in tudi odrasle nova izkušnja. Rešili smo, kar se je rešiti dalo. Slamo bomo uporabili za zastirko, izdelovanje voščilnic in oblikovanje strašila. Zrna bomo zmleli in iz njih pripravili dobrote. Na vrtu je zraslo tudi veliko ognjiča. Potrgali smo cvetove ognjiča, jih namočili v olivno olje. Pri čebelarjih smo kupili čebelji vosek, ki ga bomo dodali namočenim ognjičevim cvetovom ter izdelali kremo, ki bo v mrzlih zimskih dneh odlična zaščita za kožo. Če potrebujete ognjičevo kremo, se lahko oglasite pri nas in si jo kupite na novoletnem bazarju. Pa pohitite, ker je imamo v omejenih zalogah. Helena Pugelj, Vrtec Šentvid pEVSkI SVOBODA VIžmARjE- Smo ženski pevski zbor Svoboda Vižmarje-Brod. Predstavile vam bi rade delovanje našega zbora. Zbor je bil ustanovljen v letu 1978, natančneje 19. februarja. Kaj lahko rečemo po toliko letih? Smo obljubo izpolnile? Smo ostale zveste takratnim željam? saj nas je prepevalo tudi po 42 pevk. Sedaj zbor šteje 21 članic z zborovodjem Markom Tiranom. Od ustanovitve sem ostala samo še jaz – Milena Bras. Moram priznati, da bi mi veliko pomenilo, da bi zbor dočakal 40. obletnico. Če bi me kdo vprašal, kaj mi na svetu največ pomeni, bi rekla, da življenje. In kaj je gonilna sila življenja? Prav gotovo ni ena sama, zelo veliko jih je in težko bi jih razvrstila po pomembnosti. Eno pa vedno ugotavljam – glasba je tisto pomembno gonilo, brez katerega bi si življenje težko predstavljala. Zdi se mi, da je prav glasba največje darilo narave. Je sploh kje prostorček v naravi, kjer se z njo ne bi srečevali? Najdemo jo v ptičjem petju, žuborenju potokov, žvižganju vetra, bučanju morja in kjerkoli se pojavi, ustvarja prelepo pravljično vzdušje. Je zato kaj čudnega, če jo ljudje občudujemo? Najlepše pa je, da nam je mati narava podarila tudi glas. Ko pojemo, vro melodije iz nas samih, iz naših src, ki jih pesem očiščuje, bodri in tolaži. dom. Naš zbor si izredno prizadeva, da bi se naša pesem ohranjala, zato vabimo tudi druge krajanke in petja željne gospe, da se nam pridružite na pevskih vajah. Dobivamo se vsak torek ob 16.30. uri, za več informacij pa lahko pokličete na mojo telefonsko številko (041 945 936). In še misel za konec: DOKLER BO IZ NAŠIH SRC ZVENELA SLOVENSKA PESEM, BOMO RADOSTNO ŽIVELI NA NAŠI ZEMLJI. Milena Bras Foto: Arhiv ŽPZ Svoboda pROSTORU z DIjAkI gImNAzIjE ŠENTVID Arhitekturni krožek gimnazije Šentvid 2014/2015 Oblikovanje prostora ter zaznavanje problemov in priložnosti v pro­storu, kjer delamo in bivamo, je tema, ki se dotika tudi širše javnosti in ne le strokovnjakov. Naloga strokovnajkov je med drugim izobraže­vanje javnosti o tej tematiki, kjer imamo v mislih vse generacije, od najmlajših v vrtcih, osnovni šoli, do dijakov v gimnaziji in tudi starej­ših, ki že hodijo v službo. Z namenom spodbujanja dijakov h kreativ­nemu reševanju vsakodnevnih problemov smo leta 2013 ustanoviliarhitekturni krožek na Gimnaziji Šentvid. Dijake od zaznavanja pro­blemov oziroma potencialov v prostoru preko reševanja le-teh vodi­mo do same izvedbe, ki ima posredni vpliv na vse dijake in zaposleneGimnazije Šentvid. Tako kot lani smo se tudi letos tedensko dobivali na krožku, kjer smo skupaj razmišljali, ustvarjali in spreminjali podobo šolskih hodnikov. Včasih je kreativnost presegla meje arhitekture in smo se lotili tudi malo drugačnih projektov, kot je bila npr. akcija zbi­ranja lepih želja decembra ter akcija zbiranja fotografij s potovanj, ki se nadaljuje še v naslednje šolsko leto. Gimnazija ni le prostor, kamor prihajajo dijaki zgolj zaradi pouka, ker morajo, ampak je tudi prostor, kjer se tkejo življenjska prijateljstva, kjer dijaki odraščajo, se družijo ter tudi ugotavljajo, kaj si želijo početi v življenju. Ravno zaradi tega je zelo pomembno, v kakšnem okolju preživljajo svoja dijaška leta ter tudi, da se zavedajo, da lahko sami prispevajo k boljši delovni klimi. Na podlagi izkušnje vključevanja dijakov v proces prenove smo ugotovili, da prenova ne vpliva le na vključene dijake, ampak tudi na njihove sošolce, zaposlene, vsi so začeli hoditi po šoli z bolj odprtimi očmi in razmišljati o tem, kako bi lahko z majhnimi intervencijam izboljšali mikroklimo v prostoru. Tekom celega leta so prihajali k nam tako dijaki kot tudi zaposleni s svojimi željami in idejami, poleg tega pa smo med vsemi zaposlenimi in dijaki izvedli anketo. Rezultate ankete bomo analizirali v letošnjem šolskem letu ter z realnimi rešitvami poizkušali odgovoriti na čim več izpostavljenih problematik. Nina Grajzar, Hana Horvat, Filip Čulk, Nejc Savodnik, Lucija Koprivc, Janina Vovk in Rok Dolenc. Z dijaki smo se ukvarjali s štirimi večjimiprojekti: V vrtincu želja, Šentvidčani potujemo po svetu, Prostoričakanja ter Anketa med dijaki in zaposlenimi Gimnazije Šentvid. V vrtincu želja Dijaki so izrazili željo, da tokratni december postane nekaj posebnegatudi na Gimnaziji Šentvid. Zasnovali smo projekt »V vrtincu želja«, kjer smo spodbujali vse dijake in zaposlene, da si zaželijo ob koncu letanekaj lepega in drug drugemu pričarajo nasmeh na usta. Želje smo zbirali v nabiralniku pred knjižnico ter jih konec decembra razdelili po razredih. Poleg tega smo pri vhodu postavili zeleno smrekico in jo okrasili z ročno izdelanimi okraski – na pleksi ploščice so dijaki risali in pisali lepe želje ter jih nato obesili na smrekico. Šentvidčani potujemo po svetu Na pobudo profesorice geografije Eve Jeler Fegeš smo se v okviru krožka lotili tudi prenove učilnice A2, kjer smo bili povabljeni, da ustvarimo dijakom prijetnejšo učilnico s pridihom geografije. Po številnih ponedeljkovih srečanjih in aktivnem sodelovanju na Facebooku, kjer smo delili naše ideje, smo se na koncu odločili, da namesto vijolične stene tja umestimo fotografijo slovenskih hribov,katere avtor je bivši dijak Gimnazije Šentvid, Luka Esenko. Na drugo steno smo dali interaktivni leseni zemljevid sveta, kamor lahko vsakdo z žebljičkom pripne svojo sliko s popotovanj. Namen zemljevida je pokazati, kje vse po svetu so že bili sedanji in bivši dijaki ter profesorjiGimnazije Šentvid. Želimo, da zemljevid ni slika v prostoru, ampak je element, ki se spreminja, dograjuje, kamor dijaki sami dodajajo fotografije s svojih potovanj. Če se dijaki v učilnici danes počutijo bolje kot prej, potem je bil naš namen dosežen.Na tem mestu bi povabila vse bivše dijake Gimnazije Šentvid, da posredujejo fotografije s svojih potovanj po svetu na anja@jutraz. com, saj zemljevid še nastaja in ga bomo jeseni dopolnili z novimi fotografijami. prostori čakanja Hodniki Gimnazije Šentvid nam vsako leto predstavljajo izzive, saj tu dijaki preživijo ogromno svojega časa. Tako imenovani “prostori čakanja” so prostori, kjer se tkejo prijateljstva, kjer lahko opazimo smeh, žalost, objeme, kjer se dijaki učijo, meditirajo ali pa samo čakajo na naslednjo uro. Po našem mnenju morajo biti te prostori oblikovani čutno, z mislijo na bodoče uporabnike. V tej fazi smo dodali le nekaj kavčev pred zbornico in pred pisarne v drugem nadstropju, novo mizo in stole pred knjižnico ter nekaj črnih kock. anketa V okviru krožka smo izvedli tudi anketo med dijaki in profesorji, kjer smo jih spraševali, kaj jim je všeč v šoli, kaj jim ni všeč in kaj bi spremenili. Povprašali smo jih tudi po njihovem mnenju o prenovljenih učilnicah, hodnikih, parku pred gimnazijo, saj nas je zanimalo, kaj uporabniki prostora mislijo o naših intervencijah. Rezultate ankete bomo predstavili jeseni, pomagali pa nam bodo tudi pri odločitvi, katerih projektov se lotimo v okviru krožka v naslednjem šolskem letu. Spodbujanje ustvarjalnosti Poleg večjih projektov pa na krožku tudi ustvarjamo, sestavljamo različne stvari iz palic, ploščic, papirja, vrvi ... in tako spodbujamo ustvarjalnost dijakov. Februarja smo se predstavili tudi na informativnem dnevu, kjer sta Nina in Hana predstavljali naše delo na klopeh pred učilnico za geografijo, ki so nastale v okviru arhitekturnega krožka v lanskem šolskem letu. Tokrat smo imeli tudi t. i. pingvina, kjer smo predstavljali projekte lanskega leta in pri oblikovanju katerega so sodelovali tudi dijaki. Foto in besedilo: dr. Anja Jutraž, m. i. a., Zavod CoLab DELOVNO-pRIjATEL jSkI TABOR V BOSNI Letošnji delovno-prijateljski tabor v Bosni in Hercegovini je potekal vkraju Jelah. Tradicijo pomoči dijakov Škofijske klasične gimnazije na področjih, ki jih je v BiH prizadela vojna, smo v Zavodu pričeli že kmalu po ponovnem odprtju gimnazije. Na prvem taboru leta 1997 so dijaki pomagali prizadetim v vojni na Balkanu pri obnovi hiš. To tradicijo ohranjamo še danes. skupaj z domačini dogradili otroško igrišče, pomagali pri pospravljanju in urejanju domov ter cepljenju drv starejšim in onemoglim ter pomagali več družinam pri kmečkih opravilih. V poteku tabora smo se seznanili tudi z multikulturno raznolikostjo Bosne in Hercegovine ter spoznavali zapleteno situacijo vojne in razpada Jugoslavije. Ogledali smo si grad v mestu Tešanj, Sarajevo, Mostar, poromali v Međugorje in se sprostili v morju v Zadru. Na letošnjem taboru je sodelovalo prostovoljcev – dijakov in dijakinj, ki so jih spremljali profesorji gimnazije in vzgojiteljica dijaškega doma. V mestu Jelah smo Tadej Rifel, profesor filozofije in zgodovine, Škofijska klasična gimnazija Ko iz zavodske dvorane ni bilo več slišati ubranega petja več kot sto otrok, ki so bili del projektnega zbora Slovenski otroški zbor, je njihove prelepe melodije zamenjal zvok angleščine. 114 udeležencev in udeleženk že petnajste Poletne jezikovne šole je poskrbelo, da je bil tudi teden od 4. do 10. julija v Zavodu sv. Stanislava izjemno živahen.Štiri ure intenzivnega dela z učitelji v dopoldanskem času, dve dodatni uri angleščine z animatorkami v popoldanskem času ter pestra ponudba različnih popoldanskih in večernih delavnic ter aktivnosti so razlog, da tečajnikom ni bilo dolgčas. Strinjali so se, da je kombinacija prijetnega s koristnim dober način za preživljanje poletnih počitnic. Zato so na Poletno jezikovno šolo tudi drugo leto lepo vabljeni vsi, ki bodo v šolskem letu 2015/16 končali 6., 7., 8. ali 9. razred osnovne šole. Monika Novak, koordinatorica Poletne jezikovne šole po izjemno pozitivni izkušnji preteklih let ponovno pripravili delavniceza osnovnošolce. Že prvo leto nas je presenetil velik odziv številnih osnovnošolcev, ki so povedali, da ob številnih bogatih programih med poletnimi in zimskimi ter tudi prvomajskimi počitnicami prav v času jesenskih počitnic ni na voljo preveč zanimivih aktivnosti. Njihovo zadovoljstvo po obisku delavnic, ki so jih izvajali profesorji gimnazije, nas je motiviralo, da te delavnice ponovimo. Upamo, da bo letošnja izvedba na podlagi izkušenj še boljša. Preverjena formula dopoldanskih delavnic, odmora z brezplačnim kosilom v gimnazijski jedilnici in popoldanskih delavnic tudi staršem omogoča, da otroku omogočijo celoten dan v zanimivem, pestrem in varnem okolju. V preteklosti so profesorji izvajali med drugim delavnice fizikalnih poskusov, kemijskih laboratorijskih vaj, zabavne matematike, ustvarjalnega pisanja, likovnega ustvarjanja, športnega plezanja, filmske montaže, nemščine, španščine, ruščine … Tudi letos pa so že med poletnimi počitnicami pričeli s pripravljanjem delavnic, ki jih bodo ponudili letos. Obisk vseh delavnic in celotnega programa je brezplačen, je bilo pa do sedaj treba kar nekoliko pohiteti s prijavo, ker so se mesta, ki so bila na voljo za udeležbo, hitro zapolnila. Delavnice so namenjene učencem zadnjih razredov osnovne šole in v veliko veselje bi nam bilo, če bi jih lahko še bolje predstavili otrokom v našem lokalnem okolju. Vljudno vabljeni, da sledite objavam na spletni strani www.skg.stanislav.si alina spletni strani Četrtne skupnosti Šentvid, kjer bomo objavili novico, ko bosta znana končni program in objavljen prijavni dokument. Marjeta Hočevar, koordinatorica jesenskih delavnic 2015 kuharsko pomočjo Sabine organizirale Teden angleščine v Mednu. Projekt je resnično zaživel in letos smo komaj našle prostor za vse prijavljene otroke. Tudi letos je bil namen, kot vsa prejšnja leta, enak -povezovati otroke med seboj s športom in različnimi aktivnostmi, utrjevati angleščino, jim predstaviti zanimive ljudi in to vse narediti na povsem vaški način -v gasilskem domu in s hrano in pijačo, ki so jo priskrbele vaške gospodinje. Sprejemali smo otroke od 3. razreda osnovne šole do konca srednje šole. Tako so bili razdeljeni v tri skupine: od 4. do 6. razreda, od 7. do 9. razreda in srednješolci. Jezikovni program in igre so bili prilagojeni znanju in spretnostim posamezne skupine. In čepravvreme ni bilo vedno sončno, so otroci kljub vsemu šli na Šmarno goro in se zabavali z žogo in igrami na vaškem igrišču, v okviru popoldanskih predavanj pa so jim bile predstavljene države, kot so Indija, Argentina,Danska in Švedska. Drugo leto vabimo k sodelovanju vse tiste, ki bi radi pomagali na kakršen koli način pri logistiki, kuhanju, izvajali kakšne umetniške, glasbene, plesne delavnice ali pa predstavili otrokom kakšno svoje potovanje, veščino, izkušnjo. Otrokom želimo prikazati, da je naše bližnje (vaško) okolje tudi prostor, iz katerega je vredno črpati znanje in je prostor prijetnih doživetij. Vaše učiteljice in gasilke Ana Skalar, Sabina Kržišnik, Alenka Cukjati in Katarina Čepič Ob tej priložnosti v Cankarjevem domu prirejamo slavnostno akademijo, ki bo 2. decembra 2015. Bivše dijakinje in dijake vabimo, da se nam pridružite. Prosimo, da nas kontaktirate preko elektronske pošte (info@sentvid.org), spletne strani šole (www.sentvid.org z vpisom v Alumni klub) oz. prekoklasične pošte na naslov Gimnazija Šentvid, Prušnikova ul. 98, 1210Lj. Šentvid, s pripisom 70-letnica ter nam tako sporočite svoj naslov, na katerega vam bomo lahko poslali vabilo na prireditev.Še posebno bomo veseli odziva generacij, ki so šolo obiskovale v zgodnjih letih, torej od leta 1945 dalje. Veselimo se srečanja z vami! Gimnazija Šentvid KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE Marjeta Bilban Pozno poletje prinaša za nekatere izmed vas novo obdobje. Otroci, ki ste zadnje leto še brezskrbno uživali v vrtcu, ste zakorakali v prvi razred osnovne šole. To je velik korak tako za vas malčki kot tudi za očeta in mamo. Jesen bo s toplimi barvami pregnala skrbi in nas obdarila s paleto svojih barv. Prišla bo 23. septembra. Tudi živali se v jeseni pripravljajo na čas, ko zunaj ne bo več hrane. Kako poteka njihovo šolanje? O tem sem našla na spletu dve nastopajo najboljši klubi iz Avstrije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, BiH ter Slovenije. Poleg tega bo RK Ljubljana letos nastopal v hrvaški ligi, kar pomeni veliko število kvalitetnih tekem. Z novimi tekmovanji bodo priložnost dobile tudi mladinske selekcije RK Ljubljana, ki bodo tekmovale v vzporednih ligah. RK Ljubljana kATANEc OBISkAL zAkL jUČEk Nk ARNE TABOR 69 Za nogometaši in trenerji NK Arne Tabor 69 je naporna sezona, zato je počitek dobrodošel in zaslužen. Ker pa nagrada za trdo delo mora biti, je vodstvo kluba za konec sezone in dobro načrtovanje vstopa v novo nogometašem pripravilo zaključek, ki se ga je ob tradicionalnih tekmah med posameznimi selekcijami in starši, srečelovu ter okusni hrani udeležil tudi selektor slovenske izbrane vrste Srečko Katanec. “Srečo” se je ob prijetnem klepetu slikal s taborskimi malčki, ki so mu zastavili kup prijetnih, a tudi manj prijetnih vprašanj, kot se za prave poznavalce slovenskega in mednarodnega nogometa tudi spodobi. Otroci iz Četrtne skupnosti Šentvid in okolice, navdušeni nad selektorjevo komunikativnostjo in odprtostjo, so bili enotni, da se naslednjič v organizaciji NK Arne Tabor 69 s strokovnjakom srečajo na odprtem treningu reprezentance Slovenije, vodstvo kluba pa je vodilnemu strokovnjaku izročilo spominsko plaketo kluba. Mlajši, starejši in še malo starejši nogometaši in tisti, ki bi to želeli biti, so se pomerili tudi v številnih spretnostnih igrah ter v taborskem kvizu, kjer so testirali znanje o zgodovini NK kluba Tabor 69, poznavanju okoliške zgodovine kot tudi slovenskem in mednarodnem nogometu. Skratka, kot je na Taboru že običaj, je bilo luštno, zato na začetek sezone pridi tudi ti! Napovednik - Kaj dogaja