(il) -5* $ LO VAN. HS- Stev. I. Ljubljanski vladika, premilostivi gospod dr. Jakob Misija je pristopil kot ustanovnik k Matici Slo­ venski. Dr. Flapp, profesor v goriškem semenišči, posvečen je bil prvo nedeljo t. m. v Gorici v navzoč­ nosti štirih škofov za škofa poreškopuljskega. Odlikoval se je od drugih v tem, da je lanskega leta v seji dežel­ nega šolskega sveta glasoval zoper uvedbo narodnih je­ zikov v goriške srednje šole, dasi je Lah in se le temu ima zahvaliti, da je postal škof. — Kakor se iz dobrega vira poroča levičarskim listom, namerjajo merodajni go­ spodje pričeti takoj po njegovem dobo lu v Poreč naskok na zadnji steber Slovanstva v Istri, na duhovščino in cerkev. Uverjeni smo, da so Slovani v Istri pripravljeni zoper take naskoke in da bodo storili svojo dolžnost. Škofom, kateri dobivajo pouk od nekaterih brezvernih gospodov iz Trsta, treba je tudi po.ika od druge s'ram: in ta bode prišel. ..S 1 o v a n s k v Sbornik" prinaša v prvem letošnjem zvezku Jana Hudca prevod Ci m perma nov e pesmi „Pesniku". Prevod je prav dober. „Skr a t", zabavnozbadljiv in šaljiv list je pričel s 7. februvarjem svoj tretji tečaj. Ureduje in izdaje ga gospod Srečko Ma gol ič, kateremu ga je dozdanji urednik, preobložen s preobilim poslom, pre­ pustil. — Oblika mu je nekoliko izpremenjena in olepšana ter stisneno tiskana. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinaša na štirih straneh iz­ vorne humoreske in druge daljše, zabavne spise v verzih in prozi; dalje: komične prizore, s katerimi bode gotovo \ slavnim čitalnicam in drugim narodnim društvom ustrezal j o snovanji zabavnih programov. Prinaša pa tudi lepe .humorističnozbadljive podobe ter izvorne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drobnjavo. Za mesec januvar bode odškodoval častite naročnike s štirimi prilogami. Izhajal bode redno, in ako bi bila kaka številka konfiskovana, izšla bode prihodnja celo polo obsežna; torej bodo na­ ročniki brez izgube. Cena mu je za vse leto 3 gld., za polu leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja upravništvu v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani — Ker je „Š k rat" najlepši, najcenejši in najboljši slovenski humoristični list, priporočamo ga naj­ toplejše vsem rodoljubom in čitalnicam, da ga najiz- datnejše podpirajo. O škofovski konferenciji za ilirske pokrajine se je zadnjem času mnogo pisarilo: nekateri trde, da je bila brezuspešna, drugi, da je celo ni bilo, tretji pa, da se je sklenilo odgovoriti duševnemu prouzročitelju v listu, da so njegovi nazori o duhovščini v teh pokraji­ nah napačni. Izvestno je, da je tožil znani veledostojan- stvenik tržaški o naši duhovščini, češ, da je napolnjena velehrvaškega in slovenskega duha in da je treba radi tega na njo pritiskati. Volitve za državni zbor se bližajo in nekateri gospodje, katerim ni šlo do sedaj pri volit­ vah tako, kakor bi sami želeli, mislijo, da je temu kriva duhovščina ter da bi svoj namen dosegli, ako bi škofje začeli duhovščino tlačiti, to je nagovarjati, naj ne dela za narodne može, temveč za lažiliberalce, ki so onim gospodom pri srci. Ne boš Jaka! O tem, kako se vedno bolje izgublja narodna noša med Slovenci, piše nam gospod L. Podgoričan: Spis »Našo slike" v 2. ..Slovanu" letos opaža, da bi Beli Kranjci verni bili svoji noši ali svojemu kroju. ..Slovan" je svarilno spregovoril: ali njegove besede kali hudoba, da njegova trditev ne bode trajna. Mime je povila slo­ venska mati. mej rojaki živim zmerom in pazim nanje: blizu pred devetimi leti sem prišel v Belo Krajino mej Adlešičane, ki imajo, to je tukaj sploh znano, mej svojimi krajani neko posebno telesno nnaiijesf. obleko, običaje in mnogo drugega, da se človek ne more načuditi, ne nmeti, kako je to moči moj sokrajani, ki vender le zmerom ob­ čuj č) zbrati: da. pred devetimi leti so bili vsi Adlešičanje bolj, nego sedaj, po svoje oblečeni, vsaj ženstvo. Moški so po leti nosili robače (košulje) vrhu bregeš (pač) iz močnega domačega platna, čižme. gorkejše krvi možje in dečaki pa grdobne ..kanone", kakor nekdaj duhovniki. Navzlic resnim svarilom v cerkvi in o zasebnih prilikah že mnogo mladega sveta ne nosi več bregeš ali pač iz močnega donni pridelanega konopljenega platna, ni ruka­ vaca iz domače ovčje dlake, le raji pajčevinaste suknene hlače in drugo gorenju obleko iz temne kanljive robe. Ce so se poprej moškemu hlače jele trpati, stopila je gospo­ dinja kakor kaka vila, belo oblečena, h kovčegu, zgra­ jenemu čisto po domače, in gospodarju ali sinu odkrojila gostega platna, pa je zopet imel svoje, res domače hlače, a če jo po neizmerno dolgem času le začel luknje kazati telovnik ali rukavac, kupil je Adlešičan po prodani volni svojih ovac belega sukna, dal skrojiti rokavač in telovnik, a nosil je oboje do mrzlega grolla. Po zimi mu je kožuh i/, mesta Karlovca bil gospod na telesu. Sedaj se na njem ponaša iz pajčevinastegn sukna rokavač. ki v kratkem ni več pa ne duha ni sluha. Le gledite jih: zdaj le so privreli od desete božje službe. Oni. ki so domače oblečeni, vsi so lepo beli. oni v tuji obleki pa so nekateri rjavi, nekateri črni. oboji v obleki, ki kaže robrosn in trešči se. zebe jih. v (lomači obleki pa so vsi čili. gorki. Domača obleka je dolgotrajnost, varčnost in gorkora, tuja. kupljena pa raztrganost, zapravljiv ost o pičlih novcih. Modro ženstvo. mlado in staro, nosilo je nekdaj za- bunce: suknje, ki sezajo do kolen. žene. to je. da so imele bele. gorke kožuhe, ki jih je skoro vsak grel do pozne smrti. Sedaj pa dobrodejne kožuhe že izpodrivajo rokavači. ki jim. kakor llusi. tudi lokajo; bekeši. Sezajo jim. ne kakor kožuhi, do kolen, le do bokov, drugemu telesu do kolen je bolj ah ineiij mraz gospodar. /abulici, kožuhi pa bekeši njih cena in ustrajnost! Ih! Novcev pa je meiij in inenj ! Zaslužka v tem belokranjskem za­ trepu ni ne po leti. ni po zimi nikakepa nikdar, zemlja je skopa, pa še malo je ima vsakodo. skoro malo tako, kakor v Cičill! Blagi Slovenci tepa okraja, pomislite, haj ustane iz te prelevitve v obleki, pa utegnete ilo cóla osta­ viti iz tuje robe kroj in zopet se verno poprijeti svoje lepe. tako cene in krepke robe. ki je ne prosine vsaka zima. ne premoči vsaka ulapa. ki torej tudi ni povod tolikim prehladom, izvoru premnogih bolezni. . . . Svinčene podplatje, katere je svojo dni mislil otresti slovenski renegat Blagotinšek Kaiserfeld. niso še pozabljeni. Kedor bi pa ne veroval, naj si prebere le go­ vor, ki pa je imel dne 1.'!. m. m. v »nemškem društvu" v (iradci znani sevniški hujskač dr. Äusserer. Potem, ko je povedal potrpežljivim svojim poslušalcem mnogo pre­ mlaćenih fraz. katere v vsakem fakeijoznom listu lahko vsako jutro berči. pokazal jim je kakor novodobni mesija tam za črnožoltiini ograjami državo. ..v kateri modri vladar iu njega genijalni svetovalec delujeta v blaginjo vseh državljanov." Mnogo jednakih, prav po veleizdnjstvn dišečih fraz je rabil nadalje nemški ta neoilrešonec. O naši državi pač ni mogel povedati dosti slabega.zato pa ni mogel najti besedi, s katerimi bi bil prebvalil sosedno nam državo »božjega strahu in dobre nravi." Ne vemo. če jo bil pri tem zborovanji navzočen vladni poverjenik: upamo pa. da je bil. „Učiteljski Tovariš", govoreč o snovanji šol­ ske družbe sv. Cirila in Metoda, izrazil jo željo, naj se ..Narodna Šola" združi z novim društvom. To bi bilo na­ pačno. Delo naj se razdeli. Gmotno stran šolstva sloveii- skepa prevzemi družba sv. Cirila in Metoda: »Narodna šola" naj se pa loti knjige, Slovensko pedagogijski) slov­ stveno polje je še malone popolnoma pusto. Obilno pri-