CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV jVajna je sistematična vzgoja ljudi, hi delajo v delavskih svetih v predpripravah za kongres delavskih svetov so toile v našem okraju te dni zaključene okrajne konference, na katerih so organi delavskega upravljanja obširno in zelo uspešno razpravljali o delu, problemih in bodo- čih nalogah delavskih svetov. Konferenc je bilo vsega 14 in so bile raz- deljene po gospodarskih panogah. prteg analiz, ki so jih podjetja napra- vila ob prevzemu novih delavskih sve- so posebne komisije v podjetjih za- dolžile posamezne 'člane, da so podadi re- jerate o delavskem upravljanju svojega podjetja. Istočasno so na teh zasedanjih volili tudi delegate za kongres delavstkih svetov. Od 29 delegatov, ki bodo zasto- pali naš okraj, je bilo 5 delegatov izvo- ljenih neposredno na sejah DS (pred- vsem tam, kjer je zaposlenih preko 1000 ljudi), 24 delegatov pa je bilo izvoljenih na oOkrajnih konferencah. Sestav dele- gatov je zelo dolber, saj je bU. poleg ne- kaj starejših tehničnih strokovnjakov izvoljen mlad kader iz proizvodnje. Okrajna komisija bo imela pred kon- gresom s temi delegati še posvetovanje, ker smatra, da se bo treba pogovoriti še o marsikaterih vprašanjih. Kot zelo pozitivno lahko smatramo dejstvo, da je bila prav na vseh konfe- rencah poudarjena zahteva po sistema- tični vzgoji ljudi, ki delajo v DS. S po- močjo raznih tečajev in seminarjev bi ti ljudje pridobili splošno ix>litično in gospodarsko znanje in bi se tako začeli bolj zanimati za problematiko v svojih podjetjih. Na konferenci z rudarji na primer, so navdušeno ipozdravili sklep rudnika Velenje, ki je takoj po izvolitvi novega delavskega sveta predlagal ob- vezen seminar za vse člane DS, prej ko je delavski svet sploh začel delati. V Celju bodo zato tudi v bodoče obdržali tečaje oziroma seminarje kot stalno obli- ko dela s člani delavskih svetov. ORGANI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA ZNAJO ŽE KRITICNO OCENJEVATI Na konferencah je bilo tudi razvidno, in so organi delavskega upravljanja kljuib raznim pomanjkljivostim dosegli, viden napredek in znajo kritično oce- ijevati delo svojega delavskega sveta. Člani so živahno razpravljali, kaj je DS napravu v dobro podjetja in kaj bi lah- ko še napravil kljub težkočam, ki niso, bile vedno nepremostljive. Mnogo so na konferencah razpravljali tudi v zvezi z našimi uredbami in odloki, ki zlasti v ekonomskih pogledih često laviraj o uspešnejše delo delavskega veta. V ospredju je bilo vprašanje jfclada za samostojno razpolaganje, ki ga DS malo izkoriščajo. Naslednje kri- tične pripombe so bile v zvezi s predpisi v podjetju, ki se stalno menjavajo. Zato je malodane na vseh konferencah pre- vladovalo mnenje, da bi se v bodoče pri sprejemanju družbenega plana spreje- mali tudi predpisi za podjetja, ki naj bi velijiali vsaj do Konca leta. JNaaaije so kritizirali izredno kompliciranost raznih predpisov in so predlagali, da se taki predpisi poenostavijo, da jih bodo razu- meli vsi člani kolektiva. MANDATNO DOBO NAJ BI PODALJŠALI Da se zavedajo važnosti dela organov delavskega upravljanja, je dokaz tudi to, da so skoro na vseh konferencah dele- gatje poudarjali željo, da bi se mandatna doba delavskemu svetu podaljšala. Ne- kateri so v tej želji šli celo predalač in predlagali 4 letno mandatno dobo. Ker pa je v splošnem prevladovalo mnenje, da se v enem letu člani delavskih svetov komaj dobro orientirajo in seznanijo s problematiko podjetja, štiriletna man- datna doba pa je tudi predolga, so se odločili za zlato sredino — dveh let. CLANI DS SE ZAVZEMAJO ZA PRAVILNEjSi SISTEM DELA Delegatje so obširno obravnavali tudi sistem dela organov delavskega uprav- ljanja. Iznesene so bile kritične pripom- be, da je zlasti pri večjih podjetjih pre- malo povezanosti med delavskim svetom in kolektivom. Člani delavskega sveta dostikrat ne seznanjajo kolektiva z /bo- dočim programskim delom ter s sklepi Msedanj. Kjer te ipovezanosti ni, člani kolektiva premalo poznajo problematiko podjetja. Mnoga podjetja pa imajo si- stem dela tako urejen, da svojim obra- tom, odnosno članom kolektiva že v aaprej pošljejo gradivo in program, kaj bo obravnaval delavski svet na prihod- ^ji seji. Tako kolektiv o perečih proble- »nih razpravlja že pred zasedanjem DS. Gradlbeno ipodjetje Beton na primer do- ^ program zasedanj za vse leto in •proti vstavlja v dnevni red tekoče pro- bleme. Praksa je pokazala, da se ta si- dela zelo Obnese in da pridejo člani ^eta na zasedćinje dobro pripravljeni. "^0 podjetje se tudi zavzema za obratne ^avske svete na gradbiščih. Ti sveti bi bili predvsem posvetovalni organ, v Katerega bi spadala organizacija dela, disciplina, storilnost dela, higienska za- bita itd. Vendar bo moral biti ta obratni ^lavski svet dovolj gibčen, da bo uspeš- no reševal vso problematiko na terenu, ^^ni pa bi bilo na terenu delovišče za- '^jučeno, bi praktično prenehal tudi J^bratni DS. Večja delovišča pa bi naj ''^ela stalne obratne delavske svete. TUDI V MALIH PODJETJIH JE ^'AHKO DELAVSKO UPRAVLJANJE USPEŠNO Ces.to smo ugotavljali, da delavsko Ispravljanje v manjših podjetjih ni učin- ^ovi-fo. Ko so razpravljali o tem vpra- f^ju, so ugotavljali, da je pri trgovini 1^ obrtnih podjetjih zaslediti živahne ^^nje po zboljšanju načina dela. Skoro *^ ni več zaslediti primerov, ki so bili ^ekoč tako pogosti, da bi upravnik v »figovini ali malem obrtnem podjetju vo- in odločal sam. V manjšem kolekti- ki šteje morda samo 5 članov, je ^edsebojno točno obveščanje še laže Izvedljivo, saj ni problem pred ali pa po aelu (včasih pa tudi med delom) sklicati ?^alo5tevilen kolektiv na kratek posvet ^ razgovor. 2al pa je takega načina dela '^alih podjetjih se vedno premalo. Vsekakor pa se je na teh konferencah izkazalo, da nikakor ne bi kazalo ukiniti delavskega upravljanja tudi v malih podjetjih. OB JUTRIŠNJKM DVOJNEM PRAZNIKU vzklika mladina in z njo mi vsi: Še na mnoga leta, tovariš TITO! utrišnji praznik — 25. maj — rojstni dan našega dragega pred- sednika Tita praznu- jemo na nov, še mno- žičnejši in veličast- nejši način. Mladina si je ta dan izbrala' za svoj »Praznik mlado- siti«, ki bo letos in poslej vsa leta revija uspehov mlade gene- racije, njene družbeno politične ustvarjalno- sti, njenega kulturne- ga in telesnega raz- voja. Težko bi našili dvoije tako tesno povezanih bistev, kot je ljubezen in privrženost mlade generacije svojemu največjemu vzorniku to-varišu Titu in v obratni smeri toliko ljubezni, razumeva- nja, koit ga ima Mar- šal do mladine. Zate- gadelj Je v povojnih letih našla ta prisrčn vez tudi svoj zunanji odraz, ko je vsakolet- no praznovanje 25. maja v vrstah mladi- ne doseglo v obliki »Titove štafete« stop- njo najbolj množične prireditve pri nas. »Titova štafeta« je bi- la prireditev, ki je bila za našo mladino najbolj privlačna. Ko je lani ob sprejemu štafete tovariš Tito izrekel željo, da bi tem priredit- vam bilo treba dati drugačno ime: »Praznik naše mlade generacije^", ne pa izključno njegov rojstni dan, je mladina njegovo zamisel navdušeno osvojila. Le- tos smo priče prvemu »Prazniku mla- dosti-« s celo vrsto prireditev, med ka- terimi naj bi bila vključena tudi »Ti- tova štafeta-« kot njen sestavni del. To- da kaj je bolj razumljivo, kot to, da je mladina spet v celoti ta svoj praznik posvetila ljubljenemu Maršalu za rojst- ni dan. Tako bomo jutri vsi skupaj prazno- vali dan mladosti naših narodov v dvoj- nem smislu. Dan naše mlade generacije, kateri so posvečeni vsi naši napori v izgradnji in učvrstitvi naše nacionalne in ekonomske neodvisnosti, hkrati pa praznik rojstva največjega sina naše do- movine, katerega življenjsko delo, boj, trpljenje in zmage so bile posvečene edino le vzvišenemu cilju, da bi delov- nim ljudem vzcveteli lepši dnevi. Jutri se bomo spomnili bogate in plodne življenjske poti našega dragega , predsednika, ki je s svojo trdno voljo, predvsem pa z ljubeznijo do delovnega ljudstva, s svetlo idejo za boljše življe- nje bodočih pokolenj, uspel zasukati ko- lesje zgodovine tako, da se hitreje in neumorno vrti v korist naših delovnih ljudi in socializma v svetu sploh. Enake, če ne celo še večje važnosti pa je prizadevanje predsednika Tita za stvar miru v svetu, pri čemer nima v mislih samo neoviran razvoj socialistič- ne izgradnje pri nas doma, temveč tudi blagostanje, sožitje in trajen mir za vsa ljudstva naše zemeljske oble. Titovo ime v svetu, tem bolj pa pri nas doma, n^ pomeni več zmage naprednih idej v naši državi, ne pomen samo zmage nad sto- krat močnejšim fašističnim sovražni- kom, ne pomeni zgolj nove Jugoslavije in njene nagle gospodarske rasti, Titovo ime postaja pojem politične doslednosti, neuklonljivosti v poštenju in odkritosti, ter končno pojem boja za resničen mir in sožitje med narodi. Takšna je življenjska pot človeka, ka- teremu so trpljenje naroda, krivičnost družbenega reda v preteklosti, neizpro- sen boj zatiranju in nadčloveški napori v osvobodilni vojni ter revoluciji, konč- no pa vsi povojni uspehi, bili zibel, r kateri se je iz Josipa Broza prerodil Tito. 25. maj praznujemo torej kot dan na- še mladosti, dan naših zmag, dan ko se je rodil največji vodnik naših naro- dov, ki je izšel iz ljudstva s široko od- prtim srcem za želje in cilje delovnih ljudi, človek z železno voljo ter polno ljubezni do delavskega razreda. V tem znamenju praznujemo jutriš- nji praznik. Prav posebno svečano pa ga bo proslavila mladina, ki je pravi na- slednik velike setve, ki so jo jugoslo- vanski narodi v težkih pogojih sejali pod vodstvom maršala Tita. Zato bomo jutri sprostili naša srca in vsi skupaj z našo mladino vred vzklikali iz dna duše: — Se na mnoga leta, naš dragi pred- sednik in maršal, tovariš Tito! VRSTA SVEČANOSTI IN PRIREDITEV V Tednu mladosti v ŠENTJURSKI OBCINI Preteklo nedeljo je vladalo v Šent- jurju svečano razpoloženje, saj so sve- čani otvoritvi Tedna mladosti prisostvo- vali mladinci iz vseh krajev v občini. Slavnostno zborovanje mladincev je otvorila predsednica Občinskega komi- teja LMS tovarišica Jožica Dimec. Mladinsko zborovanje so pozdravili predsednik občine tovariš Peter Hlastec, sekretar Občinskega komiteja ZKS to- variš Jože Mrevlje ter narodni heroj podpolkovnik Jože Ožbald. Po zborovanju so si mladinci in gostje ogledali razstavo mladine in mladih za- družnikov v mali dvorani zadružnega doma. Učenci in dijaki iz Šentjurja so razstavljali risbe in ročna dela. Razen njih razstavljajo tudi mladinci kmetij- ske šole, vajenci in mladi zadružniki. V torek so poslušali predavanja iz kmetijstva mladi zadružniki na Kmetij- ski šoli v Šentjurju. V sredo je bil šahovski četveroboj med mladinci šent- jurske nižje gimnazije in nižje gimna- zije Šmarje ter med mladinci Kmetij- ske šole in šole iz Dramelj. Mladinci se bodo pomerili tudi v streljanju. V če- trtek je bil zbor predvojaške vzgoje »Milan Zidanšek-'-', v soboto pa bo v Šentjurju pionirski dan, ko se bodo zbrali pionirji vseh šol šentjurske ob- čine. Za ta dan je predviden bogat spo- red, saj se bodo pionirji pomerili v raz- nih športnih disciplinah, si ogledali mla- dinski film in lutkovno predstavo. Zve- čer bo v zadružnem domu akademija z nastopom mladinskih organizacij iz šol, mladih zadružnikov in gasilcev. Teden mladosti pa bodo zaključili v nedeljo, ko bo mladinski pohod po poteh XIV. divizije na Slemene nad Dramljami. Z OBČNEGA ZBORA POSLOVNE ZVEZE ZALEG Hmelja ni dovolj Preteklo nedeljo je bil občni zbor Kmetijske proizvajale zveze Žalec, katerega se je udeležilo 82 predstavnikov savinjskih zadrvfg, kmečkih po- sestev in gospodarstev. Na občnem zboru sta kot gosta prisostvovala tudi predsednik OLO Celje, tovariš Riko Jerman ter predsednik OZZ v Celju, tovariš Franc Lubej. Na nedeljskem občnem ziboru žalske poslovne zveze so razpravljali o delu v preteklem letu, o kmetijski ix>speše- valni službi — ki ima maloštevilen stro- kovni kmetijski kader — ter o tem, da postajajo proizvodni plani-pospeševalnih odsekov KZ in socialističnih gospodar- stev vedno bolj realni. Delegati in firosti med zasedanjem Odkupi kmetijskih pridelkov so bili zadovoljivi, posebno se je raavila pro- daja hmelja. V prihodnje nameravajo ustanoviti v okrilju zveze posebne po- speševalne odbore. Hmeljarstvo je lani precej napredo- valo, saj je v nekaterih krajih Savinjske doline že nad 30 odstotkov ornih povrein pod hmeljem. Poleg tega se je povečalo število proizvajalcev (za 30), površina za 192 ha, kakovost na 94 odstotkov hme- lja I. in II. vrste, skupni pridelek pa se je povečal za več kot 17 odstotkov. Za- nimivo je to, da so nekatera socialistič- na kmetijska gospK>darstva v proizvod- nji hmelja precej presegla evropsko pov- prečje. Hmeljarstvu nudi precej pomoči naša skupnost in zadružne organizacije, saj so zadruge lani investirale v sušUnice 58 milijonov dinarjev. Vendar pa bo pri vsem tem nujno, da se bodo hmeljske površine povečale najmanj na 2.500 ha, pri čemer bo že letos zasajenih nad 20O hektarjev novih hmeljišč, okoli 110 ha žičnih nasadov itd. Poleg tega so na občnem zboru kri- tično analizirali delo posameznih kme- tijskih panog, posebej pa so razpravljali o melioracijah in regulacijah, o raznih agrotehničnih ukrepih (globinsko ora- nje, da bi povečali zračenje zemlje, gno- jenje hmelja itd.), o enotnih merah za hmelj, o ceni hmelja in o vprašanju vre- menskih katastrof. Menijo, da mora biti sušenje hmelja nrav tako vzpodbudno kot mehanizacija. Mnogo so zadružniki tudi razpravljali o oreventivnih merah ob priliki poplav, mraza itd. ter o skladu, ki bi nudil pri- zadetim pomoč, organizirali pa bi ga naj v zadružnih organizacijah. OBIRANJE HMELJA S STROJI Precej so razpravljali tudi o mehani- zaciji dela v hmeljarstvu, kjer bo treba 'sčasoma mislili na spremembo načina obiranja hmelja. Delovne sile bo vedno manj. nadomest'jo pa jo lahko le stroji za obiranje hmelja, ki so se v tujini že izkazali kot zelo pripravni. Prav tako (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2 24. MAJA — Stev. 19 POGLED PO SVETU Medtem ko so v Indiji začeli siste- matično uničevati spomenike na dolgo- letno angleško kolonialno ohlast ali pa ■jih spravljati v muzeje, če imajo umet- niško vrednost, so tudi v Angliji iz- postavili nekaj v muzej človeške zgo- dovine, kar ho nediipmno privlačen in mikaven eksponat: Pristali so na to, da hodo njihove ladje plule skozi Suez, plačevali bodo pristojbine Egiptu, s ka- terim se bodo v kratkem v Rimu, na nevtralnih tleh, začeli pogajati o ure- ditvi odnosov. Nič ne pomaga, če Gaitskell očita Macmillanu, da so sedanji pogoji za plovbo skozi Suez slabši, kot so bili tisti, ki jih je Egipt ponujal pred vo- jaškim napadom, ki sta ga sprožila Eden ir. Mollet Politični realizem, predvsem po gospodarski račun poslovnih krogov je terjal ta korak prav tako neizprosno, kakor terja vedno večjo trgovino med Anglijo in vzhodnim blokom. Francoska vlada se s tem angleškim korakom ne strinja. Nič čudnega! Tudi v Alžiru ne naredi koraka, ki ga nare- kuje pamet. Za jrancoske vladne kroge je zdaj najvažnejše, kako ohraniti pra- vice Izraela, čigar položaj, kakor pra- vijo, postaja dramatičen. Govori se, da bo Mollet spet sprožil Suez na Var- nostnem svetu. S to trmo se je umaknil gospodarskim težavam, ki pritiskajo na Fra7icijo, in z upanjem, da bo kaj opravil s ponovno potjo v Washington. ki zdaj po Rlchardsovi misijonski poti po Srednjem vzhodu zaključuje raču- ne o zapolnitvi vakuuma, ki je nastal po angleškem in francoskem porazu. S postavko »Komunistična nevarnost« se ameriško računovodstvo na Srednjem vzhodu najbrž ne bo pretolklo do so- lidne bilance, dokler ne bo pravilno ocenilo politične teže, ki jo predstav- lja Naserjeva ideja o iwlikem panarah- skem cesarstvu od Atlantika do Per- zijskega zaliva, pa tudi židovska država noče biti samo lutka v rokah ameriških poslovnih krogov. Mollet bo torej v Varnostnem svetu verjetno doživel raz- očarenje, tista operacija s poskusno ladjo, ki bi jo Izrael poslal pred Suez. pa utegne biti smešjia, kajti od veli- čine do smešnosti ni dolga pot. Pretekli teden je tekel v znamenju atomske vojne. Rezultata seveda ni, vsaj takega ne, kakršnega si želi člo- veška pamet. ZDA bodo začele s po- novno serijo atomskih poskusov, ki bodo trajali do septembra. Angleški poskus z vodikovo bombo se je baje sijajjio posrečil. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, moti nas le izraz »po- srečil«. Zdaj imamo tri atomske vele- sile, ki so »na jeziku« vse pripravljene opustiti atomske poskuse, vse pa jih vneto pripravljajo in tudi opravljajo. Ameriški admiral Burke je izjavil, da imajo ZDA toliko atomskega orožja, da z njim lahko popolnoma uničijo SZ, pa tudi SZ lahko isto stori z Ameriko. Rezultat je določeno ravnovesje in ad- miral Burke pravi, da je to stanje idealno, kajti ZDA in SZ si bosta dobro premislili, preden bi se odločili za uni- čenje severne polovice tega planeta. Pobornik za ustavitev poskusov z atomskimi bombami je Japonska. Sa- ma gradi atomske električne centrale, enako izjavljajo Nemci, da bodo v ne- kaj letih imeli vrsto takih central. Toda tudi te pomenijo nevarnost, kajti radioaktivni ostanki »miroljubnega« atoma so prav tako nevarni, čeprav se odvajajo in shranjujejo pod človeškim nadzorstvom. Vrhovni sovjet SZ je pi- sal ameriškemu kongresu in angleške- mu parlamentu, naj vse storita za atomsko razorožitev. To so nedvomno lepe besede. Vendar nekdo mora za- četi z dejanii. Tu pa se ne premakne nikamor. Nemški zunanji minister Brentano je v volilnem govoru morda najbolj jedrnato pokazal, zakaj tako: »Samo strah pred maščevanjem zago- tavlja svetoi'ni mir«, je dejal. To se pravi, človeška kultura, humanizem in podobni in še lepši rekviziti, s katerimi je opremljen človeški duhovni svet, vse to ni nič, velja samo šiba, strah! Mo- rebiti je Brentano s tem tudi povedal tisto, kar je tako značilno za nemško zgodovino. Kaj pa, če nekdo nemškemu »bogu« vtepe nekoč v glavo, da je spet napočil čas za Blitzkrieg, za uresni- čenje pohlepne himne »Deutschland iiber alles?« To ni izključeno, čeprav Brentano trdi, da se Nemčiji niti sa- njati ne sme o tem, da bi bila še kdaj velesila. Vitam- impendere vero, živ>ljenje je treba posvetiti resnici, je zapisal ogor- čeni rimski pesnik Juvenal, za njim pa si je ta verz vzel za življenjsko de- vizo J. J. Rousseau. Resnici! Kje je resnica? V Brentanovi izjavi ali v Adenauerjevi, ki se je pobahal, da je v sedmih letih vzdignil Nemčijo na raven enakovrednega in odgovornega vrstnika v medn<}rodnem življenju? Skrivnost zla, ki človeštvu ne da do sape, je res težko pogruntati. Naj bi to zlo vendarle človeška pa- met nekoč potlačila kakor grški bog Eol vetrove v mehove! Skoda zemlje in človeštva, postavim samo naših ne- bes pod Triglavom, o katerih je pred več kot 100 leti naš pesniški prvak zapel: »V dnu zad stoje snežnikov ve- likani, polja, ki spred se sprosti, lepo- tije... na desni griček za gričkom skrije«. Ta naša »podoba raja« in naš človek, ki hrepeni po boljšem življenju, do katerega ima pravico, morata pre- živeti. Na zborih volivcev v celjski ob231nl razpravllafo o družbenem planu in proračunu Glas volivcev naj bi nc zadel na gluha ušesa Te dni razpravljajo na zborih voliv- cev v celjski občini o družbenem planu in proračunu. Eden med prvimi zbori volivcev je bil v prvi četrti, na kate- rem je občinski odbornik tov. Rado Jen- ko volivcem obrazložil osnutek občin- skega plana in proračuna. Kljub komaj 50 volivcem je bil zbor po vsebini ob- ravnavanih vprašanj zelo pester. Ker je naš list o predlogu družbenega plana celjske občine že pisal, se bomo v tem sestavku omejili le na razpravo, ki je bila dokaj tehtna in aktualna. Volivci so predvsem hoteli opozoriti ljudski odbor na nekaj perečih proble- mov v Celju, ki bi se, vsaj nekateri, dali rešiti brez večjih finančnih izdat- kov. Najprej so načeli vprašanje pro- storov za šolo in internat vaienske_mla- dine. To stanje ie v Celju obupno. B'li so že izgledi, da bodo vajenci dobili prostore hotela Savinje, ki so bili do- slej nezadostno izkoriščeni, hotel pa je bil tudi skoro do nedavnega nerenta- bilen. V zadnjem času pa izgleda, da bo ta zamisel padla v vodo, ker se ne- kateri zopet zavzemajo za hotelsko zmo- gljivost, zlasti glede prenočišč, ki jih v Celju primanjkuje. Nekateri volivci so izrazili mnenje, da se preveč daje pou- darka gostinstvu, od katerega je tre- nutno več dohodka, zapostavljajo se pa šolski problemi, gd česar bo imela skup- nost v doglednem času veliko večje ko- risti. Precej živahna je bila razprava o nujni potrebi, da bi končno Celje do- bilo ljudsko in mlečno restavracijo. O tem se je v Celju na raznih sestankih že dalj časa mnogo govorilo, ostalo pa je le pri besedah. Volivci so bili mne- nja, da sedanja ljudska restavracija ne odgovarja svojemu namenu, primernih lokalov pa je v Celju za tako potrebo dovolj, saj so sedaj nekateri gostinski Ickali, cd 57 gostišč v celjski občini, ne- zadostno izkoriščeni. Ker je Celje močno industrijsko mesto, je ta družbeni pro- blem postal tako pereč, da terja nujno rešitev. Skrb za družbeno prehrano bi morali poleg občine prevzeti tudi celj- ski delovni kolektivi, saj je znano, da mnogi delavci nimajo urejene prehrane, hkrati pa bi s tem razbremenili številne zaposlene žene. Interes celjskih podjetij b' moral biti za rešitev tega problema večji kot doslej, saj bi brez dvoma to vplivalo tudi na večjo storilnost. Zato bi morda kazalo, da bi podjetja za iz- boljšanje družbene prehrane žrtvovala tudi nekaj sredstev iz sklada za prosto razpolaganje. Volivci so se zavzemali tudi za ure- ditev mlečne restavracije ter se je na kraju uveljavila misel, da .bi v ta na- men lahko poslužila slaščičarna Zvezda, ki ima za to že urejene prostore. Po- trebno bi bilo, da preusmerijo poslo- vanje tako, da bo v skladu z namenom mlečne restavracije, kar pomeni, da bi namesto likarjsv, žganja in konjaka raje nudili gostom razne mlečne jedi, različne jogurte itd. Volivci so bili mnenja, da je oba ta problema možno rešiti, če bi se odgo- vorni ljudje pri občinskem ljudskem odboru za to boli" odločno zavzeli. Po- trebe so tu, za njihovo realizacijo pa niso potrebna denarna sredstva, zato vo- livci pričakujejo skorajšnjo rešitev. Tem željam volivcev se je pridružila še želia, da bi občina vsaj simbolično v svojem proračunu podorla gradnjo celjskega ljudskega kopališča s primer- no vsoto in tako dala poudarek važno- sti te gradnje, ki je sedaj odvisna le od prostovoljnega dela in prispevkov celjskih kolektivov. Tudi celjski muzej je potreben nujnega popravila. Vsled po- manjkanja denarnih sredstev pa se to vprašanje iz leta v leto odlaga. Ker je to ustanova, katero obiskujejo tudi lju- dje iz drugih krajev in inozemstva, bi kazalo, da bi se občina, čim bi bile dane možnosti, tega problema lotila. Zaen- krat pa so občinska sredstva premajhna, da bi ugodila vsem željam in potrebam volivcev. Volivci so na kraju še želeli, naj bi občina bolj skrbela, da bi se predpisi o javnem redu v mestu bolj upoštevali. Predvsem gre za to, da se v središču mesta ponoči zbirajo razgrajači ter s svojim vpitjem motijo speče delovne ljudi. Tako početje gotovo ne dela časti mestu, zato bi morali merodajni organi proti takim razgrajačem bolj energično nastopiti. Volivci so prosili odbornika celjske občine tov. Jenka, naj s temi problemi seznani občinski odbor, da bi jih sku- šal rešiti. Ce bodo volivci videli, da se njihov glas upošteva vsaj tam, kjer ni vezan na denarna sredstva, ki jih ob- čina nim.a, bd tudi na zborih volivcev prav gotovo tudi večja udeležba kot je bila na tem zboru volivcev. Celfani in celjsfta podfeff'a priskočile na pomoč! LJUDSKO KOPALIŠČE ŽE BETONIRAJO Gradbeni odbor Ljudskega kopališča v Celju se je v zadnjih mesecih s tak- šno požrtvovalno vnemo lotil dela, da la- hko verian-i^mo obljubi, da se bomo le- tošnje poletie ž? kopali v bazenu. Ven- dar sam gradbeni odbor z malenkostnim številom pro-tovoljcev zadane naloge ne bo mogel izpolniti, če ne bodo Celjani množično priskočili na pomoč. Ne mo- rem mimo dejstva, da je delovni zanos za prostovoljne delovne akcije pri celj- ski mladini zamrl. Zgled bi ji lahko bila ljubl.>anska mladina, ki si vse šport- ne objekte večji del sama gradi. Prav tako tudi velenjska mladina. Morda Celjani ne bi tako pozabili svo- jih obljub, če bi si v teh dneh ogledali, s kako resnostio poteka načrtno delo na gradbišču Ljudskega kopališča! Tla so pripravljena in z betoniranjem bodo pri- čeli že ta teden. Skupno je bilo do danes opravljenih preko 6300 prostovoljnih de- lovnih ur. Gradbeni odbor vztraja pri svoii obljubi, da bo za praznik mesta Celj? — 20. julija — Ljudsko kopališče dograjeno in že služilo svojemu namenu. 2e prei smo omenili, da se je celjska mladina v premajhnem številu odzvala za prostovoljno delo pri Ljudskem ko- pališču. Krivični pa bi bili, če pri teh »očitkih-< ne bi izvzeli mladine Vajen- ske šole I., ki med celjskimi šolami častno izstopa in je doslej napravila na gradbišču že 1111 prostovoljnih delov- nih ur. (Vajenec Znider Bogomir sam je napravil 75 prostovoljnih delovnih ur — skoraj polovico toliko, kot je napravila I. gimnazija s preko 1000 dijaki). Od ostalih celjskih šol je II. gimnazija da- la 458 delovnih ur. Vajenska II 312, Učiteljišče 211, I. gimnazija 169, ostale šole pa tudi manj kot 100 ur. Od celjskih podjetij je Potrošnik pri- speval največ prostovol.inih delovnih ur — 505, nadalje Stavbenik s 435 urami, Mlekopromet s 312 urami. Graditelj 149, Emajlirana 190, Uslužbenci OLO 183, ostala podjetja pa nekaj pod 100 ur. Pla- valni klub Neptun je napravil 267 pro- stovoljnih delovnih ur. Gradbeni odbor je odločil, da delav- cev iz proizvodnje ne bo vabil na grad- bišče, pač pa so nekateri kolektivi skle- nili, da bodo v ta namen udarniško de- lali v podjetjih, podjetje pa bo denar odstopilo Ljudskemu kopališču. Doslej sta to prakticirali že podjetji iVIetka in Toper — verjetno pa še nekaj drugih, ki pa poročil še niso dostavila. Prevozi zasipnega materiala predstav- ljajo za gradbišče trenutno najbolj pe- reč problem, sai so vezani izključno na prostovoljne prevoze. Kljub temu, da nekatera podjetja dajo na razpolago pre- vozna sredstva in že dalj časa zelo po- žrtvovalno prevažajo material, rabi gradbišče še kakih 4000 m-' zasipnega materiala. Zato gradbeni odbor poziva vsa celjska podjetja, ki imajo prevozna sredstva, pa se doslej še niso odzvala vabilu, naj priskočijo na pomoč. Prav tako naj bi tudi zasebni vozniki žrtvo- vali vsaj nekaj prostovoljnih voženj. »Prevozništvo« Celje ie doslej prevozile že 200 m«. Cinkarna 147, Elektro Celje 136, OZZ Celje 80, OLO-Uprava za ce- ste 80, Mlekopromet 73, Graditelj 60 m-'. Z manjšimi prevozi so pomagala tudi nekatera druga podjetja. Sejem prometnih sredstev od 25. maja do 2. junija v Ljubljani Vse gospodarsko razvite države po- svečajo zelo veliko pozornost prometu in njegovemu razvoju, kajti sodobno razvita prometna služba precej prispe- va k razvoju celotnega gospodarstva ter tako tudi k zboljšanju življenjskega standarda. Zaradi tega bomo tudi pri nas v pri- hodnje posvečali prometu mnogo več po- zornosti in finančnih — investicijskih sredstev. Cim racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev nam nalaga dolž- nost kompleksnega proučevanja celotne prometno problematike. Prav zaradi te- ga so sejmi prometa in prometnih sred- stev ena izmed primernih oblik za po- speševanje prometa. Ravno z ozirom na gornja dejstva pri- rejamo sedaj, prvič v zgodovini naše države, tudi pri nas prvi specialni se- jem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo. Sejem prometnih sredstev bo v Ljub- ljani na Gospodarskem razstavišču in bo trajal od 25. maja do 2. junija. Na tem sejmu bo sodelovalo do 80 domačih in tujih podjetij. Izdelke bodo razstav- ljala tudi podjetja iz 9 raznih držav in sicer: iz Zapadne Nemčije, Italije, Av- strije, ZDA, Vel. Britanije, Francije, Švice in Izraela. Obiskovalci velesejma bodo imeli priliko videti najnovejše teh- nične dosežke v cestnem prometu, torej od koles, raznih majhnih sodobnih mo- tocikljev do priljubljenih avtomobilčkov, razkošnih limuzin, udobnih avtobusov, kamionov itd. Interesenti bodo dobili na sejmu tudi vsa tehnična in komercialna navodila. Sklepali bodo lahko tudi komercialne zaključke. Obiskovalci seima imajo 25% popust na železnici, vendar morajo že na odhodni postaji zahtevati skupno z vozno karto ustrezni obrazec za popust. FRANKOLOVCANI SO LEPO PROSLAVILI SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK Prebivalci Frankolova so slavili 23. maja svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko je bilo Frankolovo 1943 prvič osvobojeno. Zvečer je bila slavnostna akademija, na kateri so sodelovali učen- ci osnovne šole in mladi zadružniki. Hmelja nj dovoli... (Nadaljevanje s 1. strani) nameravajo poskusno uvesti tudi vetro- brane, sicer pa 'bo morala s'časoma me- hanizacija zajeti vse hmeljarstvo. V razpravi so razčlenili vprašanje vod- ne skupnosti ter ugotovili, da je treba tudi z vodo gospodariti smotrno in da predstavlja porečje Savinje pravzaprav enotno področje. Direktor »Hmezada« tov. Bobovnik je govoril o razmerju med trgovino in proizvc-^n-o hmelja. Med drugim ,je po- udaril, da pomeni lanska kvaliteta hme- lja izgubljanje ugleda savinjskih hme- ljarjev v tujini, kljub temu, da so bile vse količine razprodane že v septembru. Opozoril je tudi na nesorazmerje med iz- vozom (95 odstotkov hmelja) in domačo potrošnjo. ZA ALI PROTI? Za letošnje leto predvideva Poslovna zveza precej'šnje spremembe v gospo- darjenju. Tako nameravajo organizirati nagradno tekmovanje za hmeljarje, saj bodo s takšnim načinom dela izboljšali kakovost, pa tudi proizvodnost too večja. Mnogi so se sicer predloženemu načinu nagrajevanja upirali, češ, da je preeno- stranski in neobjektiven, toda ko je to- variš Miran Cvenk, predsednik poslov- ne zveze v Žalcu, podrobneje razložil si- stem nagrajevanja, je bil pravilnik so- glasno sprejet. MLADINSKI PEVSKI ZBOR I. GIMNAZIJE PREJEL ZLAT LOVOROV VENEC Pretekli teden je v Ljubljanski Fil- harmoniji koncertiral mešani mladin- ski pevski zbor I. gimnazije pod vod- stvom dirigenta fprof. Egona Kuneja^ Zbor, ki že nekaj let nosi naslov naj- boljšega mladinskega pevskega zbora Jugoslaviji, tudi to pot Ljubljančanov m razočaral. Mladi pevci so z dirigentom vred želi val navdušenja. Nastopili so z istim programom kot v Celju in D^' brovniku. Dvorana je bila nabito polna- Navzoč je bil tudi predsednik Republi- škega odbora Svobod in prosvetnih dru- štev, tov. Ivan Regent, skladatelj Mark« Tajčevič iz. Beograda in več priznani'' kritikov. Glasbeni pedagogi v Ljublja"?' so mlademu pevskemu zboru v zna*^ priznanja poklonili zlat lovorov veneC; Isti dan je njihove pesmi snemal tudi ljubljanski radio. Poleg Mladinskega pevskega zbora ^, v Ljubljani isti dan nastopil še pionirs^^! pevski zbor iste Rimnazije. ki ga vooj tov. Jože Kores. Tudi ta zbor je izzval mnogo navdušenja in se v Ljubljani 1^' po uveljavil. Obupane C naicl Sieno . . . Gye Mollet: Zame življenja ni, Zmaga, osvoboditev, socializem — TO JE TITO Naša najnovejša zgodovina, je prepolna revolucionarnih gibanj in progresivnih zamahov, je p©, stavila pred naše narode velike in resne naloge. V tem času, predvsem pa med dvema svetovnima vojnama, ki je pomenil pripravno obdobje za vse, kar je sledilo naposredno pred drugo svetovno vojno, v teku voj- ne in neposredno izza nje vse do današnjih dni, je delavski razred in preko njega vse naše ljudstvo našlo v tovarišu Titu močno oseb- nost. On je z močjo svoje nezlom- ljive volje, s principielnostjo svo- jih stališč, s čvrsto povezanostjo 7 interesi delavskega razreda, do- movine in socializma ter z jasni- mi perspektivami razvoja stal na čelu revolucionarnega gibanja. Iz- kušeni vodja partije, organizator oborožene borbe proti okupatorju, popularni vojni komandant, pri- ljubljeni vodja socialistične gra- ditve, priznani državnik in poli- tik — to so dejstva, ki so tesno povezana z osebnostjo tovariša Tita. On je postal eno — s par- tijo, delavskim razredom in dr- žavo. Konsolidacija in utrjevanje enot- nosti Komunistične partije Jugo- slavije v letih 1937-1938 je pred- stavljala nujen pogoj za nadalj- nji razvoj delavskega gibanja in zmage jugoslovanskih narodov *v borbah, ki so sledile. Ta impera- tiv časa je bil izvršen pod nepo- srednim vodstvom tovariša Tita. Ko letos slavimo 65-letnico Tito- vega rojstva, slavimo hkrati tudi 20-letnico od tistih zgodovinskih dni v razvoju KPJ, ki so tako tesno povezani z zgodovino naših narodov ter hkrati nerazdvojno vezani na osebnost tovariša Tita. Vse to je simbolično povezano s Titovim imenom. Bratstvo in enotnost naših na- rodov, ustanavljanje enot narodno- osvobodilne vojne hkrati z usta- navljanjem osnov nove države, nadaljnji razvoj te državne iz- gradnje, ki je rasla vzporedno z razvojem NOB in ljudske revolu- cije, — vse to je dobilo v oseb- nosti tovariša Tita svojo polno re- alizacijo in pomen. In kgnčno: z.maga, o«vcl)oditav, socializem... To je Tito. On je simbol. On je poosebljenost vsega tistega, kar predstavlja revolucijo, borbo, zma- go in svobodo. Ko gradimo socializem v svojih specifičnih pogojih, je Jugoslavija zelo močno vplivala na tokove so- dobnega razvoja socializma v sve- tu. Delavski sveti, socialistična demokracija, neposredno sodelo- vanje proizvajalcev pri upravlja- nju gospodarstva in družbe — predstavljajo prelomnico v sodob- nem razvoju menarodnega delav- skega gibanja. Zato ti momenti niso več stvar jugoslovanske pra- kse, temveč predstavljajo idejno stvarnost, pridobitev sodobnega socializma. Razen tega principi miroljubnega sodelovanja med na- rodi, aktivne koeksistence, dosle- den boj za te principe, za mir v svetu, to so načela, zaradi kate- rih je ime tovariša Tita in Jugo- slavije znano daleč izven meja naše domovine. In na kraju naj končamo z be- sedami tovariša Tita, ki jih je iz- rekel pred nekaj dnevi: ^>Pravo državništvo se izraža predvsem v sposobnosti voditeljev in odgo- vornih ljudi sploh, da razumejo in izrazijo razpoloženje in težnje naj- širših ljudskih slojev.« Vsled tega je tovariš Tito ve- lik revolurirnar, đ'žavnik in ve- lik humanist, vodja ljudskih mno- žic. Za vse nas pa je njegov roj- stni dan praznik mladosti in ra- dosti. 24. MAJA — Stev. 19. 3 STRAN Z iiafeljiiom v pnbDici... Prileten prizor na celjskih ulicah v teklib dneh . .. ■ Povorka abiturientov mestnih ulicah, potem pa v skupi- t, križem kražem ... Svet pripada mladim! Tu rdeči, tam spet bcii nagelj- ni v gumbnicah. Mladi ljudje v sveča- fiih opravah, cvetočih lic . . . Kako ne, saj so mladi?! Pomlad je tu, poletje pred vrati. Odšli bodo na skupne izlete. Eni k morju, drugi v hribe. Hm, neka- tere še čakajo popravni izpiti. Učenje v pasji vročini z nogami v umivalniku in mokrim robcem na čelu. medtem ko se bodo drugi kopali, se plazili po čereh. Ko pa bo poletje minilo, se bodo iz metuljev spremenili spet v bube-bruce, drugi bodo pristali na prvih službenih mestih, sem in tja pa kdo celo v za- konu, če se čez poletje izcimi ljubezen — v kolikor se še ni? Kdo bi ugibal? Z vsakim korakom so pač bliže resnič- nemu življenju, ki ima zanje priprav- ljen Dol J ali manj nieliak ter več ali manj trden sedež. Vsak je pač svoje uiode kovač... Naš sodelavec je ujel skupino abitu- ientov prve gimnazije v trenutku, ko nekam silno zadovoljni obračajo osem- letni »mučilnici<< hrbte. Kdo ve, če se komu izmed njih ne bo še kolcalo po njej. ko bo spoznal, da je vse življenje šola, toda z veliko manj šale... (Opomba: Le brez strahu. Sodelavec uredništva je nekoliko piker, toda sa- mo iz zavisti, ker ni več tako mlad. Urednik Stroj na hidravlični pogon v lesni industriji prvikrat v Jugoslaviji v lesnoindustrijskem podjetju »savinja« v celju so pred dnevi odprli nov obrat za izdelavo furnirjev — izkorišča- li bodo trdo hlodovino nadpovprečnih kakovosti — stroj za rezanje hlodovine je izdelan v železarni štore in v gu- štanju — z izdelavo furnirjev bo imelo podjetje 300 milijo- nov dinarjev prometa — furnirje bodo delali predvsem za domaČe potrebe Pred dnevi so na Zgornji Hudinji v lasnoindustrijskem podjetju »Savinja« odprli nov Obrat za izdelavo furnirjev. Podjetje je do sedaj predelalo letno 33 tisoč hlodovine. Ker pa so zaloge mehke hlodovine precej omejene, so uporabljali tudi trdo hlodovino, ki pa jo v Sloveniji prav tako primanjkuje. Zaradi tega je »Savinja« pričela z uvozom trde hlodo- vine iz Hrvatske, vendar se je izkazalo, da je ta hlodovina mnogokrat nadpov- prečne kakovosti, posebno slavonski hrast in bukev. Zaradi tega so že pred tremi leti začeli v podjetju razmišljati, kako bi čim bolje uporabili to hlodovino, dokler se niso odločili, da jo bodo pričeli predelovati v furnirje. Ker je furnirnic v Jugoslaviji v razmerju s potrebami domačega in inozemskega trga malo, je prav, da so se tudi v Celju odločili za to panogo lesnoindustrijsike dejavnosti. PRVI FURNIRJI V CELJU Obrat furnirnice v pK>djetju »Savinja« je zaživel tako, da so adaptirali del sta- rega poslopja, stroj za rezanje furnirjev pa so dali izdelati doma, v Storah in Guslanju. Denarna sredstva so dobili tako, da so razprodali stare stroje pa tudi tiste, ki jih podjetje ne bi več moglo uporabljati. Posamezne dele stroja so odlili po do- mačih načrtih v Storah, le stroj za hi- dravlični pogon je kupljen v tujini. To je tudi prvi primer v Jugoslaviji, da uporabljajo hidravlični pogon, ki ima 14 atmosfer pritiska, v lesni industriji. Kljiib temu, da je stroj izdelan doma, prav nič ne zaostaja za preciznostjo uvoženega. KORISTNOST FURNIRNICE? Nekateri menijo, da je furnirnica Celju nepotrebna, brezkoristna. Za ilu- stracijo samo to, da bo imelo z izdelo- vanjem furnirjev podjetje 2C0' do 30O milijonov dinarjev prometa na leto, pri čemer bo preko 70{} tisoč dinarjev do- bička. Prav tako se bo precej zmanjšala tudi režija, saj bo ostalo isto število de- lavcev {22), ki bodo delali v dveh iz- menah. Stroj za rezanje furnirjev napravi 15 do 25 rezov v minuti, neredkokdaj pa tudi 28 rezov — seveda je to odvisno predvsem od vrste hlodovine. Tako bo »Savinja« z novim obratom, furnirnico, lahko vsaj delno krila s furnirji domač trg. Kasneje pa, ko ne ibomo imeli sami več velikih potreb, pa bo začela zalagati tudi tuja tržišča. Misli oh ohishu na Kocenovi domačifi v Hotunjah pri Ponihvi Lepa si zemlja slovenska in blagor mu, komur rodiš! Lepa in vesela si v poletnem soncu, ko zelenita travnik in gozd, ko vriskajo beli domovi posejani po valovitih gričih, lepa si jeseni in po- zimi, ko te ovijejo megleni pajčolani in se obdaš z melanholično konturo, najlepša pa si, kadar nam v svojem plodnem snovanju podariš velikega člo- veka, ki zanese,naše malo ime v svet, da nas v njemu afirmira in potrdi na- šo narodno bitnost. Lepota pa je mnogolična, nešteto od- tenkov ima. Vsaka pokrajina ima svo- jo: Gorenjska mogočnost. Dolenjska ofožnost, Prekmurje daljave, Štajerska pa veselost. Kot vriski tega veselja so griči, v sredi katerih leži stari trg Šentjur in njegova okolica. Zanimiv je ta košček sveta: pod liričnim vide- zom terciemih naplavin skriva skriv- nostni svet kraških jam, izvirkov, po- žiralnikov in ponikalnic (Ponikve!) Kot da bi ta del slovenske zemlje črpal po- sebne sile iz tega dvojnega sveta, tako mnogolične ljudi nam je doslej poda- ril: znanstvenike (Kocen), književnike (Zagajška in Slomška), glasbenike (dru- žino Ipavec), graditelje (Pečnika) in heroje (Malgaja). Zanimivo je, da je dalo to izrazito prehodno ozemlje tudi velikega geo- grafa in kartografa. Blaž Kocen (1821 do 1871) je bil svoječasno eden onih srednjeevropskih znanstvenikov, ki so polagali temelje modemi geografiji in njenemu pouku v šolah. Izdal je vrsto šolskih knjig, ki so se uporabljale na vseh avstrijskih osnovnih in srednjih šolah skozi 35 let prav do leta 1898, doživele tudi do 43 izdaj in bile pre- stavljene v skoraj vse nacionalne je- zike stare monarhije (slovensko izdajo je pripravil Lapajne leta 1879). Izdelal je mnogo kartografskih elaboratov in objavil vrsto razprav, med njimi »Kli- ma na Goriškem«, »Geografija in sta- tistika«, »Specialna geografija« itd. Blaž Kocen se je rodil leta 1821 v Hotunjah, malem zaselku razloženem po položnem griču nad Ponikvo. Rojst- na hiša — lepa lesena baročna stavba z letnico 1755 — je etnografsko najpo- membnejša in najstarejša lesena do- mačija v šentjurski okolici. V njeno severno steno so vdelali slovenski geo- grafi leta 1921 spominsko ploščo, v ka- teri slavijo Kocenove zasluge za razvoj slovenske geografije. Toda od ^akrat je minilo 36 let in stavba ni bila ni- koli obnovljena. Na srečo lep sadov- njak zakriva pogled na podrtijo — dom velikega Slovenca — na katerem se kot v bridek zasmeh košati marmorna spominska plošča. Na mah človeku iz- gine iluzija v soncu se kopajoče oko- lice, lepe in plodne, ki je prispevala svoj delež v zakladnico slovenske kul- ture, ki pa sedaj ne najde skromnih sredstev, da bi očuvala slamnato kmeč- ko streho, pod katero je tekla zibelka enega njenih velikih sinov. Ce merimo vrednost naroda po temu, kako časti svoje velike prednike, se mi lahko sra- mežljivo umaknemo daleč, daleč nazaj v vrsti evropskih narodov. Ne gre za panteon — gre za ubogo slamnato stre- ho, ki kliče po rešitvi. Še ene zime stavba ne bo vzdržala in tako se lahko zgodi, da bo podrti dom pokopal pod seboj marmorno ploščo, katero so naši očetje vzidali vanj, da bi počastili spomin Blaža Kocena, na katerega smo mi enostavno »pozabili«. C J Od 24. avgusta do 4. septembra bo v Celju več gospodarskih, kul- turnih, špgrtnih in drugih prireditev pod naslovom »Celje 1957«. Gre za vrsto pomembnih dogodkov, ki bi naj pripomogli do večje aktivizaclj« delovnih kolektivov, družbenih organov itd. in ustvarili piogoje za rešitev nekaterih perečih problemov mesta Celja. Pripravam in prireditvi sami bo dal primeren poudarek naš list. Zato bomo p»d posebno rubriko »Celje 1957« pisali o delu organizaciljskega odbora, nadalje o pripravah delovnih kolektivov na razstavo, o načrtih družbenih organizacij in podobno. Uredništvo USTANOVLJEN JE ZAVOD »CELJSKA RAZSTAVA« Letošnje prireditve pod naslovom »Celje 1957« bo pripravila posebna usta- nova s samostojnim finansiranjem »Celjska razstava«. Sklep o ustanovitvi zavoda je sprejel na predzadnji seji Okrajni ljudski odbor v Celju. Za direk- torja zavoda je bil imenovan tov. Viktor Gorinšek. Zavod pa ima tudi svoj uprav- ni odbor, ki mu predseduje tov. Rado Jenko. Za podpredsednika upravnega odbora je bil izvoljen dr. Marijan Bele. V okviru razstavnega odbora dela več komisij, kot n. pr. komisija za razstavo industrije, obrti in trgovine, komisija za ■razstavo šolstva, zdravstva in Ljudske tehnike, komisija za kmetijsko razstavo, komisija za kulturne prireditve, komi- sija za propagando, komisija za izdajo »Celjskega zbornika« itd. \ NOVOST V PROIZVODNJI — OSNOV- NA MISEL GOSPODARSKE RAZSTAVE Po sklepu upravnega odbora »Celjska razstava« bo razstava industrije, obrti in trgovine urejena v prostorih novega upravnega poslopja Tovarne emajlirane posode v Gaberju. To ne bo običajna raz- stava izdelkov, kot smo jo bili navajeni gledati v prejšnjih letih, temveč bodo na njej dobili prvo mesto novi izdelki delovnih kolektivov, predvsem pa listi, ki jih naša široka potrošnja močno po- greša in potrebuje. Kmetijska razstava bo pripravljena na območju Kmetijskega gospodarstva LDva. Tudi tu bodo poudarjena stremlje- nja po osvajanju najnovejših agroteh- ničnih ukrepov. Zato bodo nazorno pri- l-.szani uspehi, ki jih je moč doseči s pravilnim gnojenjem, primerno strojno obdelavo, umetnim namakanjem in po- dobno. Razstava šolstva — v tem sklopu bo .'melo glavno besedo strokovno šolstvo — zdravstva in Ljudske tehnike bo ureje- na v prostorih novega trakta Zdravstve- nega doma ob Gregorčičevi ulici. OB 20-LETNICI ^JUGOSLOVANSKIH BISEROV ^ Letos praznujemo 20-letnico izida pr- ve številke mariborske ilustrirane pro- pagandne revije >->Jugoslovanski biseri«. Delo, ki so ga opravljali »Jugoslovan- ski biseri« predvsem na področju pro- pagande turizma v »Slovenskem Sta- jerju«, je bilo temeljito, stvarno in uspešno. Z lepimi slikami in tehtnimi članki so vzbujali in širili zanimanje za deželo, ljudi in njihovo delo, prika- zovali so vse zanimivosti in znameni- tosti dežele med Dravo in Savo, od Sa- vinjskih Alp do Prekmurja. Jubilejna številka te domače revije bo izšla prav v l^u, ko bo dograjena Po- horska vzpenjača — neprecenljiva pri- dobitev za turizem v Podravju in hkrati velika turistično gospodarska zmaga Maribora. AGROTEHNIKA CELJE sprejme za takojšen nastop vestnega, treznega šoferja. Marija Ogrinc je praznovala svoj 99, rojstni dan Toplo spomladansko sonce se je uprlo v pročelje male hišice pri mostu v Lis- cah. Prijazno je posvetilo v razorani obraz ženice, ki je sedela pred hišo in mežikaje upirala oči v sončno pokrajino. Izgledalo, je, da je nekoga pričakovala. Hodili so mimo ljudje — tujci brezbriž- no — domačini pa so se ustavljali in Ogrinčevo mamco prijazno pozdravljali. Vedeli so, da je ta dan izpolnila 99 let in da stopa stoletnici nasproti. Mnogo iskrenih rok je že stisnila ta dan, mnogo srečnih voščil je žs bilo izrečenih — toda Marija Ogrinc je le še dbsedela pred hišo in nekoga vztrajno pričakovala ... 2e nekaj let jo za rojstni dan obisku- je deputacija Celjanov, ki jo sestavljajo zastopniki občinskega in terenskega od- bora RK ter zastopnik socialnega skrb- stva. Z najrazličnejšimi zavoji in darili Pridejo — mala Jagoda pa jih spremlja s šopkom spomladanskega cvetja. Mam- dobro ve, da tudi letos ne bodo po- ^bili nanjo. In res se je ustavil avto pred malo hiši- Oči starice, ki še prav dobro razli- kujejo obraze, so se nasmehnile prišle- cem v pozdrav. Da, nje je pričakovala, sproščeno se jim je nasmehnila, ko so po vrsti začeli stiskati roke. Mala ^^goda ji je poleg šopka izročila še ibelo kuverto — denarno podporo socialnega skrbstva. Miza se je obtežila s paketi: |"iž, kava, sladkor, keksi. En zaboj je bil precej težak. V njem so bile stekle- |iice vinca, ki ga Ogrinčeva mamca v teh ^^tih posebno ceni. Ko so bile čestitke pri kraju, je jutoi- .■^ntka povabila družbo v hršo na kozar- ^^»^ vina in prigrizek. Pripovedovala am je zanimive storije iz svoje mlado- .^1. o težkih dneh, ko se je kot pastirica ^ Pozneje kot dekla in viničarka borila vsakdanji košček kruha. Rodila se je ^ ^^ntrupertu nad Laškim. S svojimi .Rjavimi rokami, ki se niso strašile no- ^enega, tudi najtežjega moškega dela, s šestindvajsetimi leti našla življen- Off^^ druga, kateremu je rodila 9 otrok, j^fi teh živijo danes le še 3 hčerke. iHčer- ' pri kateri danes mati preživlja svojo brezskrbno starost, nam je z ljubeznijo, pa tudi skoro malce z zavistjo pripove- dovala, kako jo mati še danes v pogledu zdravja prekaša. Resno bolna še sploh ni bila nikoli, saj je njena kartoteka pri bolniški bla- gajni še vedno prazna. Zavidanja vredne so predvsem njene oči, ko še danes čita brez očal in »vdeva šivanke« svoji preko 60 letni hčerki. Muhasto letošnjo zimo je prestala brez najmanjšega prehlada in je večji del prebila v svoji topli izibi. Spomladansko sonce pa jo zdaj že pri- vablja na zrak in preždi pred hišo na klopici tudi po več ur na dan. Edina nadloga, ki jo muči, je naglušnost in noge jo pač nočejo več ubogati, ko bi še rada stopila k tej ali oni sosedi na maj- hen klepet. Sicer pa ne pogreša ničesar, ker hčerka z družino izredno lepo skrbi zanjo in ji po svoji moči, kljub obilici dela. lajša dclgočasne in samotne dni. Terenske organizacije, predvsem pa RK in socialno skrbstvo tudi skr'bijo, da stara ženica, ki si v skoro 8G garaških letih ni mogla ničesar prihraniti za sta- ra leta, ne trpi pomanjkanja. Pri taki skrbi lahko Celjani upamo, da bo Marija Ogrinčeva v prihodnjem maju prazno- vala svojo stoletnico. Trije medvojni rojstni dnevi tovariša Tita VsahPfltni Zimaj sredi srdite iiorbe... v maju leta 1943 se je začela peta sovražna ofenziim. V teh težkih in usodnih dneh se je to- variš Tito nahajal v Zabljaku. Njegov šotor je hil kak kilometer daleč od m^alega mesteca pod Durmitor jem v bližini Črnega je- zera. Na sam 25. maj je nemška avi- acija ztačela bombardirati Žab- Ijak. Kot da je pod njimi indu- strijsko velemesto, so od četrte do sedme ure popoldne v valo- vih nadletavale »štuke« in spu- ščale bombe. Po sedmi uri je na- mesto mesteca ostal samo še kup ruševin in pogorišč. Toda bombe niso padale samo na mestece. Tudi okoli Titovega šotora so treskale, da se je Vrhovni ko- mandant moral umakniti med durmitorsko pečevje. Ker so sovražne kolone prodi- rale z večih strani proti 2ablje- ku, je tovariš Tito ukazal umik v smeri Pive. Umik se je moral izvršiti ponoči. Cim se je stem- nilo, so se partizanske enote dvig- nile k pohodu. Noč je bila deževna in zameg- ljena. Kozja steza, po kateri smo hodili, je bila blatna in spolzka. Tu in tam je bilo blato pomešano z starim snegom. Tito je jahal v koloni, toda kmalu je moral s konja, ki ni več mogel varno stopati. Pred njim je stopal par- tizan z slabo svetilko, da bi vsaj malo razsvetil pot. Toda tudi to ni nič pomagalo. Tito je skupaj z ostalimi brodil po blatu do ko- len. Obupno težka je bila noč in okoli polnoči smo se povzpeli na enega izmed durmitorskih vrhov — Stuoc. Ko smo bili na vrhu, sc je kolona ustavila. Tito je se- del na kamen, da bi si odpočil. Bil je utrujen, bled in obleka mu je bila vsa poškropljena z bla- tom. Prižgal si je cigareto in vprašal: — Kje se nahajamo in kako visoko? Povedali so mu ime vrha, ki leži 2.100 metrov nad morjem. Tudi to noč, ko je dež in megla utrujala, ko je zmučene ljudi silil spanec, Tito ni pozabil iia ra- njence. Povprašal je po njih, ker je vedel, da je bilo v Zabljaku zelo hudo. Ko so mu sporočili, da so ranjence evakuirali po isti poti se je globoko zamislil in dejal: — Koliko trpljenja in naporov je bilo treba, ko celo mi zdravi komaj vztrajamo ... — Tedaj se je nekdo v koloni oglasil: — Ce bi sovražnik vedel, da se naš Vrhovni komandant prebija s tolikim številom ranjencev po takih strminah, bi gotovo dejal. da mu ni treba tolikih divizij in aviacije proti tako izmučeni vojski. Tito pa se je nasmehnil in po- pravil govornika: — Jaz ne mislim tako. Ce bi oni vedeli s kolikšno upornostjo se tolčemo in kaj je vse naša vojska v stanju prestati, bi rekli, da take vojske ni mogoče pre- magati. — Cez pol ure smo pot nadalje- vali. Pred sintom smo prišli v Sušico. Dan se je jiaznanjal nad vrhovi Durmitorja in razbijal goste oblake megle. Naznanjal pa je tudi drugo strašno borbo .. . Kot leta 1943, je tovariš Tito tudi v letih 1942 in 1944 v Pivi in na Drvarju »slavil« svoj rojst- ni dan. Sovražnik je vedel, da je duša osvobodilnega boja tovariš Tito. Kjer koli se je nahajal, tja so bili obrnjeni najmočnejši udar- ci sovražnika. Tako se je vedno zgodilo, da je v medvojnih letih tovariš Tito slavil svoj rojstni dan v najbolj vročih in krvavih bilkah. Zaradi tega se naši narodi spo- minjajo njegovega rojstnega dne- va iz dni težkega boja, ko so z njim- na čelu izbojevali zmago v osvobodilni vojni in ljudski re- voluciji. Marko Vujaćić Njim pripada cvetoča bodočnost.., Vsa jugoslovanska mladina letos prvič proslavlja svoj praznik. Posebno ponosna je naša mladina lahko, da je »Praznik mladosti« ravnp na Titor rojstni dan. Ta praznik je in bo v bodoče pregled dosežkoiJ in uspehov mladih držav- ljanov naše socialistične domovine. Na dan praznika se v>rste po vsej državi številne prireditve, kulturne in švortne. Mladina prireja zborovanja, parade, izlete itd. Brez dvoma je naša mladina s svojim delom dosegla stopnjo, ki jo dviga nad vse ostale mladinske organizacije v svetu. Mladina se pri nas vključuje v vsa področja javnega in političnega življenja, sodeluje pri upravljanju pod- jetij, zadrug, družbenih organizacij itd. Mladinska organizacija po vzoru Zveze komunistov in Socialisttčne zveze pripravlja mlado generacijo na težke, obširne toda svetle naloge, ko bo prevzela nase vsa bremena družbene odgovornosti. Oh »Prazniku mladosti« smo posvetili to stran ustvarjalni mladini. S prispevki iz mladinskih aktivov šol, podjetij in vasi smo na skromen način želeli pokazati, kaj vse naša mladina dela in kako se pripravlja na resnično življenje. Seveda so to le drobci iz življenja mladine našega okraja, toda že ti zgovorno pričajo, da bo mlada generacija z našo pomočjo sposobna in vredna naslednica svojih predhodnikov. CELJSKO UČITELJIŠČE Mi vemo, kdo \e lahko pravi mladinec Pogovor s člani mladinsikega komiteja Mladinec na učiteljišču je pravzaprav takšen, kot so mladinci pov- sod drugod, samo da mora imeti še popolneje izkristaliziran čut za življe- nje, za našo socialistično stvarnost, mora znati pravilno oceniti dogodke v svetu in se ideološko čimbolj iz popolniti. Človek, ki bo čez leta — nekdo prej drugi kasneje — usmerjal življenje mladih ljudi in ki bo vodil kulturno udejstvovanje na vasi, se mora že zmlada vzgajati sam. Na celjskem učiteljišiču, kjer so 304 dijaki, je vključeno v mladinsko orga- nizacijo 270 članov, sprejem novih čla- nov — dijakov prvih letnikov pa bo na Dan mladosti, 25. maja. Zadnja leta so namreč zaostrili kriterije pri sprejemu novih mladincev, tako da jih vsako leto sprejmejo samo okoli petnajst. Na uči- teljišču _ se zadnje čase zelo izogibajo avtomatični vključitvi. Vsak dijak se mora najprej aktivno udejstvovati, pre- cej pa odloča pri sprejemu v mladinsko organizacijo tudi učni uspeh. NAS CILJ — PRAKSA IN ŽIVLJENJE V začetku šolskega leta je štirinajst članski mladinski komite sprejel temelj- ni program politično-ideološkega dela CK LMS. Politično-ideološko delo je od preteklih let letos v marsičem napredo- valo, vendar so precejšnje težave v tem, ker učiteljišče — kjer je pouk neredko- kdaj tudi v popoldanskem času — nima takih pogojev kot mladinske organiza- cije po terenu. Kljub temu so pokazali voljo do dela in ustanovili letos marksistični krožek. V okviru tega so razpravljali in razčle- njevali Manifest, poleg tega pa so pro- učevali tudi referat o oblikah kapita- lizma. Pri delu jim precej pomaga prof. Gostenčnikova in ravnatelj, prof. Anton Aškerc, ki jih, je tudi vzpodbudil, da so dijaki začeli iskati poti iz teorije v življenje. Poleg tega imajo vsi razredi na uči- teljišču politične ure v posameznih raz- redih, kjer razpravljajo ob raznih pre- davanjih itd. KULTURA UTRIPLJE ŽLAHTNO Ne moremo si zamisliti dijaka učitelji- šča, ki se ne bi aktivno udejstvoval v kulturnem življenju že takoj v začetku svoje težke in odgovorne poti. Tega se zavedajo tudi celjski učiteljiščniki, saj ni nikogar med njimi, ki ne bi bil član prosvetnega društva »Svobode«. Na šoli delujeta dva pevska zbora: moški pri »Svobodi«, ženski pri društvu »France Prešeren«, v okviru »Svobode« pa je tudi tamburaški zbor. Vsi ti trije zbori imajo za s-abo že vrsto uspelih javnih nastopov, bodisi na raznih akademijah, pa tudi samostojnih koncertov. Največja podpora učiteljiščnikom pri glasbenem izobraževanju je prof. Frlinc. Poleg, dramske sekcije, ki je pred ne- davnim izvedla recitacijski- večer »Od Vodnika pa do danes«, imajo na učite- ljišču še režiserski tečaj, katerega obi- skuje 26 mladincev. Kmalu bo oživljen tudi lutkovni oder, ki so ga uvedli kot specializacijo za peti letnik, strokovno pomc^ pa jim nudi akad. kipar Ciril Cesar. V fotoamaterskem krožku, kjer je 35 dijakov, bodo v kratkem dovršili A tečaj, jeseni pa nameravajo nadaljevati z de- lom. Glavni namen prirodoslovnega krožka je specializacija za kmetijstvo, da se bodoči učitelji seznanijo z gospo- darjenjem itd. Pri referatih, ki obrav- navajo razne kmetijske panoge, po- maga mladincem-učiteljiščnikom prof. Rojnikova. PRVI V JUGOSLAVIJI Prav tako kot udeleženci drugih krož- kov so aktivni tudi esperantisti, katerih je na šoli kar 30. Letos so pričeli z izda- janjem prvega šolskega časopisa v espe- rantu v Jugoslaviji, mnogi dijaki pa so se že tako usposobili, da ta jezik že sami predavajo. Poleg tega imajo na učiteljišču še šol- sko glasilo, ki izhaja v petdesetih izvo- dih, obravnava pa največ partizansko problematiko, deloma tudi razne social- ne probleme itd. IN SPORT? — TEŽAVE Ker odigrava šport na vasi vedno večjo vlogo, so posvetili tudi temu na učitelji- šču precej časa, da bi se bodoči učitelji v čim večji meri seznanili z raznimi pano- ganii. Vendar so tu težave, ker ni pri- mernih rekvizitov, pa tudi izbira za tek- movanja ni velika, posebno pri moških ne. Še največji napredek so dosegli uči- teljiščniki pri rokometu pa tudi pri atle- tiki. Letos se je pričel »postavljati na noge« tudi ženski rokomet, odbojka pa vedno bolj propada. SAMO ŠTIRJE ČLANI Precejšen problem na učiteljišču je tudi sprejem mladincev v organizacijo ZK, saj so bili do sedaj sprejeti samo štirje dijaki, čeprav jih je mladinska organizacija predlagala za sprejem še 26. Mnogo mladincev je tudi vključeno v or- ganizacijo SZDL. Učiteljiščniki se vsako leto udeležuje- jo tudi delovnih akcij, tako so v začetku letošnjega šolskega leta pomagali pri urejevanju igrišča »Partizan«, kjer so opravili 218 prostovoljnih ur, 300 ur pa so opravili pri gradnji novega ljudskega kopališča v Celju. Mladost v Tov^arni telitnic . . Ko sem povprašal, če bi lahko videl mlade ljudi pri delu, mi je ćbratovodja Tovarne tehtnic na Mariborski cesti od- vrnil, da to ne bo težko, ker tisti, ki jih iščejo, stojijo eden poleg drugega. Po- vedal mi je, da v kolektivu, ki z uprav- nim in tehničnim osebjem vred šteje 220 ljudi, dela nad 90 mladih delavcev, ki še niso dosegli 25 let. Ker se mi je to čudno zdelo, mi je objasnil, da je prven- stvena skrb podjetja ravno mladina. Njihova proizvodnja je pravzaprav edina te vrste v naši državi, zato si morajo kadre sami vzgojiti. MLADI DELAVCI EDEN POLEG DRUGEGA... Predsednik mladinskega aktiva tov. Jože Škorjanc, ki so ga poklicali iz me- hanične delavnice, da bi me spremil po obratu, se je sprva zbal, da ga bom pre- dolgo zadržal. Obljubil sem mu, da bom kratek, in sva šla. Cesar si nisem mogel predstaviti s številkami, sem se prepričal na oči. V vseh oddelkih, kjer delajo najrazličnej- še tehtnice, od malih kuhinjskih pa do velikih gigantov »za pravično mero«, sem videl mlade ljudi. Kvalificirane de- lavce, vajence, mlade strokovnjake. Med vsemi so bili res redki taki, ki bi jim leta posrebrila pramenčke las. Večkrat sem se zmotil, ko sem med zaposlenimi iskal mladince ... — Ne, se je smehljal Jože, ta je že čez. Kaj hitro sem ugotovil, da tudi tako imenovana »stara garda« ni daleč poibeg- nila od mladinske starostne meje. — Res je, da pri nas dela nekaj manj kot polovica mladih ljudi. Toda vsi niso člani mladinske organizacije. Nekateri med njimi so že poročeni. Tiste F>a je, saj sami veste, nerodno šteti med nas. Sicer pa morajo tudi druge organizacije v podjetju imeti ljudi za svoje članstvo, je šaljivo pripomnil. Sla sva skozi oddelke. Povsod mladi ljudje, med njimi pa mojstri in starejši kvalificirani delavci, ki prenašajo svoje izkušnje na mlajše. Takrat sem sklenil, da bom mojemu poročilu dal naslov, ki ga tudi ima. DOBRA TRETJINA V DELAVSKEM SVETU... Delavski svet v Tovarni tehtnic nosi ravno takšno obeležje. Med 23 člani je 8 mladincev, ki vneto sodelujejo in sood- ločajo pri upravljanju svojega podjetja. Kot ostali, tako tudi oni dobivajo po- sebne naloge, in če ponovim besede starejših, nič slabše kot predstavniki starejše generacije. Teh osem mladincev pa ne izenačuje samo številčnega soraz- merja kolektivne udeležbe pri upravlja- nju. Oni so temelj samoupravljanja za bodočnost. Starejši odhajajo. Eni med upokojence, drugi se osamosvojijo, gre- do kot strokovnjaki v druga podjetja. Mladi pa bodo ostali. Temeljito bodo poznali probleme podjetja, ko bodo mo- rali prevzeti težo odgovornosti na svoja ramena. POLEG REDNEGA SOLANJA SE DOPOLNILNI TECAJ ... Napačno bi bilo misliti, da so vsi ti mladi ljudje v tovarni vajenci. Le-teh je precej manj, toda razmeroma še vedno veliko. Vajenci obiskujejo šolo za učence v gospodarstvu, poleg tega pa so zanje v podjetju organizirali' dopolnilni tečaj, kjer se učijo tistih stvari, ki jim jih šola za njihovo specialnost v tovarni ne more nuditi. Enkrat tedensko imajo pouk. Do- mači strokovnjaki predavajo tiste snovi, ki so jim za kvalitetno delo v tako specializiranem podjetju potrebne. POSEBNO NAGRAJEVANJE VAJENCEV JE RODILO USPEHE ... Z ozirom na število mladih ljudi v pod- jetju so v Tovarni tehtnic sklenili uvesti popolnoma svoj sistem nagrajevanja va- jencev. Prizadevnost vajencev in njihov delovni učinek točkujejo na osnovi več- jih postavk. Tako vajenci pridobivajo točke na osnovi šolskega uspeha, ki je najvažnejši, dalje na osnovi dela, ki vse- buje odnos do dela, delovno storilnost in splošno disciplino, ter končno še na osnovi ocene dopolnilnega tečaja. Ta sistem je pokazal velike uspehe. Le redki-so bili tisti, ki niso imeli pogo- jev za dodatne nagrade. Lani so na pri- mer skoraj vsi dobili ob koncu leta do- datne nagrade. Največ je dobil Milan Jančer, kateremu so pri blagajni odšteli kar 11.500 din poleg rednih mesečnih prejemkov. Na drugem mestu je bil Dani Cafuta, ki je dobil nekaj stotakov manj. DELO MLADINSKE ORGANlZAcij^ Mladinska oranizacija v podjetju predvsem za splošno politično izobr^ vanje članstva. Trudi se, da mladi Ij^ izkoriščajo čim bolj je mogoče vse ug3|^ nosti za pridobivanje večjega znanja ■ sposobnosti, ki jih nudi podjetje, p^i** organizacijskih sestankov imajo veČK^ predavanja, priljubljena oblika izobf!' zevanja pa so tudi ekskurzije. Na ^ij ' dinskih sestankih razpravljajo tucij ' upravljanju, kar zanje ni težko. Ose* članov soodloča v podjetju in osem gi'* sov dostikrat uveljavi tudi voljo niUnjV delavcev. Aktiv pa ima tudi težave. Najbolj jv, reče je to, da se dtfber del mladiiice> vozi na delo v Celje. Doma so iz razi^ krajev okoli Celja, zato se težje udeleži/ jejo sestankov in društvenega življe^;! v kolektivu. Toda kljub temu so itinog od teh »vozačev« kar marljivi in dobr! mladinci. Mladinska organizacija nadalje usmgj. ja mlade ljudi v sodelovanje z razniftii društvi. Večinoma so vsi člani raznij, špKvrtnih društev, nekaj jih sodeluje v »Svobodi«, skoraj vsi pa so člani Lju<}. ske tehnike, ki je organizirana v okvij^ podjetja. Na žalost se niso utegnili predolgo žrt- vovati moji radovednosti, toda pol uk ki sem jo prebil med njimi, je zadosto.! valo, da sem se prepričal o ustvarjalno, sti mladine v tem podjetju, o skrbi vse- ga kolektiva za rast in napredek mJa. dega rodu. Sicer pa jih boste v soboto lahko vi- deli v> paradi mladosti. OTVORITEV TEDNA MLADOSTI V ŽALCU Manifestacija mladili Savinjčanov Preteklo nedeljo se je v zgodnjih dt- poldanskih urah začela zgrinjati mno- žica več sto pionirjev proti žalskemu Domu. Ta dan je bila v Žalcu otvoritev Tedna mladosti, katere so se udeležili pionirji iz Braslovč, Prebolda, Liboj, Za- bukovce in raznih drugih krajev žalsike občine, prisostvovali pa so ji tudi odpore vseh družbenih organizacij na vasi. 24. MAJA — Stev. 19 3 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Kmečka žena - soustiapjalha novega življenja na vasi Letošnji občni zbor žena zadružnic je pokazal, da so se kmečke žene začele vedno bolj živo zanimati za naloge in probleme kmetijskih zadrug ter se fiktivno vključile v skupne napore za povečanje kmetijske proizvodnje. Tako ixnamo danes že lepo število žena, ki so- delujejo kot voljeni člani v upravnih in nadzornih odborih KZ ter v pospeševal- nih odsekih. Poleg tega imamo 58 odbo- rov žena zadružnic. Ti od'bori se ne ba- vijo samo z vprašanjem kmetijske pro- izvodnje, temveč z uspehom orjejo ledino zaostalosti, prosvetljujejo vas in razbremenjujejo ženo v njenem vsak- danjem gospodinjskem delu. Dosedanji programi dela žena zadruž- nic so predvsem zajemali izboljšanje kmetijske proizvodnje, to je vrtnarstva, svinjereje in mlekarstva. Seveda pa ne smemo trditi, da bi žene zadružnice v preteklem letu delale samo v teh pa- nogah! Gotovo ne bi pretiravali, če pri- bijemo, da je kmečka žena koristna pro- izvajalka, saj 50 odstotkov vsega kmeč- kega dela opravi v glavnem ona. V zad- njem času je kmečka žena začela inten- zivneje pridelovati zelenjavo in to ne samo za potrebe lastnega gospodinjstva, ampak tudi za tržišče. Gospodinje si urejajo tudi že tople grede na svojih vrtovih. Zene zadružnice so v preteklem letu izdatno poživele perutninarstvo, kar se je vidno odražalo pri rekordnem odkupu jajc — (okrog 3 milijone komadov je bilo odkupljenih). Naše r€jke štajerskih kokoši so na lanskoletnih kmetijskih razstavah dosegle prav lepe uspehe. Razveseljivo je dejstvo, da je tovarišica Pepevnikova iz KZ Ponikva dosegla 1. nagrado za štajersko kokoš na velesejmu v Novem Sadu. V svinjereji so posvetile največjo skrb izboljšanju pasme. Svinjerejke so uva- jale uspešnejši način krmljenja — su- rovo krmljenje — in so začele množično gojiti nove krmske kulture. Letošnji re- zultati nam kažejo, da bomg iz lastnih rejnih središč v dveh rodnih izmenah lahko že krili ^/4 vseh potreb po ple- menskih svinjah v našem okraju (600 živali). Nekatere kmetice so tudi že začele s siliranjem svinjske krme. Veli- ko pozornost so žene zadružnice polagale tudi na higiensko ureditev svinjakov in skrbele za zatiranje kužnih bolezni pri živini. Delo zadružnic se bo v bodo6e odvijalo v čim ožji povezavi s pospeševalnimi odseki pri KZ in kmetijsko proizvajal- nimi poslovnimi zvezami. Ta povezava bo ženam zadružnicam omogočila še večje uspehe. V letošnjih delovnih pro- gramih se zadružnice konkretno zadol- žujejo, da bodo poleg širše aktivizacije delale načrtno pri najrazličnejših pro- izvodnih nalogah. Razširjale bodo ob- stoječe zadružne vrtove in ustanavljale nove, načrtno pa bodo urejale tudi do- mače in šolske vrtove. Zelenjave — pra- vijo — da prihodnje leto ne bo smelo nikjer več manjkati. Kakošereji bodo posvetile še večjo pozornost — na novo predvidevajo 60 rejskih središč. Okrog 500 rej k bo v jeseni pripravilo silose za zimsko krmljenje kokoši. Kakih 200 novih rej k pa bo letos nadalje vzrejalo čistopasemske svinje, tako, da bodo ver- jetno že drugo leto na področju vseh zadrug v okraju krite potrebe po ple- menskih svinjah. Veliki načrti v dolini zelenega zlata PROGRAM DELA POSLOVNE ZVEZE V 2ALCU SE BO LETOS ZELO RAZMAHNIL — V HMELJARSTVU POVEČANJE POVRSIN IN DVIG PRO- IZVODNJE — PRI ŽIVINOREJI OSNOVNI POGOJ IZBOLJŠANJE KRME — SADJARJI BODO V MARSIČEM IZBOLJŠALI STARE NASADE — S PRA- VILNIM KOLOBARJENJEM BODO DOSEGLI DVIG PRIDELKOV — ČEBE- LARSTVO BO TREBA POVEZATI Z DRUGIMI PANOGAMI KIVIETIJSTVA - NAPREDEK KMETIJSKE MEHANIZACIJE — ZARADI POMANJKANJA HMELJEVK POVEČANJE ZICNIH NASADOV — Na nedavnem občnem zboru Kmetij- ske proizvajalne poslovne zveze v Zalcu, so razpravljali tudi o programu dela za leto 1957. v hmeljarstvu nameravajo ipovečati površine in dvigniti proizvodnjo, tako da se bodo hmeljske površine p>ovečale letos v obrobnih predelih Savinjske do- line za 200 ha. Proizvodnja hmelja je v veliki meri odvisna od vremena, kajti če bo vreme ugodno, računajo, da se bo letos pridelek povečal za 290 ton. Od vsega pridelanega hmelja bo 90 odstotkov prvo in drugo ■razrednega in le 10 odstotkov slabše kakovosti. Tako predvidevajo, da bodo letos pridelali 2.106 ton kakovostnega hmelja. Da bi dosegli takšne proizvodnje bodo morali proizvajalci upoštevati strokov- na navodila Inštituta z.a hmeljarstvo, in nabaviti večje količine hmeljevk in dro- gov za gradnjo žičnih nasadov. Kmetij- ske zadruge si naj pravočasno priskrbijo umetna gnojila in sredstva za zaščitno službo ter nove motorne škropilnice. Pi-av tako bo treba poskrbeti za okoli 11 tisoč ton premoga za sušenje hmelja. Proizvodnja hmelja, posebno kakovost, bo v veliki meri odvisna tudi od pravo- časne izgotovitve novih sušilnic ter od tega, kako bo organizirana akcija za odstranjevanje divjega hmelja. uporaba umetnih gnojil v živinoa-eja je krma osnovni problem za dvig proizvodnje. Zato bo tu glavni agrotehnični ukrep ix)večanje pridelka ter dvig kakovosti sena in otave. Prav tako bo potrebno poski^beti za pravilno uporabo umetnih gnojil na travnikih. v ta namen bo pospeševalna služba izvedla demonstracijske gnojilne poizkuse. Le- tos^ bodo pričeli z uvajanjem zgodnje košnje in sodobnim sušenjem trave na suišilih. S tem se bodo povečale količine mleka za 80O tisoč litrov. Uvedli bodo tudi akcije za uničevanje plevela na travnikih ter povečali proiz- vodnjo krme z njiv. Ker nastajajo zaradi nepravilnega izkoriščanja košnje vsako leto milijonske škode, bodo letos po- svetili vso pozornost oskrbovanju in iz- l^oriščanju črne detelje in luceme. ^Zaradi izboljšanja kakovosti živine živine bodo poostrili kontrolo proizvod- nosti in selekcijo, tako da bo na koncu leta v rodovniku okoli 800 krav. . Pri prašičereji bodo ■poskribeli za uva- janje rodovniškega plemenskega mate- riala za kmečka gospodarstva, kar je rodilo že precej uspehov. Ker ima ko- «ošjereja ugodne pogoje, nameravajo nakupiti večje število rodovniških pi- ščancev ter ustanoviti 30 rejskih središč štajerskih kokoši v Šaleški dolini. kako je S Škropljenjem drevja? Kljub temu, da je področje žalske po- slovne zveze za sadjarstvo zelo ugodno r~ Posebno zaradi primerne lege in ve- l^i^ega števila sadnih dreves — bo po- ^®,t>no več ukrepov, da ne bodo sadjarji Ohranjali samo stare nasade, marveč da Jn bodo tudi izboljšali. Zaradi tega bo- ^0 morali izvesti stoodstotno zimsko ^rapljenje sadnega drevja, prav tako pa bo treba uvesti tudi poletno škrop- ljenje. Ker je prišlo letos do vremenske ne- gode, bo kmetijska služba poskrbela ^terial za' dosajevanje razredčenih na- ^Qov. Zadnje čase se že mnogi kmetje ^nimajo za gojenje malin in črnega ri- -za, drevesnica »Mirozan« pa bo letos ^gojila 80 tisoč cepitev črnega ribeza. PRAVILNO KOLOBARJENJE — VECJI PRIDELEK V poiljedelsttvu so se proizvajalci na področju Kmetijske proizvajalne po- slovne zveze v Zalcu najbolj posvetili hmelju, vendar kljub temu goje še ne- katere druge poljske kulture. Treba pa bo poskrbeti za pravilno kolobarjenje, saj dosežemo s tem 10 do 15 odstotkov večje pridelke. Ce pa združimo kolobar- jenje še z gnojenjem, se lahko povečajo pridelki tudi za 30 do 50 odstotkov. Prav tako bodo dvignili pridelek za 20 do 25 odstotkov, ker bodo pričeli s setvijo priznanih semen, saj nameravajo z njimi zasejati 70 ha površin. Poleg tega bodo pričeli tudi s setvijo zluščenega in očiščenega semena detelje in lucerne. Poskrbeli bodo tudi za analizo 500 vzorcev zemlje s hmeljarskega področja, kmetijska pospeševalna služba pa bo so- delovala tudi pri poizkusih raziskoval- nega značaja. V čebelarstvu bo Poslovna zveza orga- nizirala čebelarske odseke. V sadjarskih okoliših bodo povečali število panjev, poskrbeli za razvoj zadružnih čobelar- stev in šolskih čebelnjakov, povečali strokovno znanje vseh čebelarjev, zati- rali čebelje bolezni, zagotovili pravilno vzimljenje čebeljih družin ter organi- zirali prevoze panjev na pašo v Zgornjo Savinjsko dolino. MEHANIZACIJA IN KMET Kmetovalci se premalo poslužujejo strojev, deloma zaradi razdrobljenosti površin ali pa ker je tarifa strojnih uslug sorazmerno visoka, mnogokrat pa zavirajo uporabo strojev tudi draga po- pravila. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi se spremenila organizacija strojne služ- be. Da bi mehanizacija čim prej zajela tudi zasebnega kmeta, bo Poslovna zve- za Žalec dala kmetijske stroje v uprav- ljanje proizvajalcem — zadružnikom, ki bodo organizirali strojine vaške skup- nosti. Uvesti bo treba tudi točen pregled nad stroji, poskribeti za nakup novih ter vsa- ko leto vsaj dvakrat pregledati vse stro- je, posebno škropilnice. Nakupiti bo treba tudi več praktičnih priključkov za stroje, preskrbeti nadomestne dele ter organizirati tečaje, da si bodo traktoristi in strojniki izpopolnili pomanjkljivo strokovno in tehnično znanje. V KMETIJSKEM GOSPODARSTVU SALEK DOBRO GOSPODARIJO Kmetijsko gospodarstvo Salek pri Ve- lenju meri po združitvi s Šoštanjem .in Šmartnem ob Paki nad 300 ha zemlje. Sedaj pripravljajo desetletni plan, po katerem bodo načrtno izboljšali gospo- darjenje. Trenutno jim primanjkuje strokovnega kadra. Nedavno izvoljeni delavski svet bo moral skrbeti predvsem za strokovno izpopolnjevanje svojih čla- nov. Tudi gospodarstvo je ob letoš- njem snežnem viharju utrpelo občutno škodo. Kljub temu pa si obetajo dobro letino. Njihov glavni dohodeft v nasled- njih letih bo sadje. TEKMA KOSCEV IN GRABLJIC V DOBRNI Aktivi mladih zadružnikov vojniške občine so se v nedeljo pomerili v tekmi koscev in grabljic v Dobrni. Zmagal je aktiv mladih zadružnikov iz Dobrne, ki je proglasil ta dan za svoj mladinski dan. Dopoldne je aktiv priredil razstavo kmetijskih strojev in plemenske živine. Predavanja iz kmetijstva pa se je ude- ležilo precejšnje število ljudi. Mojster Ramšak ... Pravijo in prav rad verjamem, da ima vsak poklic svoje težave in proble- me in da je potrebno pri vsaki zvrsti dela posebnih spretnosti. Prav ix)sebno to velja za avtoličarje, ki s svojim oče- som in spretno roko izoblikujejo blatnik ali kakršenkoli drugi del karoserije. Marsikateremu šoferju se je pripetila nesreča in njegov avtomot)il je dobil povsem drugo obliko. Prva pot pone- srečenega avtomobila, je pot do avtoli- čarja, oziroma mehanika. Ob takih pri- likah je mnogo skrbi in vedno se priza- deti vprašujejo, ali bo >^^voz« še dobil takšno obliko kot jo je imel pred ka- rambolom. Avtoličar s svojim preizkušenim oče- som oceni poškodbo in pove možnosti popravila. Zelo malo je takšnih prime- rov, da jim njihove roke ne bi bile kos. Gledal sem jih pri delu in priznati m«- ram, da so to dobri delavci s precejšnjim oblikovnim znanjem. Toda oblikovati še ni vse. Končni efekt da mojster barve, ki mora do ixxirobnih odtenkov zadeti originalno barvo na avtomobilu. Eden izmed takšnih mojstrov je tovariš Stan- ko Ramšak s svojimi pomočniki Časni- kom, Rotarjem, Javomikom, Kolar jem jn drugimi pri Avtoobnovi v Celju. iNji- hova delavnica je sorazmerno z ostalimi prostori podjetja majhna, vendar jih t« ne moti. Za nepoklicna ušesa je v tem oddelku neznosno. Stalno nabijanje p« pločevini, praskanje in podobno, bi člo- veka spravilo ob živce. Oni pa so mirni in človek, ki jih opazuje, bi dejal, da jim to ni nevšečno. Gledal sem mojstra Ramšaka, njegovi prsti so brzeli po plo- čevini in tipali izbokline, ki so se po- javile ob udarcih kladiva. Prenehal je z delom. Prosil sem ga, naj mi pove ne- kaj iz svojega življenja. Postalo mu je nekoliko nerodno, toda kljub temu mi je pričel pripovedovati: »Izučil sem se pri kleparskem mojstru Koštomaju. Po osvoboditvi so ustano- vili podjetje, katerega namen je bil po- pravilo in obnova avtomobilov. Pridru- žil sem se in iz tistih Skromnih pogojev je do danes zraslo že kar lepo podjetje, saj je v njem zaposlenih preko 100 de- lavcev. Pri našem karoserij skem delu je najtežje to, da ni mojstrov oziroma šol, ki bi poučevale našo stroko«. Tovariš Ramšak mi o svojem življe- nju ni povedal skoraj nič. Znova in znova so se mu misli zapletale okoli podjetja in lastnih načrtov. Med dru- gim mi je zaupal tudi to: >*V načrtu imam, seveda če se mi b« posrečilo, mali štirisedežni avtomobil- ček. Po obliki se bo precej razlikoval od ostalih. V njem bodo potniki sedeli eden za drugim, zato bo zelo podolgovat in imel bo samo tri kolesa. Verjetno bo to moje delo uspešno, zaupam sam sebi, saj sem že napravil več podobnih stvari.« Rade volje sem ga poslušal, ko mi je s kamnom v roki risal v pesek model njegovega posebnega avtomobila. Ver- jamem mu tudi to, da bo uspel, saj se je tako vživel v načrt, da ga vidi pred sabo, kot da bi bil že gotov. Nekaj časa serh jih še opazoval^in priznati moram, da so to dobri delavci S' precejšnjo mero potrpežljivosti in vztrajnosti. ^ Kje je tOy naj sami tigoto^e! Enaasitčlanski upravni odbor, tri pisarniške meči in šafer — samo za adi enega rešUnega avtomobila! Je to rentabilno? Tudi v Celju bi kazalo organizirati servisno službo za nego bolnika na domu Zdravstveno prosvetna komisija pri Glavnem odboru RKS že dalj časa pro- učuje možnosti organizacije servisne službe za nego bolnika na domu v vseh večjih krajih. Potreba po organizirani pomoči v primeru bolezni v družini po- staja iz dneva v dan bolj pereča, zlasti še tam, kjer sta zaposlena oče in mati ali pa, kjer je v družini kronični bolnik. Glavni odbor RK v Ljublajni je že pripravil nekaj predlogov o organizaciji take servisne službe. Jasno je, da se tudi v Celju kažejo potrebe po servisni službi za nego bolnika na domu, zato je Društvo žena o tem vprašanju že resno razpravljalo. V Celju bi servisno službo prevzel Biro za napredek gospo- dinjstva, ki bi za začetek kakih 2 do 5 žena usposobil za nego bolnikov. Ta de- kleta se bodo morala spoznati tudi s pripravljanjem dietične hrane in bodo v vsakovrstno pomoč v hiši bolnika. Te dni se bo društvo še posvetovalo s člani nega skrbstva, da se dogovore pred od- ločitvijo še o vseh vprašanjih v zvezi z organizacijo take servisne' službe. Brez dvom.a bo ta servisna služba po- menila za Celje veliko pridobitev, zato pričakujemo, da bodo pristojni ljudje z velikim razumevanjem podprli to odlo- čitev. Taka servisna služba že dalj časa ob- stoja v vseh naprednih državah, pri nas pa odlično deluje že precej časa v Beo- gradu, ki ima iz dneva v dan več na- ročil. ZA LEPŠE PLETENINE Lepe ročne pletenine so že od nekdaj ponos žena, mimo tega pa so tudi zelo praktične, saj je mogoče stare, na več mestih strgane jopice, puloverje itd. preplesti, pa so zopet kakor nove. Se- veda je ličnost izdelka odvisna od vzor- ca, za katerega smo se odločili, pa tudi od ličnosti pletenja in od izdelave gumbnic, nasnutka, krajnih petelj itd. Za vse to pa je potrebno nekaj znanja. Ce vam ga šola ni dala dovolj, vam bo najboljši učitelj knjižica »100 ple- tenih vzorcev«, ki jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pravkar po- natisnil. Novo izdijo je avtorica zelo izpopolnila: splošne nasvete je oboga- tila z navodili za izdelavo gumbnic, gumbov, čopkov, pomponov itd. in do- dala Š6 31 vzorcev ter nekaj navodil za pletenje raznih otroških oblačil. Knjižica »100 pletenih vzorcev« stane samo 200 din. DROBNI NASVETI ZA GOSPODINJE Ce ima meso slab duh, {,a namoči za 8 do 10 minut v precejen kamilčni čaj, zatem pa ga dobro operi v čisti vodi. Ce neprijeten vonj po prvem namakanju še ni izginil, ponovi projes še enkrat ali dvakrat in bo duh popolnoma izginil. Koščice od črešenj lahko koristno upo- rabiš v mrzlih zimskih dneh. Dobro jih operi, posuši na soncu in spravi v plat- neno vrečko na suhem prostoru. Pozi- mi ti bo ta vrečka služila kot >»termo- for-"!, ker imajo črešnjeve koščice to last- nost, da izredno dolgo obdržijo toploto. Mesto surovega masla lahko koristno uporabiš navadno mast. Kako? Svežo mast nareži na drobne koščke, daj jo v posodo in zalij z mlekom ter postavi na vroč štedilnik. Mast se naj topi to- liko časa, dokler se ne spremeni v gosto tekočino. Nato jo precedi in spravi v lonec. Držala bo dolgo časa in jo lahko pri vseh testeninah, odnosno močnatih jedeh uporabljaš kot surovo maslo. NA PODLAGI CLENA 63 UREDBE O PLACAH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, POZIVAMO VSE DELAVCE IN NAMEŠČENCE, KI JIM JE DELOVNO RAZMERJE PRE- NEHALO S PODJETJEM, PA V SMISLU UREDBE IZPOLNJUJEJO PO- GOJE ZA UPRAVIČENOST DO IZPLAČILA, DA PRIJAVIJO SVOJ ZAHTEVEK PO IZPLAČILU PLACE NAD TARIFNO POSTAVKO (DO- BIČEK) ZA LETO 1956. ZAHTEVEK JE TREBA PRIJAVITI NAJKASNEJE V ROKU 3 MESECEV PO RAZGLASU IN TO OSEBNO PRI OBRAČUNSKI SLUŽ- BI PODJETJA ALI PA PISMENO Z NAVEDBO TOCNEGA NASLOVA, KAMOR NAJ SE DENAR NAKAZE. PO PRETEKU 3 MESECEV PRA- VICA DO ZAHTEVKA PRENEHA. Železarna 6tore Uprava IZ CELJA IN ZALEDJA Nek gradbišču ljudskega kopališča v Celju Je vedno l>olJ živo Gradbišče ljudskega kopališča na so- točju Ložnice in Savinje je zadnje dni močno zaživelo. Člani delovnih kolek- tivov, pa tudi učenci srednjih in stro- kovnih šol se vrstijo med številnimi pro- stovoljnimi delavci. Tako je bilo do sre- dine maja opravljenih že blizu 5.500 prostovoljnih delovnih ur. Med prosto- voljci sta učenec Vajenske šole Bogomil 2nideir in trgovski pomočnik Himeliraijih "(na sliki) med najbolj marljivimi gra- ditelji pomemibnega oibjekta v Celju. Pa tudi kolektivi v tej akciji prav nič ne zaostajajo. Pri prevozih so doslej največ prispevali kolektivi Cinkarne, Potrošni- ka in Prevozništva. Kakor kažejo podatki bo dala mladina pri gradnji kopališča svoj častni delež. Tako so učenci Vajenske šole I. do sre- dine maja opravili okoli ®00 prostovolj- nih delovnih ur. Takoj za njimi so dijaki II. gimnazije, saj so v istem času opra- vili dela za 4il7 ur. Učenci te šole so bili tudi prvi, ki so žrtvovali športni dan za delo na gradbišču. Samo ob tej priliki so opravili 201 prostovoljnih delovnih ur. Učenci Vajenske šole II. so opravili 312 prostovoljnih delovnih ur, Ekonom- ske srednje šole 269, I. gimnazije 170, Trgovske šole 104, Industrijske kovinar- ske šole 80 itd. Ce bodo delovni kolektivi in posamez- niki držali obljuhe, ki so jih dali na svo- jih sindikalnih občnih zborih, potem ni nobenega dvoma, da ne bi že v letošnji poletni sezoni ddbili v Celju vsaj en pla- valni bazen, v sklopu celotnega kom- pleksa 'bodočega športnega parka ob Ljubljanski cesti. Dosedanje delo po- trjuje, da se člani delovnih kolektivov in učenci srednjih in strokovnih' šol močno zavzemajo za to gradnjo. SHRANJEVALNICA KOLES NAJ BI BILA ODPRTA TUDI V NOCNIH URAH V Celju imamo neka'j shranjevalnic koles, ki pa so v glavnem odprte le od 6. do 20. ure. Že pred leti smo večkrat načeli to vprašanje, vendar brez uspeha. Vprašamo se, kam naj shrani kolo pot- nik iz okolice, ki gre zvečer v kino, gledališče, na koncert ali na kakšno pre- davanje? Ali ne bi kazalo, da bi se v bližini kolodvora uredila shranjevalnica koles, ki bi bila odprta od zgodnjega jutra do pozne noči? Z ALJAŽEVEGA HRIBA V časopisu je bilo že omenjeno, da je namenjena pot, ki pelje za Tovarno pe- rila na Aljažev hrib, samo pešcem. Po tej poti je prepovedano tudi kolesarje- nje in na to opozarjajo tam postavljena prometna znamenja. Tega pa kolesarji prav nič ne upoštevajo in s svojo, do- stikrat brezobzirno vožnjo ogrožajo var- nost pešcev. Prebivalstvo prosi, da bi prometna milica prišla večkrat v ta kraj in tiste, ki ne spoštujejo prometnih, pred- pisov, na mestu kaznovala. Ob stopnicah, ki peljejo na Aljažev hrib, je nameščena ograja. Ta ograja pa je po daljšem času pričela kazati vrzeli. Les je delno segnil, nekaj železnih delov pa je menda izginilo k odkupnim pod- jetjem odpadnega materiala. Ker je pre- hod po stopnicah postal nevaren posebno v nočnem času, je nujno potrebno ograjo popraviti. Ob Cesti na grad sta na bivšem Almoslechnerjevem vrtu zrasli dve sta- novanjski hiši, ena je že zasedena, dru- ga pa stoji tam še v surovem stanju. Iz- peljana pa ni bila kanalizacija in tako se vse odplake stekajo po obcestnem jarku mimo ostalih hiš v smeri proti Livadi. Te odpadne snovi razširjajo tam precejšen smrad, pa tudi za oči mimoidočih ni nič kaj prijetno gledati pretakanje smrdljive brozge. Tudi ob spodnjem delu Zvezne ceste od Rajhmanove hiše dalje ni ka- nalizacije in je tam enaka slika. Ker take stvari tudi iz higienskih ozirov niso na mestu, jih je treba čimprej urediti. JAVNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE PRI CELJSKI »SVOBODI« V soboto in nedeljo je nad 60 gojencev Glasbene šole pri celjski »Svobodi« iz- vedlo javni nastop v društvenih prosto- rih v Gaberju. Pouk v tej šoli se odvija v zelo težkih pogojih, saj učitelji pou- čujejo gojence na svojih domovih, na domovih otrok, teoretični pouk pa je v eni izmed predavalnic učiteljišča. Veliko število gojencev poučujejo Tilerjeva, Ing. Ankerst in Ferlinc, (klavir) Leskov- šek (harmonika) in Pojavnik (violina). Vsem težavam nakljub pa so gojenci pokazali lep napredek, zlasti starejši, kot Štrukelj, Ankerst in Pavšar ter Tabor- jeva, Lipovec in Cimerman med naj- mlajšimi. Nastopajoči gojenci so imeli številno in hvaležno publiko. Vsi prisotni so dali polno priznanje tudi učiteljem ter isto- časno izražali željo, da bi »Svoboda« za svoje delo, med tem tudi za glasbeno šolo, kmalu dobila ustreznejše prostore. B. F. PEVSKI KONCERT V PARKU V nedeljo, 2. junija bodo priredili celjski učiteljiščniki v Mestnem parku od 11. uri promenadni pevski koncert. Z vstopnino 20 din podprete maturante in jim omogočite zaključno ekskurzijo. Z DOBITKI RK BODO POMAGALI SOCIALNO OGROŽENIM V Tednu RK je Železarna Store ku pila za 15.000 dinarjev srečk Rdečega križa Slovenije. Kupljene srečke so iz- ročili »Odboru tovariške pomoči« pri sindikalni podružnici Železarne z na- menom, da morebitne dobitke uporabi za socialno pomoč bolnim članom. Po žrebanju loterije je kolektiv Že- lezarne z veseljem ugotovil, da je srečka št. 080617 zadela 200.000 dinarjev. Ra- zen tega je bilo še nekaj manjših dobit- kov. Denar bo v celoti porabljen za so- cialne podpore bolnim članom. BABICE CELJSKEGA OKRAJA SO SE ORGANIZIRALE Pred kratkim je bil v Celju prvi ba- biški sestanek, katerega se je udeležilo 95% vseh babic v okraju. Strokovne re- ferate so imeli ginekologi primarij dr. Pehani, pediater dr. Stegner, statisti- čarka OHZ Mirnikova, zastopnik tajni- štva za zdravstvo in soc. varstvo OLO pa je pojasnejval nekatera kritična vpra- šanja. Po zaključnem službenem delu se je konstituiral pododbor okrajnega dru- štva babic. Upamo, da bo društvo uspe- šno delovalo. S FLOBERTOM STRELJATA PTICKE V dvostanovanjskih hišah Na rebru (Aljažev hrib) se 2 fanta s flobertom sprehajata v družbi večjih in manjših dečkov, ki prežijo na ptičke po drevju in tekmujejo med sabo, kdo jih bo ustrelil več. Sosedje se zgražajo nad tem, toda dobrohotne pripombe ne za- ležejo. v času od 11. do 18. maja 19^7 je bilo rojenih 50 dečkov in 50 deklic. Poročili so se: Jožef Skale. polj. delavec in Marija Glinšek. polj. delavk««, oba iz Ctlja. Viljem Radič, mizar, pomočnik in Sil', a Kibežl, šivilj, pomočnica, oba iz Celja. Kari Koštomaj, črkostavec in Angela Premelč, nameščenka, oba iz Celja. Jožef Jarh. kovaški pomočnik in Silva RiickI, tkalka, oba iz Celja. Feliks Vodušek, topilec in Štefanija Vo- dovnik, šivilja, oba iz Celja. Jožef Jošt, tesar iz Celja in Mihaela Gorjup, gospodinja iz Pod- gorja. Ivan Regoršek. steklar in Marija Mandič, otroška negovalka, oba iz Celja. Janez Krofel, šofer in Jožcla Vrenko, gospodinja, oba iz Celja. Franc Gmajner, ključavničar, pomočnik in Fran- čiška Stramšak, delavka, oba iz Celja. Marijan Božiček, trgovski pomočnik in Julijana Jazbec, trgovska po.nočnico, oba iz Celja. Frančišek 2yab. kinopodjetnik iz Brownwood-ZDA in Vera Ribnikar, gospodinjska pomočnica iz Celja. Umrli so: Dr. Hrašovec Pijo. Djuro. odvetnik v pokoju iz Celja, star 99 let. Jožef Sigi, upokojenec iz Rogaške Slatine, star 65 let. Marija Krajne, go- spodinja iz Celja, stara 78 let. Pa se sllš'... Ti, slišal sem, da je hotel »Savinja« postal rentabilen. Kako pa to? Veš, to je zato, ker so iz njega hoteli napraviti diajški dom Mladina praznuje DAN MLADOSTI V ŠOŠTANJSKI OBCINI Nad mesec dni so se v Šoštanj ski ob- čini pripravljali za Titov rojstni dan. Priprave je organiziral občinski komite LMS. Že 19. maja so mladinski aktivi tek- movali v streljanju z zračno puško. V dneh pred 25. majem bo Društvo inže- nirjev in tehnikov iz Velenja obiskalo hribovske vasi s kinoprojektorjem. V Šmartnem ob Paki pa bodo igrali igrico Z. Furlana »-Brigada prihaja«] Najlepše slavje bo 25. in 26. maja ob Velenjskem jezeru. Tu se bodo vrstila športna tekmovanja vseh mladinskih ak- tivov na modernem štadionu ob Ve- lenjskem jezeru. Na predvečer Titovega rojstnega dne bo slavnostna akademija v Velenju, ki jo pripravlja Društvo »Partizan-rudar«. 26. maja dopoldne bo koncert glasbe- ne šole v Velenju. Popoldne pa bo mno- žično zborovanje mladine ob Velenj- skem jezeru. Kulturni program bo pri- jetno izpopolnil Dan mladosti. TEDEN MLADOSTI V VOJNIŠKI OBČINI V vojniški občini se že vrste prire- ditve v okviru Tedna mladosti. Pionir- ski odredi pridno tekmujejo v lahko- atletiki in šahu. Zmagovalci šahovskih dvobojev se bodo pomerili v nedeljo v Vojniku. V vseh krajih bodo prihodnji teden kulturno-prosvetnega društva pri- redila slavnostne akademije, osrednja prireditev pa bo v Vojniku 26. maja. V paradi bodo sodelovali člani Parti- zana, pionirji, mladi zadružniki, gasilci, mladi harmonikarji, tamburaši ter mla- dinski pevski zbori. Dopoldne bodo tudi dirke motoristov in kolesarjev, strelsko društvo v Vojniku pa bo izvedlo tek- movanje mladincev in pionirjev z zrač- no puško. Aktivi mladih zadružnikov se bedo pomerili v tekmi koscev in gra- bljic. Popoldne bodo nastopili mladinski in pionirski pevski zbori, člani in pio- nirji Partizana pa bodo izvajali športni program. RAZSTAVA RISB IN ROCNIH DEL V VOJNIKU V okviru Tedna mladosti je mladina nižje gimnazije v Vojniku priredila raz- stavo risb in ročnih del. Okusno ureje- na rastava daje priznanje tako dijakom, kot tudi njihovim vzgojiteljem. Š. D. DROBNE VESTI IZ LASKEGA Zadnja slana je v Laškem in bližnji okolici napravila občutno škodo pred- vsem na področju KZ Laško, Rečica in Rimske Toplice. Po grobih ocenitvah znaša škoda preko 100 milijonov din. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Laškem bo v počastitev ob- činskega praznika organiziral kulturni festival, pri katerem bo sodelovalo vseh 9 prosvetnih društev. Svet za šolstvo pri ObLO Laško je na svoji zadnji seji sklenil, da bo vsa raz- položljiva finančna sredstva v letošnjih počitnicah uporabil za popravila šolskih poslopij. Predvidoma bodo nabavili tudi opremo za 3 učilnice. Po šentjurski občini IZ ŠENTJURJA NAM PIŠEJO ... — da se je moški i)evski zbor pod vodstvom tovariša Rečnika dvakrat pred- stavil v soboto in nedeljo s svojim kon- certom narodnih in umetnih pesmi. Na- stopili so tudi šentjurski tabbraši. Pri- reditve so bile na kvalitetni višini, ven- dar bi bil obisk lahko boljši. — da imajo kar tri pevske zbore: mo- ški pevski zbor, mladinski pevski zbor mladih zadružnikov in ženski pevski zbor, ki poje v okviru gasilskega pev- skega društva. To je treba res pohvaliti. Dramska dejavnost v Šentjurju pa spi, saj letos še niso dali nobene igre na oder. — da so v bližini spomenika padlih borcev uredili lep park, posejan s travo in nasajen z raznim grmičevjem in ro- žami. Tudi občina si je za svojim po- slopjem uredila lep park s cvetličnimi gredami. — da je strelska družina bila nekaj časa precej delavna, letos pa, se ljubi- telji tega športa sprašujejo kaj je z nje- no dejavnostjo. — da bo šesti stanovanjski blok, ki ga gradi občina prihodnji mesec že zgra- jen. Tako bo dobil Šentjur vsaj nekaj stanovanj, čeprav s tem stanovanjska stiska še ne bo rešena. — da je šentjurska veterinarska po, staja razširila osemenjevanje tudi v kra- je šmarske občine ter v Loko in Sliv.- nico, kjer je 7 osemenjevalnih postaj. — da na šentjurski nižji gimnaziji v zadnjem času razredniki obiskujejo di- jake na domu, kjer najbolje spoznajo okolje, v katerem otrok živi. IZ KOMPOL NAM POROČAJO... — da je bila pretekli teden njihova vas prizorišče udarniškega dela, kjer so množično sodelovali skoro vsi Kom- polčani. Ker bodo v kratkem začeli ob- navljati svojo šolo, so si hoteli najprej urediti cesto, da bodo sploh lahko do- važali gradbeni material. Odločili so se za popravilo ceste na odseku Ocvirk— šola, ki naj bi bila podaljšek novogra- jene ceste Štore—Svetina. Kot čebelice so marljivo prijeli za delo Kompolčani in v kratkem času uredili ves odsek, razen ovinka, ki je precej strm. Občin- ska uprava za ceste jim nudi veliko ix)- moč in bo k nadaljnjim delom dala na razpolago tudi svoje strokovnjake. IZ PREVORJA Mladi zadružniki, ki so se preteklo nedeljo udeležili mladinskega zborova- nja v Šentjurju, so se nato odpeljali na izlet v partizanski kraj Dramlje. Mladi zadružniki, ki jih je 35 po številu, imajo voljo do dela, nimajo pa prostora, kjer bi se sestajali. Obiskovali bi radi tudi kmetijsko gospodarsko šolo, dekleta pa gospodinjski tečaj. OBČNI ZBOR PIONIRSKE ZADRUGE V OLIMJU Pionirska zadruga v Olimju je za- ključila svoje prvo poslovno leto. Zani- mivo je bilo prisostvovati nenavadnemu občnemu zboru, kjer so bili vsi člani z odborom vred mlajši od štirinajst let. Na zboru so ugotovili, da je odbor delal zelo uspešno in ima zadruga 215 din dobička (ob 8020 dinarskem prometu). Prodajali so predvsem šolske potreb- ščine in članom pripomogli, da jim ni bilo potrebno letati po vsak svinčnik v oddaljeni trg. Na zboru so izvolili nov odbor in referenta za odkup. Odkupovali bodo od pionirjev zdravilna zelišča ter staro železo za trg. Tako bodo imeli de- lo tudi v počitnicah. KZ Podčetrtek so hvaležni, ker jim je dala blago z 2% popustom. Želimo jim obilo uspeha v zadružnem življenju. IZ VELENJA Počitniška zveza na nižji gimnaziji v Velenju je pretekli teden priredila pestro akademijo. Nastopali so tambu- raši, recitatorji, harmonikarji in violi- nista. AVTOBUSNA »Kam?« »V Celje!« odgovarjajo po- večini vsi, ki vstopajo v avtobus na pro- gi Podsreda—Celje. Ce ne sediš na uše- sih, kakor pravijo, slišiš marsikaj zani- mivega. Na neki postaji je nemirno prestopal z ene na drugo nogo mladenič, ki je po- grešal aktovko in ki bi mu jo naj vrnili z jutranjim avtobusom. Voznik še ni dobro ustavil vozila, že je skočil mladi tovariš k šoferju in ga vprašal, če je morda le prinesel toliko pričakovana aktovko. »Je vaša?« ga vpraša voznik in mu jo pokaže. »O, čisto prava!« odvr- ne fant, hlastno seže po njej in se nemo obrne. Pa se tovariš šofer nagne proti oknu in vljudno zakliče za odhajajočim: »Hvala lepa!« Dobrodušen smeh potni- kov je dosegel tudi ušesa prizadetega in mu povedal, da je treba ustrežljivost ce- niti. OBSOJANJA VREDNO POCETJE Rejeni šoštanjski mesar oziroma me- sarski nakuDOvalec nđm ni znan po priimku, pač pa ga Savinjčani dobro poznajo po gnusnem ravnanju z na- kupljeno živino. Opišem nai najsra- motnejši primer, ki smo mu pretekli petek bili priča v Nazarju na okrajni cesti. Iz gornje Savinjske doline so na tovornjaku peljali več goved v Šoštanj za zakol. Neka kravica si je med potjo utrgala vrv, s katero je bila privezana na visoko ograjenem tovornjaku ter med drvečo vožnjo planila čez ograjo na trdo cesto. Kot je izgledalo, si polomila vse 4 noge, če ne morda tudi vrat. Razjarjeni mesar je ustavil avto in poklical delavce iz bližnjega grad- bišča, da so mu živinče pomagali spra- viti nazaj na avto. Pričujočim se .1^ žival zelo smilila in so enoglasno za- htevali, naj jo mesar takoj zakolje, da jo reši trpljenja. Sin vaškega mesarja je prinesel vse potrebno za zakol toda surovemu nakupovalcu to ni bilo P*^ volji in je ukazal, naj živinče spravij^ na avto živo, češ, naj za svoj prekršek trpi do klavnice. Ogaben prizor je gle; dalo več ljudi, med njimi tijdi otroci, ki so jokali nad trpečo živaljo, poma' gati pa ji spričo surovosti mesarja mogel nihče. Vprašanje je, s kakšnim tekom ^] Šoštanjčani jedli meso te krave, če videli ta prizor. In mislimo si lahko- kako bi bilo kmetu ob tem prizoru, kO s tako ljubeznijo redi živino in jo ^ težkim srcem pošlje pod nož! IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Na nedavnem sestanku paskih hme- ljarjev je inženir tov. Kač iz Žalca go- voril o pravilni negi hmelja, ki je za- radi mraza v rasti precej zaostal. Hme- ljarji so se v lepem številu udeležili tega sestanka in so vodstvu Hmeljar- skega inštituta zelo hvaležni za strokov- no pomoč. Ker na podeželju manjka kmetijskih strokovnjakov, se je KZ Šmartno odlo- čila, da bo prihodnje šolsko leto šti- pendirala več učencev kmetijske šole, pod pogojem, da bodo po končanih štu- dijah delovali kot strokovnjaki pri do- mačih zadrugah. Zaradi hudega mraza v letošnjem ma- ju je ponekod pozebla tudi trava. Na- prednejši gospodarji so jo pokosili in posušili. Tako bo druga košnja obilnejša in verjetno bodo lahko kosili trikrat. Minulo nedeljo so v Ljubnem prazno- vali krajevni praznik, ki je privabil mnogo ljudi od blizu in daleč. Za vzdu- šje je skrbela godba na pihala. PROMETNE NESREČE TUDI ZA KOLESARJE VELJAJO PROMETNI PREDPISI V Ločici pri Šempetru se je pred dnevi pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil teže poškodovan 60-letni Anton Vihar iz Latkove vasi. Ta je vo- zil kolo in nenadoma spremenil smer vožnje. Zavil je preko ceste v levo, ne da bi pri tem nakazal spremembo smeri. Za njim je pripeljal avtomobilist in kljub temu, da mu je dajal zvočne si- gnale ni mogel več preprečiti trčenja. Kolesarja je vrglo na pokrivalo mo- torja, z glavo pa je razbil vetrobran. Ko- lesarja so odpelajli v celjsko bolnišnico, škoda pa je ocenjena na okoli 30 tisoč dinarjev. PREDNOST VOZIL NA GLAVNI CESTI JE TREBA UPOŠTEVATI V Rimskih Toplicah je prišlo pred dnevi do trčenja med osebnim avtomo- bilom, ki ga je upravljal amater Ladi- slav Korošec in tovornim avtomobilom s prikolico iz Idrije. Nesreča se je pri- petila na odcepu stranske ceste, ki vodi k zdravilišču, zato, ker voznik osebnega avtomobila ni upošteval prednost vozil na glavni cesti. Tovorni^ avtomobil je odbil osebni avto 5 metrov daleč ter ga močno poškodoval, potniki pa so do- bili le lažje poškodbe. Materialna ško- da je precejšnja, vendar jo bo moral voznik osebnega avtomobila sam porav- nati. ŠE ENKRAT: STARŠI PAZITE NA SVOJE OTROKE Na cesti Podplat—Rogaška Slatina je voznik potniškega avtomobila Škodič iz Rogaške Slatine povozil 6-letno deklico, ki je k sreči zadobila le pretres mo- žganov. Do nesreče je prišlo, ker de- klica ni pazila dovolj na cestni promet. NESREČE V LAŠKEM IN OKOLICI 5. Vlo 21. maja Trebše Franc, železničar iz Radeč si je zlomil nogo. Tcmpihar Elico. 2 letnega otroka iz Prcžanskih njiv je konj ugriznil v glavo in ji povzročil . (cško poškodbo. Belej Ciril, rudar iz Rifengozda, si je pri na- livanju vžigalnika z bencinom ožgal roko. Za- dobit je težke opekline na roki. Kapelar Franc, posestniški sin iz Velikega Širja se je pri žaganju drv vrezal v roko. Tramšek Stanko, oglar iz Tevč si je pri sekanju drv v gozdu presekal roko. Šeško Marijo iz Razborjo je na železniški po- staji Zidani most podrla lokomotiva. Zadobila je težke poškodbe na glavi. Napred Marija iz Sedraža si je zlomila nogo. .Skorja Avgust, vojaški invalid iz Podhuma si je pri sekanju drv presekal roko. Bevc Stanko, cestni delavec iz Mrzlega polja je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil roko in zadobil težke poškodbe na glavi. Krajne Sran..d, mizar iz Rifengozda. si je doma zlomil levo nogo. Lavrinc Alojza, posestnika iz Spodnje Rečice, je krava z rogom nabodla in ga poškodovala. Grčar Alojz, sin rudarja iz Brezna, si je zlomil nogo. Vse ponesrečence so laški reševalci prepeljali v Celjsko bolnišnico. Hermina Pa j duh iz okolice Kozjega je na nekem klancu padla s kolesom in si pri padcu poškodovala obe nogi. Strešna opeka je padla v Stanetovi ulici na nogo Emiliji Bevc. Utrpela je težjo poškodbo. S kolesom je padel Martin Šeško iz Košnice pri Slivnici. Utrpel je pretres možganov. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Drobnak iz okolice Šmarja. Lizol je pila Antonija Ramšak iz Ver- pet pri Frankolovem. Nezavestno so pre- peljali v bolnišnico. V samomorilnem namenu si je prere- zal vrat in žile na roki Ivan Gorenjak iz Bobova pri Ponikvi. Še pravočasno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. 17. MAJA — Stev. 18 7 STRAN Velike priprave za I. slovenski festival telesne kulture! ob zaključku prihodnjega meseca bo v Ljub- . . največja povojna množična manifestacija — '^"festival slovenske telesne kulture. Mrzlično se -pi-avljajo na to veliko prireditev, ki bo zbrala ""^tisoče telovadcev in športnikov, po vsej Slo- ""nij'- l^"'"' potekajo priprave v celjskem okra- Na to vprašanje smo dobili odgovor na okraj- ■ zvezi Partizan Celje, kjer ima te dni peščica ''fpclanih delavcev polne roke dela. pVA POSEBNA VLAKA IZ CELJSKEGA OKRAJA 2e nekaj mesecev se v društvih Partizan učijo \so marljivostjo zletne proste vaje in predelu- [o še drug obvezen program, ki bo predvajan ' festivalu v Ljubljani. Doslej je prijavljenih kar udeležencev iz okraja, ki bodo potovali ziet z dvema posebnima vlakoma. Vrsta je m še problemov okrog tako številne udeležbe — letni kroji, ki jih povsod primanjkuje, finančna sredstva za prevoz, prehrano in podobno. Povsem „fešeno bi bilo naziranje, da mora skupnost prispevali vsa sredstva za udeležbo na tej veliki Jnanifestaciji telesne kulture, predvsem pa mne- nje, da bodo ta sredstva zagotovljena iz republi- jke i" okrajne zveze Partizan. Povsod po vseh društvih so dolžni zbirati potrebna sredstva, prav nič odveč pa ni postavljati tudi zahtevo, o vsak udeleženec po svojih zmožnostih prispeva določena sredstva za to veliko prireditev. Okraj- na zveza Partizan Celje ima še vrsto »drobnih« nalog s tako številnim transpbrtom. Zagotoviti je treba udobno prenočevanje, zdravo prehrano, dovolj številno lastno sanitetno osebje, vrsto od- • ovornih starejših vodnikov, ki bodo spremljali t^ransprt in skrbeli za bivanje v Ljubljani itd. V LJUBLJANO BODO POTOVALI LE NAJSPOSOBNEJŠI V teli dneh in v mesecu juniju bodo povsod „a sedežih občin in večjih središčih sektorski nastopi, na katerih bodo nastopila društva s pri- kazom festivalskega programa. To bo brez dvoma generalka za nastop v Ljubljani, na kateri bodo stroko^njaki iz okrajne zveze ocenili dobre in slabe strani ter poizkušali, da bodo vse slabosti odpravljene do glavnih zletnih dni. V Ljubljano bodo namreč potovali lahko le tisti, ki bodo v celoti obvladali zletni program! Številni sektor- sici nastopi po celjskem okraju bodo širši javnosti pokazali uspehe in plod enoletnega dela v vseh partizanskih društvih. Programi bodo pestri in bodo poleg zletnih vaj vsebovali tudi vaje in igre iz drugih področij telesne vzgoje in športa. Tako bomo na sektorskih javnih telovadnih na- stopih videli vse pestre oblike telesne vadbe, ki danes sestavlja osnovo dela v vseh partizanskih društvih. Brez dvoma bodo sektorski nastopi močno propagandno sredstvo za nadaljnji uspeš- nejši razvoj partizanske organizacije na našem podeželju in v industrijskih krajih, kjer še ni (eh društev. Prav je, da zaradi tega seznanimo naše bralce s sporedom teh prireditev: V nedeljo, 26. maja bo v Vojniku pri domu Partizan prva velika prireditev v okviru Praznika mladosti, na kateri bodo sodelovala partizanska društva iz vojniške in celjske občine. Na isti dan bo sektorsjci na- stop tudi v Rogaški Slatini z nastopi društev iz občin Rogaška Slatina. Šmarje pri Jelšah in Kozje, na predvečer pa telovadna akademija. Naslednjo nedeljo. 2. junija bo velik nastop v Žalcu s sodelovanjem vseh društev iz Savinjske doline pod pokroviteljstvom Občinskega ljudske- ga odbora Žalec. Ves dan se bo odvijal pisan spored — dopoldne bodo tekmovanja v mnogo- boju in športnih igrah, popoldne pa javni telo- vadni nastop. Drugo nedeljo, 9. junija bosta po- dobni prireditvi v Slovenskih Konjicah in Velenju za društva iz konjiške in šoštanjske občine, 23. junija pa v Storah, na katerem bodo nastopila iruštva iz celjske, šentjurske in laške obične. Prireditvi v Storah pripisuje okrajna zveza Par- tizan še poseben pomen! Več ali manj je vsem ^nauo. da v tem velikem industrijskem centru, kjer živi na stotine mladine, še nimajo parti- zanskega društva. Namen velikega nastopa par- tizanskih društev v Štorah bi naj bil predvsem y. tem, da bi vzbudili pri mladini in merodajnib čmiteljih željo po ustanovtvi telesnovzgojnega društva, ki je v tem kraju tako potrebno. TEKMOVANJA V POLNEM OBSR-GU Poleg rednega dela in priprav za glavne zletne «ni v Ljubljani in sektorske nastope v celjskem okraju pa se v zadnjih dneh vršijo različna tek- movanja partizanskih društev, ki že kar preveč obremenjujejo reden potek dela. V preteklem tednu so bjla tekmovanja v odbojki, košarki, malem rokopictu. nogometu in kolesarstvu. Ome- njamo le okrajne prvake - v odbojki Partizan retrovče med člani in članicami. Partizan Go- milsko med mladinci, v košarki in malem roko- metu so največ uspeha imeli pripadniki Partizan Lelje-mesto. v nogometu pri članih in mludin- ♦■ih Partizan ^ elenje, v kolesarstvu pa je ekipni prvak društvo Gomilsko. V mesecu juniju so na sporedu tekmovanja v mnogoboju in v vajah na orodju. Tudi ta tekmo- vanja bodo pritegnila na stotine mladine. Naj- boljši med njimi iz vseh naštetih tekmovanj se bodo v času festivalskih dni v Ljubljani po- ■nerjali za naslove republiških prvakov z izbra- "'"li telovadci in ekipami iz vse Slovenije. MLADI ATLETI SE UVELJAVLJAJO Za nami je II. kolo zvezne mladinske lige za mladince do 18 let starosti. Na stadionu Borisa Kidriča v Celju smo videli vrsto nadarjenih mladincev od Braniku iz Maribora, partizanskih ^fuštev iz Žalca in Prebolda ter domačega Kln- ^varja. Ce pogledamo končno bilanco v številu poseženih točk po mnogoboiskib tablicah, lahko 'estitamo mladim atletom Kladivarja, ki so zbrali rekordno število 14.770 točk: To število jih po- stavlja na 1. mesto v Sloveniji, brez pretiravanj P* tudi med najboljše v Jugoslaviji. Branik je ^ffal 12.4-,6. Partizan Žalec 10.349 in Prebold, ki astopa v republiški ligi z manjšim številom di- 'fPlin. 6.112. Odkod Kladivarju tolikšna moč? Kodno vreme je prispevalo svoj delež, da so vsi Jastopajoči atleti postavljali odlične rezultate. oAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, Četrtletna 125 DIN — ROKOPISOV ne VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Razpis za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v indu- striji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravlja- nja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnov- nem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnihprejemkov ter tudi o stažu in funkciji v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 tudi na svoj občin- ski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja. PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI OSEBNIH IZKAZNIC Matični urad občinskega ljudskega odbora Celje obvešča pre'.iivalce mesta Celja, da bomo podaljševali veljavnost oscbnil, izkaznic od dne 27. mhitt do 1. junij.-i po naslednjem razporedu: Dne 27. maja Okopi, Opekarska ulica, Oster- če^a ulica, Ostrožno. Dne 28. maja Ozka ulica. Partizanska cesta in Pečovnik. Dne 29. maju Pl.^leršnikova ulica, Pohliiiova, Pi.kopališka ulica. Dne 30. maja Polule, Popovičeva ulica, Po- stojnska ulica. Dne 31. maja Pot na Lavo, Prešernova. Pie- žihova ulica. Dne 1. junija Prijateljeva, Ptujska ulica. Pu- pinova in Razlagova ulica. Podaljševali bomo od 14. do 18. ure. Občinski ljudski odbor Mozirje — Komisija za štipendije — razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55) in odloka o višini štipendij (Uradni list FLRJ št. 33/55) štipendije za šolanje na naslednjih šolah: Razpis štipandij 1. Dve za študij na bubiški šoli 2. Eno za sanitarnega tehnika 3. Pet za študij na ekonomski srednji šoli 4. Dve za študij na učiteljišču >. Eno za študij na višji ped. šoli (ma-fi) < Eno za študij na višji ped. šoli (ke-bio) 7. lino za študij iia višji ped. šoli {tel. vzg.) Štipendije bomo podelili za čas, ki je prosilcu p;j predpisih Coločen za dokončanje študija in v višini, kot jo jrodvideva odlok o višini štipendij. Prosilci naj do 30. jiuiija 1957 vlože kolkovane prošnje (ISO din (ir/.ivne in 95 din občinske takse) in iirilože: potrdilo o premoženjskem stanju, potulilo o prejemanju ctroškrga dodatka, potrdi- lo o vpisu v šolo, potrdilo o višini prejemkov vseh druž'nskih članov, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje brez nasedenili prilog komisija ne bo obravnavala. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo: otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin in tisti, katerih stalno bivališče je na področju obči- ne Mozirje. Prosilci, ki so prošnje že vložili, naj dostavijo še manjkajoče dokumente ali manjkajoče kolke. Komisija za štipendije ObLO Mozirje »PARTIZAN« okrajna zveza društev za telesno vzgojo Celje razpisuje v smislu Uredbe o štipen- dijah 2 MESTI ŠTIPENDISTOV za šolanje na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani Prošnje za podelitev štipendij je poslati na Okrajno zvezo »Partizan«, najpozneje do 15. 6. 1957. Prošnji mora prosilec priložiti naslednje lisfiiie: 1. Prepis zadnjega šolskega spričevala. 2. Potrdilo o vpisu v šolo. 3. Potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju. 4. Potrdilo, da še ne prejema štipendije. SPREJEMNI IZPITI ZA VIŠJO GIMNAZIJO NA I. GIMNAZIJI Ravnateljstvo I. gimnazije v Celju obvešča, da bodo sprejemni izpiti za višjo gimnazijo od 11. junija do 14. junija 1957. — Začetek izpitov 11. 6. ob 8. uri. Prošnje je treba vložiti pri ravnateljstvu do 5. junija 1957. Natančen razpored bo objavljen na oglasni deski. NA II. GIMNAZIJI Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo bodo na II. gimnaziji v Celju v dneh 11., 12. in 13. junija. Kandidati se zberejo dne 11. junija ob pol 8. uri v risalnici. Prošnje je treba vložiti pri ravnatelj- stvu do 3. junija. UČITELJIŠČE Ravnateljstvo učiteljišča v Celju objavlja: Sprejemni izpiti za 1. letnik bodo pričeli v ne- deljo. 9. junija ob 8. uri. Prošnje za sprejem naj prosilci vložijo pri ravnateljstvih svojih šol. ki imajo tudi vsa potrebna navodila o vpisu na učiteljišče. Diplomski izpiti bodo pričeli 12. junija ob 8. uri. OBJAVA Občinski ljudski odbor Celje obvešča gozdne posestnike, da je za vlaganje prošenj za dovolje- nje sečnje godnega drevja v letu 1958 določila Okrajna uprava za gozdarstvo Celje, rok od 15. MAJA DO 30. JUNIJA 1957. Pro^rji je vlii'frti na predpisanih tiskovinah pri Občinskem ljudskem odboru Celje, Gregor- čičeva ulica 5, soba štev. 20 in pri krajevnih ura- dih Škofja vas, Šmratno v Rožni dolini in Štore v gornjem roku. PUTNIK - CELJE Vedno več ljudi, ki žele potovati, išče usluge pri PUTNIKU Celje. Zakaj? PUTNIK Celje ima vse potrebne podatke in daje nasvete ter navo- dila, rezervira za Vas sobe, izdaja vozne karte v vse smeri, nabavlja vizume za vse države, pri- reja izlete in potovanja. Uslug PUTMKA-a Celje se i)oslužuje vsak praktičen človek. USTANOVNI OBČIN'ZBOR PODRUŽNICE DRUŠTVA DIABETIKOV SLOVENIJE - LJUDEVIT MERCUN V CELJU Pripravljalni odbor sklicuje ustanovni občni zbor imenovanega društva za 2. 6. 1957 v pre- davalnici Zdravstvenega doma v Celju, Gregor- čičeva ulica, ob 10. uri dopoldne. Vabljeni vsi sladkorno bolni, zdravniki in sploh vsi, ki se zanimajo za to bolezen. Pripravljalni odbor KOMUNALA LAŠKO potrebuje 1 cestnega nad- zornika, ki je dovršil gradbeno delovodsko šolo in 1 samostojnega vodovodnega instalaterja. Ponudbe je poslati na naslov »Komunala Laško, Laško. Nastop službe takoj, najkasneje pa v mesecu juniju 1957. TRGOVSKEGA POMOČNIKA (pomočnico) sprej- me »Trgovsko podjetje Center«, Celje, Tomši- čev trg 3. PREVZAMEM lahko takoj zastopstvo za stalno. Sem trgovski potnik, komercialist 25 let, dobro uveden na tržišču v južni polovici teritorija Jugoslavije. Tonudbe je poslati na naslov: Franc Preniru, .Niš, Daničičeva 7. PRODAM njivsko parcelo, 21 arov, v bližini Tekstilne tovarno Šempeter. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko novo hišo z nekaj zemlje v Pečovniku št. 19, Celje. Primeren prostor za mlin ali žago. PRODAM zakoncema enosobno stanovanje s pri- tiklinami proti zamenjavi. Cena 290.000 din. Naslov v upravi lista. TROSOBNOVO STANOVANJE v centru mesta Celja vseljivo v jeseni 1957, ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo lista. ENOSTANOVANJSKA LEPA HI[A z obsežnim vrtom v Ormožu ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo lista. KUPIM enodružinsko hišico v Celju ali v bližini (lahko tudi stanovanje). Naslov v upravi lista. KUPIM takoj vseljivo dvostanovanjsko hišo v biližini mesta. Plačlijvo takoj. Pleteršek Alber- ta, Celje, Partizanska 7. ZAMENJAM enosobno stanovanje v mestu za stanovanje v okolici. Naslov v upravi lista. /A.VIENJAM komfortno dvosobno stanovanje v mestu za trosobno v mestu ali zunaj. Naslov v upravi lista. PRAZNO ali opremljeno sobo v Celju išče raču- novodkinja. Vprašati: Celjska papirnica in knjigarna. Celje. Trg V. kongresa. LEPO SONČNO STANOVANJE v drugem nad- stropju v mestu (velika parketirana soba, ku- hinja in pritiklino) zamenjam za enako, tudi niansurdno v okolici Teharja, Jožcfovega hriba ali v mestu. .Naslov v upravi lista. DVOSOBNO prijetno stanovanje, manjše in po- ceni v centru Celja zamenjam za večje. Po- nudbe na upravo lista pod »Mirno«. Za neopremljeno (ne prehodno) sobo vsaj 20 m3 plačani 2000 din najemnine. Naslov v upravi lista. OBIŠČITE novi frizerski salon »MAGDA« na Tomšičcveni trgu v Celju. Izvršujemo modne pričeske in razpolagamo z inozemskimi prepa- rati. I/.GLBILA sem v nedeljo, 19. maja svetlo vijoli- často jopco na poti od mosta čez Savinjo, Kersnikova unilica Tujec na konju«, ameriški barvni film. KINO METROPOL. ( ELJE Od 23. do 26. V. 1957, »Pustolovščina Paje in Plutona«, ameriška barvna risanka. Od 27. do 30. V. 1957, >Pariz mesto zaljubljencev, angleški barvni film. Od 31. do 2. VI. 1957, >Revija<, ameriški barvni film. Nedelja, 26. maja 11,15 Celjski mozaik 11,30 Izbrali ste — prisluhnite! 11.45 Pogovor z državljani Ponedeljek, 27. maja 17.30 Zabavna glasba 17,35 Pomača kronika, reklame in objave 17,45 Športni komentar 17.55 Zabavna glasba Torek. 28. maja 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Izbrali ste - prisluhnite! 17.35 Našim kmetovalcem 17.45 Igrata mladinski tamburaški zbor in orkester »Cvek« DPD Liboje p. v. Franca Kovača Sreda. 29. maja 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Nekaj novosti iz našega arhiva plošč 17.30 Kulturni obzornik 17.40 Posnetki s koncerta mladinskega pevskega zbora II. gimnazije p. v. Jurčka Vrežeta <''etrtek, 30. maja 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Izbrali ste — prisluhnite! 17.35 5 minut za naše gospodinje 17.40 Glasbena medigra 17.45 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — reportaža iz Glasbene šole v Celju Petek, 31. maja 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17.20 Lepe melodije 1".35 Gospodarska vprašanja 17.45 Plesno glasbo izvaja Marjan Koznius s svojimi solisti Sobota. 1. junija 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! -17.35 Za vsakogar nekaj Potnišha letala v politiki Nemiirno motri potnik nebo, pokrito s svinčenimi oblaki, ko vstopa v podolgo- vato drobovje velikega četveix>motorca »Super Constelation«. Morda on že po- tuje ves dan, z enega kontinenta na di-ugi, na višini šest do sedem tisoč me- trov. Kratek odmor na aerodromu med vožnjo mu ne more povrniti vsega miru. Potnik čuti težino nemirnih čustev, ki 6o se zbirala v njemu nad oceanom. Uprava družbe, kateri pripada letalo, to dobro ve. Zato iz leta v leto proučujejo njeni strokovnjaki — psihologi razpolo- ženje »zračnih« potnikov. Kot se pro- učuje tržišče, katerega mora osvojiti ne- ka industrija, tako oni razmišljajo, kako bi od neba napravili to, kar je za ljudi železnica ali vsaj modema ladja. Oni vedo, da je bilo potovanje po železnici pred sto leti prav tako polno nepričako- vanih sprememib in namišljenih nevar- nosti, kot še danes mnogim izgleda ne- mogoče, da se komaj za en dan in pol pride iz Pariza v Tokio. Psihologi so našli rešitev. Ta je sicer mnogo dražja, kot bi jo kdaj dovolile železniške uprave. Letalske družbe nu- dijo potniku »super-hrano«, servirano tako lepo, da potnik neha gledati skozi ovalno okno. Pri vzletanju nudijo druž- be potnikom žvečilni gumi in celo neko majhno igrico — sestavljanje kvadratov iz lepenke. Veliki otrok — človek — se kratkočasi in niti ne p>omisli na tiste nevarnosti, na katere ga včasih spomni- jo listi, ko objavljajo vesti o zračnih nesrečah. Svet je danes, v dobi novega zračnega »burna« poleg vseh ostalih političnih razdelitev, razdeljen še na en način: razdeljen je na sfere, v katerih vladajo posamezne zračne družbe. Med njimi so male članice Svetovne zračne federaci- je, dalje »divje družbe«, ki se ne držijo mednarodnih predpisov, so pa zato ce- nejše, razen tega pa so kolosi mednarod- nega prometa, ki se postopnama prebijajo v »veliko politiko«. Ni mesta v zahodni Evropi, Aziji, Afriki ali pa na oddalje- nih otokih Pacifika, v katerem ne bi jemale ljudem vid svetlikajoče reklame »Pan-american«, »KLM« in drugih družb, ki zaposlujejo na tisoče ljudi in katere ljubosumno čuvajo svoj prestiž. Vsaka od teh družb je »boljša« od dru- ge. Ce ena servira v letalu »najboljši viski«, druga servira »najboljši šampa- njec«. Te družbe se ena druge boje. Na vseh aerodromih sveta pregledujejo in popravljajo letala holandskega društva KLM samo strokovnjaki KLM, medtem ko letala »Pan-american« lahko pre-' gledujejo le tehniki te družbe. Borba med konkurenti je zelo velika. Možna so tudi medsebojna podtikanja. Le po katastrofi postane pravo bratstvo med njimi m vsa letala, ki so blizu dotične sfere, hitijo iskalii mrtve ali preživele. Holandska družba KLM služi za do- ber primer, kaj pomeni zračni promet v mednarodni politiki. Pravkar so zaklju- čili pregovore med ZDA in Holandijo o možnosti upostavljanja še ene holand- ske linije preko ameriškega teritorija. Ameriške družbe so se krčevito branile holandskih zahtev za osvajanjem »ame- riškega zraka«. Kajti zrak je danes raz- deljen, kakor zemlja. Toda predsednik Eisenhovv^er je dal prednost »enotnosti zapadnoga sveta«. Holandija je doslej bila disciplinirana članica Atlantskega pakta. Zato predsednik ZDA ne želi, da ibi bila prizadeta tam, kjer je nacionalna ekonomika najbolj občutljiva. Tako je družba KLM dobila dovoljenje. Ta družba ima 16 tisoč uslužbencev, tehnikov in delavcev po vsem svetu. Štiri sto pilotov drži v svojih rokah 80 potniških letal družbe KLM. Da, piloti — to je poseben svet. O njih je treba mnogo razmišljati. To so intelektualci, ki živijo posebno življenje. Življenje med kontinenti. Njihova kariera je krat- ka. Oni »pristanejo« za vedno na zemlji pri svojih 45 letih. In takoj nastane problem: kaj z njimi početi. Oni niso navajeni na ozke horizonte, na ulice in zidove. Zgubijo se v navadnem življe- nju. Razlika med vsemi drugimi prometni- mi sredstvi in potniškim letalstvom je v tem, da se moderna tehnika menja tako hitro, da človeški možgani ne mo- rejo dovolj hitro obvladati novih mož- nosti. Velike družbe so že naročale reak- tivna letala, ki bodo prevzela transkon- tinentalne proge že v nekaj letih. To bo pomenilo povečanje hitrosti za dvakrat. Sedanje osebje se ne bo moglo tako hitro prilagoditi novim brzinam, novim reagi- ranjem in novim odgovornostim. V ne- kaj letih bo to osebje postalo neokretno in zastarelo. Potrebno bo veliko denarja, da bi ustvarili nove ljudi, ki bodo ŠM v korak s tehniko. In prav zato postaja potniško letalstvo nacionalna faktor, o katerem razmišljajo ministri in diplo- mati. Njihove oči so uprte proti prvim pionirjem sledeče zračne etape: Angle- žem, ki že uvajajo svoj reaktivni »Ko- met« in Rusom — novi sili, ki stopa na prometno pozorišče. Rusi so že uposta- vili prvo mednarodno reaktivno progo Moskva—Djakarta, in prav to je sfera, kjer prihajajo do nasprotij velike sile! Jurij Gostinčič AKUSTIČNA HISA Govori tiho! se glasi napis, ki v našem domovanju s stene gleda in opominja nas, da tu odveč je preglasno povedana beseda. Vsi tiho govorimo. Tudi kregamo se med seboj v ušesa šepetaje, kar nam izprva ni bilo lahko in ne uspeva brez posebne vaje. Zakaj tako? bi rad povprašal kdo. Naj vam povem: Moderna hiša naša v akustiki vsem drugim bodi vzor! Besedo vsako tukaj zid prenaša. Vzrohneti hoče včasih nad menoj ženica moja v burjasti besedi, pa ji molče pokažem na napis: Govori tiho! Tu so še sosedi! Saj prav imaš! takoj mi pritrdi. Sosedom raje uho nastavim sama, da vse izvem, kaj se pri njih godi — danes komedija, a jutri drama ... V moderni hiši in akustični živiva tiho z deco jaz in žena, pri tem- pa pride vsak na svoj račun in vse nas greje sreča neskaljena. TAM PRI OGLASNI DESKI Tam pri oglasni deski en penzionist stoji, na vse strani okoli obrača stroge oči, da z njimi pobalina zaloti v pravi čas, prej ko s plakatne deske bo sunil kak oglas. Je siv in star in sključen, je slep in gluh nič manj, v nogah pa revmatizem je huda muka zanj. Zamisli se v preteklost, ko bil je zdrav in mlad in ko še sam je včasih odtrgal kak plakat. Ze davno svet je mrtev njegovih norih let, za lepo lice Celja pa je še zmerom vnet. Tam pri oglasni deski zdaj penzionist stoji, na vse strani okoli obrača trudne oči. „Ovaduška puška^* Možakar, ki ga na gornji sliki vidite skritega za grmom, ko na dva moža ob zidu usmerja čudno napravo, je zelo radovedne sorte. Naprava v njegovih ro- kah ni večcevna puška, ki naj nič hu- dega slutečo dvojico spremeni v rešeta. To je spet ameriška novost: ^-^risluško- valni aparat«. V ceveh, ki jih vidimo na sliki, so posebne vrste elektronk, ki v določeno smer pošiljajo radijske žarke in jih obogatene s šumi iz tiste smeri vračajo nazaj v aparat in na ušesa lastnika te priprave, ali pa kar naravnost v magnetofonski trak. Ta ova- duška puška prisluškuje na prostem na precejšnje razdalje, nekaj desetin me- trov pa tudi skozi vrata in zaprta okna. Ponekod te aparate uporabljajo že pri razkrivanju vohunskih mrež, zarotni- ških skupin itd. Toda aparat gotovo m več taka tajnost, niti tako komplicirana naprava, da bi ga sčasoma ne dobili v roke tudi nepoklicani, radovedni ter in- diskretni ljudje. Zamislimo si samo, da bi tak aparat lahko kupil vsak? To bi se klepetuljam ustregli, ki imajo že tako zelo razvita ušesa. Zelo r>ogosto se dosežki znanosti m tehnike obračajo v škodo ljudi. Kdo ve, če ne bodo nekoč prišli na dan z apa- ratom, ki bo bral tudi misli. No lepa reč. Bomo pač hodili misliti v izolirane trezorje. Življenje iz stiRal Nekega hladnega januarskega dne je 49 letni Vilijem Friling čistil s plugom za sneg ulice v malem mestu v ameriški državi "VVisconsini. Nenadoma se je Fri- ling zrušil mrtev. Težek srčni napad. Njegovi tovariši so ga vzidignili in s tovornim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Vožnja je trajala pol ure. »1'mriega« so takoj položili na ope- racijsko mizo. Dva mlada zdravnika sta mu z rezom dolgim 17 cm odprla prsni koš ter pričela z masažo srca. Zastonj. Do pričakovane oživitve ni prišlo, toda zdravnika nista ulbupala. Vzela sta kos električne vrvice, odrgnila na enem kraju izolacijski sloj, razdvojila žico ter jo ovila okoli dveh igel za dajanje in- jekcij. Vtikač na drugem kraju vrvice sta vtaknila v navadno električno sti- kalo v zidu in nato obe igli zalbodla v srce, ki ni več delovalo. Po eni minuti je začelo srce naglo biti — 180 hitrih udarcev v minuti. Polago- ma se je število udarcev zmanjšalo na 140 in nato na 120. Pet dni pozneje je bolnik prvič odprl oči. 10.000 ŽRTEV ATOMSKE LEUKEMIJE Na sestanku znanstvenikov, ki je bil 30. aprila v Chicagu, je dr. Linus Pau- ling, lanskoletni Nobelov nagrajenec, razkril porazne podatke o številu od leu- kemije obolelih ljudi. Za te ljudi, pravi dr. Linus, je ta bolezen posledica atom- skih in hidrogenskih eksplozij. Znanstve- nik trdi, da je zaradi te bolezni umrlo, aU pa je zapisano smrti vsaj 10.000 lju- di. Vsi ti primeri so bili raziskani v krajih, za katere so pred poizkusnimi eksplozijami dejali, da so daleč izven vsake nevarnosti. V to število seveda niso vštete žrtve Hirošime in Nagasa- kija. Ou koncu je dr. Linus dejal, da bo vsaka nadaljnja eksplozija hidrogen- ske bombe povzročila vsaj tisoč obolenj ali smrti zaradi »-atomske« leukemije. >vEKSPRESNO MLEKO V PRAHU«... V Ameriki in istočasno v Južni Afriki so našli način izdelave novega polno- mastnega mleka v prahu, katerega zna- čilnosti so v tem, da ga je mogoče raz- topiti v hladni vodi in takoj hladno ser- virati. Zaradi te značilnosti je novost dobila ime »ekspresno mleko«. BITKA OKOLI KAJENJA ... Direkcija holandske tovarne »Philips« je razpisala nagrade za svoje mlade de- lavce, ki bi vsaj en mesec prenehali ka- diti. Vsi, ki bi v enem mesecu ne skadili nobene cigarete, bodo dobili lepe de- narne grade. Ta akcija pa je vznemirila lastnike toba^frn h tovarn, zato so raztpi- saLi nagrade za kadilce, da bi tudi druge tovarne ne šle po poti »Philipsa«. Ce bodo obljube tudi v resnici držaile, bo kakšen, ne prehud kadilec vsak mesec dobil nagrado. Enkrat zato, ker je začel kaditi, drugič zato, ker en mesec spet ni kadil. »■SLOVENIJALES« Celje — Zidanškova ul. 15. telefon 26-34 DOSTAVLJA VSEM STRANKAM, KUPLJENO POHIŠTVO BREZPLAČNO NA DOM do 25 km v okolico Celja. Cene konkurenčne! Postrežba solidna! Pustolovščine Plutona in Paje v Celju Ves svet pozna Walt Disneyja po nje- govih risanih filmih, s katerimi je osvo- jil srca mladine. Miki miške, Mine, Pa- ja Patak, Pluton, trojica prašičkov. Zlobni volk itd.. Vsi smo radi gledali njegovo Sneguljčico, Trnjulčico itd. To so resnične simfonije domiselnosti, hu- morja, barv in glasbe. Skratka remek dela. Toda pomislimo koliko dela je potreb- no za en sam celovečerni film. Pri ri- sanem filmu se zvrsti 24 slik v sekundi skozi projekcijski aparat. Za celovečer- ni fikn je treba torej okoli 21.600 slikic, ki jih je treba narisati, pobarvati in prefotografirati na celuloidni trak. Za tak film dela cela armada risarjev glav- nih junakov, ozadij, trikov itd. En sam filrh stane neprimerno več kot najbolj razkošno igrani filmi, katerih nosilci glavnih vlog dobivajo bajne plače za svoj nastop. Zakaj tako drago? Nič čudnega. Po- mislimo samo, da je za »-Sneguljčico« Walt Disney izbral izmed dva milijona in pol slik 250.000 takih, ki so prišle v poštev. Risbe za film je delalo 1000 ri- sarjev, ki so uporabili okoli 1500 raz- nih barvnih nians. Te dni gledamo v »Metropolu« spet zbir Disneyjevih mojstrovin. To je de- vet zgodbic združenih pod enim naslo- vom »Pustolovščine Paje in Plutona«. Disneyjeva umetnost vedno privablja v kinodvorane mlado in staro. Tokrat' bodo po dolgem času prišli na svoj ra- čun tisti najmlajši, ki jim redkokdaj postrežemo z mladinskimi filmi. Le-teh bi morali dobivati več in ne samo ob raznih prilikah, kot je tokrat »Praznik mladosti«. SAMOMORILEC CHAPLIN? Menda ne? Kdo bi verjel, da bi si sve- tovno znani komik in režiser Charlie Chaplin prerezal vrat, saj ga je sam optimizem in želja, da bi razveselil ljudi. Tale slika je tudi nas presenetila, ko smo jo videli. Tale »samomorilni! prizor« je osiveli Charlie pokazal svoji ženi med kosilom. Da pa bi slika prvi pogled bolje »vžgala«, so do sol^ nasmejano ženo izrezali iz slike . • • CELJSKI TEDNIK ▼ T8AKO mSO!