ANTONA JANŠ HAJA Zefsarskiga Zhgbgllarja. POPOLNOMA PODVUZHENJE SA VSSE ZHEBELLAR&E. NA KAJ SA ENO VISHO TAISTI OD SVOJEH ZHEBELL BRES TEGA, DE BI NJE PODIRALr, ‘ 4 A MORILI 4 1. En bogatfifhi Dobizhek, kolter dofehmalu, lohltu fadobijo. 2. Vender vfse Zhfbglle per fhiulejnji, inu dobri Mozhy ohranijo. 3. Ufsakateri Pain Zhfbfll da fvoje fmerti lohku uzhivajo , inu fhe fvojira Erbam fapuftijo. Na mnogo Profhnjo is Nemfhkiga, na Kraynsku preftauienu, inu s’nekaterim Pomerkvajnam pogmiranu. OD JOANNESA GOLITSCHNIKA Fajmofhtra v’Grishi na Stajerfkim. _ V’ ZELLl, Utiftnenu, inu fe najde per Fr. Jof. Jenko, 1 7 9 2 . P RE D G OVOR, Anton Janfha en Kraynz , inu fzer is Gorgnfke Brani je fkus fvojo zhgbfllarfko fafiopnofi tok delezh perfhov, de je na Zefsarfku Povejle v’Du- naifkimu Mgfiu fa vfse Zhgbf larje ozhitno fJiol. lo derfhov, je tudi pred fvojim Zli£bgllnakam v Dianju ifkafov, de je r§fs, kar je s’Jesikam vuzhiv; kar je pa isBefs§do vuzhiv, iuu v Diaj- nju ifkasov, je fkusBlasha Kumerdeja sedajni- ga Krais-Kotnmifsarja v’ Ze.'i v’ Nemfkimu Je- siku v’l§t£ Bukuvze ukup pofiavov, inu na Svetlobo dav, jeli lem pa taille h’tvojmu Nu- zu na Kraynfki Jesik preobernov. Jeli shiher rezkem k’ tvojmu Nuzu ! sakaj ? Zhe fi dofsehmalu Zhfbglle podirav, inu mo¬ tiv, toku fi leto Burov al is Pofhrgfhnolti, al pa is Neumnolli, obedvoje pa k’ tvoji fhkodi» zhe (i ti 1?tu Burov is Pofhrefhnofii, tok fi biu nehvalffhen pruti leti Bosliji Bvari zhgbglli, kadre, kir tebi zglu lfjtu Blagu ukop nofsi, ti pa sa Lohn po nedovfhnu umorifh, inu fzer k'tvoji fhkodi, fatu kir bi njo biu fhe veliku Lfjt k’tvojmu Dobizhku lohku nuzov. Zhe fi pa leto is Neumnofii dflou, toku taifii tvoji Neumnofii fkus lgte prizheozhe Bit’ kuvze lohku na fpruti pridefh. Tedfj tebi ivej- a z ( 4 ) rijem : de taifte ene trikrat s’ dobrim Premifel- fcam preberefli, inu kar bofh brav, tok fe po tai- ftem per Opravilku tvojeh Zh^b^ll vifhej, pot- ler bodefh fpofnov , de je rgfs, kar tebi oblu- bim ; namerzh : kadar sh§ bodefh itnov tulkain Pajnov Zhfbgll, kglkgr fi per febi fklenuv,de njeh ozhefh imgti,inu ne bodefh vezh na Roje glgdov, de bi njg pogmirov, toku: 1. De tebi bode ufsakateri mozhen Pajn v’dobrih L^jtah eno Trugo Medu, inu Vojfka pernffsuv, 2. Inu bodefh vender vfse Zhfbflle per Skiulejnji, inu per dobri Mozhy ob- derfhov, inu tudi 3. ufsakiPajn tvojeh Zheb?H IdtvojmulVu- zu, inu Vefselju do tvoje fmgrti lohku ufhivav, inu fhe tvojim Erbam fapuftav. She enkrat te prolfim, s’ dobrim Premifel- kam l§t§ Bukuvze vazhkrat preberi, inu kar bodefh pa v’taiftih od fpodej v’ Pomerkvajnju nefhov, leto fim jeft is mojga fkufhainja frau- nu poftavov, fatu , Idr fim nefhov, de per žhgbgllah taiftu dobru fturi. Sdrav bodi. Pr efiaulaviz. RESDELK TEH BUKUVZ, Sapopadik tega perviga Refdelk, al fgoluiga Podvuzhenja. Stranfke JVumere morefh per tem Snaminu § ifkati. 1. Odftavik: od Zhgb^ll Sploh. §. j.> od Zh^b^llne Podobe. §. 2. taiftih Nature §. 3. inu Sorte. §. 4. od Trodov. §.5. Matize. §. 6. 2. Odftavik: od Matizhniga Spolla. §. 7. Trodovfki Spoli. §. g. odRodovjne tgh gmginZhgbgll. 5.10. zglze tgh Zhgbell. §. u. zglze t§h Trodov. §. 12. Matizhni Turenz , al Šibila. §. 13. 3, Odftavik : od Voifka , inu Satovja. §.14. do ig. ftgrdi, inu roshnigaZvjta. 5.19. do 22. 4. Odftavik: odPajnov tgh Zh^bgll. §.23. do 28. flamnatnih Pajnov. §. 29. 5. Odftavik: od Zhgbgllnaka. §. 30. de 33. Ulagajnje t^h Pajnov. §. 34. 6. Odftavik : od Zhfbgllniga Kraja. §. 35. 3 6. 7. Odftavik : od Pogmirajnja, inu Rojov t?h Zhgbfll. §. 37. ( 6 ) Tu drugu dellovni, al opravilfku Refdelenje. I. Odftavik: od SpomladanfkigaOpravilla §.72. Zhgb^lle ven perftavlat. §. 73 Fntrati. §. 74 s’Vodo previdit. §.76 ozh§dit. §■ 77 ogrgti. §. 78 Zh?b?llam Pomozh dati. §. 79 2. Odftavik : od Futrajuja. §. 80. do 85 Snaminje t§ Zh?b§llne Lakote §. 86 3. Odftavik: od Ropparz. §. 87. do 92 4. Odftavik : od Jalovine. §• 93 Matize napravit. §. 94 Per Sazh^tku tg Jalovine. 5.96 Per drugi Jalovini. §.97 Jalovina favol oftargve Matize. §. 99* C 7 ) g. Odftavik ; od Bolffn tgh Zhgbgll. J. ioo. Grifha, inu Arznija. §. iox. Gniloba, inu Pomuzh. §. 103, do 107. 6 . Odftavik : od fhkodlive Shvati. Od Zhervov. §, 108. do ni, Shabe. §. 112. Mrovle. §. 113. Mifhi. §. 114. Tize. §. IIS* 7. Odftavik : od gvifhniga Shtevilla Zh?b§H. Mjeh Pajnov, §. 1x6. do Il8- Pogmiranje tgh Pajnov. §. 119. Roji fo dvojne Sorte. §. 120. g. Odftavik : od polgjtniga Opravila. Per Rojah Pergodilfhe. §. 121.122. Madza mg d Rojam fgnblena, inu fupet najdena. §. 122.123. Roj, kadar nafaj potggne. §. 124. KadarMatiza fhe ni najdena.§.i2g.i26. De Roj nafaj nepotggne. §. 127. De Roj ne ujide. §. 128. De fe s’drugim ne smefha. §. 129. 9. Odftavik: od ukupej dgvajnia,inuReT fdelejnja tgh Imgfhanih Rojov. Vezh fort Rojov. §, I|o. Ukup dgvajnje taiftih Rojov, katiri imago enake Ma- tize. §. 131, Taiftih ; katiri nimajo enake Matize. S. 132, Resdelejnje vfse fortesmgfha- nih Rojov. §. IJ3, ( 8 ). 10. Odftavik: od Ogrfbajnia t§h Ro- jov. §. 134. do 140, Od Rojoviga fhakla, §. 141.142. 11. Odftavik : od Opravilla po ogrgngnim Roju. §. 143. do 145, Matize vfse forte s’ hranu- vati. §, 147. do 150, 12. Odftavik: od kunfhtnih, al odufgtih Rojou, Na kaj sa eno vifho. §. 151. do 158. 13. Odftavik: veliku Rojov je fhkodlivu. §.159. Roje fmotit, al saderfhati. §. 160. do 163. Ukup d^vajnje t?h flabih Ro¬ jov. §. 164. do 166 , 14. Odftavik : od Pogtnirajnja t§ fterdi, inu Voifka. §. 167. do 174. Omladejnje t§nPainov. 5.174. do 177. 15. Odftavik: od iefsgnfkiga Opravilla. Od Zh^bfllne Pafhe. §. 178. do 182. 16 . Odftavik : od Prenefseinia tgn Zh^bgll. Na eno bulfhiPafho. §. 183. do 191. 17. Odftavik: od Podirainia , inu Odi§- maneinia. §. 192. do 194, 18. Odftavik : od fimfkiga Oprauka. fhkoda od fime. §. 195« Okovarieinie t§h Zh^bcdl. §• 196. Ven fpufheinie taiftih. §. 197. PERVI RESDELK, TEGA SGOL PODVUZHENJA , KIR BODE NAPREJ NESSENU, KAR MORE EN ZHEBELLAK OD SVOJEH ZHEBF.LL 4 4 VEDITI. 4 4 C PERVI ODSTAViK. NAUKA OD ZHEBELL. 6 e §• i- Zhfb^lle Sploh. Skuš leto B^ffedo Zh^belle, al buzhel- le laftopjo Izer fploh ti vuzheni vezh fort Muh 5 al Rtavne fhvadi; pa ufsaki lohku ve, od katire Sorte Zbfbfll tu- kej govorimo, tu je: lame taifte, nu- zne Zh^belle, katere fterd, ali M?d nolsijo, inu Vojfk delajo, saflufhio» de njeh posnamo, fhtemamo, inu fhpogamo. ( 10 ) §• 2 . Od Podobe tgh Zhgbell. Ta Sunajna Podoba teh Zhgbell fe lofhej TkasPogled, kokerpa 1'kus kar kol sa eim tenkuPopifsvajnje lpofua; idse szer imajo fhtigrTafle, 1'heftNog, dva fhlatovna Roshizha, inu na fhi- votu fhgft Obrozhkov, pa veliku dru¬ gi fhvadi, al Muh imajo ufse letu tu¬ di ; nekateri ,Zhebgllarji njeh fzer po- fnajo, kadar per Pajnu ven, inu noter letajo? kir sli? pred vedo, de foZhg- bflle, kadar pa na Samoti katiro na- rajmajo, tok vezhkrat k’i'hpotu enga Zhebellarja eno ptujo fhvad saZhebel- lo derihe, inu pravo Zhebelio sa eno drugo fhvad obrajtajo. §• 3 * Od Nature tgh Zhgbgll. Zhgbglla je lzer od Nature douvja, pa vender drushna fhvad, katireh ne¬ kateri taushent ukop na enimu Kraju, fzer lg u’ Luknah, u’ votlih Dervglsah, inu v’ temnih Krajah v’ Drushbi pre¬ bivajo , inu lg favolNuza, katirga nam skusMgd, inuVojfk pernelso, njgh mi hTvrotkoti vishamo. ( n ) §• 4 - Trojne forte Zheb?lle. V’ enmu takirnu kupu,al Zh?b?llni Drushbi fe fnajdejo trojne forte zhe- b?lle, katire fo tok dobru na fhtivillu, inu Velikofti, koker tud na sunajni Podobi, inu Laftuoftih med fabo zlu slo reslozhene. Katirih je nar vezli, inu fo tude nar bol 1'nane, fo te gm?jn Tellovne zh?b?lle, let? fo med dru¬ gem t? nar maiufhi, imajo p?p?lnato Dlako nad fabo , kadar taifto lgubijo , tok fo zherne; njeh Gibajuje je hi- ternu, Natura je njeh na njeh iadni- mU) al tem fhpizaftimu Thalu tega f hivota s’ enim fhellam, koker is oro- shjam zhes njeh Sourafhnike previ- dla, ta pervi Obrozhik prute Perfam je redezhkaft, al rurnenkail, ti drugi fo b?lii. Eno tako zhebello najdefh obrif- sano na ladiije (v’i.Tabl, i. Figuri.) Let? farne zhebelle opravijo vfse D?llu, one nofsijo fterd, al M?d , ro- shni zv?t, vodo, d?lajoVojfk, va¬ lijo, inu fotrajo te mlade,zhedjo fvo- jePrebivalfha, fe voifkujejo zhes fvo- je fourashnike, inu vezli taziga. Njeh ( 13 ) fhtivilu fnefse na nektere taufhent v’enim Pajnju, v’ nektermu vezh, v' nektermu mgjn. §. f. Od Trodov. Tg druge forte, katire fo fzer vg- zhi, inu dgbglfhi, pa njeh ni tulkaiu na fhtevilu , loTrodi, taifti imajo ve- zhi Ozhy, ni eh fhivot ni tok fhpizaft, inu prute Konzu fo koimati, inu ble zherni, latu, kir njeh Obrozhki fo big temni, inuvofki, tok de ta fadni je komej videozh, tud nimajo nezh fhel- la, Tafle fo toku douge, koker fhivot, njeh navadnu letajne je Ig po poldan per vgzhi Vrozhini od ene do fhtierh, inu tudi is vezhim Hrupam s’ jutrej fe malu kdej puftijo vidit, dergazh, zhe njeh zhebglle pregajnajo, de morejo al dgrgg fvoje Prebivalfhe ifkadi, al pa bodo umorjeni, tu je, ta zhafs, ka¬ dar al Filtra smankuje, alpa, de po¬ teh fvalenih mladeh zhgbgllah nifso v’Pajnu vezh potrebni. Leti tedej na fhivijo želu Lejtu. Najdejo fe v’ zhafs tudi ene druge forte Trodi, kadri fo tempervim flo glili na fhtauti, pa od < 13 ) fredne Poftave , tu je, so en raalu vo¬ zili, koker te gm?jn zheb^lle, inu prezej mainfhi, koker ti parvi Trobi, taifti fo en Sverfheg te Nature , inu eno fhvah fnaminje enga Pajnu *) ta 2 . Fig. v’ i.Tabli tebi naprej poftavi enga po Naturi obrifsaniga Troda. §. 6 . Od Matize. Ta tretja Sorta je njeh kraliza , at Matiza. Matiza, ona fe od t^h drugek prov ozhitnu reflozhi, je veliku deli, koker zli?belle, al Trodi, Tafle Ib prote nj^nmu fhivotu veliku kraifhi; kadar je polna Jayz, tok je njeni Sbi- vot fbe deli, inu nap^t, Noge fo tud mozhnfifhi, inu delfhi, taifte fo na Farbi red^zhe, al rum^nkafte, koker ta fpudniTlial Shivota, lakaj tafgor- ni je zli er n, al koftajnove Farbe, v’Hoji je pozhafsna, inu delezh fak k’ febi Noge poltavla, 1'voiga fhella, *) To je enu Snaminje, de taifti Pajn nima Matize, alpa , de ima 1 § eno fpazheno Mati- zo , to je, eno Trotenzo : poglej fpodej §. 62. Koku fe pa temu ima pomagati ? poglej §. 93. 99.150. pofsebnu pa §. 97. C 14 ) s’ katirim je fzer previdena, fe na po- flushi, koker le zhes fvojo gliho, nikol pak zhes Zhlov^ka, al "drugo fhivino. Per eni Zhpb^llni Drufhbi je le ena farna Matiza, lievezh; kadar njeh pa vezh ukup pride, tok morejo te dru¬ ge jejnati, al pa fhiulejnje fgubiti; per t?m 1‘e na goditi, de tudi leta, katira premaga, bode mertvafhku rajnena. Skuš fvojo Prizheozhnoft ona zelo Drufhbo ferbeshno ftuiy, fatorej tu- de nikol ven na fleti, koker 1 $ ob Zaj- tu 1 'vojga Plememjjnja, inu ob Zaim enga Roja, pa tudi takrat ne farna, ampak od veliku drugih obdana. Nj§- no pravo Podobo najdefh na 1. Tabli v’ 3. Figuri. DRUGI ODSTAVIK. OD SPOLA, INU RODOVINE TEH ZHEBELL. 4 ‘ C S* 7* Matizni Spoli. Matiza ni bres Urfhoha v’ taki zha- fti per fvoji Drufhbi, fakaj ona je ena edina, inu prava Mati t?h zh^b^ll; C I? ) Reaumur, inu drugi Zliebcllarji fo njo vezhkrat vidli Jayzke polagati, bres Matize namore obena gmejn dellovna Zh^b^lla na fvpridti; tu je urfhoh, de en jalovni Pajn *) more h’ konzu priti, fakaj te ftare Zh^b^lle poginejo, al fe pogubijo, mladeh pa ne bode nezh fvalenih, tok tedej is zhafsam drusga ne oftane vTrugi, koker zher- vi, Pajzhna, inu refjedenu fatovje 5 is letega tedej ima en dober Zhebellar dol vfoti, kolku je na eni dobri'Mati- zi lesheozhe. §. 8 . Trodovfki Spoli. Trodi fo mofhkiga Spola, taiftili edinu Opravilu je: Matho plemeni¬ ti; ob pol^jtnimu zhalsu,na en fopi topli dan (§. 6.) bode ena ufsakatera Divifhka Matiza v’Drufhbi veliku Trodov, inu gm^jn Zh^b^U ven na frej Luft flet^la , inu tazhafs bode od Trodov plemgnena, inu od taiftiga malu fazhne Jayze polagati, inu njeh z?u Zajt fvoiga fhiulejnja polaga. Eno tako oblosheno, al brejo Matizo bo¬ demo pofsehmalu eno Plemenitenzo, *) Jalorni Pajn, tu je, en Pajn bres Matize. ( 16 ) eno drugo pak, kadra fhe ni pleme¬ nita , eno Divizhenzo imenu v ali. §• 9 * Stan al Spoli teh g mej n Zh ? b ? ll. Nekateri fo menili, de te gmejn Zh?b§lle fo ene fr^dne Sorte, tu je, ne mofhkiga, ne fhenfkiga Spolla, te- muzh obeduvniga ftanu, al leta fmota je bla vTadnih L^jtah fkus eno pofseb- no fkufhno previshana, namerzh: Zh^belle (ob zaitu ene Jalovine) de le lih nimajo prave Matizne faloge, le is gmgin Zhebellne faloge eno pra¬ vo Matizo fvalijo, zhe ted?j is ene Zh?b§llne faloge ena fh^nf k a Zhebfjl- na Mad (§. 6 .) fvalena bode, tok je t§- dej ta fh^nfki Spoli she pred v’jay- zah lapopaden biu, tok je ted^j preš Zwibla, de fo t? gmeinZhebelle tud enga fhenfkiga Spolla. §. io. Rodovina t?h g m ? j n Zh^bgll. Zhe tfd?j od Matize vfse gmejn Zh?belle IVoj Sazh^tik dobio (§. 70 C 17 ) je Uprafhajnje: kaj pa t$dy tq gmeja zheb^lle rodijo? Odgovor: v’enmu jalovimu Pajnu *) zheb^lle nezh dru- liga, koker Trode rodijo (§, 62. inu §. 97.) od tod pride, de je v’enmu ja- lovimu Pajnu veliku vezh Trodov, koker v’enmu drugimu, ja v’zhafs tu¬ di vezh, koker zh^bell, inu fadnizh, zhe ni nezh zh^bellne Saloge, is ka¬ dre bi li eno Matizo napravle, tok bode tud ena Trodenza **), tuje, en vezhi Trod la Matizo 1 'valen. n. Od Zhfbfllnih Z fiz. Kir fo tf gmejn zhebelle tf nar maj urili, (§.4.) tok tud to nar majn- fhi fibu, al Hifhzo potrebujejo fa Va- lejnje; v’teh majnfliih vojfheuih Zfl- zah, al Lukenzah, kir bode fterd hra- nena, tam bodo te gmf jn zhebelle fVa¬ lene, (poglej v’ i.Tab. to 4.Fig.) ko¬ ker hitru ta plemenita Matiza (§. 80 Salogo v’ zflzo, al v’ latovno Luken- zo poloshi, tu le pa ta zhals sgodi, *) Poglej §. 7. v’ Samerkvanju. **) Ena trodna Maiiza. b C 18 ) kadar ta sadni Thal fvojga fhivota no¬ ter utakne, tok ie kmal v’ taiftih loh- ku faglfdajo majhni, belli, 1'vetli, po- dovgati Jayzki, al gnide, is taiftih bodo zhes try dny per eni glihi belli zhervizhi, kadre s’zhafsam en lefk§- zhi 1'henft obda. Kadar she taifti fkus fhpisho od Dneva do Dneva gor ufamejo, tok bodo z§lze zhes ledem Dny iapr^- dene, al is kapzami lad^lane, fad- nizh fupet zhes nektere Dny, tu je, zhes try Tedne, zhe rajtamo od tai- ftiga zajta, kadar je Matiza falogo no¬ ter polofhila, fe preoberne taifti zher- vizh v’en Truplu, koker Matuli, po tem pak v’eno letaviio zhf b^llo, kad¬ ra fkus pregrifneno kapzo popolnoma pepelnate Farbe vunkej fl^le, ta pra¬ lna z^lza bode po t^m ofnashena, po- pravlena, inu fupet al fa novo falogo, al pa fa eno s’hrambo sa fhpisho per- praulena. 12. Trodovfke Z de Proltor v’Pajno fe more puftit pretnenit > inu po Dru- l'hbi t?h zh$b v’fvojmuDelhi, inufo v’Nevarnofti, de bi po fimi na smersnele, veliku zh^b^ll pa v’ enimi mejhnimu Prolto- ru, kadar sh§ Trushizo napovnjo, mo¬ rejo IPzheb^llarjovi fhkodi prasnuvat, inu od Vrozhine sadihujejo. 2. De fe bres Nepokoja t$h zh^bell lohku pulti offnat, inu ob zhafsu ene Potrebe vfse snotrfifhnu Dellu fe pu¬ lti pregledat, inu nektere Rezhi po¬ pravit , kelku bi le zh^b^llarji fkus Premifhluvanje snotreilhiga Della teh zhfb^ll, koker is enih volkih "h uku v te Nature v’kratkimu zajtu lohku nau- zhili. 3. De Odjemavanje, tuje, kader fe injk^j fterdi, inu Vojika vunkej sre- she, legotnu, inu bres fhkode t^h zh^bgll fe pulti fturit. 4. De ob potrebnim zhafsu zh§b§l- le is fvojg£ Pajnu v’eniga drusga is lohko Mujo fe pultijo pregnati. D De njem ob zhafsu t§ Potrebe fe lohku Futer noter poltavi, al v’ fatov- ji, al pa v’ zhiltimu M§du. 6- De, katir obAidovimu zvedo fvoje zh^b^lle ozhe na aidovo Polje prepelat, 1'e legotnu pultijo -naVols ( 30 ) ulagat, inu bres fhkode snotreifhniga Deila prepelat. 7. De, kader ozhefh en Perftavk *) naredit, al pa dva Pajni ukup 1'klenit, taiiti na tenko, al glih eden na drusi- ga gredo. H’temu je zlu nuznu, zhe bodefh Pajni vfse glili velike naredov, katiru je tudi per Prepelavanju pofseb- no legotnu. 8* Zhe rajtafh odjemazhe (tu je, kunfhtne Roje) narejati, tok nekateri Pajnovi nifso satu, taifti morejo pof- s^bne Laftnufti imeti. 9. Shrjl? **) fe morejo puftiti v%- zhi, al pa majnfhi napravit. 10. Ob nekaterih zajtah fe more zh^bfllam tud per sapertih fhrellah JLuft dati. 11. Je potr^bnu, de fe zhjj^lle ob simfkimu zhalsu pred Mrasam lohku obvarjejo. 13. Sadnizh morePaju snotrj of- nashen, inu nekar prekofmat biti, sa- kaj žhgbglle na terpijo Gnufobe, pa *) Kaj fe imenuje Perftavk, najdefh fpodfj §. 27. inu 28. **) Shrgllo : je taifta Lukna v’pridni kon- zhenzi, kir zh^bjlle ven , inu noter letijo, ( 31 ) vender ta sgorejni Thal, kir bo fatovje perdfsnenu (§. 15.) sna sh§ eno malo ble kofmat biti, de fe losh^j dershy. §. 26. Popifsvanje enga Pajnu. Po let^mu fapopadku fo vfsel^j tai- fti Pajnovi, kadre fem jeft per mojeh zh^bgllah vfsely nuzov, koker nar legotneifhi, inu tud nar bulfhi kup •> meni nar ble dapadli, Taifti fo is D?l- s?k(Dill) kadre fo is mehkegaLelsa •f Zolle fhroke, is fhebli vkup sbite, ai pa is fhrauffi, al tud is sabitimi Ha- kli vkup f klenene, Dougoft je 2-'- fhol- na, fhrokoft 14 Zoll, Vilsokoft v’no- trejniLuzhi 6 Zoll. Ta i.Fig. v’ 2.Tab. tebi naprej poftavi en takiPaju, koker je Z£U. Ta 2. Fig. to pridno konzhenzo, v’ kateri je fhnjllo a. 4 Zolle dougu, inu | Zolle vifsoku ven sr^sanu, na vfsakatermu kraju is enimRiglam pre- videnu, de fe lohku is taiftim fhrelu pert^kne, al vezhi Preftor pulti, al pa zlu sat^kne (§.2?. Num. 9.) V’ 3. Fig. je ta sadna konzhenza, pa obena ni sThebli perbita, ampak 1 $v’tq ftranfki C 32 ) Dilli vfhpuntana, de njo lohka ven vfamefh , kader ozhefh, inu Pajn od snotrej preglcdafh , inu te potrebne R.ezhy opravifh (§.25. N. 2.) Ta 4.Fig. tebi fkashe eno tfh ftftanf kih Dill, ta 5. Fig. to sgorno Dillo, v’ katiri fe snajdejo, koker v’ te pervi Fig. 2. Lu- kne po Podobi a. al pa 6. 3 Zolle f hro- ke, al okrogle, al pa na 4. Vogle ven sresane, pa supet is eno V§ho sad^la- ne, de taifte lohku offuafh, kader bo- defh otov, al en Perftavik napravit, al pa en drugi Pajn s’ taiftim fkleuiti, koker najdefh v’ te 8* Fig. poglej §. 2f. Num. 7. Ta 6. Fig. tebi fkashe to fpodno Dillo, katira sa 3. Zolle per a. tu je, der fhrgllo naprej ven gl?da, inu tud sa Nal^denzo flushi *), leta fpodna Dilla more popolnoma glatku isobla- na biti. Ta 7. Fig. tebi fkashe z^li Pajn, pa na to sgorno Diljo obernen, inu po ven pot£gn§n§h fheblah, al fhraufah resdijan,al resloshen. a. je ta fgorna Dilja, b. b. fo te ftranfke, c. ta pred- na, d. ta sadna konzhenza, e. ta fpo¬ dna Dilja is fhti^rmi 1 'hebli, f. katiri v’ tf fhtier Lukne g. pridejo. *) Nai^d^nza, al Pajnov Jesik. ( 33 ) §. 27 . To Pomajnfhanje, al Povik- 1 'hanje enga Pajnu. Tu Pomajnfhanje eniga taziga Paj¬ nu fe sgodi (§.25. Num. 1.) kader (v’ 7*Fig.) to sadno konzhenzo d. eno ma¬ lo noter porinefh, pa na lpr§g, satu, kir je sa tg itranfka dva fhpunta deli, koker je Pajnfhrok; katir pa ozhe, le sna puftit nalafh eno sa en malo kraj- fhi Dilzo naredit *) Zhe ozhefh ? de bo Pajn v^zhi, tok usemi njemo to fpodno Dillo prezh, inu poftavi ga na enga prasniga, a. (poglej to 8. Fig.) katirmo pa pr^d V?ke offnat rnorefh, inu letu le pravi en Podftavk dati, per let^m pa (dobru sam^rkej) more od teh sgornih latov, eden glih nadV?ko *) Snafh pa fhe dergazhPajn pomainfhat: use¬ mi to sadno konzhenzo ven, po t§m pa en velik Fazangtel s’flamo natlazhi, inu tai- lliga s’flamo ur§d od sadfj noter v’Pajn porinj, potler pa supet s’konzhenzo fapre, letu snafh pofsgbnu fluriti, kader bodefh en mejhen Roj dobiv , inu le velike Paini imov, tudi: kader bodefh otov, de bi Roj od fpr^d^j dglov, tok odsadgj toku satlazlii, od fpr^djj ga pa ogreni. C C 34 ) dol vifset *) al pa eno prašno narobe oberneno fhkatlo, al en drugi prašen Pajn, katirmu pr^d morefh to Ipodno Dilio obtergat, od sgorej na te oiilia¬ ne V§ke podavi, inu leto fe rezhe en Naddavik (PudotoJi napravit (§.'25. N. 7.) favol Varnodi veuder morefh obedvaPajni fkus fhti^r krivo sverta- ne Lukne s’fhtierjemi fhebii c. c. c. c. vkupgj sbitijinu vise fklade, katire najdefh, s’illouzo> al pa s’kravje- kam, fheble s’obema vkup sm^fha- nem samasat, vezh dejl fe to sgorno fhrgllo s’ Rigelzami d. d. sadella. §. 28 . Na eno druge visho. Kir pa ena žela Truga en prevelik Predor d iri, tok usaraem v’ zhafsih 1§ Polovizo enga Painu, to je, le 3 Zolle vilsoke Trushize 9 koker naj¬ defh v’t? i.Fig. v’t? 3. Tab. al pa v’ t£ 2. Fig. a. b. c. d. taide fo s’fhtier- mi klinzi, al fhpatami vkup fklenene, *) She Iosh§j bodefh zhgbglle dol fpravov, zhe bodefh v’ ta fpodni Pajn en mejhen fa- tik glih zhes Vgko gor pertifsnov, koku fe fatik pertifsne. Poglej v’§.171. C 3? > Jcoker najdefh v’t$ i. inu v’te 6. Fig. pa tud pomagajo, dc fe fatovjo nepo- dere, k. te pokashe to pervo konzhen- zo s flirellam, koker tudi polsebej ta i. Fig. to sadno konzhenzo najdefh v’ te 4. Fig. te ftranfke Dilze v’ te 5. Fig. takeh Trusliiz ff tolku ena na to drugo naftavi, alfe pa s’zhalsam ena sa drugo podrta vi, kolker fe ti sdi, de je potrebnu *). Ta sgorna 1 'e is Dil- lo e., inu ta fpodna is Dillo f. sakrije, zhe ozhefh eno tako Trushizo prezh us c ti ? tok morefh popral s’ enim ten¬ kem Drotam fatovje prerefat, koker najdefh v’t? 3.Tab. 2. Fig. per i.i. §. 29. Slamnati Pajnovi. Katirmo pa flamnati Pajnovi ble dopadejo, koker ti lefseni, ta nj§ na¬ redi raun na leto Visho, pa is lamih okroglih Pletarjov, al Peharov bres *) Leto visho od polovizhnih Pajnov fi do¬ lini samfrkej, lete snafh k’ fvojinu Dobizh- ku vezhkrat nuzat, od tega bode fpodej §. 50. samerk. vezh govorjenu; kader pa bodefh taifte perpravlov, tok nj? toku naredi, de bode ena na to drugo dobru uglihana. C 34 ) dol vifset *) al pa eno prašno narobe oberneno fhkatlo, al en drugi prašen Pajn, katirmu prgd morefh to Ipodno Dillo obtergat, od sgorej na te otina- ne V§ke poftavi, inu leto fe rezhe en Nadftavik (Pulloto) napravit (§.2 j. N. 7.) favol Varnofti vender morefli obedva Pajni fkus fhtigr krivo sverta- ne Lukne s’ fhtierjemi fhebli c. c. c. c. vkup§j sbiti>inu vfse fklade, katire najdefh, sTllouzo, al pa s’kravje- kam, fhe ble s’ obema vkup sm^fha- nem samasat, vezh dejl fe to sgorno flirello s’ Pagelzami d. d. sadella. §. 28. Na eno druge visho. Kir pa ena žela Truga en prevelik Preftor Iliri, tok usamem v’zhafsih 1 ? Polovizo enga Painu, to je, le 3 Zolle vilsoke Trushize, koker naj¬ defh v’t? i.Fig. v’t£ 3. Tab. al pa v’ t§ 2. Fig. a. b. c. d. taifte fo s’fhtier- mi klinzi, al fhpatami vkup fklenene, *) She loshgj bodefh zhgb^Ile dol fpravov, zhe bodefh v’ ta fpodni Pajn en tnejhen fa- tik glih zhes V?ko gor perdfsnov, koltu fe facik perdfsne. Poglej v’ §.171. ( 37 > koker najdefh v’t tok bodefh popolnoma podvuzhen, koku fe more en zhebelinak pollavit. Dougoft je frejvolna, inu more imgti ( 39 ) eno glilio proti fhtevilo tvojih Paj- Hov, ruk§j je a. a. a. bres ftebrove De- bellofti 13 fholnov doug, inu na 10 Pajnov v’eni Verdi perpraulen. Vif- sokoft od sad?j usame 4fholnov, od fpr?d?j eno malo zhes 7 fholnov, inu pr?jme 3 Verfte d. d. d. ulsakat?ra Verda po 16Z0II vifsoka ena verh druge *) sa topelt Pajnove? sa Pod- ftauke, al Pudote 1.1.1.1. v’m?ls vraj- tano (pogl?j i. 27. inu280 srauno t?ga je fhe ena Poliza g. h. sa famze, inu v’teh sgornih Plankah ena Lukna s’ eno Polko, de fe per sapertimo zh?- bellnako lohkuLuft da; per p. uajdefh odperto Lukno sa Luft, vikfh?j njo *) Zhe pa nerajtafh toku delezh fak h’sebi Polliz narf jat, savol Tatov ? tok pa od fprgd bol golte Late naredi, to je, po 6 Zoll eno od t§ druge, kader pa bodefh zhgbflle Ula¬ gov , tok pa leto samgrkej, de bodefh nar fpod zglo Verlto naftavov, to drugo Verlto pak (to je, to pervo Lato; zlo prafno pu¬ lti, to trjtjo Verlto (to je, to drugo Lato) pa fupet s’ Pajni obloshi, inu to zheterto Verlto pa fupet prašno pulti; letu fe pa sa to It uri, de bodefh Prtltor imov sa Pod- Itauke, inu Pultote po Lejtu ; kar na leto visho pa bodefh tud od sadfj mogov Late noter dijati pa le per taiftih Vevltah, kati- re fo s’Pajni obioshene, de fe bodo Truge od sad na Lato nafslonile. (4 o ) malokadir naredi savol Nadleshnofti, globoka proti t^mo sadnimo krajo r. s. je 61 fholnov, to je, 2 \ fholna ta Paj- ni, eno malo bol koker 3. pa sa Opra¬ vila tega zh^bellarja, na tirani perm. fe noter hodi, perk. inu s’vratami 1. sapre, katire fo 2f 1'holn fhroke. Straha n. od fpred^j naprej moly sa rf 1'holn, per o. o. o. o. fo 4. fhtekli sa te simfke lpr^dne urate zhes fpodne 3 Verfte, koker fo sgorne, katire fe dol lpufhajo, inu fupet nasaj pod¬ prejo , per g. saperte. Nad to sgorno Verfto g. h. je fhe en Prcftor per L taifti fe pa sna ponuzat sa vise forte zevovje enga zheb^llarja, taifti je pre¬ viden s’ enim Vratizam p. per katireh tudi lohku zhebellam Luft dafh. Ti 4. ftebri na t^h 4 Vogleh a. a. a. a. koker tud ta sgorni c. fo po f Zoll d^belli, ta fpodni b. b. ta fr§dui a. 4 Zolle. La¬ te e. e. e. e. bodo v’ tc vgzhi ftebre a. a. a. koker f. f. f. pokashe, noter vdelane, zhes taifte je na tem fred- nim llebro a. ena Laifhta perbita, de fe nemorejo Late ven sdrgti, Late imajo en dol vifsejozh Pvob, de fe ne¬ morejo ne ti fpodni Pajnovi, pa tud ne Puftote, al Nadftauki ven potegnit. ( ) §• 33 * Enga drufiga, katir je bol kup. Katir nozhe, al pa liemore tolko na en zh?b?lnak fhpendati, ta nej fi po¬ maga na leto Visho, koker ta 2. inu 3. Fig. v’ t? f.Tab. pokashe: 4. Stebre v’femlo ukopl?j, zhes taifte poloshi 2. od sgor, katiri bode ftr?ho gor der- fhali, 2. pa na tla, kamer imajo Paj- novi priti, de ne bodo na golli femli leshali, ta v’ Potrebi ravn to f lufhbo It ari. Al zhe morefh v’pofs?bnih Pergo- dilfhah en Pajn na ftran nelsit, tok lg 2. Hloda od lpod poloshi, inu ga s’dv?ma na tako visho, koker ena ftr?- fhza, vkup s’bitim? Dilzam? pokri, koker najdefh v’t? 3, Fig. 5 .Tab. §• 34 * Polaganje teh Pajnov. Per Polaganju t?h Pajnov je eno, inu drugo pofsebno samerkati: 1. De 1 'hrelo more naprej, inu pro¬ ti fonzo oberneno biti, ni tr?ba pravit. ( 4 * ) 2. Pajnovi morejo od sad faj i Zol- lo vifh^j leshati, koker pr?d?j, de tok dobro Defh, katirga kaki V^ter noter sanefse, koker tud zh^llni Put fam od iebe vunkfj ftezhe. 3. L§ eno malo nad fhrflam more fonze Pajn obfijat, fzer zh^b^lle pred Vrozhino na morejo obftati, pa tud lehko to od sgor p^rtifneno t^fhko fa- tovje omehzha, d§ dol pade. 4. Koker hitro bodefh Pajn na fvoj kraj poftavou, tok h’malo fhr^lo off- n§j, de zheb-lle na Pafho pojdejo, inu fe per veliki Vrozhini ne sadufhijo. f. Pajn morefh sm^ram na taiftimo krajo puftit, kir fo enkrat zh§b§lle ven letele, sakaj taifle 1?, kader per- vizh ven letijo, fvoj kraj sh^ sam§r- kajo, inu aku bi Trugo na en drugi kraj preftavou, tok bi zh^bfUe taifto na t?m pervim krajo dougu ifkalle , inu sadnizh , vezhkrat s’Nevarnoftjo fvojga shiulenja, h’ drugem noter gre¬ do, njeh ta pravi Pajn pa ofhvohi. 6. Zhe imafh velik zh^b^llnak, inu pa malo Pajnov, tok je dobro, de Paj- n y i fholna, al tud 1 fholn fak h’ febi poftavifh, inu taifte fzer po Verfti, ne pa verh eden drusiga; na tako vi- C 43 ) sho zhfbflle loshf j fvoj Pajn najdejo * fe tud mejn smotjo, inu na ptuje nepa- dejo, koker fe lzer lohku sgodi, ka¬ der per hladnimo, defhounimo, ve- trojnimo Vrem^no ftrudeneDomu hi¬ tijo <. sladi pak je Matiza, kader od Ob- hojejnja *) nasaj pride (§. 6.) v’main- fhi Nevarnodi, de fvojga Pajnu ne sgrefhi, inu od ptujeh ne bode umor¬ jena. 7. Zhe pa imafh majhen zh^bgll- nak, inu dofti Pajnov, inu nj? ne mo- refh na tako visho noter fpravit, am¬ pak blifh^j ukupg ftifsnit, inu tud verh eden drusiga nadavit, tok faj le¬ to fturi, de, zhe ozhefh taido L^jto enmo Pajnovo en Naddavik napravit, sa taidiga Predor puftifh, koker naj¬ deni v’ 4.Tabli per q. 8. Kader nj§ bodefh terdo verh eden drusiga naftavov, tok fi leto pofsebno fam^rk^j, de bodefh ufsel^j t§ 1'hvohne od fpod, t§ mozhneifhi pa od sgor poftavov, sakaj od t§h sgor- nih Pajnov bodo ob gvifhnih zhafsah *) Obhojejnja, to je, kader Matiza ven sle- ti, inu bode v’Lufto od Trodov plemeni¬ ta. §.51. inu 52. c 44 ) (§. 34- N. 6.) zh$bglle na te fpodne pa¬ dale , inu taifte pogmirale ; bol le pa 1'podebi, de tg uwoge od bogatih, ko- ker pa letg od unih Pomozh dobijo, zhe bodefh pa te fhvohne sgor pofta- vov, tok lo v’Nevarnofti, de zlo ob nj? pridefh, slafti pak tg mlade zhg- bgllze, kader ta pervikrat ven sletijo, fhe nifso v’ ftanu prov letati, inu fvoj- ga Pajnu prov ne samgrkajo, vezhkrat na jesik tgga fpodniga Pajnu padejo, taiftiga po Igtgm sa 1'vojga dershijo, inu tam oftanejo, bodo tud radovolno gor usgte, sakai en Pajn tg ptuje mla- . de zhgbglle ulselgj raifhi gor usame, koker tg ftare. 9. Veliko Verfi: vifsoko verh eden drusiga naftavit, je nadlgshno, inu fhkodlivo, sakaj savol mozhniga Vg- tra, al hladnigaVremgna padejo vezh¬ krat tg sgorne na tg fpodne,. (§. 34. N. 80 inu tg sgorne ofhvohijo; try Verfte verh eden drusiga s’Nadftauki vrgd je sadoft. C 4? ) SHESTI ODSTAVIK. c OD ZHEBELNIGA KRAJA. i < §• 3 7* Kraj sa Zh^b^lle. Katir ozhe zh^b^lle fhpogat, more en kraj sbrati, kir bode zh^b^llnak po- llavou, en taki kraj fe imenuje kraj sa zhgbglle. §• 36 * Taiftiga Laftnofti. 1. To pervo, inu nar bolfhi, kar h’enimu zh^bellnimu kraju Tlifhi ? je ena dobra, bogata Pafha, kir zh^b^lle veliko nabrati? inu h’domo perneisit samorejo; kir je bliso, inu okol, nu okol veliko zvetja 5 inu Rosh, ena ta¬ ka Okolza je nar bol kraj sa zhfb^lie, lohko veliko dobijo, inu kir je bliso , tok njem ni treba is delnim Letajnjam zajta sgubiti *). *) Nekteri zhfb^llarji nozhio fvftvati, de bi lih pred zhgbgllnakam take Rezhy nalafh uaf- 'C 46 ) 2. Taifti kraj, kir fo naftaulene, more na fonzu biti (§. 31. N. Souze nje vabi h’ D§llu, lije ogrej a per hlad¬ nim Vremeni, njg ofsufhi, kader k?j mokre ratajo, ja zlu utonene kThiulenju perpravi. 3. Polsebnu gledej en kraj sbrati, katir bode sa Vitram. V^ter njeh na- saj dershi v’ L^tajnji, fkus letu vezh zajta sgubijo, on nj§ vershe, kader tefhke nasaj gredo, fkus to njeh veli- ku pogine, on nj? smoti, de narojtg. En nifki kraj, al Dolinza je nar boli sa zh^b^lle, satorej fe tud ta sadni Thal od zhfjbfjllnaka, katir pruti Bu- rjg, inu nar te huifh de sadnizh zh^b^lle savol m?jhniga Preilora, inu velike Vrozhine nemorejo vezh vku- p§j prebivati. §• 38 » Matizna Saloga. Zh?b?lle per tfmo Pogmiraniu tud na posabijo is vezh Matizami fe pre- vidit, one naredijo Turnzhe, al Ma- ( 49 ) tizne fibelle (§. 13.) inu fzer, savol fil- ne fkerbi, ne eno lamo, ampak vezli, pavender ne ufse naenkrat, ampak toku, de bode sdgj ena, sd^j ta druga svalena. §• 39 * Roji. Koker hitro ta ftara domazha Mati- za, to samgrka, de je ena mlada na blisu godna, katira ima sa njo Pohifht- vo visliat, tok li naprej ulame (zhe le Vreme perpufti) fhe nektere Dni, prgd koker ta mlada ven slgse, s’ enim velikem Thalam zhgbgll, katire nji svgfte oftanejo, Pajn sapuftiti, ven sletgti inu sa fg, inu te lvoje eno dru¬ go Prebivalfhe ifkati, leto venLetej- nje fe imenuje Roj. Rir pa te mlade zhgbglze, inu Mati- za Letejnja nifso navajene (§. 6 .) tok fe v’trudjo, preden uisa Drufhba ven is Pajnu sleti, tok fe per blifhej na en kraj ufsedejo, de fe na nektere Vre fpozhijejo; zhgbglle pak, koker Ma- tizne nar svestgjfhi Tovarfhize, kati¬ re Matizo nikol ne sapuftg, fe raun- tam, kir ona fedy, na en kup ukupgj fpravjo, inu vezhi dgll na ene Vgje C so ) enga Drevefsa en dougu debeli zhepp (koker en Ronz) ufhtautjo , toku, de fe ena te druge dershi, inu del vifsi. En tak Roj, satu, kir je ta pervi od enga Pajnu, fe imenuje pridni Roj, al pervi Roj; inu fhe derguzh, kir je tai- ftiga ta ftara plemenita Matiza ven lpelala, en plemenitili Roj (§. 8.) ta ftari Pajn pak, is katirga je leta Roj ven pot^gnov, fe imenuje itarz. §• 4 °* Divifhki pridni Roj. Kader pa to shlehtno Vreme zhf- b^lle moti, inu toku dougu Roj nasaj dershi, de bode ta mlade Matiza po¬ polnoma svalena, tok bode vozili Del ta ftara Matiza umorjena (§. 6.) al zhe je taifta k§ na eno drugo Visho fhiu- lenje sgubila, tok more s’tem prid¬ nim, al pervimRojam ta mlada, di- vifhka Matiza (al divizhenza) ven po- • tegniti (§. 8.) En tak Roj bode en di¬ vifhki pridni Roj imenuvan. §• 4 1 * Pridni Peuz. Koker hitru bofta dv^, al pa vezh Matiz v’ enim Pajno fe snel lile , tok ( fl ) bode ena p^lla. Zh^bflle fzer nimajo obeniga drusiga glaisu, koker taiftiga s’ (vojtni Fatlami-, Matiza pa vender, pa lg ob tgmo Pergodilfhu tud englafs od iebe fpufti , taiili ja more biti eno fnaminje al perhodniga Roja, al pa tai¬ ftiga Roja j katirga tg dve Matize mgd fabo imata, is tega Deli bode tud ta pervi divifhki R.oj, ta pred ni Reuz imenuvan. Leta Reslozhik enga ple- menitniga Roja od enga druflga ne fm^fh posabit, sakaj ta plemenitili Roj ima eno plemenitilo Matizo (§. 8* iuu. 39.) en dragi pa eno Divizhenzo (glej raun tam §. 8* inu 39.) tud fe zhals, pa malo kpdg permiri, de ta ftaraMatiza en Dan pred Rojam poje, leto P?tj?j katiro je b^.l tiho , inu boli r^dko, fe morebit sato sgodi, kir zh^b^lle Ma¬ tizo lilijo, de bi s’ Rojam ven poteg¬ nila. §. 42* Divifhki Roj, al Divizhnik. Kader je Pafha, Vreme, inu Mati¬ za prou dobra, tok fe v’zhafsi permi¬ ri , de ta novi perzajtni Roj, fhe taifto Lej tu supet en Roj da. E11 tak Roj od C T3 ) Roja fe imenuje en Bivizhnik, njega fterd ena divifhka fterd, njega fatovje eno divifhko fatovje, Nekateri na leto kej pofsfbniga der- f hi j o, pa nevem, saka j ? faj per enimo takitno Rojo nezh pofsebniga ne najde¬ mo , koker, deje Matiza pofsebno do¬ bra? katira je v’enim L?jti dva Roja napravila, inu ven lpelala *). S- 43- D r u j z i. Kader en Pajn sazhne rojt, tok v Zajt tgh Rojov. Zajt saRoje ni ufselgj glih; koker je ufhaffana Pafha, vreme, okolza, zhe- bglle, toku fo tud Roji, kir Pafha po- prgd sazhne, tok fo tud Roji bol per- zajtni. Ena perzajtna Toplota, lepit vreme da perloshnoft, de fo Roji bol perzajtni. Zbe je okolza s’tem bol bo¬ gata na Paflii, s’tgm prgd jePaju s’fa- C H J logo, inu s’ fterdjo napounen, inu sa Roj perpranlen (§. 37. inu 38.) EnPajn, katirmo uifsi prevezh odjemov, zhes simo dobro okovarov, inu v’ Potrebi fhe dobru futrov, bode veliku pred rojov, koker en kumern, fhvoh, inu jslakan. Zh^bglle ? katire fo lakoto ter- p§le, nektere lejta po tem na Roj ne fpomnjo. Kok nefpametna je tedej Mif- su taifteh zh^bellarjov, katiri ravnjo, de zhebelle savol lakote rojijo, take zh^bjle bodo sh§ rojile, pa toku, de obena ne bode noter obftala, ampak z^la dershina pajn sapuftila. Na en hladni, defheuni, oblazhni Dan fe Roja nezh na trofhtj 5 on zha- ka na en l^po, toplo ? jalsno Vreme; ta navadni zajt sa Roje, fo leti Mefsen- zi: May (al veliki Travn), Juny (al Roshenzvet), Juli (al mali lerpan). ( f? ) 0 4 S S MI O D STAVI K. OD S N AMINOV PERHODNIH ROJOV. §• 4f- N u z od letega. Od fnaminov t^h perhodnih Rojov en dobro fposnanje imeti, je enimo zh^bgllarjo veliko lesheozhe, lakaj ? al bodefli s’dougim, inu fitnim zhakaj- nam na Roj veliko zajta sgubiv, inu drugu d^llu famudov, al pa 3 zhe t?ga ne fturifh, ti sna Roj ujiti. VTsakatere forte Roji (§. 39,40.41. 42.43.) imajo fvoje polsebnefnaminje pred Rojam 3 inu lzer nekter§ fnami- nje pokashejo, de zh^b^lle l’he le per- pravo delajo sa Roj 3 nektere pa osna- njo, de je Pajn shf perpraulen sa Pvojb inu bode fkorej ven potegnov. §• 46. Snamine enga pr^dniga Ro ja. 1. Kader bodefh na Robfh per lato- vju salogo sagKdov, tok snafh 1'kle- liitij de je na lr$di ufse pounu saloge (§. 21.) 5 inu t^dej zhgb^lle nimajo ni- C f 6 ) pamer vezh saloge, inu Matiza Jayz kolagat. 3. Kader bodefh vidov falogo v’ tgh sazhftih, pa fhe ne sad^lanih Turn- zhah (§, 13.) 3. Kader zhebelle jejnajo nofsiti, inu dellat? (sam §• 5°* Nar blisneifhi fnamine gl ih pred Rojam. 1. Koker hitra bodefh vTajiiu en Hrupp, inu Prafkanje zhutov, toku , koker, de bi zh^b^lle otle Dillo pre- grisnit; taifto fe sgodi, kir zh^lle sGvautjo fterd ropajo *), sakaj en Roj zh^bgll, katir bi fzer komg i funt va- gov, takrat pa 5. 6. al tud vezh fun¬ tov vaga. 2. Kadar bodo zh^belle sh§ per fhr§- lo sazlnjle hrufhat, inu v’kranzl okol t^kat, toku de bode fhr^lo sd?j pou- 110 5 sdy prašno, tok je ta nar blifhnej zajt. 3. Naenkrat, pr^dfnfetibodesd^l- lo, bede Trufh uftov, zhgbglle fe bo¬ do , koker, de bi is eniga pouniga foda Vodg zhepp ven sderv, s’Gvavtjo sazh^le per fhr§lo ven gnefti, bodo v’ Lufto okol zh§b^llnaka letale, inu sadnizh per blisu na en kraj ufsfdle (§•390, en plemenitili pridni Roj *) Zhgbflle fi usamejo fhpishe fabo na pjt Dny, zhe tgdfj poRojo, del koker 5.Dny bi defhvaiOj tok ga morefh filtrat. C 60 ) bode v?zhi Dell s’jutrej, Drujzi pak s’ jutr?j 5 al popovdan ven flili *)• *) Nekol ne sheli veliko Rojov, zhe ozhefh od zh^bfll Dobizhik imeti (§. 159.) fakaj ? ftarz ofhvgha fkus Roje, Mladizho pak to¬ ku nefsmefh nezh ven frgfat, zhe ozhefh, de ti bode perhodno Lejto k’ Nuzu perfhov ? zhe pa ozhefh ftarza podreti, kafiro ti nig- dar, inu nikol ne fvetjem, tok je fa tq boli, de fo zhfbflle ukupej, ti bodefh veliku vo¬ zili Nuz irnov. Koku fe pa taifto ima go¬ diti , fe bodefh fpod?j navuzhou v’§. 174. zhe porezhefh , koku bodem pa ubranou , de bi fe zh§belle nerojile ? Odgovor: fporn- lat zhes tnalo Dny, kir bodo zhgbglle sa- zh?le ven Igtati, tok ufsjm tgm tnozhnitn Pajnovam Podftauke djj. Roker najdefh §. 28. Tab. 3. Fig. I. Kader bode eden tai- ftih napounen, tok ga s’ enim tenzhkinini Drotant odreshi (Tab. 3. Fig. 2.) inu pa fu- pet en taki Podftauk na v’frgdo d?ni, te¬ ga bodo gvifhno dodgllale ( §. 161. ) jefsen pak to sgorno Trugo prezh odrgshi, zhg- b?lle pak v’ta 2. Podftavka prekadi, tok intafh eno Trugo fterdi sa tvoj Nuz, inu vender zhgbflle ukup, Zhe pa m?nifh, de nebode sadoft Preftora v’ t^h dvjh Podftau- kah sa tulko zh?b?ll, tok njem pa h’malo jefsen fhe en Podftauk pod dgj, inu pa nektere poune fati, de bodo zhes simo sa¬ doft fhpendje imele. C 61 ) DEVETI OD S TA VIK. OD PLEMENITA TE MATIZE. S- V- Z h a f s. Ena mlada Matiza nizh ne polaga Jayz, dokler fhe ni plemenita, leto Plemenenje le pa vlLufti sgodi (§. § 0 ? ena divifhka Matiza eniga Roja (§.40. inu43.) ne bode rauno takrat, kader Roj ven grede, plemeneua, ampak fhe 1 ^ zhes 3. al 4 Dhy per lepim Vre¬ meni , inu dobri Pafhi; zhe je pa fhleht Vreme, al kumerna Pafha, tok fhe 1 ? zhes 14, al vezh Dny, raun leto fe tud sgodi per ftarzo, kader'je she ta pridni plemenitili Roj ven odfhou. Fna frifhno svalena Matiza grede fhe 1 ^ ta y al 6. Daii ven kfvojmo Ple- menenjo, zhe Vreme perpufti. Na en taki Dan s’ jutrej ob 9 Uri, pa do 3 al 4. h’ enmu Pajno na ftran ulto- C 62 ) pi, inu na f hr^Io gledej, ti bodefh vi¬ tlov , de Matiza s’ eno veliko Dmflibo zheb^ll, inu Prodov ven pride, le nek- terkrat oberne, Pajn pogleda, inn sa- merka j de ga potler loshej naide, po l?t§ra le v’Luft usaigue, fhe en zajt okol Pajna leta, inu ogleduje, potler le pa del, inu del vifh^j usdigne; sd§j (raunu na njo gl?d?j) bodefh vidov, koku Trodji le pruti nji fpufhajo, inu dotaknejo, leto je blesu taiftu tok re- kozhe Plemenenje; kir je en lam Pajn, tok le leto Pomerkvanje lehko sgodi, zlie le Plemenenje takrat fhe ni sgo- dilu, tok pa fhe taifti, al pa na en dru¬ gi Dan, zhals tud vezhkrat h’ taillimo ven sleti. §• f3* Pred koker Matiza nasaj v’Pajn gre¬ de , tok fhe en zaj t okol nega l^ta, ta¬ krat na l^t£ fnamine pom^rkej 1. Zhe je ta sadni fhpizafti Thal njengaTrupla odpert,inu n§k?j belli- ga, koker ena tenka Nitka ven vilsi, raun, koker de bi rajnena bla, tok je sh§ plemenita. 2. Zhe raun tega nilsi pomikov, tok pa na letg liiaminepoaht?j: zhe bo- C 63 ) do zhfb^lle na Raunoft ven ,inu notes letale, inu na Nogah nofsile. 3. Zhe bodo huifhi ratale, inu ka¬ der fe bodefh otov h’Pajno perblishat, al pa taiftiga odpreti, bodo hmalo per- praulene sa pikat, sato, kir ozhje Tvojo Matzo, inu salogo var.vat. 4. Zhe bodo terdo ukuptj led^lle* inu salogo grele. Zhe bodo fklade, inu fpokline samasale, de bi Pajn bol Toploto derfhov. 6. Zhe bodefh salogo v’fatovjisa- gledov. 7. Zhe bodo sazh^le Trode pregaj- nat, sakaj taifti nifso po let^m vezh v’ Pajno h’ Nuzu. §• H* Nuz let^ga fposnanja. Na letini je veliko lesheozhe, de bodefh vedov, al je Matiza plemeni¬ ta , al ne, sakaj, aku bi blu potrebno, de bi imou enmu Pajnovu eno Matizo dati, tok morefh eno tako dati, ka- kerfhno je pred imo v; zhe je pr^d ple¬ menito imov, tok njo nefmefh divi- zhenzo dati, ampak plemenito. c 64 ) Leto je tud od zh^bell saftopit: zhe feodefh od dv^h Pajnov zh^bele ukup djav, inu fta obedva injgla glib forte Matizo, tok fi ne bodo nizh kurile, zhe je eden imov Plemeniteuzo, ta drugi pak divizhenzo, tok fe bodo sa- zhele klati 5 inu moriti *). §•' ff. Staroft ene Matiza sa Pleme. Pogoftnu fkufhenje me je previsha- lu, de ena 6 Tednov ftara Matiza ni vezh sa Pleme; ja vezh tazih je tud , katire, zhe bodo le 3 Tedne od shleht- niga Vremena sadershane, nizh vezh h’ Plemenu ven ne sletijo. Ena taka Matiza, katira savol fta- rofti nemore plemenita ratat, bode rauno toku, koker Jalovina (§. 7.) en Pajn v’ nizh perpraula. *) Sam§rkgj tedej, de ne bodefhDrujza h’ftar- zu devau, preden bode Matiza plemenita, pa tud dvgh Drujzov nefmefh ukupgj dija- ti, aku bi eden taiftih imov shf Plemeni- r tenzo, ta drugi pa fhe Divizhenzo; kdaj pa sadobi Plemenitenzo ? poglej §.51.52.53- ( 6 ? ) DEjSSETI ODSTAVIK. OD SNAMINA TE JALOVINE PER ENIM PAJNO. §• 0 * S h koda od Jalovine. Matiza je, koker ufsakatera shvad fnierti podvershena, fkus naturno, inu gvavtno fmert sna ob shiulenje prid (5.6. inu 34. N. 6.), en taki jalov- ni Pajn (§.7.) zhe nima vezli saloge (§. 9.) al pa ? de bi fi lih salogo imov, pa je sh§ zajt pretekov, de bi le Mati¬ za mogla ivalit, inu plemeniti (§. 55.), zhe mo h Pomozhi ne pridefh, tok je prezh (§. 7.), zhe pa 1'he ima sadolt sa¬ loge , inu je fhe sadoft per zajtu v’L ej- tu, tok fi bode s’taifte saloge fh§ lam fupet eno novo Matizo svaliv (§. 9.) Leto tedgj fi shiher en zhfbellar sa ta pervi grunt, inu Fundament per zhebelini Wirtfhofti naprej poltavi , de bode namerzh fposnov: 1. Kdaj je en Pajn jalov? 2. Kdaj en Pajn vezh saloge nima ? 3* Kdaj bi nemogla Matiza vezh svalena, al plemenita ratat ? e C 66 ) S- S7- Taifti zajt, kader ni saloge v’Pajno. 1. Pr Kglku fe more futrat? En fkerben zhebellar more fam po fvojeh Pajnovah vgdit, k^lku ufsaka- teri potrebuje: 1. Eriimo Pajno, katir je fpomlad fredno drushen, inu nima jelii, fe da tud \ funta, inu leto na ufake dva, al tri dny, dokler Pafha pride. 2. Taidem ? katire nezh nimajo, je boli na enkrat vezh dati. 3. Enimo na zheb^llah mozhnimo, pa na Iterdi prasnimo morefh tud vezh c ati. 4. Tailtim pak, katire fhe imajo shivefh, pa bi rad perzajtne Roje od njeh imov , morefh po goltu, pa 1§ en mejimo dati. Katiri njeh v’Jefs^n sa simo fu- tra, tok raj na enkrat ng tolku da, de bodo sa zq:lo simo sadolt im^le;jelt pa na simsko Futranje nezh ne der- sliim, en tak Futer zhafsg vezh velja, koker fo zheb^lle uredng, pa nj^ ven- der ne morim, ampak 6. Te fhvohne perzaitu h’tem mozlmem d§nem *). *) Ne boji fe, de bi fe zhgbglle klale, ka* C 89 ) 7. De pa per dobri Pafhi ni tr§ba zhgb§ll filtrat, leto bode toku ufsaka- teri dobro vedov. §. 86 . Snamine zh^b^llne Lakote. Taifti Pajnovi■> katiri Lakote terpg, bodefh lohko fposnov: 1. Zh^lle ne fedijo fpomlad uku- pej vTatovjo. 2. Nimajo saloge, kir nj? nemorejo 1'hpishat. 3. Retko fak h’febi fedijo. 4. Se reftgknejo po Pajnovo 5 to en kuppz, tam eden. ?. Kader fe nj^h bodefh doteknov? fe bodo po zhafs ukup$j Ipraulaie, inu 6. Eno tiho, pa dougo Shtimo od febe dalle. 7. Ta sadni Thal fvojda shivota bo¬ do po zhafsu gor usdignile, fvoje she- lu Izer ven porinile, pa pozhafsu, inu ga tud ne bodo h’ malo mogle nasaj potegnit. 8. Njeh shivot je bl^ tenik, inu fuh. der njf bodefh ukupgj djav, eno Matizo bodo umorile, med faboj fe pa uebodo nizh shaliga fturile. C 90 ) 9. Zhe bodefh Pajn en zait odpert puftiv, fe bodo po zhafsu med fatovje ul^sle ; fite pak fo bl^ urne, inu bres Dima lie bodo bgshale, ampak raj v’Obrafs letale. 10. Zhe imajo kej saloge ,bodo taif- to ven potegnile ? inu fhenft oblisale. Leto fzer tud fturijo t^ zhervive ? pa taifte bofh lohku reslozhov, sakaj taif- tih saloga, ima odgrisnene Fafle, inu Noge, tud resvotlenshivot, katir je tud zhafsi s’ Pajzhno prepreden. 11. Lazhne zh^b^lle fe tega bgliga 7 mehkiga fatovja lotjo; sator^j bodo nj?h z^lze od sgorg reftergane, inu isgrisnene. Satorgj bodefh tud fpod^j, inu per fhrglo b po l?t?m pak, kir fe bodo sh? od sno- trej per shr?lam ukup? j 1 pravil? sa ven letfti, tok nijm odpri, inu te ven le- teozhe s’ Pepelam, al pa s’ ftouzheno Kr?jdo potrolsi , tok bodefh lohko fposnov, v’ katiro Trugo med tvojimi, al pa per tvojimo fofs?do t? potrofhe- ne nasaj poletijo. Nekter zhebellar sabftojn fvoiga fofs?da doushi, de negove zh?b?lle na Ropp hodjo, kir fo pa 1? vezh D?ll negove laftne. §• 92 . Shkoda od Roppa, tudi sa Ropparze. Enimu zh?b?llarju fe ni tr?ba vef- seliti, al pa velikiga Dobizka vupat, zhe negove zh?b?lle na Ropp gredo» fakaj ? i. Kir je en tak Ropparfki Pajn v’ veliki Nevarnofti, de bi fam od dru¬ gih ne biu obroppan, satu kir ta Duh ftiga Mefto pa eno prašilo Trugo hma!o poftavi; drugi Dan , kir ga bodo Ropparze ifkale, inu ne bodo nefhle , bodo pa jf jnale. C 96 ) tf isroppane sterdi tudi drugem zhq- bfllam na Nufs pride, gredo sa Du¬ ham , inu fe taiftiga lotjo. 2. En Pajn, katir na Ropp ven gr?- de, fe pruti drugem Ropparzam na bode veliku branov. 3. Bode veliko Zh^bgll pomorjenih, satu, kir fe t? domazhe branjo. 4. Nar ta vezhi shkoda od Roppanja je: kader fe zh^belle povernejo, inu fe dva Pajnova eden t^ga drusiga sa- zhneta roppat; take zh^b^lle fe nezh ne branjo, ampak tok dougu is ene Truge pa v’ to drugo sterd nofsje, de je ufse konzhanu. f. Sadnizh fe en tretji, al pa vezh, taiftih dv poima fatovja, tok pa en tulkajn ven sreshi, de bodefh mogov falogo noter poftavit. S- 97* Kader fhe pa Jalovina dougu terpi. En Pajn, kadri je sh inu izer s’ju- tr§j sgodtj, al pa sv^zhir pred Mrakam ga is zhebtjlnaka us^mi, ga okol ober- ni? inu v’ eno prašno Trugo prekadi; per okol oberneuju fe letu sa utsel^j sam?rk§j: zhe ima latovje po dougim narejeno, tok ga morefh zhes to prfd- no, al pa sadno konzhenzo oberniti, de fe fati na odtergajo, zhe pa ima Dello zhes, tok ga pa zhes to stranfko Dillo okol oberni. Sa Prekajejnje fp pa snafh puftit eno tako R^zh 3 Robo is zherniga Pleha na- ( 103 pr?vit, koker tf pokashe v’ te 6. Tab. ta 8- Fig. per c. ib orače, kir le gorg- 2.1ie Zunje noter dgigo : per b. je od snotrg en luknaltPleh narejen,de na- inorejo iskre 1'kusipriti, a. inu e. je en Mgh, katid ikus d. med iatovje Dim piiia *). Kader bodefh zheb Nar ta huifhi je, kader zh^b^lle fvoje latovje v’ taifti Boksni is 1 'vojem Blatam obersdajo, sakaj one v’ taiftimu savol lmradu uo- zhjo vezh rade delati , tok je tedfj do¬ bra, zhe taku obersdanu fatovje po¬ polnima veii sr^shefh (§. 77.) §. 103. Gniloba. Gniloba je ena veliko huifhi Bol?- sen, katira lokhu z^u Pajn konzha; *) Super leto Bolfšgn nsemi V f un t a Zukra> -- funta zhifte fterdi, eno malo Mufhkat- blita, al pa nam§ft t§ga en Orffhiz noter na ftershi, tud en Polzh dobre ftarine is Vodo sniffh^j, inu ufse ukop fkuhgj, od l?tg Piazhe bodo tg grishove zhgbglle hma- lo osdravle, pa bodefh dobro fturor, zhe bodefh slafti per pervimo ven Lgtanju fpoa,^ ( iog ) taifta je ena prava refsnizhna Gniloba, inu ima 1‘voj sazhgdk, kader v eni zel- zi en zhervizhik sazhne gniti, od taii- te Gnilobe pa tudi tf nar blisnfifhi gni¬ le ratajo, inu leto del naprej,tok dou- go, de uisa faloga v’da j n o legoije. Žli?b§lle, zhe pr$d na odjidejo, inu Pajnova na sapultijo, tok le taidiga gniliga Duha nausamejo, inu tudi sbo- lijo, is zhalsam le uise sgubijo» tok dougu, de obena v’Trugi na oftane; kadre pa h dmgetn potegnejo, tok Bo- l^s^n is labo pernefso, iuu tudi taide is njo nataknejo, sladi pak zhe en dru¬ gi Pajn let£ga gnilobniga obroppa j tok tudi raun tailto Bol^n dobi. §. 104. S n a m i n e od Gnilobe. Leto Bolesen bodefh is let^ga fpos- nov: 1. Ta is kapzatmj saoerta faloga, kadra fzer ima ven povikfhane kapze (§. 19.) fo takrat nasaj noter uderte. lad ufsera tvojim zligbfllani ene 3. a! 4. Dni let^Piazhe dav, leto njf bode frifhne, inu .vurne fturilo. ( io9 5 2. Imajo na fr?di vezhi Thal eno mejhiio Lukenzo , koker de be is eno jeglo piknov. 3. Zhe bodefh taifto oflfnov, tok bodefh eno erjavo, imerdlivo Mate¬ rjo, al gnoj, katir fe bode koker Liin ul^kov, noter nefhov. 4. Zhe je Pajn sh? dougo gniloben, tok bodefh tako Materjo tudi m Y d shr^lam nefhov. 5. De pa na bodefh zhtb^llnigaBla- ta,katirga zhebelle zhes s : mo pod fhr^- lam puftijo, k^ sa gnilfbo derfhov, tok she snafh is fmradu Reslozhik dol us (j ti. §. 10?. Sazhetik, al Urshohi od Gnilobe. Leta toku fhkodliva Bolgsfn pride*. 1. Zhe bodefh tako iterd futrov, katira je is mlado Halogo smefhana? inu savol tega Rifsla *; inu gnila ratala. 2. Od ohlajene laloge, leto le sgodi: kader enimo Pajnovo , katir ima ve- *) Tok j nikol od Leztarjov na kupuj fterdj saFutranje, satu, kir je per taiftih faloga, zhebelle, inu iierd ufse fkupg j sujjfhauu. C no ) liko faloge, na enkrat prevezh zhf- bell usamefh, de po tem namore ulse saloge pokriti,inuogreti; faloga tf- dej pogine,al umerje,inusazhnegniti, zhe je premalo zh^bfll, te taiite na- morejo hmalo ven ugeniti, tok sazhne imerdeti, potler fe zh^belie taifte vezh na lotjo. §. 106. A r z n y a. Ta edina, inu nar bollArznya super Gnilobo je leta: Presheni zhfbelle is fvojga gnilob- niga Pa;nu noter v’eno ftaro Trugo, kadra ni vezh sa nuzat, sapri nje, dej nym Dufhik, pa nezh j?fti, inu nj? 3 Dni noter lak^j, de to is fabo per- liefseno fterd popolnima fzirajo, inu fe ozhiftijo ; ta zajt pa ta gnilobni Pajn fprasni, pa vari, de k? zh koker njo bodo samgrkale, bodefli hmalo eno glafsn^jfhi shtimo flifhov, inu vidov, de bodo od ufseh krajo/ prute nje fe ukup?j fpraulale; po let?ra pa snafh tudi Matizo is Hifhzo vr^d v’taifto Trugo poftavit, katira je sa lij? perpraulena > tok pojdejo lame no¬ ter , inu takrat njem pa Matizo venkej fpufti. §• 124. Kader per najdeni Matizi Roj sazhne nasaj na ftarza jeti. Zhe fe bodefh pa 1§ eno malo pre- dougu modiv, tok zh^b^lle na bodo vezh na Matizo ahtale, de f§ njo bo¬ defh lih prute nym dershov , ampak bodo sazhgle nasaj na ftarza j^ti. Ro¬ ker hitru bodefh letu pomerkov, tok hitru ftarza ven potegni, inu na eno drugu M?ftu poftavi, Matizo pak (VHifhzi saperto §.96.) v’eno Trugo deni, inu taifto nam^ft ftarza noter v’zh^b^llnak poftavi, na tako visho, kir bode Roj otov na ftarza fe pover- niti, bode pa rauno h’fvoji laftni Ma¬ tizi perfhov. Takrat pa, kadar bodo rojile zheb^lle v’veliki Drushbi sazhg- X 12 6 ) le nasaj leteti, morefh te blishne ftrati- fke Fajnove is eno Ruto, al Pertam sakrit, de na bodo k§ raifhi v’te ftran- fke Pajnove, koker pa vTvojga pras- niga fhle, takrat bi le nektere klale. Kadar bode she Roj v’ Trngi, tok tg ftranfke Pajni supet odgerni, ftarza na to ftaro M?fto , Roj pa na en drugi krej poftavi. §• I2f. Zhe pa fhe Matiza ni naj d en a. Kaj je pa fturiti, zhe ta sgublena Matiza fhe ni najdena ? takrat tudi rauno toku fturi, koker fe dofsehmal flifhov, kar to, de nameft te sguble- ne Matize mo eno drugo noter pofta- vifh, zhe imafh katiro perprauleno, pa tako Matizo, kakerfhno taifte for- te Roj pogirje, (poglej §. 54.) en prid¬ ni Peuz (§.41.) inu tudi ufsi Drujzi (§.43.) pogirjejo eno Divifhko Matizo (§. 80 en pervi Roj pa eno plemenito, al obhojeno (S. 8*_53- 540 zhfb^lle njo bodo, de je lih ptuja, vender gor •usfle; zhe pa nimafh take forte Mati¬ ze , eno drugo pa imafh, tok njo snafh ( 127 ) tudi dat,pa toku, de njo bodefh v’eno Matizno Hifhzo saprov (poglej §. 96.) inu ene 3. al 4. Dni saperto puftiv, preden njo med nje fpufhtifh, fzer be njo umorile *). Roj pa morefh po le- t?m prezfj delezh prozh prenefti, al pa v’en temen krpj sapr^ti, inu pa fu- trat, fzer aku be Doma taifle zh^b^lle hmalo lptale, be na ftarza, al pa na druge Pajni potegnile. Zhe pa nimafh obene Matize per- praulene, tok mo pa ven is ftarza en Turnzh sr^shi, kadrih bode ob zajtu eniga Roja vezli imov, inu mo ga no¬ ter poftavi (§. 3^0 de bode Matizo fam isl^gov. §. 126. Zhe je Roj nasaj pot§gnov. Zhe je pa Roj na ftarza nasaj pot^g- nov,tok zhak§j nektereDni, more¬ bitne bode fhe enkrat rojov, inu bo¬ de , zhe ta ftara Matiza ni v’ ftarzo of- tala, ampak sa r^fs bla sgublena, eni¬ ga pr^dniga P^vza dav (§. 41.) zhe pa *) Nekreri zh?b?llarji tudi vuzhijo: de zli?- bglle Matizo raj gor usamejo , zhe njo bo- defh is M^dain pomasov. C 128 ) ca bode rojov, tok mo pa snafh Roj ods^ti, zhe ozhefh. Zhe bode pa en Drujz na ftarza na- saj fhovj tok nezh na bodi shalofteu, slafti zhe bode majhen, al posn pruce J^fs^n ; ftarz bode 1'kus leto mozhnej oftov , pa tudi bodefh malo kfdg fli- fhov, de je en Drujz med Rojam ob Matizo perfhov, satu, kir ima vezli > inn mlade Matize. S* 127. Kaj je fturiti? de be Roj na ftarza nasaj na potegnou. Zhe ozhefh, slafti pridne Roje oko- varit, de na bodo na ftarza nasaj po¬ tegnili ; tok 1. kader bode Roj ven ulekov,na shrelo glej ? inu na Matizo pomerkej > zhe le ke na bode mogla hmalo v’Luft usdignit, tok njo rozhno primi, fzer be snala ke del prezh na Tla pafti, inu fe sgubiti. Per teh prednih Rojah grede Matiza vezh Dell v’sredi Roja is to nar vezhi Drushbo ven, per teh prednih Pevzah pa (§.41.) inu perDrujzah, satu kir imajo vezh Matiz, grede zhafse ena C 129 ) s’ t?m pervim zheb^llami, ena s’t?m sadnimi, inu ena per sr^di ven. §. 128 - De Roj ne vjide. Kader en Roj ozhe vjiti, tok da Ie- fnamine: 1. En tihi Glafs od zhfb^ll, 2 . od eniga Drevesa h’t§mo drugi- rno letijo pa sm^ram del. Nekteri, de bi njg nasaj dersha- li, tok na kofse terkajo, svishgajo, s’majhnimi svonzi svonijo, etc. pa ufse letu nezh ne vella, fkus taki Hrupp bodo 1§ del zhfb^lle prozh od¬ gnali ; nar boli bode : a) Zhe bodefh fkus eno fhprizanzo toku vodo na njg 1'hprizov, de bode voda od sgor dol nanj? padala, koket* Defh, ne pa od fpod gor, letu bi nj§ le del na vilsoku gnalu. b) Zhe bodefh, kader bode Roj shg sazh^l ven jeti, fhr^lo na pov satek- nov, de ne bodo mogle ufse na enkrat ven sahrufhat, ampak edn sa drugem ven letati, tok fe bodo perve sh§ eno malo utrudle, pr^d^n t£ sadne ven pridejo, tok bodo raj l?dle. i ( 130 ) §. 12 ?. De fe s’drugim ne smejfha. Kader vezh Rojov na enkrat ven gr?dejo,tok : i. Se 1'najo med fabo sm?fhat. s. Snafh taifto vbranit 3. te smefhane ukup ogrenit, al pa 4. taifte resdeliti. Koku imafh vbraniti, de fe ne bodo sm?fhale, te ozhem sdei podvuzhiti, koku pa te smefhane ukup ogrenid, al pa resdeliti, bodefh v’perhodnimu Odftauko nefhov. Zhe je en Roj sh? ven potegnov, inu je v’ Lufto, hmalo sa taiftem pa en drugi is ene druge Truge sazhne ven jeti, tok a) taifto Trugo rozhno satekni,inu njo na en ftrelaj delezh prezh odnefsi, tam njo pa hitro supet odpri, de fe t? hizne zh?b?lle ne sadufhijo, ampak Roj fr e j ven pot? gne. Koker hitro bode Roj vene, tok ftarza rozhno na njegovo ftaro M?fto nasaj nefsi, en taki na en ftrelaj delezh prenefsen Roj fe ne bode s’ drugim sm?fhov, tudi ne bode ufhov, satu, kir fo zh?b?lle fkus Prenefsenje sh? C 131 3 vtradene ratale, kar letu dobru pomer- kgj, de ne bodefh Truge preposnu prezh nefsov, kir bi shg en pov Roja vene v’Lufcu blo 5 al pa presgodej, kir bi fhe ne sazhgv ven jeti, de ga k? ne smotifh, de potler Roj zelo ven ne fhov. b) Zhe pa nozhefh , al pa nemorefh ene takeTruge prezh prenefti, per ka¬ dri samgrkafhj de bode Roj sd^j hma- lo ven fhou (glfj §. f o.) tok pa pred fhr^lam is merslo vodo poinazh^j, tok ga bodefh tok dougu gor dershov ? de bode ta pervi ogr^nen *). DEVETI ODSTAVIK. OD UKUP DEVANJA, INU RESDELENJA teh' smeshanih rojov, §. 130* Vezli fort t^h Rojov. Zhe fe bodo 2. al 3. al pa vezh Rojov sm^fhali, inu ukup f^dli, tok hmalo pom^rk^j, kaj sa ene forte Roji fo. *) Jeft fem tudi zliafs? per eni taki Trugi to pridno kouzhenzo s’flirflam vrfd s’eno i * 1 C 132 ) PerviRoj fenikol ne bode sled¬ nim Pavzam (§.41.) al pa s’Drujzam (§. 43O otov sglihati, sato, kir ta pred¬ rti Roj ima eno PLemenitenzo (§. 2 . morefh ta nov ogrenen Pajn pred fonzam varvati j v’fen z o poitavic, al C 138 ) pa nalafh mo f^nzo narediti, izer ga bode fcnze supet ven sagualu. §. 136. Ogr^banje od eniga nifkiga Drevffsa. Nar losh^j Ogrebanje je , kader fe en Roj na eno tenko V§jo eniga nifki- ga Drevesa (v’fhtauti eniga grojsda) vlgde 9 takrat: 1. Vgjo prov rahlo odr§shi,inu njo noter v’Paja deni, zhes en zajt paV^jo supet ven usemi, 2. zhe pa V?je nemorefh odr^sat, tok Trugo od ipod podtekui, de bodo zh?b§lle prez^j globoko noter v’Tru¬ go vifsle, takrat pa na V^jo terkni, tok bodo zhijb^lle ulse na enkrat no¬ ter vTrugo padle, 3. zhe je pa V 4. Palzhize b. b. b. b. bo¬ do okol 1 ’hakla na Obrozhke a. a. a. a. pervesane, de fhakel na Dougull re- ft^gnen derfhijo. §• 142* Koku fe leta shakel nuza? Koker hiter sazhne Roj ven jeti, tok rozhno ta pridni konz shakla c. na Pajn perv^shi, tok, de obena zhgb^lla ne bode mogla memo ven sletfjti, od sa- d§j pak fhakel perusdigni, toku, de bode prati Pajnu glih ftav, toku dou- gu, de bode vefs Roj noter. ' Leta toku uj^ti Roj nektere ftopine od zh^b^llnaka dol poloshi, vsemi taif- to Trugo, katira je sa Roj perpraulena, konzhenzo odpri, shakel od fpr^d oft- n?j, inuga na Trugo perv^shi, inu zh?- b^lle noter ftrelsi, zhe fo fhe nektere zheb^lle v’ shaklo, tok ga 1§ toku pra¬ ti Trugi poftavi, de bode fojize na ne¬ ga lialo, tok bodo lame v’Trugo sl^sle. Zhe pa zh^b^lle ne bode otle noter vTrugi obftati, tok je snamine, de je Matiza noter v’ltarzo obftala, tok bi nym mogov eno Matizo perpravk, (,§• 9S-) ( 143 ) Letu fhe samgrkej , de ne bodefli shakla prehitro, al pa preposnu na Ro- jgnza pervgsov j ne prehitro, de ga od Roja ne smotifh, ne preposnu, de kg en pov zhebgll ne bode fhe v’Lufto. ENAJSTI OD STAVI K. OJ>FRAUKl PER ROJAH. §. I43. Kader je en Roj šhg ogrgnen, inu na fvojo Mgfto poRaulen, tok 1. Mo 1110'refh en sazhgtik h’nego- vi novi Wirtl'hofti dati, (glgj §. 170. 171. inu §i 147.) 2. Tok dobro per Rarzo, koker per prgdnimuPgvzo, inu perDrujzah (§.39. 40.41.43.) na Flemenjenje tg.Matize pomgrkat, de, zlie takrat ob Matizo pride, bodefh 3 • mogov nega Jalovini pomagat *) *) Tud je dpbro, zhe bodefh s’Rojfnze, to je , taifte ftarze, kadri fo vezhkrat eden sa ■ drugim rojili, inu na Polku ofiivohili, is enim mozhnim Pajnam premeniv, inu pre- ftaviv , fzer bi snaii ob Matize priti, inu jallove ratat. C 144 ) 4. jeft tudi imam Navado, de hma- lo po Rojo ftarza ven potegnem, inu ufso Trodovl’ko lalogo per glavah po- r?shem (gl^j §. 97. vTamerko) de na tako visho fterd perfhparam, katiro bi lzer Trodi pojedli. §. 144. Poftaulenje t^h Rojov. Ta ogr^neni Roj nikar do vgzher tam ne pui'h§j, kir le ogrebov; koker nekteri delajo, sakaj nekteri hmalo sazhnejo ven l^tet, inn fi kr ft ai> zo pa poprgd Trodovfko salogo per ( 15 ° ) glavah por?shi (koker §. 143.),po t$m ga sapri 5 pa mo (dobro sam^rkf j) na vezli krajah Dufhik pufti, de fe ne sa- dufhi *), inu ga na en drugi kraj pre- nefsij inu ga tam pufti, de fi eno Ma- tizo svali (§. 94.) zhe nimafh obene sa- perte, de bi mo njo dav (§.150.) ta novi Pajn s’ golimi zh§b?llami pa na M^fto t^ga ftariga poftavi, sato ? kir fo zhebfjlle taifti Nal§t she navajene. De nje pa bodei'h poprha h’D§llo perpra- vov, tok njem snafh en fat s’Mfdam» inu eniga s’salogo is popredfhniga ftar« za noter poftavit (gl*jj §. 145.) Zhe bodefh zhes 13. al 16. Dni v’t§- mo prenefsenimo ftarzo Matizo fli- fhov p?ti, tok je eno fnamine, de fi je vezli Matiz slogov 5 inu ozhe roji¬ ti **). Kader bode ftarz na ptujmo krajo 5 1 'vojo novo Matizo sh^ fpleme- niv, tok ga snafh supet v’tvoj zh^bfll- nak nasaj prenefti, zh^bflle fo do taif- tiga malu fvoj Nallet sli? posabile. *) Mo fnafh n* sadni konzhenzi nektere Lu- kenze svertat (gl$j §. 94.) **) Zhe ga bodefh puftiv rojiti, tok bode pre- vezh oflabie, tok raifhi fturi, koker te vu- zhi (5- 94> ( Ifl > §• if3- 2. Sorta . Is 2 Pajnov 3 narediti. Vsemi 2. mozhna Pajni a. inu b. al pa enga mozhniga a. inu enga fr^dniga b. Pajn b. vsemi is negoviga c. inu vfse zh^belle is nega s’Matizo vred na praš¬ no Trugo d. prekadi (§. 97.), ieto Tru- go d. s’ golimi zh^bgllami poftavi na kr Zhes 14. Dni morefh letu supet ftu- riti» satu, kir zh^b^lle fvojo D^llo ra¬ de ponovijo. §• 163. Sadershi Drujze. Zhe pa ozhefh te pridne Roje im§- ti, Drujze pak saderfhad, tok rau- no toku ven sreshi, koker fi 1'lifhov (v’§. 162.) pa s’t?m Reslozlikam : de ne bodefh ufseh Turnzhov por^sov, ampak eniga, inu fzer ta nar v^zhiga, inu l$pfhiga puftiv, sato, kir ftarz, kadar je Roj sh^ ven pot^gnov, fhe obene islfshene Matize nima (§. 38.) Satorej morefh rauno na taifti Dan, kader je Roj ven fhov, letu fturiti, zhe bodefh pa lamo trodovfko salo- go ven r^sov, tok ne bode nizh po¬ magalo. §. 164. VkupDevanje teh Ro j o v, inu t^h flabeh Rajno v. Jeft fem fzer sgor sdej ti pak ozhem povedat: koku fe ti ogrnem Roji , inu fzer taki, kadri fo sh<£ n^kfj fatovja napravli, inu tudi taki itarzi , kadri fo flabi, inu bi fe zhes simo preredki nemogli, vkup d$- vajo. Pervizh pom?rk?j,al fhe kej Pafhe naprej Roji ? sakaj en taki oshgneni Paju more fhe nar m§jn en iM^fsz Pa- fho imeti? de fi sa simo k?j Futra perpravi; V’nafhih Deshelah le en Roj, kadr fhe 1? Mefsza Julia (mali ferpan) pri¬ de , ne bode mogov preredid, zhe ne bode na Ajdovimo Poljo ftav, zhe ga pa i§j poftavifh, fe bode prerodov, de bi ii lih fhe lg v’ M^lsza Augufta (ve¬ liki ferpan) rojen biu. §. 16?. Perva Visha. Kadr t d^j take Pajnove ozhe vku- pej osheniti, tok n^j te flabgifhi, ka¬ dri imajo mejn Vojfka, inu fterdi, s Dimarn v’eno prašno Trugo prekadi (§• 97-) med lgtgm, kadar bodo zhq- btjlle ven l^sle , tok Matizo vjemi; zhes ene 3. al4. Ure,kir bodo zhgbgi- le fvojo Jalovino fposnale, tok nj$h C 163 ) na eno Erjuho ven ftr^fsi, potler ta drugi Pajn (s’ katirim ga ozhefh oshe- niti) is odperto sadno konzkenzo pred nj§ poftavi? tok pojdejo s’ Vefseijam noter; aku bi nj? pa od sazh^tka hma- lo noter ftrefsov , tok bi fe klalle. 166. Druga Visha. Snafh tudi t^mu flab^ifhimo Pajno negovo Matizo prezh vs?ti •> potler pa zhes ene 2. al 3. Ure s’taiftim na t^ga drusiga en Nadftauk narediti (§.98.) SHTJERNAJSTI ODSTAVIK. c OD POGMIRANJA STEKDI, INU VOJSKA. §• 167. Pov^kfhenje t^h Pajnov_sa fterd, inu Voji'k. Sgor?j (§. 161.) fem te fzer vuzhiv, koku imafh v’ tvojmo Pajnu en v?zhi Preftor narediti, pa 1? sato, de bi zli?- b^lle od Rojov nasaj derfhov; sd?j pa C ) ozhmo v’Pajno v?zhi Preftor narediti,' sato, de bi ti vezh Vojfka, inu fter- di dobiu, de tvoje drushne zheb^lle per dobri Pafhi vTvojmo napouneni- mo Pajno ne bodo prasnuvale. Sd?j pride 1? na te, al ozhefh vezh Vojfka, al fterdi im^ti. §. 168. S a V o j f k. Zhe ozhefh vezh Vojfha dobiti, tok nemorefh nezh bolfhiga fturiti, ko- ker: de en fr^d Perftauk napravifh (§. 161.)» kader bode eden povn, tok pa eniga drusiga pod taiftiga, al pa na¬ mili taiftiga noter deni (§. 27.280 §• 169. S a S t e r d. Zhe imafh en Pajn, katiri fzer fhe ni do kraja s’Vojfkam dodelan, pa vender ima. 1. Tulko zh^b^ll, de ne morejo vfse h’fatovj^mo D^llo perftopiti. 2. Zhe fo tudi vfse zelze povne Me¬ du , saloge, inu Roshniga zv^ta. 3. Zhebelle pak (povne Medu) al pred fhr^lam, al pa v’Trugi fvun?j fa- tovja prasnujejo. Aku bi t?c!§j prašno fatovje im?le, bi lohko 1'voj M?d od- loshile, inu supet po frifhniga fble; zhe pak bodejo novo fatovje delale, tok bodo veliko zajta sgubile, inu ta dobra Pafha bode prefhla; tok t?dej. §. 170. To prašno fatovje perhrani. Zhes zelo L?jto bodefh imov Per- loshnoft taziga fatovja dobiti, koker: 1. Per Odjemavanju 2. perFutranju s’pounira fatovjam, is katirga zh?b?lle M?d ven potegnejo, inu fatovje ozh?djo 3. per ven Risanju (§. 162.) Vfse taifto latovje, de fi bode lih majhno, vkup na eno fhpago naberi, pa tok, de le ne bode eden t?ga drusi- ga tifhov, inu na enmu hladnimo, inu fuhimo krajo na 2 . fhebla obrisi, taif¬ to potler §. 171. Noter v’Trugo pertifsni. Letu prašno fatovje v’en prasni Pajn, al Trushzo, al tudi v’fhkatlo snotr?j gor pertifsni, eno Verfto srauno t? drug?, inu toku delezh eno od t? dru- C ) ge, koker fzer zh^belle navadno lvojo fatovje delajo. Trushza, al fhkatla sna biti v^zhi, al majnfhi, koker je tvoj Pajn mozhn^j, al pa flab^j, pertifsnit snafh pa toku: vfemi en kofs shel^sa, inu ga resbfli, potler s’taiftim po t§- mo sgornimoRobo po fato potegni, toku, de fe sazhne zediti, potler ga pa rozhno pertifsni; letu snafh tudi fturiti per fnerjavzi, al pa perPlem?« ne ene gorezhe vojfhene sv^zhe, al pa Trffke. §• 172. N a d ft a v i k. S’eno tako is prašnim fatovjam na- tekneno Trushzo, al fhkatlo tvojimi Pajno en Nadftavik naredi (§.27.), zh§- b^lle bodo hmalo gor sl^sle, inu s’pof- sebnim Flifsam vlso fatovje ozhfdle, boli pertilsnile, popraule, ta fr$dni Preftor s’fatovjam, inu zglze s’Me¬ dani sapounile. §• 173 - Al pa fatovje noter v’ta vozili Pajn pertifsni. Snafh tudi to prašno fatovje na maihneh Dilzah med Lozne denit C 166 ) (§. 84.) inu taifte v’eden taki Pajn po- ftavit, katir je fzer slo drushen, pa 1'he ni do kraja dod^lov, pa morefh toku poftavit, de fe fzer ne bode uniga la- tovja tifhalo, pa vender t^h krajnih zh^b^ll doteknilo. Kader bode leto fatovje med Loz- nam sh? s’ Mfdam napovneno, tok ga ven vsemi, zheb^lle Venim Per^lsam odmedi, inu flerd v'eno Pofodbo is zelz vunk inu s’ taiftim vr?d tudi ponovim vfse moje Pajnove, toku: de obeden nima zhes z. L?jta ftariga fatovja. 3. Jeft obedne zh?b?lle ne samuzh- kam savol Medu, alVojfka, ampak n j? per frifhnimo, inu sadravimo fhiv- lenjo perhranim, de mi perhodno Lej- to supet Medu pernefso. 4. Jeft tudi ne podr?shem l?tafs en pov od fpr?d, h’L?jtu en pov od sad? s’falogo vr?d, ampak s’veliko fker- bjo salogi safhonam, de sa perhod¬ no Lfjto vezh dflounih zh?b?Il sa moj Nuz perdobim. Koku pak t?d?j fturim ? C 168 ) S- i. V i s h a. Moje Wirtfhoftc per zhjijlah. Jeli; imam (per glihi) 4. Pajnove a.b.c. d. med t§mi je e. inu d. is lan- fkem, a« inu b. pak is predlanfkim la¬ to vjam naftaulen, a. inu c. fta mozhna Pajnova, b. inu d. pa eno malo fhvoh- iifj. Spomlad n j Ji puftim d Jat, de fe sadoft zheb JI sleshejo, inu fhe saloge na nofsjo, tudi nektere d Jne snamine skashejo, de le h’ Rojo perpraulajo (§. 46.) takrat vsamem Pajn a. inu ga sjutrj, al pa sv^zher s’I)imam v’eno prašno Trugo e. prekadim (§. 97.) inu mo ven is a. ena dva, koker eno Dlan velika fatka sa en sazhftik negoviga perhodniga DJla noter poflavim *) *) Kader bodefh zhfbglze na tako visho pre- kadiv, tok morofh letu fturiti, kader bode dobra Pafha od svun^j, fzer bi mogov nje futrat, pa tudi per dobri Pafhi naFuter ne posabi, zhe shleht Vreme pride. Jeft pak, de fe taifte Muje rgfhim , toku fturim : jeli ufse taifte fhkatle, katire ob Ajdovimo zvftjo nad Pajni naftavim, inu poitne do! usamem, zhes simo perhranim , kader ozhem en Pajn prekaditi, tok eno tako fhkatlo C ) po tgm nefsem e. na taifto Mgfto»k ir je prgd a. ftav, Pajn a. pak povgsnera gor na c. Kokeren Nadftavik, to pa lg hitro, de fe saloga ne ohladi, sdej pre- milsli: 1. Pajn e. ima veliko vezh zhgbgll* koker nar ta gorfhi pervi Roj, inu sna per dobri Pafhi vio.Dngvah s’novim fatovjam povn nadglan biti. 2. Je e. omlajen, inu prezgj dovgu od Roja sadershan. 3 . Pajn c. pa,kirimatauoberNad- itavika. bode fa fg, inusaa. sVeliko vgzhim Flilsam nofsiv. §. 176. 2. V i s h a. b. inu d. koker ta 2. flabgifhi Pajno- va puftim fhe ena 2. al 3.Tgdne dglat, potler pa fturim s’ nym, koker sgo_ rgj s’a. inu c. Pajn b. prekadim v’enL ga prasniga f. leta bode namgft b. pof. s’M?dam vrgd na to prašno Trugo e. od sgor nad odperto V?ko povgsnem , n jo dobro okol samashem , potler fhe Ig zhgbglle no¬ ter prekadim, toku fe ra; Truge primejo, inu meni ni treba sa Futer fkerbgti. ( 170 ) tavlen? b. pa površnem, koker en Nadftavik na d. Sd?j fta t^d^j a. inu b. noter v’ Tru- gi: e. inu f. omlajena: c. inu d. imata nad a. inu b. dobre Nadftauke, visi 4. fo od Rojov sadershani ■> visi 4. dobri Pajnovi; meni ni potreba 1'kerbnu na Poje zhakat, inu snam ta zaje moje drugo D^ilo opravit. §• 177 * 3. V i s h a. Zbes en zajt morem vender po¬ makat : ta 2 bolfhi Pajnova: e. bres Nadftauka, inu c. s iVt jim Nadftau- kam a. bi vender utegnila fe k’Rojo perpravlat. Zhe je fhe sadoft perzajto v’L sakaj savol ene kratke, inu Ha¬ be Pafhe bi le Muja na plazhala zh§- b$lle prenafhat. Ena dobra Pafha pak ti bode tvojo ven Dajajnje plazhala, de bi fi njeh glih zhes eno Millo de- lezh prepellov. Szer bi snov rezhit: zh^belle per lepimo Vremeni delezh letijo na Pa- fho! r aku bi lg visi taifti, kaciri zhgbglle fhpogajo , po fvojih Trauni- kah,inu Vertah take forte Roshepof- jali > kadre lo sa fterd boli sdajovit- ne, aku bi v Tvojih Borfhtah take Dre- velsa, iliu v’tgh shivih Plotah take Germe nafadili, katiri fo zhgbgllam boli perjgtni, tok bi fe f kus zhgbglle veliko vezh perbirtvalu, inu tudi Muja peiThparala zhgbglle prenafhkvat. SHESTNAJSTI ODSTAVIK. NA KAJ SA ENO VISHO SE LOHKO ZHEBELLE NA BOLL PASHO ‘ ‘ PRENESSEJO. Na z V i s h e. Vfsakateri leto dobro vg,de, zhe ozhefh tvoje zhgbglle na enimo dru- gimo krajo imgti, tok morefh taiRe m C 178 ) al pren?fti,al pa prepelati, koku fe taifte prenefso, vfsak dobru v?, sdej te le ozhem podvuzhiti, koku snafh zh?b?lle tudi bres fhkode prepelati; is let?ga bodefh tudi lohko dol vs?v, kaj je potrobim h’Prenafhkvanjn. §• 184* Kakifhne Pajnove. Nifso vfsakatere forte Pajnovi sa Prepelavanje, ampak taki, koker fem njeh sgorej (§. a6.) popifsov; fo nar boli, 1. sa to , kir nimajo toku viisokiga fatovja, tok ted?j ima sadoltno Mozh od sgor, de fe ti s’ M?dam napovneni sati ne poderejo. 2. Kir je fatovje nifko, tok fe toku slo ue sashene, de fi lihVofs rukue. §• i8f. Kakifhen Vofs. E11 vfsakateri Vofs s’ Lotrajmi je dober , sato ; zhe fo 1? Lojtre sadoft mozhne eno tako Tfsho nofsici. Loj- tre na 3. al 4. krajah s’mozhnimi Shtriki, al fhe bol s’ k?tnami prev?- ( 179 ) shi, pa ne napeto, de fe bode moglo sagugat, kader bode Vofs ruknov; na taifte fhtrike poloshi 2. s’fhebli mozhuo vkup sbite Dille, na Dille pa Pajnove, toku? de bode zhefs, to je, od ene Lojtre do t? druge leshale, bi snov tudi pod njeh flatne na debelo podloshiti, pa dobro pomakat, de bi blo flame povfod glih, fzer bi fe Paj- novi na en kr fhr^lo, ti sgorne V^ke, de ie per Voshni ky ne omaje, inu zh^b^lle ven ne vjidejo. De bodo pa zh^belle per voshni vezh Lufta im^le, tok snafh fhr^lo s’prevotlenimPlehem, al slukenzhaf- tim Lonzharfkimi zhepinami, al tudi s’majhnimi fmr^kovimi, al hojovimi Vazami sad^lati. §. 188. Nalaganje. Prati vezhir sa zajto more vofs s* fhtrikmi, inu ketnami blisu zhebellna- ka perpraulen biti, de bodo fhe sa Dn§ Pajnovi nalosheni, sakaj, aku bi zhe- b^lle kakfhno odpertje nefhle, inu ven fhle, tok bi tefhko blo njeh po Nozhi nasaj ipravlat. Pajnovi bodo ter¬ do eden per drugimo 3. al4.Verfte verh eden drusiga naloshene (§. 186.) od 20. do 32. Pajnov po nj?h T^shi je na en Vofs sadoit, inu fzer toku ? de bodo fhrgli vfse na en kr^j gledali, inu Dougoft od Pajnov, vfse fpr^k zhes Vofs nalosheni. Spomlad, inu J?ls?n, ( m ) kader je fatovje (slafti to mlado) bol kerhko, bode boli? zhe n j eh bodefh lia Robe naloshiv, to je toku : de bode ta sgorni Plat odfpod perfbov , tok fe bode mejn odtergalu; po Lgtu pak bode boli 5 zhe nj^h bodefh, koker fa¬ rne na febi leshijo, nalofhiv. §. 189* P e 1 1 a t. Kader sh §. 196. O k o v a r 11 o ft. Tok tfd^j morefh zhebflle dobro okovarit, inu zhe imafh takzhebell- nak, kacirjeod fpr§d s’Latami, inu tudi od fpr pa tudi per moji pofhteni Befs^di oftanem; inu lzer: a) Zhe imafh (poftavim) 20. Paj- nov, inu med taiftim bi blu io.mozh- nih 5 10. pa flabgjfhih, tok fturi , kar najdefh : §§. 17?. 176-177. tok bodefh dobiv io.Trug Medu, zhe ne bodefh n C 194 ) posabov, kar te vuzhi §. 178. inu igi. zhe ib pa tvoji 2o.Pajnovi vfsi mozh- ni, tok fturi, kar je popiisano: §. 27. 28 .^ 77 * i nu del °d §-167. noter do §.173. tok bodelh dobi v 2o.Trug Me¬ du , zhe ne bodelh posabov, kar naj- defh §. 178» 181- b) De bodefh vender vise zh^belle per shivlejnju , inu dobri Mozhi ohra- nov, tok nikol ue fturi tega, kar naj- dei'h : (§. 192. N. 1.) tud is Maiso dgl- l^j taifto, kar berefh: (§. 194.) veliko vezh fe vishej po taiftimo, kar pove: (§. 174. inu 177. tok bodelh imov zhg- belle fril hne, inumozhne bres tfga, de bi mogov fkerb^ti sa taifto j kar te vuzhi: §.80.81.82. c) De pa bodefh vfsakateri Pajn zh?b§ll lohko do tvoji imerti vshi- vov, inu fhe tvojim Erbam sapuftiv, letu je tud r^fs, zhe premifslih: de en Pajn zhgb^ll je ena Drushba, kadra pod enim naprej poftaulenim krajlam shivi , koker eno s’ Ludmi napovneno M?fto; zhe is taiftiga 400 Perfhon od- merje, fe pa njeh supet 500.rodi 5 rau- no toko en z^u Paju zh^hfH ne vme- rje dergazhi, koker: zhe 1) taiftiga al is fr$j Volle vmorifh, al pa: 2) fkus C 19? ) Bol^sen , 3) fkus zherve, a 1 drugo fovrashno shvad, 4) fkus Lakoto , 5) al Mrefs, 6) al preftaro fatovje, 7) fkus JaUovino, 8) fkus Ropparze. Vfs?mo letamo lohko super pri- defh; inu fzer: x) nikol obenih ue sa- mori, 2) super Bolesen: fturi, kar liajdefh od (§. 100. noter do 107.) 3 ) super zherve, al fovrashno shvad: fe vish