PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. K AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2097. , Um. I. 1M9, »t Um pomt al Chk*f», Act al C«-«r«M mi Marcfc i. Ut% CHICAGO, ILL., January 7. 1948. Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. eta LETO VOL. XLIII. ZVEZNO VLADO je kongres primoral objaviti seznam spekulan tov. ki so pognali kvišku cene iitu. Med njimi je tudi Trumanov osebni rdravnik ter mnogi drugi vladni uradniki. Republikanci skušajo iz tega napraviti škandal, in gornja slika prikazuje, da bi morali taki dolarski patrioti v ječo Toda se ne bo nikomur skrivilo niti lasu, ker izkoriščanje in špekuliranje je v tej deželi postavno nejlede na katastrofalne posledice. Vedno več dvornih ljudi primoranih v "brezposelnost Od leta 1909 bilo pregnanih 19 dinastij. — Le še 7 monarhij v Evropi. — Romunski kralj Mihael* dobil zototitte v republiki Švici V sobote 3. januarja se je odpeljal iz Bukarešte romunski kralj Mihael v svojem dvornem vlaku. Bil je napolnjena prtljago in kraljevo spremstvo pe je štelo 22 oseb. naložil v inozemstvu milijone kafcor si jih je njegov oče Kari. tako govore poro* obrnil na očeta. Oajpvoril mu je. da dokler bo v pohrM, ga bo on vzdržen val. Karlova imovina v inozemstvu je cenjena na dvajset mili-Ko se je njegov vlak vstavil r woV dolarjev, kar ni malo za v Budapešti, ga ni prišel nihče ^ toliko let brezposelnega kra-pozdraviti. Le par sto radovetf-yija Torej bo lahko tudi sina vz-nežev je bilo na postaji, a eks- \irževal kralj se jim ni hotel pokazati, i Švicarska vlada je bila s tem Na Dunaju je bil boljše spre- j zadovoljna in tako je Mihael s Ni* vel slovesa jet. namreč vlak. kajti Mihael1 tudi tu ni hotel iz vlaka. Čakalo ga je mnogo fotografov, pa jim je odklonil, da bi ga slikali. Okna v kupeju jc zastrl in tako je šel vlak dalje v Švico Včasi je bilo rumunska dvorna /.lahta veliko več. Mihaelovo Staro mater kraljico Marijo so celo v Zed državah obiskovale tisoeglave množice, kjerkoli se je prikazala. Mihael vedel za konec svojega trona Kralj Mihael jc odpotoval i/. Romunije udobno, v vlaku osmih vagonov, kar pomeni, da mu je vlada šla na roko Ko se jc vrnil iz Londona, kjer je bil na poroki prestolonaslednice princeze Elizabete, sc jc odpovedal kraljevski službi "v korist naroda". Ze ko je šel v London, so šepetali, da se v Romunijo bržkone več nc vrne. A je šel nazaj. Vendar pa je Mihael vedel, da za dinastije, tronc in krone v državah, ki spadajo v sovjetski blok, ni več mesta. Resigniral je častno, kot že omenjeno v "korist ljudstva a eden izmed njegovega spremstva je časnikarjem na Dunaju dejal, da bo Mihael i>ovedal vzroke čim pride iz Romunije na varno tudi ostalo njegovo sorodstvo. To lahko pomeni, da bo splet-karil. kot skuša presti štrene njegov bratranec bivši kralj Peter, seveda brez vsakega uspeha. Vprašanje sredstev Romunska vlada je Mihael rekla, da lahke ostane v Romuniji. seveda kot privatnik, a Mihaelu se je zdelo, da to zanj ne bi bilo varno, ker bi moral prijeti za kako delo Pa je poizvedoval, kam bi se mu bilo boljše naseliti. Končno se je odločil za Švico Toda švicarska vlada je hotela vedeti, kako se bo vzdrževal in kdo bo preživljal njegovo številno spremstvo. Kajti okrog je šel glas. da je "brok \ svojo prtljago in kom smel v Švico s svojim vl^- Konec balkanskih dinasjij Na Balkanu je sedaj, ostala samo šc ena dinastija — namreč na Grškem, ki so jo obvarovali angleški bajoneti in ameriški dolarji. Sedaj se grška dvorna hiša vzdr/uje popolnoma z ameriškj> pomočjo. Cim bi se Angleži in Američani umaknili, bi jo bilo konec in morala bi bežati, ne pa sc odpeljati udobno v vlaku, kot se jc romunski Mihael Razen Srbije in Črne gore ni imela nobena balkanska dežela vladarja svojega rodu Vsi so bili nemško-angleške krvi. Zavezniki so vsilili po prvi svetovni vojni tudi Albaniji kralja, katerega pa je potem odpravil Mussolini in proglasil Viktorja Emanuela za "vladarja". Med vojno se je zaveznikom ponujal za "odrešitelja' Albanije njen ubežni kralj Zog. Njegovih sanj je sedaj konec. Jugoslovanski Peter še upa priti nazaj na prestol, a to le v slučaju, ako se prične vojna med Nadaljevanje na 5. strani.) NEUSPEHI AMERIŠKE INTERVENCIJE NA GRŠKEM IN KITAJSKEM Ko je predsednik Truman izposloval v kongresu dovoljenje za gmotno in moralno pomoč rojalistični grški vladi, je dejal, da ji bomo opremili armado in da jo bodo veibali naši oficirji in grško gospodarstvo pa bodo razvijali naši veščaki. V državnem department pa so poudarili, da vojaštva na Grško ne bomo poslali. Minuli teden pa so odšle v Sredozemlje dodatne ameriške vojne ladje z vojaštvom in v državnem oddelku več ne trdijo, da se naša vlada ne bo umešala v grško civilno vojno tudi z armado. Walter Lippmann pravi v enemu svojih člankov, da smo dali grški rojalistični armadi ia njeno vojno proti "komunizmu" 74,000 ton vojaškega materijala in da oskrbujemo z živežem 100,000 grških vojakov. Dalje Lippmann pravi, da štejejo gerilci kvečjemu 20,000 mož in da ne dobe od svojih sosedov (Jugoslavije, Bolgarije in Albanije) niti i daleč toliko podpore kot jo prejema grška monarhistična vlada od Zed. držav. Lippmann slovi za veščaka v vnanjepolitičnih zadevah. On ni radikalec, vilic temu priznava, da je ameriška intervencija v Grčiji polom. Enako trdi urednik čikaških Daily News, John S. Knight, ki izdaja poleg tega tudi več drugih dnevnikov. Ugotavlja, da četudi se o sedanje grški vladi trdi, da je bila demokratično, svobodno ixvoljena( vendar je očividno, da nima ljudske podpore. Truman je v svojem predlogu za intervencijo trdi!, da bo naša vlada svojo misijo dovršila do marca to loto. A je še prav tako daleč od nje kakor je bila. To priznavajo tudi v Londonu, kjer so v vnanjem mini-starstvu izjavili, da je v Grčiji ie pet tisoč angleških vojakov in da bodo ostali tam. Lani so v vojnem in vnanjem department!! rekli, da bo tri sto milijonov dolarjev v pomol Grčiji zadostovalo in pa 7$ vojnih izvedencev. V nekaj mesecih, ali še prej, bodo florite^^^^^^^^^^^^^ "komvnleMvit MvarMetft " SeWaj Isff iTudje tr-dijo, da b« par ameriških divizij bilo v stanju zapreti mejo (ob grikih sosedah) in izolirati gerilce. Lippmann izvaja, da se je naia diplomacija s svojimi intervencijami zelo slabo izkazala in da vsled tega Zed. države izgubljajo ugled. Toda namesto da bi zmote popravila gre naša vlada še globlje v intervencije. Enake neuspehe kakor v Grčiji ima naša vlada na Kitajskem. V podporo Čiang Kaišekovemu režimu je zapravila že nad pet milijard dolarjev. Imamo tam vojaštvo in razne ekonomske veščake, pa vse nič ne pomaga—civilna vojna traja dalje. Kitajski komunisti niso dobili od zunaj druge podpore kot da jim je sovjetska armada ob odhodu iz Mandžurije prepustila japonske zaloge municije, pa vendar zmagujejo. Čiang Kaišekova armada ima ameriška bojna letala in ameriške bojne in tovorne ladje, pa ne more nikamor. Ne grška, ne kitajska vlada nimata ljudstvu za sabo. Obe sta gnili do mozga in obe do dna ko-rumpirani. wVzlic temu troši ameriško ljudstvo milijarde v pomoč takim režimom, v veri, da se bo z intervencijami za reakcijo zajezilo komunizem. S tem si odbija le simpatije ljudstva in ker se nima kam drugam nagniti, je za komunizem. Tako ima ameriška intervencija popolnoma drugačen učinek kot pa bi ga rada imela. Slovenska zadruga v A/aukeganu se združila s finsko Slovenska konzumna zadruga v Waukcgunu in North Chicagu je z veliko večino odločila, da se združi s finsko zadrugo, ker obe poslujete že več let zgolj v angleščini in ni vec razloga, čemu ne bi postale ena skupna centrala. V slovenski KOMENTARJI Zbira in presoja urednik V sveti deželi v prazniški se- Etbin Kristan ima v tej šte- zoni ni bilo pastirjev, ki bi sla- vilki razgovor, iz katerega se bi vili kralja miru, in ne zvezde iahko marsikaj naučili tisti, ki vodnice. Med Arabci in Zidi jc verujejo n pr v Jugoslaviji v vojna. Padajo bombe, strelja se , , . . , „ • , i/, zasede in v teh rasnih, ali bo- "ekak° srednJ° kakrM,e m" 11 je, v verskih kravalih pade tudi kjer n»-zadrugi i uradno: mareikak angleški vojak. Kdo : . ; • d North Chicago Consumers Co- bo prevzel v Palestini policijsko' ^pan,Jd )e dwka*' rCCUM° - operative. Inc.) je glasovalo 514 službo kadar Angleži odidejo? Trumanovo ■ kaz Ivanu Jontezu, da tam ni cianov za združenje, k, skupno | Po skrbi posebni Trumanovo ^^^n ^le^"vlada'v posedujejo 886 delnic. 17 čla- administraciio ameriška in angleška vlada v nov. ki posedujejo 40 delnic, pa ad™n"traclJ° španski politiki ne zadrzali kot proti I Zed. države so na zboru Zdru- se. V,sa njuna politika je na en Te slovenske zadruge je čla- ženih narodov zmagale s pred- ali drug način v oporo Franku, niča tudi JSZ. ker je prevzela logom za razdelitev Palestine v delnice svojega razpuščenega židovsko in arabsko državo. Zi-socialističnega kluba v Wauke- dje so zadovoljni, Arabci prete z ganu. Glasovala je za združenje vojno. In angleška vlada je oz-po želji večine zadružnikov. nanila, da se njene čete umaknejo to pomlad. V Grčiji bodo Cemu? Zato, ker se bojita, da ako ga vržeta, pridejo v vlado levičarji. Srednja pot za Angleže bi bila monarhija, ki pa bo bistveno to kakor je bila tista, ki so jo republikanci vrgli. Torej Sedaj, ko priseljenci izumira- ^^eTi ^zeliTh ne mi-1 nie spremembe na bolje. V Gr- ,o m prevzemajo nj.hov« urad- «tale v ^veu ■de,*n m m-m. F ^ ^ ^^ niska mesta njihn. tu rojen, s,- £ Si n^lta vlada podpira rojalistično novi in hčere, ni vec ra bi delili uo narodnosti. Zeli .-»o ni aeiin po mo tej skupni kooperativni zvezi veliko uspeha. V področju te zadruge je bilo ustanovljeno tudi kreditno društvo Daje posojila na osebno jamstvo. Sprejema hranilne vlogo, ki uh vložniki lahko dvignejo kadarkoli žele. ' Ta kreditna zadruga se imenuje sedaj Co- zloga da se Pr*čne obetani arabski naval na Zide. ali bodo šle tja ameriške čete, da napravijo mir in red'' Izgleda, da drugih ne bo, razen če se bi sovjetsko armado povabilo v ta razruvani kraj. Toda ne ameriška ne angleška vlada ne želita sovjetskega vojaštva v Sredozemlju. ška vlada podpira vlado, o kateri ni še .ioben ameriški reporter trdil, da je demokratična, pač^a da je koruptna in brez vsakega razumevanja za ljudske potrebe. V Washingtonu to vedo, toda ker v Grtiji ni "srednje potV\ so se odločili podpirati reakcijo, zato da bi dežela ne prišla v sovjetski blok. Enako ni srednje poti na Kitajskem. Naš državni tajnik Mar- Trumanov problem so glasovi Zidov v Ameriki, posebno v operative Union of Waukegan & Yorku. ker letos jih bo po- J shall, ki je bil tam, je nekaj časa North Chicago Cooperative Cre- j treboval Ce ne ugodi zionistom. mislil, da bi bila edina srednja dit Union V njo lahko pristopi- bo ob glasove in dobil jih bo pot pobotanje med Čiang Kaiše-jo člani vseh zadrug, ki so se ze- njegov republikanski nasprot- kom in komunisti. A je spoznal, I dinile za skupno centralo. Poso- j nik. Ako prične v Palestini proti j da je tak sporazum nemogoč in jila dobe poceni in vloge pa se Arabcem z oboroženo interven-jim dobro obrestujejo. cijo, bodo v nevarnosti oljevodi, Ako želi o tem kdo več po- j oljne rafinerije in tudi oljna pojasnil, naj se obrne na North j lja v arabskih deželah. Oljni Chicago Cooperative, 523 Tenth St, North Chicago, 111. e jc bal. 4a bi mladina izvedela resnico Vseučiliški prostori so še zme- trust je za prijateljstvo z arabskimi deželami in enako iz istih ftilogov tudi ameriška vlada. A Arabske potentate se da pod- rom torišče spoznavanja in šir-j kupiti in to bo menda edino mo- Rorhn slovenskih in italijanskih demokratičnih v isokošoliev Slovenski in italijanski demokratični visokošolci v Trstu se borijo za demokratizacijo tržaške univerze. Znano je, da je mnogekje med profesorji in ne- katerimi vseučiliščnimi skupinami opaziti sledove fašizma in fašistične miselnosti Se zmerom na tržaški univerzi mesta za ni poučevanje tistih teorij in tistih ideologij ki jih je svojcas fašizem odstranil iz učnih načrtov. jenja potvorjenih znanosti od zgodovine in filozofije do ekonomije, književnosti in umetno-'sti. Borba tržaških visokošolcev ] za demokratizacijo univerz, za socialne reforme, za nove učne načrte, za odpravo narodnostnega šovinizma in za izboljšanje fakultet je v tesni zvezi z borbo demokratičnih množic vsega sveta za boljšo prihodnost. V tržaškem radiu ni mesta za Cankarja Ivan Cankar, čigar umotvori so prevedeni v vse kulturne jezike mora v tržaškem radiu1 molčati. Odločna borba tržaškega slovenskega, hrvatskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva bo znala tudi Ivanu Cankarju priboriti umetniško demo vinsko pravico na Svobod-I nem tržaškem ozemlju in prav tako tudi v tržaškem radiu. Ilomha na časopisni paviljon Dne 14. novembra so neznani zlikovci podtaknili steklenico s tritolom pod paviljon za prodajo časopisov, ki je na zgornjem delu Šentjakobskega trga. Ob eksploziji ie bil paviljon popolnoma porušen. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Atentatorji so lahko zbežali, četudi jc v bližini policijska stražnica. Podoba je. da si bo moralo ljudstvo samo pomagati. zno sredstvo, ki se ga lahko Washington in London posluži-ta, ako si hočeta obvarovati svoje oljne interese v Sredozemlju nepoškodovane. sedaj še v nadalje podpiramo gnili režim. V Jugoslaviji se narod trudi za rekonstrukcijo in ob enem si celi razne druge vojne rane. V času okupacije so nastala med ljudmi sovraštva vsled denun- ob enem je treba tudi židovsko,- M. . lnr. ^ ^ *ak t«ln rešiti. «jaciJ, izdajstev. vrted hlapče- vanja nazicmu itd., in je naravno, da tam ne more biti vse tako idealno kot je napisano v jugoslovanski ustavi. Toda bo boljše leto za letom, če ne bo tja tiščala "Trumanova doktrina", ki (Nadaljevanje na 4. strani.) Prof iti korporacij višji kot še kdaj prej Sedaj je sezona sei dir<;ktori- da bi ustavil inflacijo, a repu- daj tolikšna, da bo imela za jev velikih korporacij. v katerih hlikanska večina v kongresu mi ljudstvo težke posledice tudi razpravljajo, kako razpolagati z ne da prostih rok. ako se hi vladi posrečilo ustaviti ogromnimi dobički, ki so jih ime- Senator Taft je nato sestavil navijanje cen. li v minulem letu. Bili so višji nekakšen načrt za prostovoljno Industrials se sicer tudi u- kol še kdaj prej v zgodovni. ustavljanje draginje in inflaci- j kvarjajo s tem vprašanjem, toda Mnoge unije so se ie v minulem le*ti odločile zahtevati zvišanja mezde, ostale pa so v akciji v tem letu. Nekatere so si te inhtovc že izvojevale, in čim se v kakem obratu mezda zvila. Razpravljajo tudi o politiki in je. Bil je sprejet in predsednik delničarji iele čimvišje dividen- podraži kompanij« svoje pro so zelo zadovoljni, ker imajo ga je podpisal iz razloga, da je de in ravnatelji pa plače in bo monopoli obe stranki po Roose- boljše saj nekaj kot nič. veltovi smrti tako močno v ro- Zaleglo to ne bo. kajti kjer so kah. profi'i, kdo se jih bi hranil! In Skrbi pa jih ljudska nejevolja če dobičkarstvo ni omejeno z nad draginjo. Truman je bodisi iz iskrenih — ali pa kot mu očitajo nasprotniki, iz političnih razlogov za povrnitev v OPA. Republikanska večina z mnogo-mi demokratskimi zavezniki v kongresu je proti kontroli. Truman se je obrnil na ljudstvo, ker ni imel priložnosti, da bi si! češ, jaz storim vse v svoji moči. zakoni, bo šlo nemoteno naprej in i njimi se bodo večale cene kot so se skozi vse prošlo leto, Kam bo to privedlo, tega nihče ne ve. Mnogi ekonomi sva-re, da gremo na ta način v enako katastrofo kakor po prvi svetovni vojni. Prav gotovo pride "recesija", ker inflacija je *e se- nuse. Poleg tega je vmes cela armada drugih špekulantov, ki sktiftajo "zaslutiti" s prrkupova-njem. s trustjaniziranjem stav-binske industrije, s kupčijami dukte še viftjc kot znaša vsota povišanih mezd. To stanic se ne ho razčistilo in razravnalo samo od sebe in politiki so si v laseh, kdo je res kriv draginje, osiroma inflacije. Ta- na živilskem trgu itd. ko bodo dolžili drug drugega do Delavci hočejo od svojih unij letošnjega novembra, ko bodo izvedeti, kaj bodo vodstva sto- volitve. Nihče iimed njih pa ne rila. ker vsa njihna zvišanja plač so šla vsled Inflacije, to je, radi neprestanega vi&anja cen, v nič. bo ničesar izdatnega storil, da se bi oteli pred grozečo splošno brezposelnostjo in gospodarsko katastrofo. X«*kaj o itawili stvareh Naročniki nas vprašujejo glede tožbe proti Proletarcu. Upravni odbor je imel sejo 26. decembra in urednik pa je imel potem posvetovanje z upravami še dveh drugih listov, ki sta tožena zaradi iste stvari —namreč glede člankov o vodstvu slovenskih zadrug v predvojni Sloveniji. Najeli smo odvetniško firmof ki ji načeljuje Floyd Thomson, bivši predsednik illinoiškega vrhovnega sodišča. Isto firmo je najela tudi Prosveta. Vsako teh dveh tožb bo vodila separatno. In stroški kajpada bodo vsakega lista zase. Naš upravni odbor ie sklenil, da se v ta namen obrnemo na obrambni odbor za svobodo tiska v Cle- s velandu, kar je bilo storjeno. Tako stoji ta stvar do-sedaj. Urednik tega lista je bil pozvan na sodnijo zadnji pondeljek, enako zastopnik Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, oziroma Proletarca. Tožen je urednik in list. Pri SNPJ je tožena ona, in pa predsednik Cainkar, urednik Garden ter upravnik Godina. Želja upravnega odbora Proletarca je, da bi v tej akciji delovali v obrambo skupno, ker se tožba proti vsem trem [istom ene in iste zadeve. Dobili smo zagotovilo, da se bo to vršilo. Toliko v pojasnilo vsem, ki se za stvar zanimajo. Zagotavljamo jih, da bomo storili vse v svoii moči, da naš napredni tisk ne bo s tožbami uničen. Glede Ameriškega družinskega koledarja naj pojasnimo, da bi bil že ves razposlan, a so si vzeli v knjigoveznici delavci počitnice za vso prazniško sezono. Obljubila je nam, da bo ves vezan ta teden. Tistim, ki so Proletarca v minulih dveh tednih pogrešili, bodi pojasnjeno, da ie imel tiskar, ki stavi ta, list, počitnice 74 dni, kot določa unijska pogodba. Drugega na njegovo mesto nismo iskali, ker jih prvič ni, če pa bi koqa vseeno dobili, bi bili stroški vsled nadurnega dela jako zvišani. Na seji eksekutive JSZ in upravnega odbora smo razpravljali tudi o drugih problemih naših publikacij, kar bo povedano v zapisniku. Na vse naše prijatelje apeliramo, da sodelujejo pri razprodajanju Koledarja in v agitaciji za Proletarca. Več o tom bo v noticah upravnice Anne Beniger v prihodnji številki. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, Ilk GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za tetrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.30; za pol leta $t 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Henry Wallace v predsedniški kampanji Ako bi bil pokojni Roosevelt preil štirimi leti na konvenciji demokratske stranke hotel, bi bil za podpredsedniškega kandidata nominiran Henry Wallace vzlic opoziciji južnjaških ter drugih reakcionarjev. Predsednik politične akcije unij CIO, Sidney Hillman, je skušal Roosevelta prepričati, da je Wallace človek, ki ima med unijskim delavstvom prav toliko zaupanja kakor on. Pa ni nič pomagalo in tako je sedaj predsednik republike Truman namesto Wallace in tok Rooseveltove ere se je obrnil nazaj na Wall Street. "Ekonomski rojalisti" — kakor jih je nazival Roosevelt, so v zvezni vladi spet tako močno zasidrani kakor so bili pred Roose-veltom. In še celo bolj, kajti sedaj rešujejo kapitalizem in reakcijo po vsem svetu, ne samo v Zed. državah. Nedvomno se je Wallace za ta svoj korak težko odloČil. Na vseh svojih shodih je včasi direktno, včasi pa mimogrede demokratsko stranko svaril, da bo kandidiral za predsednika na samostojni listi, če ne spremeni svoje vnanje in notranje politike. Pa so se mu posmehovati, češ, koga pa sploh imaš za sabo? Vseeno, Wallace je svojo pretnjo izvršil, toda še vedno pogojno, da je pripravljen kandidaturo umakniti, ako se demokratska stranka vrne pod Rooseveltova načiia. Tega seveda ne bo storila in Wallace to ve. Dejal je, da Trumanova politika vodi doma v ekonomsko krizo in svet pa v novo vojno. To je jasno, toda ne povprečnemu Američanu. In vrh tega je ameriška javnost opajana sedaj s sil-nejšo propagando kot pa smo jo v tej deželi še kdaj poznali. Med vojno je bilo sicer propagande v izobilju, toda ja bila dvojna: za Rooseveltovo politiko in proti njemu. Sedaj pa Imata obe stranki eno — ker sta obe pod eno in Isto kontrolo — obe ga en in isti gospodarski sistem in obe za "zajezitev" Sovjetske unije, ker ogroža ne samo zadnje ostanke kapitalizma v Evropi temveč tudi ameriški kapitalizem. Dvostrankarska propaganda ga sedaj označuje za "free enterprise". Mnogi "liberalci" Wallaceu zamerijo, ker se je odločil kandidirati. Argumentirajo, da s tem pomaga republikancem. Njihovo mnenje je, da je boljše biti za manjše kot za večje zlo. In zato so za Trumana. Wallace pa mu bo odvzel glasove mogoče v tolikšni meri, da bo zmagala republikanska stranka. Kaj pa je razlike? Pod Rooseveltom je imela v kongresu večino — veliko večino demokratska stranka. In ta večina njegove stranke mu je nagajala bolj in bolj od leta do leta. Pod Trumanom se je to spremenilo. On izhaja boljše z republikansko večino v kongresu kakor pa je mogel Roosevelt s svojo demokratsko. V vnanji politiki sta obe stranki enotni. Wallace upravičeno trdi, da je ta politika pot v novo vojno. V notranji politiki med tem strankama tudi ni nobene razlike, razen da se gre za službe. Za socialne probleme nima smisla ne demokratska, ne republikanska stranka, pa tudi večina unijskih voditeljev jih ne razume, ker niso delavsko zavedni temveč v politiki le podporniki ene ali druge kapitalistične stranke. Ali z drugimi besedami, skoro vsi so za naš sedanji sistem. Pozabili so, da je ta sistem uničil po prvi svetovni vojni skoro vse unijsko gibanje in da je AFL izgubila polovico članstva. Sele ko je nastal Rooseveltov "new deal" so si spet opomogle. Nekdaj uzorno unijo premogarjev (UMW) je kapitalistična reakcija po prvi svetovni vojni skoro vso uničila in premogarji so v stavkah veliko pretrpeli. V Rooseveltovi eri si je njihna unija pomagala nazaj na nekdanjo višino, toda "ekonomski ro-jalisti" ji znova strežejo po življenju. Razredni boj je tu, pa če ga voditelji unij hočejo videti ali ne. Seveda, oni vsi so za "odpravo" Taftove-Hartleyjeve protiunijske postave, a ob enem v politiki pomagajo strankama, ki sta jo sprejele. Kako bo mogel Wallace te voditelje unij prepričati, da socialne zakonodaje ne bo drugače kot da se ločijo od demokratsko-republikanske stranke in si ustanove svojo? Posebno ker tudi on pravi, da bo podpiral napredne demokratske in republikanske kongresnike in senatorje v ponovno izvolitev. Koliko pa jih je, ki se v sedanji histeriji feakcije upajo biti napredni! Koliko jih je, ki si upajo povedati resnico o kongresnem odseku, ki preiskuje ' neameriške" (protiameriške) aktivnosti? Ta odsek te označi za komunista čim si zoper kapilclizcm in pa ra prijateljsko odnošaje s Sovjetsko zvezo. Wallace izjavlja, da je on za politiko, ki bi prinesla deželi stalno blagostanje in pa mir po svetu. Pravi, da ni za sistem kakršnega ima Rusija, je pa za mir z njo in za apirazum, v kakršnem bi lahko naš in njen sistem vzajemno sodelovala. Demokratska in republikanska politična mašina pa gn podirata. Pod Rooseveltom je bil mogoč, pod sedanjo administracijo se je zrušil. Wallace pravi v svojih govorih tistim, ki apelirajo, "ne vrzite svojih glasov proč za tretjo stranko," da še nikoli ni bil oddan kak glas tako dobro, kot bodo letos glasovi za njegovo gibanje. Kajti ti glasovi bodo svetu pokazali, koliko Američanov je za resničen mir, za vzajemnost in blagostanje. To ni prvi poskus za "tretjo" stranko. Leta 1912 jo Je imel Theodore Roosevelt in s svojim razkolom pripomogel, da je bil namesto republikanca izvoljen za predsednika demokrat Wood-row Wilson. Lets 1924 je nastalo gibanje za tretjo stranko pod vodstvom wisconsinkega senatorja Roberta LaFolletta in senatorja Wheel-erja iz Montane. Prvi je bil na konvenciji v elevelandskem avditoriju nominiran za predsedniškega, drugi za podpredsedniškega JOSKO OVEN RAZGOVORI Kot je že navadno pri našem posvetili skoro vse naše življe- meščanskem časopisju, se je v nje? Ne, gospodje! Boj se je šele decembru spet pisalo kaj vse do- pričel. brega in slabega se je dogodilo Nekaj je gotovo. Delali bomo v minulem letu. Leto 1947 ni skupno. Se je velika skupina prineslo ravno velikih revolu- slovenskih delavcev in delavk v cionarnih sprememb. Izvzemši Zedinjenih državah. Velikokrat če štejemo takozvano neodvis- smo že stali skupno, kadar je nost Indije, odlok za razdelitev nam pretil sovražnik. Boja se ni Palestine, Trumanovo doktrino j naš napredni človek nikdar in osnutek takozvanega "Mar- ustrašil. Vi hočete boj — prav shall plana". Kajpada, vsak od teh dogod- > (From Industrial Worker.) MEZDA IN CENE, oboja tvari klešče, ki tarejo delavca. In tako bo, dokler bomo imeli kapitalizem F. K. LUKEŽ IN MIHEC Lukež—Kaj zlodja te pa danes tlači? Saj si videti kakor da ves teden nisi zatisnil oči. L.—Da. Ampaic dejal bi, da so jo že takrat rabili napačno. Morda nepremišljeno, morda pa na- Mihec—Kaj, kaj, kaj. Vsega menoma. Kajti razlaga besede je kriva ta totatata L—Kaaaj? Saj se ti vendar ni zmešalo? M—Lahko bi se človeku ob vseh teh neumnostih, ki se dandanes prodajajo za veliko modrost. Danes me glava boli zaradi tistega strašnega totatata— L—Totalitarizma? M—Ta prokleta beseda! Tako mi gre na živce. Totalitarizem. Totalitarstvo. Kaj neki mislijo, kadar jo izgovarjajo? Kaj pomeni ze tiste, ki streljajo z njo in sekajo in bodejo in se žogajo in kegljajo ... L—Od mene pričakuješ, da uganem? Ali veš, kaj so včasih rdeli o strahovih? Znotraj je votel, zunaj ga pa nič ni. To velja večinoma tudi za to strašilo. & čn,. ni težavna. M.—Ne. Če ji ne misliš podtakniti kaj drugega, se mi zdi zelo enostavna. L.—Tudi meni se zdi tako. Kaj pa ie totalno? Po slovensko bi rekli "celotno", ali ne? , M.—Seveda. Mi seštevamo, pa dobimo "vsoto". Angleži pa dobe "total". Nobenega dvoma ni, da se misli na nekak sistem, kadar se govori o "totalitarizmu". In sicer na državni sistem. "Totalitarna" bi torej bila država, v kateri je celota važnejša od posameznih delov. Ampak— kaj vraga! Meni se zdi, da velja to najmanj za fašistične države. Tam lahke govore o celote, praksa je pa vae kov ima lahko velikanske posledice, katere se bodo občutile šele leta pozneje. Se posbeno imam v mislih Palestino in Grčijo, kajti slednja je postala ameriški proteatorat. V Evropi se je politični in ekonomski položaj v letu 1947 zelo poslabšal. Vzrok je kajpada posledica vojne in še posebno abnormalno stanje glede še bolj negotovega miru. Fiasko konference velike četvorice v Londonu, ravno ob zaključku leta kaže še jasnejše v koliko se je položaj poslabšal. Če ne pride do kakšnega kompromisa med temi velesilami, ne kaže, da bo v sedanjem novem letu boljše. In kar dela položaj za še bolj ne- stičnega totalitarstva, pa zakaj bi se midva? Razen če te jezi nedoslednost in sprememba fronte. L—Ali tebe nc jezi? Nedo-, y e in napetega je odprto slednost — hm, ta menda m ta- hujskanje v novo vojno clovek ko huda. Saj so veliki modr.ja-1 ze,Jo np Jrad H 0Jukih stva. ni že od začetka metali v eno bi ga ljudje, ki se z njim plašijo potipall, bi se razblinilo kakor pena iz mila. M—To je res, ampak ljudje večinoma ne tipajo duhov in besed se plašijo kakor otroci parklja ob Miklavžu. Posebno, če ne vedo, kaj pomenijo. In stavim, da te besede celo mnogo tistih, ki se je največ poslužujejo poslužujejo po gostoma ne razumejo. Ali pa jo rabijo kakor da je ne razumejo. L.—Strinjam se. Kolikor je meni znano, so skovali to besedo v dobi fašizma. Vsaj v splošno rabo je prišla, ko je bil fašizem tako rekoč na vrhuncu. M—Da, tudi meni se zdi tako. Glonar. na primer, je še nima v svojem besednjaku, dasi najdeš tam fašizem, ki je bil v času izdaje slovarja tudi nov pojav. Ompak takrat sploh nismo bili v tem oziru posebno kritični. Kadar smo slišali to besedo, smo mislili na osišče in navadno se nismo motili. Zdelo se je, da so jo izumili zato, da bi lahko govorili o osiščnih pajdaših v eni sapi. Za nas so bili naciji prav tako fašisti kakor Mussoli-nijeva garda, toda nekateri ljudje so delali razliko med obema, ne vem, zakaj, pa so iskali izraz, ki bi zadel oba in poleg še japonske militariste. Če si takrat čital ameriške liste in poslušal komentatorje v radiu, veš, da so vsi rabili besedo v tem smislu. L.—Naravno. Tista butara iz starih rimskih časov, ki so jo imenovali fasces ln po kateri so fašisti posneli ime, ni pomenila vrečo žveplo in sladkor, mešali v eni steklenici vodo in olje; Veš, kaj mislim. Fašizem je bil totalitaren, nacizem je bil tak in kolektivizem je bil enak. Bili so slepi, ali pa so se delali slepe. Kajti razlika med fašizmom katere koli barve in kolektivizmom katerega koli imena je tako ogromen, da ga more samo slepec prezreti. Ampak v času vojne se zaradi socializma in komunizma niso zgražali, kajti ta kolektivizem je porodil Stalingrad in kje bi danes bila Evropa. kakšen bi bil ves svet brez Stalingrada? Kakšna bi bila našim in britanskim vojakom v Italiji predla, če bi bile prihrule tja nemške divizije iz kolektivi-stične Jugoslavije? Rdeča armada, ki je "rezočarala" velike vojaške "izvedence" s tem, da ni kapitulirala v šestih mesecih, atnpek je odločilno porazila nepremagljivo nacijsko vojsko, je bila zaveznikom krvavo potrebna in prav tako so bili potrebni šmentani jugoslovanski partizani in zato ni bilo nič napačnega, če so se "zapadni-demokratični" veljaki udeleževali moskovskih banketov in če je Churchil v angleškem parlamentu pravil, ka* ko se je naučil spoštovati Tita. Seveda ti priznavam, da so že takrat nekateri bistroumneži grdo gledali na take prizore v nadi, da pride prej ali slej "njihov dan". Ampak takrat so se vendar morali potuhniti, kajti pregovor pravi, da sila kola lomi. M.—In sedarj, misliš, je prišel njihov dan? L.—Rekel bi, da je—in da ni. Bodočnost še ni spregovorila, sodeč po preteklosti bi pa dejal, da bo minil ta dan kakor so minili dnevi vseh tistih, ki so si domišljali, da bomo ustavili potek časa in obrnili reke proti njihovim izvirom. To pa je poglavje, o katerem se lahko pomeniva prihodnjič. reh in bilo bi bolj prijetno meniti se o lepših stvareh kot o prelivanju krvi Ali kot da so nas bogovi udarili s slepoto — že zopet ponovno drvimo v še strašnejše pokolje. Politično smo v tej deželi pri-lično tako kot ob zaključku zadnjega leta. Ameriško delavstvo je politično še prav tako nepripravljeno in neorganizirano |*ot dobili ga boste. Po novem Jetu Sest let že pišem te razgovore, ko imam veliko dela, se mi zdi, da je nekako breme katerega moram izvršiti. Ali dru-i gič se mi pa zdi, da se pogovarjam s sodrugi in tovariši, katere poznam sirom Amerike. In ob takih prilikah mi ta kolona postane zelo priljubljeno delo. Spo-I minjam se, kako sem pred nekaj leti pod naslovom "Dvestoterih" | vprašal naše prijatelje za prispevke našemu listu. Odgovor I je bil naravnost sijajen. Isto-tako ko cmo vprašali za pomoč Sovjetski Rusiji. Nocoj, ko to pišem, vidim v duhu ta dolga leta mojih potov ne samo v tej deželi, ampak daleč nazaj v mojo mladost, Spominjam se prijateljev v Detroitu, Clevelandu, v Penni in doli do Pacifiške obali. Kamorkoli sem prišel, sem bil prijateljsko sprejet in spomini na to so zelo prijetni. Kdo ve kaj nam prinese novo leto? Ali nekaj je gotovo. Kjer je prijateljstvo in kjer je vera v bo:j-še življenje ne samo za posameznike ampak vsega človeštva, tam ie up in tam je volja—-zato gledamo neustrašeni v bodočnost. naroda, temveč le tisto bando, ki si je prilastila oblast. In celo ta družba je bila podrejena enemu neodgovornemu 'voditelju". M—Aha. In ta Duce, ali Fuehrer je bil v začetku lutka, ki je plesala kakor so jo cukali gospodarski mogotci, ki so jo ustvarili. Ampak sčasoma je eden in drugi — in tudi španski Caudillo—organiziral svoje pre-torijance in se izmuznil iz rok svojih stvarnikov. Postal je pravi diktator. Jaz ne vidim v tem nič "totalitarnega", razen če se vzame, da je diktator jahal celemu narodu na hrbtu. L.—Gospodarstvo v fašističnih deželah gotovo ni bilo "totalitarno" v tem smislu, da bi bilo prikrojeno potrebam vsega naroda. Seveda, tovarne so izdelovale orožje in vsakovrstne vojne potrebščine po nalogu vlade. Ampak to se je godilo tudi v Ameriki, kateri pač nihče ni očital totalitarnosti. V čem je torej bila Nemčija totalitarna, ali pa Italija? Kapitalistine družbe so fran€jja se pogreza v krizo grmadile ogromne profite, Hitler in Mussolini in njuni prijatelji so obogateli in kdo bi mogel trditi, da je imel narod koristi od tega? M.—No, Lukež, danes se nihče več ne razburja zaradi faši- je bilo ob zadnjih volitvah, ka-, tre so ravno njemu zadale tako ;fz Urado "Biq" močno klofuto. Izven obljub in — • groženj, da bodo v letu 1948 po- » OHVjO raženi tisti, kateri so glasovali Kandidata, To gibanje so podprle posebno bratovščine železničarjev in ga največ one financirale. Podprla ga je tudi socialistična stranka, ki je bila tedaj pod vodstvom E. V. Dehsa in Morrisa Hillquita še prilično močna in je imela na nominacijski konvenciji vplivno vlogo. Socialistična stranka se je takrat odločila podpreti to gibanje pogojno, da se po volitvah ne bo razpustilo pač pa ostane trajna stranka. LaFolletta je podprla z vso močjo tudi unija mašinistov in pod splošnim pritiskom ga je indorsirala tudi eksekutiva AFL, oziroma njen predsednik, ni pa agitirala zanj. Po volitvah je bilo veliko razočaranja, ker je dobil LaFoliette le okrog pet milijonov glasov in večino samo v Wisconsinu. Bratovščine železničarjev so svojo besedo socialistom umaknile in to izjavile na konvenciji, ki se je po volitvah vršila v Chicagu. La Follette je zbolel in umrl. Od te tretje stranke ni potem ostalo drugega kot socialisti. Upajmo, da bo imel Wallace več uspeha, čeprav sedaj še ne izgleda, da bo imel s strsni unij toliko podpore kakor jo je dobil LaFoliette. Bo pa jo imel med članstvom unij. Potrebno Je, da se naredi farsi "dvostranskega" sistema v tej deželi enkrst konec, in to bo mogoče le, kadar se delavstvo odloči ;a protikapitalistično stranko in za socializem. Da-li bo Wallace pripravljen iti toliko daleč Je še vprašanje. Ampak poskus Je storjen in ima vse pogoje za uspeh. . LfcON BLLM po francoakem običaja v objemu evojefa političnega tovariša Vin-centa Aarlala. V Franciji divja allovlta ekonomska In politična krita ln start Leon Blum jo apanje milijonov, da bo dešelo isvlekel It tmede la bode. Leon Blum aedaj ni v vhrtn. a je smatraa ta duhovnega vodjo avoje stranke In ta pomlrjevalca med njo fer komunistično stranko. Od novera Informacijskega urada komunističnih strank je bil os-načen aa veleladajalca francoskega delavstva. v kongresu in senatu za "Taft-Hartley bill", ni bilo storjenega ničesar. Isto staro geslo, "nadari prijatelja in udari so še vedno velja in na Rffcllagi tega se bo delalo ba ni/h političnem polju tudi letull948. Mogoče, seve mogo*e s? dogodi nekaj v tem letu, fclr lahko spremeni to sliko. Ali predolgo ie opazujemo ta naš položaj, da bi zašel v optimistične sanje. Draginj* je & vedno naša to-varšica. In kot nam naši ekonomi obljubujejo, se bo v letu 1948 še povečala. Naši kongres-niki so imeli v zadnjem izrednem zasedanju nalogo kaj ukreniti glede tega. Rezultat je bila velika — ničla. Ne samo to. Zvedeli smo celo kako so naši državniki, člani državnega kabineta, igrali na žitni borzi ter s tem pognali cene navzgor. Pri senatnem zaslišanju je izjavil član kabineta Ed. Pauley: "Kaj boste samo mene! Najprvo dajte pomesti na svojem kongresnem pragu." Neki Wal Street cinik je izjavil: "That felow Ed Pauley was just a plain chump. He traded in his own name. Some of the others traded in their wives name. If I were a government official would I trade in my own name? Crazy." Torej slišali bomo še zelo lepe zgodbe v prihodnjih mesecih. Ali vse to nam ne bo znižalo cen. ^Oakland, Calif. — Božični in novbletni prazniki so za nami. Kot po starih običajih, smo si v njih voščili drug drugemu vse dobro, nekaj iz stare navade, a največ is prisrčnosti. Tako sem pisal tudi voščilne karte, vse iz prijateljstva in prisrčnosti. Poslal sem jih prijateljem in prijateljicam precej nad dve sto, kar pomeni, da imam veliko družino. Nazdravljali smo si v praznikih tudi na zabavah, pri baru, ako smo prišli skupaj in bilo je seganje v roke in nič koliko voščil. V cerkvah so bučale orgije po notah znane pesmi o božični noči, ki je oznanjala mir ljudem na zemlji... ki so dobre volje... A miru še ni in ga še ne bo. Nas delavski list Proletarec se trudi že nad 40 let. uči in piše v korist delavske mase. Pa je od delavcev vzlic temu premalo podpiran. Vendar se je ob koncu minulega leta Proletarca spomnil marsikak naročnik. Voščili so mu praznike, poslali naročnine in prispevali v tiskovni sklad. Tudi uredniku smo poslali voščila. To se vse lepo sliši, Ampak list tistih lepih kartic, ki jih raz-(Konec na,5. strani.) Naše gibanje Z novim letom imamo nove naloge. Kot smo že na več sestankih govorili, je potrebno naše gibanje ponovno poživeti, kajti čas še ni prišel, da se vsede-mo in zaspimo, češ, naše naloge so končane. In tudi če bi se nas že lotil spanec, nas je zadnji korak fatra Gabrovška ponovno spravil na noge. Vložitev tožbe glede razžaljenja časti tega ča-stitega gospoda — in to za malo vsoto $500,000, katere my baje naš Proletarec dolguje, je precejšen znesek. In glejte: jaz prosjačim že leta in leta za male prispevke v prid našemu listu in ta gospod nas je pa udaril kar za pet sto tisoč dolarjev. Pa pravijo, da so že vsi optimist^ izginili s te zemlje. Ali gospod ima druge namene. On ve, da tisočakov ne bo našel pri Proletarcu. Zdi se mu ps, da bo s tem korakom zadavil najstarejši delavski list v Zedinjenih državah. To je njegov namen. Zadušiti ne samo naš list, ampak vse naše napredno slovensko čssopisje. Ali bomo mi stali na strani in dopustili tej kliki, katera dobiva navodila iz Rima in katera postaja dnevno močnejša v tej deželi, da nam uniči naše dčlo, v katerega smo w Tole ms ne gre v glavo? Kako da hoče vlada republike Zed. držav podpirati tako reakcionarno režime kot je rojalisti-tna klika v Grčiji in Ciang Kal-škova do kraja korumpirana vlada na Kitajskem, to mi nikakor ne gre v jjlvo! Mar nimamo nobenega smisla več za našo d e-mokratično ustavo, s katero se vlada v propagandi toliko ponaša? Čemu se po n|i tudi ne ravna, i to bi rad vedel! t brez dvoma vsem drugim s tem ljenje ln lociranje. PRIPOVEDNI DEL VLADIMIR NAZOR: NOVE I VODA E 5. Tam je kakih deset žensk rinilo proti nizkemu oknu sobice, v kateri so sicer spale moje sestre. Najstarejša in najmlajša sestra sta stali ob oknu; z rokami sta se držali okenskega omrežja in gledali v žene. Drobna starka s črno ruto na glavi se je držala za obrežje in jima ljubeznivo govorila: — Gospodične naše drage, samo za eno solzo! Samo eno kapljico! — Umakni se, stara! Če imata kaj, ne bo za tvoj gobec! — Vse, kar moreta dati, bo samo za otroke. — Da! Da! Za otroke! In kot bi trenil se je znašlo na tistem oknu troje otročičev, ki so jih dvignile njihove matere. Z nogami so stali na deski, krčevito so se oprijemali železnega omrežja in skoraj jokali. Otročički so bili suhljati, bledi-čni, slina se jim je nabirala v kotih ust, iz oči jim je sijal strah. — No! Prosi... lepo! — Sam prosi! ... Dobri sta. Eden izmed otrok je zajokal. Začel se je dreti in topotati z nogami. Mati ga je morala spustiti na tla in dva druga otroka sta pri priči zavzela njegovo mesto. Moja najmlajša sestra je bila skoraj nekam v strahu, starejša pa je zamišljeno gledala v otro-čičke in ni trenila s trepalnicami svojih velikih, črnih oči. — Dajte, dajte, mlada gospodinja, — so silile vanjo kmetice. Stala je in ni se mogla odločiti. Na misel so ji prihajale materine besede. Ko ps je eden izmed otrok nazadnje sašfpetal: Vode! — je dejala: — Nimam kozarca. Vse žene so se razveselile. — Nič hudega. — Nate! Primite! — Prinesite in ksr semkaj zUjte! / — Ne! Ne! Sama naj deli. Vsaki malo. Vsem! Vsem! In sestra je prinesla vrč vodo. Zdaj ji je nekaj gorelo v očeh. Ustne so se smejale. Rdečica ji je zalila obraz. Roke so se ji začele tresti od ganotja. Se nikoli se mi ni zdela tako lepa in pametna. Ena izmed žena ji je podala kovinasto posodo, pa je natočila vode vanjo, jo pomolila skozi odprtino med železnimi križi in nastavila k ustom mlajšemu otročičku. Malček je strastno pil in požiral, da bi posrkal čim več vode; pazila je, da se niti kaplja vode ne bi polila. — Dovolj! Dovolj! Dosti nas je. 1 Dogovorili so se, da bodo tam nabrali dračja in suhljadi ter zažgali kres, čim od daleč opazijo ladjo z vodo. Tako bodo prvi naznanili ljudem v pristanu, da prihaja voda. Ljudje naj kar mirno posedajo v senci, dokler ne zagledajo dima ob vhodu v Potem so ženske iskale otroke zaliv in na vzpetinah Karga-naokrog, jih lovile in posajale durja. na okno. Veselje je zavladalo v Da na obrežju ni bilo strahu gneči. Matere so tekle na ob- in trepeta vaških otročajev, več- režje, da bi našle otroka; potem so se vračale, noseč ga na rokah.' — Se mojemu kanarčku dajte malo vode! — Nič več vode nimam. — Vaša mati jo ima. Sestra je stekla v sosednjo sobo. Kmalu nato sem zagledal našo mater, kako je prišla na hišna vrata in tiho in zaskrbljeno nekaj pripovedovala očetu. On pa se je nasmehnil, na glas ji je odgovoril, tako da smo ga lahko vsi slišali: — Videl sem, videl sem ... nega prepirljivca Goljata in ne mirnega Sibeta, ki je lahek in irn nagel ko jegulja. Gruča fantičev se je zbirala okrog drugega starejšega tovariša. To je bil Kosce, p« letih in rasti že fant, po vsem drugem pa paglavec, in še eden izmed hujših. Bil je suhljat, rumen v obraz, majhno glavo je imel in dolge noge in roke. tako da je bil podoben kolcu,' na katerem visi nekaj cunj. Nikogar in ničesar ni imel na tem svetu, potepal se je, koder je naneslo, jesti Tako je, žena draga. Ce zadržiš nj prosil, ampak raje zahteval, žejo pred vrati, ti bo prišla skozi toda dolgo časa je prenesel la- okno v hišo, pa čeprav so železni križi na njem. — Tako je, tako! — je pritrjevala množica. — Se enkrat napoji lastne otroke, potem pa podaj tem otročičem vse. kaf še imamo. Laže je čakati, laže je trpeti skupaj z drugimi. — Tako se govori, — je za-vpil nekdo. Gledal sem opeta kot nekoga, ki ga šele sedaj spoznavam. Čutil sem z njim, kakor je čutila z njim množica žejnih kmetov, o katerih sem dotlej mislil, da so komaj še ljudje in da jih ni treba ne ljubiti ne sovražiti. Da. oče me uči, da je njihova žeja ista kakor moja; če njim ni dobro je prav, da tudi meni ni. Ni torej res, da smo mi eno, oni pa nekaj drugega. In ker je tako, bomo skupaj mnogo laže potrpeli. Nekaj lepege je malo prej skozi omrežje tistega okna prišlo v nasmejanih očeh in zardelih arih mdfe najstarejše sestrice vCikšo mo; 2elel sem si, da bi ma)^želf bila tako pekoče, kakor je zlfa ljudi zunaj, in da je ne bi utolažil vse dotlej, dokler si je tudi oni ne utolažijo. In ko je meti prinesla ženam še tisto malo vode, kar smo je imeli v hiši, in me poklicala, naj pijem vpričo otrok, ki so čakali, sem pogoltnil slino, ki se mi je že vsa gosta prijemala jezika, in ji odvrnil: | — Hvala! Saj nisem posebno žejen. 6. Ko sem prišel na obrežje, nisem tam našel najbolj znanih vaških paglavcev, dasi sem mislil, da jih bom. Nekateri od njih so bili odšli na Kargadur, da bi splezali na najvišje pečine, odkoder je videti vhod v drago. Drugi pa so se odpeljali s čolnom naravnost v vhod v zaliv, da bi prišli nad kamnolom, odkoder je odprt 'razgled na kanal in na morje. koto, žejo in mraz. Motike*in krampa se je stalno ogibal; bežal je od vsakršnega dela, le naročila iz vasi v vas je rad prenašal in hitreje kot kdorkoli opravil s svojimi dolgimi nogami tudi najtežavnejše poti. Cez poletje je bil pogostoma v našem pristanišču in vsak kotiček v njem mu je bil znan. 2e oddaleč je s pesmijo oznanjal svoj pri- (From Industrial Worker.) "DOKLER BOVA DELALA SLOŽNO, se nam unij ni treba prav nič bati. Ti delavce tavajaj in varaj, jas pa imam postavo na svoji strani." _______ , in jim plenil zlate tovore, katere pa je moral potem deliti z angleško kraljico. Mimogrede, čeprav sem se namenil govoriti samo o krompirju, bodi povedano še to, da je ta mož na tak način ustanavljal zlate temelje poznejšemu angleškemu bogastvu in priboril Angliji v bojih mestni policiji, je v svoji objestnosti vseeno pripeljala na delo "lojalne" delavce. Ker je bila pri rabuki navzoča mestna policija, je aretirala oba organizatorja Gleichmana in Wamplerja. Gleichman pa je potem izposlo-val aretacijo delovodje. Da se izogne nadaljnim nemirom, je policija prepovedala kompaniji 8 španskim brodovjem svetovno poskušnjo z obratom. Ampak za- nadmoč na morju za več kot tri radi protiunijske histerije, ki stoletja vlada v deželi, so se takoj ogla- Potem pa. ko se je krompir že sile "višje" oblasti, da se mora precej udomačil na Angleškem, dati vso protekcijo tistim delavcem, ki hočejo delati. In tako se je v nekaj dneh vrnilo nad polovico delavcev na delo in potem še drugi, kdor je mogel dobiti delo nazaj. Poraz je bil popolen. V mesecu decembru pa se je hod ter nam ponujal za hlebček * ♦"TIhuaTT ' aH ™ nar kmirariev svo- pričelo na mestnem sodisču — kruha ali za par krajcarjev svo je noge. (Dalje prihodnjič.) pa po drugih delih Evrope ni bil še poznan ali pa ni užival prevelikega zaupanja. Na Francoskem ga je sprejelo v svoje palače najprej visoko plemstvo. Dopa-dli pa se niso plemičem samo krompirjevi gomolji, ampak občudovali so tudi lepoto krompir-zaenkrat — zadnje poglavje te- fjevega cvetja. Da bi ga še po- __I__i — A.^nnivninr HlnipKmun , * t 1 • 1 •____111. pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO naročite si dnevnik PROS VETA Naročnina sa Zdraiene države tisvsemši' Chlcags) In Kanado e • Naročnina sa • 9S.S0 na leto; $4.00 sa pol leta; ft.SS sa č«trt leta; sa Chlcafo In • Cook Co., St «« sa celo leto; $4.75 sa pol leta; sa Inosemstvo SIL o o o __, e —---— o o Naslov za list In tajniitvo je: 2657 south lawndale avenue chicago 23, illinois ieeeseeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeoeeeeeeoeeeeee IZ KANSASA Piše ANTON SHULAR O industrislnih bojih ni pri nas več čuti odkar je pred 25 leti utihnil med kansaškimi maj nar j i rebelni Howatov duh. Sicer pa itak ni pri nas kake večje industrije, razen kar jo je v bližnjem mestecu Pittsburgu. Tam še časih odjekne nekdsnji rebelni majnarski duh v obliki stavke za priznanje unije in seveda večjo plačo. Med temi \o-vamiškimi delavci je precej majnarjev, ki so med vojno lahko dobili zaposlitev kjerkoli že, ker ni bilo več majnarskega dela. Pri Dickey Clay Co., ki proizvaja keramične izdelke, je zad njo pomlad izbruhnila stavka za zvišanje plače in priznanje uni je. Stavka je trajala nad šest mesecev in se je končala z del no delavsko zmago. Težko je bilo držati tako dolgo na stavki stare, dolgo uslužbene delavce,, ki so imeli boljša mesta in večje plače, pa so se bali za svoje starostne pravice in ki niso nikdar poznali rebel nega majnarskega duha. Toda grupa nekdanjih majnarjev, vajena takih bojev iz prejšnjih let. jo pokazala kako se vztraja v stavki, da se doseže saj delni uspeh. Pri McNally Foundry je sredi oktobra zastavkalo kakih sto delavcev in ustavilo obrat. Stavko je oklicala unija CIO, ki je prej delno organizirala delavce. Nesreča je ker ni pristopilo v unijo menda niti polovica delavcev. Glavna zahteva je bila priznanje unije. Stavko sta vodila organizatorja CIO Gleichman in Wampler iz Joplina, Mo. Ampak tudi tukaj se je pokazal hlapčevski duh izučenih starih delavcev, ki so že dolgo let uslu-žbeni pri kompaniji, pa so se bali za svoja boljše plačana mesta. Pač stari delavski greh, sebičnost. Glavno, da imajn jaz, vse drugo naj vzame vrag. Takoj drugi dan po oklicu stavke je prišlo do dejanskega spopada pri vhodu tovarne. Pi-keti so zaprli pot petim avtom, napolnjenimi z "lojalnimi" delavci, ki so se pripeljali na delo; majnarji smo imeli en izraz za take vrste lojalneže: "garjevci". Na čelu karavane je bil seveda delovodja tovarne. Organizator Gleichman se je vstopil pred avto, zakar ga je delovodjev avto podrgnil po nogi, ker se ni hotel umakniti. Stopil je torej, k avtu in delovodju pritisnil eno na nos in obenem so isti čas poprijel! ostali piketi in prevrnili še druge avtomobile. Dasi je prejšnji dan unija svarila, da bo prišlo do nemirov če bo skušala kompanija pričeti z obratom in obenem naznanila to ga boja. Organizator Gleichman je bil obsojen na tri mesece zapora in $600 kazni, in januarja pride na vrsto organizator Wampler. Z obtožnico proti delovodju se pa seveda prav nič ne mudi. Zadnjo besedo bo imelo višje sodišče. Unijo zastopajo znani delavski odvetniki Bru-ner-Farabi in Matushka. Pa še nekaj o našem vremenu. Do božiča smo le enkrat videli snežinke, drugače pa imamo še vedno lepe sončne dneve. Motovileč je lepo zrariel na vrtu, kri-zanteme so pa od ponovne slane in zmrzline porjavele. Sicer pa navadno pride k nem zime šele pO novem letu, ki seveda ne traja dolgo. Povest o krompirju, cesarjih in o kmetu Rad bi že naše bralce malo po-kratkočasil z zgodovinsko povestjo o krompirju, in to po vsem tistem pisanjem med letom. ko smo morali stalno priganjati razne nemarneže, da bi bolj pridno preganjali glavnega krtynpirjevega sovražnika—koloradskega hrošča. Danes bom sebno počastila in priljubila pri svojih podložnikih, sta francoski kralj Ludvik XVI. in njegova žena Marija Antoaneta, prihajala na dvorske plese s krompirjevimi "pušelci", pripetimi na oblekah, katere so se blišča-le od neštetih briljantov. Se večjo in bolj pretkano reklamo za krompir pa je napravil ns Francoskem kraljevi botanik Permentier, ki je nekje v bližini Pariza nasadil velik vrt krompirja ter ni dopustil,da bi se kdo preko dneva temu vrtu približal. Skrivnostne rastline so pa silno mikale bližnje kmete. Ker pa zvijačni naravoslovec ponoči ni vrta zastražil, so se pritihotapili h gredicam radovedni kmetje in odnašali krompir na svoje vrtove. Permentier se je seveda imenitno zabaval, če jih je gledal v svetli lunini noči kako kradejo krompir, ki bi ga pa gotovo ne hoteli saditi, če bi jim ga on usiljeval. Tako je pa na precej zabaven način dosegel svoj namen in krompir se je začel vedno bolj širiti po vsej Franciji. Sedaj pa vprašajmo še naše- le dobro hotel. Toda tega mi ni povedal zgodovinar, on pravi le, da je cesar Jožef II. poslal poziv vsem kranjskim gosposkam, naj priporočajo sajenje krompirja. Oklic je obetal dva cekina nagrade, toda samo za dve leti, ker da bo potem vsak sam spoznal korist in bo sadil krompir, kot že delajo na Nemškem in Češkem. Ako ni bilo posajenega več kot en oral, je bil kmet oproščen tudi te desetine. Pa kljub vsemu temu se celo ljubljanski magistrat ni mogel ogreti za sajenje krompirja, ki ga je naravnost odsvetoval, češ, da tukajšnja zemlja ni zanj in da vsak drug sadež več vrže. Gojitev krompirja so pa nekateri graščaki svojim nevernim pod-ložnikom naravnost in dobesedno "vtepli". V svoji kroniki la-šl$e župnije pravi župnik Ripšl, da je še sam poznal kmeta, ki je bil v graščini laškega trga trikrat tepen, preden je začel krompir saditi. Kasneje so se pa kmetje upirali dajati desetino od pridelanega krompirja, češ, da ta desetina ni vpisana v nobenem urbarju. Krompir je prišel celo v naše pregovore, saj ste že gotovo slišali, da pravijo: "Najbolj neumen kmet ima najbolj debel krompir," kar pomeni, da ima srečo. Včasih pa pravijo tiste-( mu, kdor ima srečo: "Ti imaš pa krompir." Lani je imela Slovenija srečo s krompirjem. Skupno ga je pridelala od 40,-j 000 do 50.000 vagonov. Od tega je podvrženo obvezni oddaji samo 2,500 vagonov. Ostalo ga bo pa še toliko, da ga ne bo treba nikomur iskati in nikomur skrivati. Ponudba bo velika in veliko so ga že kontrahirali, ker je cena ugodna. pa povedal zgodbo, kako še vse slovenskega zgodovinarja, bolj je bilo potrebno priganjati | kaj nam bo on vedel povedati o naše prednike, predno so začeli saditi krompir. Nesporno je to, da je v vseh leksikonih, ali kakor bi rekel po domače, vsevedežih, napisano, da je pripeljal krompir iz Ame- domačem krompirju. On pravi, Albin Čebular: Pretresljiv krik (Za uvod: To pišem iz Gor.; Logatca v Sloveniji. "Proletarca" prejemamo redno.) Naj pošljem še eno sličico iz dni grozote. Pretresljivi krik. V' pogledu molk, tako gremo po razoranih blatnih potih skozi viharje, nevihte, nalive in meteže snežene, skozi modro mesečino. Zamrle so nam žive besede in le samotam prisluškujemo koder se svetijo zvezde na nebu. Tupatam se utrga vran in se zopet izgubi v mrak. Upognjeni se plazimo ob prepadih, koder mimo nas žene no-tranjostni odpor, dasiravno nas včasih uklepajo temne slutnje. Ob uri vsaki smo na nogah, kajti prava je volja in dejanje, zato včasih dobro vol j nost v srcu se zbudi v živi prirodi in nas vzpodbuja. Cez pogorišča pohajamo mi tvorni, skozi obroče, prodore po- Domovina, zakaj moraš ti biti mesto žalovanja?! Saj si bila ko vodnjaki šumeči pod veličastno večerno zario koder so dihale nevidne sapice, so bili zvoki pritajeni, prozorni zrak. Sedaj ob pogledu nate se razboleva srce ker si razdejana od banditov. Razpadla je lepota tvoja — oto-žnost bridka gnezdi sredi nje. Zlate gore so postale črne od eksplozij, vonj omamljujoči kakor v deveti deželi je preplavil dim smodnika. Žgoče iskre padajo na dušo, kamor se ne vliva več svetloba, ampak le sence se raztakajo po mračnih kotih, ki z grozo gledajo vanjo in razočaranje bridko, in strašna zapu-ščenust, zmedeni pogledi vse dneve. Tresavica. Med nebom in zem-ljo gorijo avioni in treskajo na tla. Razrvani svet se ne zave več, Vse mu je zatonilo, samo v dalji žarki še trepečejo nad nevarnim leskom. Minute so dolge kot večnOst. Preganjanje in pobijanje poblaznelih, tonečih v bedo, ki teče z dobe v dobo. Povsod pregraje, katere podiramo pohajajoči v veliki svet z urnimi koraki, preko zlohotnih, v katerih kri besni, pred katerimi še krajina se temni. Bolestno se vi jo naše vrste, jezijo lasje od strahu zased. Trpeči prihajamo na dan in legamo v trudne noči. Žalostne so nam oči od zločinov. Streli zvenijo okoli glav kakor smrtna kosa. Človeštvo, ali nimaš več notranjega žarenja, skrivnostnega sijaja. Bolni in izmučeni smo od tvojega pohlepa, ob tebi ihti prevarana mladost uklenjena in sredi idile vigredi kleči z dvignjenimi dlanmi, sredi smrtnega plesa, ko valovi šumijo in večeri se. ker ne ve, kam bo položila svojo glavo, da prespi neprodir-no noč, proseča miru, miru. Jaz in ti, o človek sva vesoljni svet, ali nimava vizije do naju nehanja, vsaj lilije na polju ne utrgaj va, glejva njeno rast in cvet in se veseliva z njim... Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni te, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. Ko Vas ZAPEKA naredi 'TRDOVRATNE KOT MULO' da je skoro 200 let trajalo—od-; vsod in vselej. Nalik plakajočim kar je prišel v Evropo — da se je mogel udomačiti tudi pri nas. Cesar Karel VI. je leta 1740 priporočal saditi krompir. Vsaka hiša je dobila od svoje gosposke rike v Evropo znameniti angle- j ^ 6 krompirjev za seme Le pri. ški mornar, še bolj pa znamenit kot morski razbojnik, sir Francis Drake, ki je živel v drugi polovici 16. stoletja. Ce je res tako, kakor pišejo leksikoni, je težko ugotoviti, k$r zopet drugi raziskovalci trdijo, da so Spanci že pred njim presadili krompir iz novega sveta v stari svet. Nekaj pa bo že držalo, namreč to. da je slavni morski razbojnik Drake uvedel krompir kot visoko čislano jed na dvoru angleške kraljice Elizabete, katere sodobnik je bil, sicer pa ne samo sodobnik, ampak tudi človek, ki je veliko pripomogel, da se danes imenuje v angleški zgodovini elizabetinska doba—zlata doba. On namreč ni toliko obogatil Anglije s tem, di je pripeljal krompir iz Amerike, marveč vse bolj z zlatom natovorjenimi ladjami, ki jih je ugrabljal Spancem, s katerimi se Je vojskoval Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and 8URGEON 3724 WEST SSth STREET Tel. Crawford MU OFFICE HOURS: 1:3« to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) C:St to 1:31 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Ros. 2219 So. Ridsewsr Ave. Tel. Crawford 844* If no answer — Call Aastla 57 SS siljeni so ga sadili in že to le za krmo svinjam, čeravno so ga vladarji nalašč zahtevali na mizo pri svojih obedih. Cesarica Marija Terezija je že leta 1767-1771 obetala za saditev celo darila v denarju; a vse skupaj ni dosti izdalo. Med temi. ki so se ga branili, so bili gotovo predniki tistih nekaterih naših sodobnikov, ki nočejo nič slišati o tem, da bo sedaj treba začeti gojiti industrijske rastline. Pa stopimo zopet malo nazaj v zgodovino, v čase cesarja Jožefa II., tistega, ki je marsikaj pametnega "pogruntal" in če ne bi za nič drugega zaslužil spomina, bi ga že zato, ker je zlomil neumno trmo naših prednikov in jih pripravil do tega, da so pričeli saditi našega današnjega glavnega rednika — krompi*. Pravijo, da je dal celo obesiti nekaj trmoglavcev na Kranjskem, da bi pripravil ostale v "dobro voljo" in jih sprijaznil s krompirjem. Bog mu je prav gotovo o-prostil to hudo strogost, ker je žaluj kam stojimo na bregovih in dolinah in dobrim mislim prisluškujemo. Raztreseni se zopet zbiramo s tolažilnimi besedicami pod modrino neba, prepletenega z žarki enaki pticam, ki se s sapico poigravajo, dasi leže naokoli voščena mrtva obličja, ki so odmrla. Pa se nam zopet težke noti javljajo med brezizraznimi podrtijami, zaglabljajočim se v se, tihim in žalostnim. 2ivahnih ur ni, ampak le trp- Ne jezite telje . . . Vsemite raje prija- Grrnko Trinerjrvo Vino! (A) Zapeka bo naglo odlegla (B) Dobili boste DODATNO zdra- vo pomoč Vitamina B-l. Varno za vsakega člana družine. — Rabi se čez 60 let. TRINERJEVO GRENKO VINO I *»i*fl / tk, H, I h i * V ,'m ooeooeeeeoeoooeeeoeoeoeeeo j BARETINCIC & SON j • POGREBNI ZAVOD ! Tal. 20-aCl 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. e e f f e e • •eeeeeeeoeeeeeeeeeeooeseee PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežba — Cene xmcrne — Delo jamčeno TELEFONIi CANAL 7172—7173 •aeseeoooe-s t ♦oaaeoseteoessses ••»•»« _ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. f Tet MOHAWK 4/07 $ 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. \ PROLETAREC SE TISKA PRI NAS %WbWAWAVW.V//.,.V.V.V j PROLETARY, January 7, 1948 UGOTAVLJANJE JAVNEGA MNENJA V tej deželi je postalo zadnja leta zelo udomačeno ugotavljanje ljudskega mnenja o tej ali oni javni zadevi, vprašanju, pro- • blemu, itd. Povprečen Američan se torej ne bo prav nič zavzel ako se pojavi na njegovem domačem pragu mlad moški ali ženska, ki zbira glasove za ta ali oni javni pregled in ugotovitev ljudskega mnenja. Temu bi se reklo nekakšno slamnato glasovanje, ker nima uradnega značaja in ljudje navadno radi dajo odgovore na stavljena vprašanja, kajti vsakdo si rad predstavlja samega sebe v vlogi tvo-ritelja javnega mnenja v važnih vprašanjih dežele. Organizacije, ki izvajajo slamnato glasovanje o kakem javnem vprašanju, navadno poskr-be, da je isto izraz resničnega ljudskega mišljenja o zadevni stvari. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, vedno proučujejo metode določanja javnega mnenja in skušajo pri vsakem glaso-.vanju zajeti povprečno in reprezentativno mnenje ljudstva sirom dežele. To je mogoče izvesti le na ta način, da se po vseh 48 državah nastavi ljudi, ki obiščejo razne tipične kraje in naselja ter posameznike, ki tvorijo sestav naše ameriške javnosti. Zbiralcem glasov je naročeno, da delujejo v določenih predelih in dopolnijo svoje kvote glasov s slučajnim izpraševanjem tu in tam. Ko torej pride do vas zbiratelj slamnatih glasov in vas povpraša kaj mislite o recimo splošni vojaški obveznosti, Taft-Hartleyjevem zakonu, Zed. narodih in podobnem, tedaj ste lahko gotovi, da išče gotovo tipično osebo, ki naj predstavja gotovo sekcijo našega javnega mnenja, naše ekonomije, kulture, izobrazbe itd. Na ta način nabrani glasovi predstavljajo mišljenje vseh slojev Amerike, vseh narodnoetnih, plemenskih in verskih skupin, kakor tudi ameriškega delavstva kot takega. Ob kratkem povedano se skuša v ugotavljanju javnega mnenje doseči vse ljudi, mlade in stare, bogate in revne, politične in nepolitične. i Ljudje, ki podvzamejo zbiranje slamnatih glasov navadno vključujejo gospodinje, učitelj-stvo, višješolske dijake in moške ter ženske, ki lahko delajo po nekaj ur dnevno in si s tem zaslužijo nekaj dolarjev. Te vr-t ste ljudi se smatra za poštene in se je nanje zanesti, da ne dajejo posameznikom vprašanja, ki bi že sama na sebi tvorila tudi odgovor. Ko so gotovi z delom v svojih določenih predelih, odpošljejo poročila in sezname glasov na glavni stan, kjer se glasove prešteje, najčešče potom števnega stroja. Rezultati teh glasovanj seveda niso vselej točna slika — pogosto se poskusno javno glasovanje ureže, kat pravimo in izid napovedan v prid ali v škodo temu ali onemu kandidatu, je lahko docela drugačen. Navzlic temu pa se je določanje javnega mnenja v splošnem prilično dobro izkazalo. Leta 1945 je vlada podvzela sistem odpuščanja vojakov iz vojaške službe potem, ko so na posebnih polah izjavili, bodisi da ostanejo še nadalje v službi ali pa se vrnejo v civilno življenje. Naši trgovci in tovarnarji istotako. skušajo potom poskusnega glasovanja dognati kaj ima publika rajši z ozirom na gotove produkte. V političnem pogledu je tako glasovanje naravnost popularno, četudi ne zmagajo vedno kandidati, ki jim da prednost poskusno glasovanje. Javnost najbolj pozna takozvan. Gallup Poli. ki nosi ime svojega direktorja George Gallupa, dalje ugotavlja javno mnenje A-meriški institut javnega mnenja znan pod imenom National Opinion Research Center. Gallup Poll ima svoj urad v Prin-cetonu, N.J., Research Center pa v Denverju, Colo. Obstajajo še druge manjše organizacije, ki se ukvarjajo s to stvarjo. Tudi naše univerze se brigajo zato, da doženejo, kako ljudstvo gleda na ta ali oni problem ali zadevo. Mnoge publikacije stavijo ljudem oziroma čitateljem vprašanja in potem na podlagi odgovorov ugotavljajo kakšno je javno mnenje o zadevnem predmetu, pa naj bo isti domačega ali mednarodnega značaja. Reči je treba, da se danes potom ugotavljanja javnega mnenja dože-le marsikaj pametnega, pogosto ja se tudi mlati prazno slamo, kar je sevede neizogibno. Kakina morala je to? Cleveland, O. — Vse kaže. da je urednik - komentator Zaitz prišel do poraznega zaključka, da ne kaže drugega nego sprijazniti se s Titovim režimom, kajti Jugoslavija je za večne čase v komunističnih kleščah in pameten človek ne sili z glavo skozi zid. Vrag je v sedlu, jase na ognjevitem šarcu bodočnosti, torej poklonimo se cezarju in tulimo z volkovi, če hočemo, da nas bodo še kdaj pustili v stari kraj na obisk. Saj so se tudi sta-rokrajski socialisti vpregli pred voz novega reda ... Stvar je seveda malce nerodna spričo nekomunistične — celo protikomunistične — zgodovine JSZ ln "Proletarca", zato se komentator skuša opravičiti z -t- delavsko solidarnostjo. Ampak to se sliši kakor da bi nas pozival: Delavci, položite glavo na tnalo, da jo bo prole-tarski tiran lažje odsekal! To je takšna "solidarnost", kakršno so na primer fraifcoski socialisti hvaležno odklonili, ker so bili naposled spoznali, da vodi naravnost v samomor. Celo italijanski socialisti počasi spoznavajo, da jih vodi Pietro Nenni v pogubo, a kar se tiče slovenskih pisateljev in drugih intelektualcev, socialistov in drugih, pa že vrabci na ljubljanskih strehah čivkajo, da nimajo druge izbire nego služiti režimu ali pa se seznaniti z 'ljudsko justico'. Pika. Kje so tisti časi, ko je "Proletarec" znal ločiti borce za svobodo in pravico od totalitarskih demagogov in ječarjev in imel dovolj poguma, da je slednje odprto bičal? To kar piše dandanašnji zveni kot priznanje moralnega in intelektualnega bankrota! Kajti kakšna morala je to, ki obsoja zločin samo tako dolgo, dokler ga ne zagreši — tovariš? In kakšen intelekt, ki ne vidi drugega izhoda za človeštvo kot slepo podrejenost tota-litarski super-državi, v kateri je vladajoča stranka vse, človek pa robot in suha številka v knjigah nju" so se označevali za "demokratične socialiste". DIREKTORJI MONOPOLOV ai določajo plače in dlvldcnde. Pro fit* njihovih trust o v so bili lani višji kot še kdaj prej. vsemogočne "proletarske" birokracije? Prijatelji, mar ne mislite, da je čas, da se zbudite iz hipnotičnega spanja, v katerega vas je zazibala komunistična propaganda pred štirimi leti? Ivan Jontez. (Odgovor na to zadnje Jonte-zovo pismo je v Komentarjih, ki se pričenjajo na prvi strani.) G/os iz xopodo Pueblo, Colo.—jCako je V našem mestu? Tako se vprašuje marsikateri Slovenec, ki je gostoval tukaj nekaj časa, ali tu živel ln delal kot ml drugi. Nič posebnega ni. Mesto se razvija in "raste". Ljudje se rode in umirajo. Dela je sedaj še za vse kdor ga more opravljati. Tukajšnja jeklarna, odkar so jo prevzeli ameriški finančni sindikati — se tudi veča ln modernizira za hitrejšo produkcijo. V tej tovarni so zaposleni vsi tukajšnji Slovenci, razen onih, ki se pečajo s prodajalnami in pa onih, ki so le v napotje vsaki stvari. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. dr/.avali I Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Imamo zadružno prodajalno in pričela se je malo bolje razvijati od kar se je opustilo "računske izvedence". Toda to je med nami posebno poglavje. Zadruga je utrpela le škodo z "izvedenci". Morda pa je to le bilo potrebno, na podlagi pravila, da vsaka šola nekaj "košta". Da bi (se taka šola le še bolj oprijela nas zadrugarjev! Kulturna stran med nami za sedaj se še ni razgibala toliko kot bi kdo pričakoval. Kadar SANS predvaja slike o novi jugoslovanski republiki, tedaj je res nekaj pomembnega. Tedaj smo vsi Slovenci ter hvalimo borbo v starem kraju za boljšo bodočnost vsega naroda. Kmalu pa mnogo od istih ljudi na to pozabi in kleveta v prid strupene proti jugoslovanske propagande in mlati posebno proti Titu, nevedoč zakaj, in pa po SANSu. Nekateri ljudje so pač take nature. Evolucijski razvoj jim je postranska stvar. Drže se svojega nazora kakor klošč. Razvoj v Človeški družbi se ne pojavlja sam od sebe. So sile, ki ga pritirajo na površje, da izravnajo vse krivice, ki so se delale ljudstvom. Zastarele razmere in krivice se več ne vrnejo. Pa naj bo to demokratičen "socializem". ali pa komunizem. Ko smo se učili socializma smo vendar pojmili en socializem. Saj Proletarec je tako učil. Ko je pa v Rusiji prišel sunek, in je vsa država poštala kolektivl-stična, niso delavci ne dninarji na kmetijah vprašali kaj je ko-lektivistično ali demokratično, pač pa so začeli graditi nov gospodarski red kakor najboljše so zmogli. Zanje je obstojal samo en socializem — zgraditi si nov ekonomski red, v katerem ne bo nihče izkoriščan v prid koga dru-gega. Neka skupina ljudi se je skozi vso to dobo zaganjala v Rusijo. In v svojem "delavskem gilja- Prišla je nova Jugoslavija in sedaj so le "demokratični socialisti" najbolj drzni proti slovenski republiki. Med nami Slovenci je le majhen odstotek takih ljudi. Clevelantski Jontez je eden izmed njih. On pravi, da je Jugoslavija policijska država. To nedvomno trdi namenoma. Resnica je, da je slovenska republika kolektivistična in bo taka čezdalje bolj. Odpravila je izkoriščanje "človeka po čjove-ku" in to je glavno kar šteje. Tega njenega programa jI ne bo odpravil nihče. "Demokratičen socializem" se mora izkazati v akciji, ne pa da bl podpirali Truma novo doktrino. Le ne slepiti, pa bo dobro. Uboga demokracija, kako si pretvekana! Clevelandski Jontez je prišel od tam kot mi drugi: iz sestradane, lačne, izkoriščane SlOvenije. Ko si ljudstvo sedaj v nji gradi nov red, pa bo imelo demokracijo po svojem okusu. Čemu naj bi jaz in pa drugi ameriški Slovenci sovražili jugoslovansko republiko! Naj to delajo rimski agentje, ki ščuvajo ljudi na poboj zato, ker so izgubili privilegije. V Združ. državah smo* imeli močno socialistično stranko, ko je bil še Eugene V. Debs živ, Ker^ni hotel preklinjati boljše-vikov in se navduševati za vojno, je moral v federalno ječo. (Lepa demokracija.) In kaj imamo od Normana Thomasa? Razkol. In baš Thomas ima najmanj povoda ščuvati proti jugoslovanski republiki. Jože Hočevar. ivojo deco? Niti nista z možem izstradala svojih malih, niti ni mati opica pustila, da bi morali hoditi njeni otroci drugam spat. Ali ti imej poba, jaz bom pa vzela deklice pa greva narazen, da eden ne ve kdo je papa, drugi ne kdo je mama. Ali ste že kdaj videli, da bi opičjak gradil ograjo okoli kokosovega drevesa, da bi orehi, ki padajo z njega gnili, drugim opicam pa bi prepovedal preko ograje jesti orehe? In da bi jih tako lakota prisilila krasti orehe? Ste li že videli opičjaka, da je šel kdaj v opojnico. se bi v nji nažrl, potem pa rabil poleno, da naseka ^žnjim svojo ženo, ali pa pištolo, da rani druge "afne" kožo? Da. res, človek izgleda kakor mašina. Ali on šele je prava zverina. In me opice ga nočemo pripoznati za člana naše poštene družine! Menda bo res tako kot pravijo opice. Uverjen sem, da opica bi imela toliko pameti, da ne bi' tožila drugo opico za $600,000, ko bi ista komaj posedovala 60 orehov. Opica bi tudi nikoli ne zapustila prostora, ker bi bilo dovolj jedila, pa bi šla tja kjer druge opice stradajo. Potem bi pa došla nazaj in predavala drugim opicam, ki se jim tudi dobro godi, da kako "luštno" je tam nekje v razdrapani džungli, da se bo tja vrnila in pričela "black market". In potem bi se pa še dobil opičnjak, ki bi ji verjel, da bi ga bilo tako sram, da ne bi hotel naznaniti še drugim opičjim plemenom z "oh. spet se je vrnila!" Da, opica ne bi tega storila. So pa človeki, ki nočejo povedati ljudem resnice, dasi se smatrajo demokratičnim človekom, munisti, ki so ž njim držali. Ti so se že velikokrat od takrat obrnili po vetru in se šs obračajo. Se bolj smešno Je pa ko so mu servirali službo glavnega uradnika. Napredni pri metro-oolski zvezi so mu pomagali do tiste službe, ker niso imeli toliko pogump, da bi nastavili v njim preljubljeno organizacijo svojega človeka. Pri tisti zvezi je Jaka še vedno za jeklenim za-storjem. — Frank Barbič. NE ČAKAJTE, da prejmete.drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost na Dram li'stu • ♦ • Barbič Cleveland, O. — Ker sem zadnjič zapisal, da je Darwin pravilno analiziral čoveke, ki jih je označil za potomce "afn'\ je prišel protest od opic, ki se glasi tako: Ko smo me tri opice sedele na koksovem drevesu in obirale orehe, smo tudi diskuzirale kaj ni tisto kar se govori. Prišle smo do prepričanja, da se je Darwin pomotil, ko je zapisal, da je človek potomec našega slavnega rodu. To ni resnica, ker tista ideja je sramoten izziv. Ali se je opičjak še kdaj ločil od svoje žene? Je li ona še kdaj zapustila _l-—-— Bral sem, da je neka čitateljl-ca, ki je naročena na tri slovenske liste, ki se bore za svobodo, katero ogroža novodošli kaplan iz Jugoslavije, ki je maševal kralju Petru ln njegovim ministrom v Londonu, odpovedala naročnino Proletarcu. Ker sem ravno tako naročen na tri, bom prej odpovedal druga dva, ki mi hočeta odvzeti svobodo, dasi ima svoj obramben! odbor, ki kolekta le za njih svobodo tiska. Za Proletarca bom pa plačal naprej, dasi mi bo naročnina potekla šele čez šest mesecev. Tisti borci, ki so se borili za svobodo tiska in so bili res borci, so že davno mrtvi. Mrtvi pa bi morali biti tisti, ki pravijo, da se bore za nekaj kar ne obstoja. Le oni nočejo tega pripoznati kadar bi to morali pripoznati, da svoboda tiska še obstoja. Vprašanje je le, kako se hoče to svobodo deliti. • • • Nedavno sem bral protest v naši Enakopravnosti zoper glavnega blagajnika Slovenske dobrodelne zveze Joško Penkota, z opombo, da jim ga njih zvezi-no glasilo ni hotelo priobčiti. Kolikor je meni znano, tisto glasilo ne sme priobčati polemičnih zadev, ker niti urednik ni smel tega storiti v svoj zagovor. Dru št ven i člani, ki so poslai tisti spis trde, da je Joško "šimfal" neke napredne rojake s komunisti, in to njih jezi. Pošiljatelj teh vrstic se pa prav dobro spominja časa, ko so bili komunisti, in sicer včlanjeni v stranki, veliki prijatelji Joško Penkota. Kolikor je stvar meni znana, se Joško Penko ni ie prav nič spremenil. Joško je še vedno za Penkota. Drugače je pa s tistimi ko- Ameriški Družinski Koledar 1948 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1948 vsebuje devetnajst pripovednih spisov, trinajst pesmi, osem raznih opišo-vanj običajev itd., štiri večje Članke, obilico koledarskih in drugih podatkov ter okrog 40 slik. Nnkaj o starih rečeh Mnog? naše čitatelje bo n. pr. zanimal opis slovenskih velikonočnih običajev v davnih dneh, ki so še vedno v navadi. Dalje opis božiča v zgodovini, ki ima p6 Slovenskem tudi svoje posebne tradicije. Zanimalo vas bo, kako ga še zmerom praznujejo v Belo• krajini in pa po raznih drugih krajih, iz katerih smo prišli. | Naš tisk ' Slovensko časopisje v Ameriki" je naslov spisu o spremembah v našem tisku. V njemu je opis zgodovine Amerikanskega Slovenca, ki je prenehal, Jugoslovanskega Obzora v Milwaukeeju, ki ga tudi ni več in vseh drugih sprememb na polju slovenskega časnikarstva v Zed. državah, v Južni Ameriki in v Kanadi. Za ta spis je bilo treba veliko časa, a je bil vreden truda. Rudniki v Jugoslaviji Zanimal vas bo v koledarju spis o zemeljskih bogastvih Jugoslavije. Pod starimi režimi so živeli delavci tam v revščini, kmetje pa garali noč in dan ter nosili svoje pridelke na trg, da je bilo kaj izkupička za plačevanje davkov in nekaj pa za domačo silo. Na trg je šla prav tako perutnina, jajca, mleko, govedina itd., a kmet, ki je vse to pridelal, je bil v pomanjkanju. In prav tako tudi industrialni delavec. V novi Jugoslaviji zagotavljajo, de je te dobe konec, kajti novo državo in njeno gospodarstvo se gradi ta tiste, ki delajo. In zanimalo vas bo, kako bogata je Jugoslavija prirodnih zakladov, pe smo morali ven iz nje, ker jih stari režimi niso znali, oZi pa niso hoteU izrabljati ljudstvu v korist. V kolikor so jih odprli, so jih dok tujim kapitalistom, dš so izkoriščali doma/če ljudstvo po mM volji. vas bo v Koledarju i i m periaifzma Zanimal vas hf> v Koledarju tudi članek o opiju — kako so. imperialist z njim držali ljudstva v podložnosti in jim to sredstvo v ta namen Še vedno dobro služi. V letu 1949 bomo imeli predsedniške volitve. Kako to, da imamo dva volilna sistema, eden, ki je ustaven, a volimo pa v resnici "neustavno"? Kajti glasujemo za predsedniške kandidate direktno, dočim zakon določa, da moramo izvoliti elektorje in oni potem šele izvolijo predsednika. Članek o tem v tem letniku opisuje vzroke, kako je vse to nastalo in vsebuje tudi seznam, v katerem je imenik držav in pa do koliko elektorjev je upravičena vsaka izmed njih. Morda za marsikoga ni zanimivo — a je v tem letniku tudi razprava o steklini, ki je ugonobila nič koliko ljudi in je še vedno nevarna, posebno v krajih kjer so zdravstvene razmere še vedno na nizki stopnji. O zabavah v prirodi ŽRTEV STAVKO*AZOV, kakršnih Je v tedanjih Inda-atrlalnlh konfliktih čeadalje več. Gornje Je illka piketa Is atavke delavcev v ladjedelnici v na Iti mor u Laatuje Je Bethlehem Steel kempantja. Skašal je oatavlU avte, napolnjen s stavkefcasl, pa ao te podrli In shljl. Takih prtseeov Je vedno več. Ia nitljtke ©Hraniva tor Je vaplrajo, korporacije pa tošljo unije sa odškod nino še celo bolj kakor ao Jih pred Rooaeveltovo dobo. In smučarji — le redkokdo izmed Slovencev v tej deželi se zanima za ta sport, a v starem kraju so ga ponekod že davno negovali. Tudi ta spis bo razvedril <£tatelje. Sedaj, ko smo v atomski dobi A se svetu z njo vedno bolj grozi z uničenjem, piše v tem letniku Anton Garden. In o dveh svetovnih vojnah ter njunih posledicah Fr. Zaitz. Ruski pisatelj Ilija EhrenbUrg piše o svojih vtisih, ko je bil tu na obisku in razmere pri nas jako kritično označuje. Toda ne toliko kot pa napadajo mnogi ameriški pisatelji Sovj. unijo. Zelo je vsakega Slovenca — Jct je Slovenec, zanimalo prerekanje v sporih nad velesilami tržaško vprašanje. Preroško je že pred mnogimi leti tržaškim Slovencem Ivan Cankar zagotavljal, naj veruj/ejo, kajti svobodo bodo dosegli. Niso jo še. niti niso daleč od nje. Fašističnega tiranstva nad njimi je vendarle konec. Njegovo preroško sporočilo Tržačanom fe v tem koledarju. Pripovtdni cM - V povest nem delu je najsijajnejša reč "Zatajena vest\ ki jo je napisal Etbin Kristan, čudno, kako more ta človek skozi toliko let ustvarjati tako umetniške umotvore! V povestnem delu je tudi Anton Slabe s kratko satiro, Frank Česen s satiro "Zaslužni mož", Frank Puncer s črtico o svoji prvi stavki in Anton Shular s svojimi dovtipi o posetu razstave. Poleg teh so v pripovednem delu pisatelji iz osvobodilne borbe Gaber, Ingolič, Moljev, Koprivec, Jože Leški, Juš Kozdk itd. Med njimi je tudi Vlado Habjan, minister v slovenski vladi, ki zelo poljudno opisuje skušnje diletantov za dramski oder. Slo se jim je za Cankarjevega "Kralja na Betajnovi". Režiser je imel na poti na delo, z dela, ob večerih in nedeljah nič koliko opravila, predno je spravil svoj ansambel skupaj in potem pa Še na vajah. Kdo izmed slovenskih režiserjev v tej deželi se ne spominja takih težav?! In naše pesmi: ,v tem letniku jih je 13. Vse ljubke, rešite, zajete iz src in duš ljudi, ki so trpeli in mislili kako priti iz gorja, ki je oklenjalo narod. Med temi je najboljše zastopan Kajuh, ptrnik mladosti in upov za starost, ki je ni doživel. Kakor jih ni Srečko Kosovel. In potem, pesem Otona Župančiča, "Pojdi moj sinko na pot." Kakšen pesniški biser je to! Prav gotovo bodo čitateljem ugajale vse druge pesmi, kajti vsaka je zajeta iz ljudskega življenja in leposlovno napisana. Koledar vsebuje kajpada tudi polno koledarskih podatkov, seznam jugoslovanskih podpornih organizacij itd. In pa okrog 40 slik, ki so vse lepe in vreden okrasek te knjige. Prosimo naše zastopnike in druge rod ^pogojem"' da"pošteno dovščine (103 m nad morjem) ši- jo posebno svetlobo Gora je la-stvar in zahtevo prizadetih ljud- roka cesta- ki se vzpenja na Col hno nadahnjena z vijoličasto stev podpre poučeno svetovno (612 ml ln se nato Povesi Protl barvo in Caven ima nekaj mrač-mnenje in naziranje kot se to iz- Crnemu vrhu in Idriji. Col je nega in težkega Noben čopič ne raža v organizaciji Zed. naro- ™jhna, v zadnji vojni hudo pri- bi mogel podati te harmonije dov zadeta vasica s prijazno, močno barvnih nians, človeka kar sti- Vzpostavitev židovske drža- .poškodovano cerkvicoTukaj sto- sne v srcu — preveč lepote zave je torej jasen primer demo- J* J® danes starinski stolp, ki je jame en sam pogled Dozdaj upravičenost stvari še ni nikdar zadostovala, da bi se kaki skupini ali narodu podelilo pravico državne samostojnosti. Sila je morala posredovati. Da se je v tem primeru dogodilo odnosih sirom sveta, sam na sebi tvori ne le legalni impuk tudi dejstveni vzgled neprecenljive važnosti za vse narode in dežele, posebno še za one dežele, ki dosedaj niso imele svobode in državne samostojnosti v svojih mejah ali na svoji zemlji. Sedaj imajo tribuno do katere se lahko obrnejo in vzgled, ki mu lahko sledijo. Kar se je ukrenilo za židovsko ljudstvo,, se lahko stori tudi za druge človeške skupine oziroma predele brez državne samostoj- kratičnega postopanja in načina, ki sega iz nacionalnega polja na mednarodno in s tem začrtuje bodoči progres v življenju« ljudstev. Večina držav, ki so volile za vzpostavitev židovske države ni imela materijalnega interesa v stvari, pač pa moralnega. Ozemlja teh držav leže daleč od Palestine, tisoče milj daleč in med nekoč zapiral prehod s severa v Sredi septembra sem se od-Vipavsko dolino in kjer so vi- pravil na Caven. Pravili so mi, pevski grofje pobirali eolnino. S da je to dolga in naporna tura. eolskih rajd je nepozaben po- Komaj se je zdanilo, sem jo gled v dolino in na širok hrbet mahnil iz Ajdovščine skozi vas Nanosa, ki se slikovito dviga; Lokavec in Slokarji proti Pred-proti značilnemu vrhu Pleši meji. Iz Lokavca se proti Pred-(1261 m) in z navpičnimi stena- meji dviga krasno izpeljana av- tomobilska cesta, ki niti v tehničnem niti v estetskim pogledu ne zaostaja sa znanimi cestami v Dolomitih. Njen zadnji del je vsekan v pobočje Čavna in pelje skoz nekaj kratkih predorov in mi pada v Vipavsko dolino. Gore, ki s severa in severoza pada zapirajo dolino, dajejo po- svojim prebivalstvom imajo le krajini pravo alpsko obeležje in malo število Židov. Imeli so 50 presenetljivo nasprotje gri- predstavniki teh držav priliko <*vju, ki z juga obroblja dolino, preučiti vprašanje z vseh stra- Položni nekoliko poraščeni hrib- čez vratolomen most na Pred-ni ter doseči odlok nepristran- čki s prijaznimi vasicami na svo- mejo. V komaj minuli vojni je sko in brez predsodkov. Podlago obronkih se vrtijo prav do bilo to že osvobojeno ozemlje in so nudila tudi dognanja toza- Gorice. Prepletajo jih vinogra-. okupator je v svojih razbojni-devne komisije, ki je bila posla- kostanji rastejo tam in smo- ških pohodih na Trnovsko plana na lice mesta, da napravi po- kve °b nJih vznožju pa se vije noto vas Predmejo popolnoma ročilo po skrbnem pregledu po- temna, zamišljena Vipava. požgal Tu je bil krasen hotel za ložaja v Palestini. Danes je središče Vipavske letoviščarje, saj leži Predmeja Enako važno je dejstvo, da so doline Ajdovščina. Kot sprašena s svojimi 850 m nadmorske vi-Zed. države prevzele vodilno jata golobic so se stisnile sive šine tik za strmim robom gore vlogo v zagovarjanju vzposta- hiše ob potok Lokavšček in re- sredi čudovite pokrajine na ro-vitve židovske države. Naša de- Čico Hubelj. Lokavšček izvira *>u Trnovskega gozda. Od Cola žela je bila v svetu vedno vodil- j visoko gori v kotu med Čavnom se vije čez vso planoto do Pred-na v borbi za pravico narodov in ; in Goro in je tipičen hudournik, meje avtomobilska cesta, ki vodi ljudstev ter mirnega razvoja napredka in odpravo sile. Stališče, ki ga je naša država zavzela v tem slučaju, je v skladu z našimi smernicami v prošlosti. Podpirali smo latinsko -ameriške države oziroma republike v njihovem prizadevanju in borbi proti kolonijalnim oblastnikom; dala je zavetje Carlu Schurtzu in svobodoljubnim Nemcem, ki so vsled svojega prepričanja morali bežati iz svoje domovine v burnih dnevih 1848. leta; z odprtimi rokami smo sprejeli ogrskega borca za svobodo, Ludvika Košuta in pomagali smo re-nasanci slovaškega ljudstva. Po prvi svetovni vojni smo bili instrumentalni pri obnovitvi polj- ki ob deževju silovito naraste, da izpodjeda in izpreminja svojo strugo, a v suhem vremenu dalje proti Čepovanu in globoko v gozdove proti Krnici. V dveh urah sem po raznih miroljubno šumlja med travniki bližnjicah ali, kot pravijo domain se pri stari papirnici izliva v "skrajšnjicah" . prišel na Hubelj. Hubelj pa je reka zase. Predmejo. Tu sem zavil na levo Globoko pod hribi nekje se zbi-, v poraščeno pobočje Čavna, šel ra njegova voda in severno od P° strmi stezi in naletel na sta-Ajdovščine iz žive stene bruha ro vozno pot, ki vodi v velikem na dan. Moderna tehnika je silo ovinku s Predmeje na Čaven. te vode izrabila v svoje namene, Sel sem po njej, a gozd in me-zajela z betonskimi zgradbami ki je trdovratno ovijala te-številne izvire in speljala del me Čavna, sta mi zastirala povode izpod vznožja Gore po že- gled. V dobri uri sem bil tik pod lesnih ceveh do električne cen- vrhom gore pri dveh lovskih ko-trale v dolini. Ob suhem vreme- P« sta danes na pol po-nu je Hubelj ponižna in nepo- rušeni. Nemci so ju iz doline ob-membna rečica, ki je nekoč de- »treljevali s topovi, ker sta bili lila primorsko Ajdovščino na važni postojanki partizanov. Čaven je ogromna gmota, ki^ se sprva položno, nato pa v strmih, razoranih skalnatih rebrih svojem desnem bregu od kranjske države in pri podelitvi svo- J skih Sturij na levem bregu in ki bode Čehoslovaški. podpirali se blizu Ustij izliva v Vipavo, smo tudi osvobojenje južnoslo- Po dežju pa vsa oživi. Iz neste- in stenah impozantno dviga nad vanskih ljudstev. Tsko je stali- tih špranj in razpok bruha voda Vipavsko dolino. Če ga človek šče Amerike v zadevi Palestine pri izviru iz stene, divje buči, se gleda iz doline, bi mislil, da je bilo enakovredno njenih prej- peni in zaganja v umetne pre- to greben, v resnici pa je le ju- šnjih akcij v podobnih vpraša- grade, v katere jo je vklenil člo- *ni rob preko 300 km kvadratov njih. ' vek. Vsa voda. kar je ne zaja- razsežne in 900 do 1200 m viso- Zidovsko ljudstvo ni imelo mejo cevi, se z divjem hruščem *e Trnovske planote, katere vz- svoje države 2000 let. Tudi ni spušča po strmi, globoko izje- hodni del pokriva nepregledni bil gol slučaj, da so jo dobili po, deni skalnati strugi v neštetih Trnovski gozd. Tik za robom se drugi svetovni vojni. Tekom majhnih slapih mimo zapušče- prične hosta in le južno pobočje, nih in porušenih Fužin v dolino | ki pada nsvpično v Vipavsko do- In ta struga s svojo živo vodo Hno, je golo. Modrasovec (1305 pod romantično steno je eno naj-1 ml in Veliki rob (1237 m) so tri- lepših mest v bližnji okolici Aj-1 je markantni vrhovi Čavna. dovščine. Se enega sprehoda ne smem pozabiti, četrt ure hoda od Aj- ----- . ----,--------------- dovščine se med Lokavščkom in , , f. Židovska država je bila torej | Hubljem v strmih pobočjih dvi- v$afco prvo m na/- ustanovljena kot poprava »tor- ga fcakih 100 m visoki SkolJ. va - Staro jio jugoslovansko rojene krivica in iz človečanskih ozirov. So šo drugi vzroki zadovolj- j čilen kraški svet. Oh njegov^... yy^tc ... stva v akciji Zdr. narodov. 1 ' 11 " t^^Hocyclos. krutega nacijskega gospodstva je bilo šest milijonov Židov pomor jenih — skoro tretjina celotnega naroda. To dejstvo je imelo vpliv na Generalno skupščino Z. N., vplivalo tembolj, ker še vedno živi veliko število Židov v evropskih tsboriščih. (Konec prihodnjič.) Poslušajte 1 gs naRin iuu m visoki skoij. va- »»u'tpo fugosrovnnsao ra- h lovit gol hrbet, ki nad vasjo Go^ j uro v Chicagu od 9. do itfcnjc prehaja v Goro. To je zna- j^^ijI^ * » I-'čilen kra*ki svet Ob njegovem dof°,dne' P°*tala A Yugoslav Weekly Devoted fo the EDUCATION interest of the Workers T|T| f 1 1 A Ii \a i ^ ORGANIZATION • U I 11 Y 4 1 l\ Kc IH 1 CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF i rv i /1,1,1 rv IT« v v COMMONWEALTH i. S. F. and Its Educational Bureau JL JLVv/JUJU JL JL JLJLVJl^^^ NO. 2097. Publi«K«d WhUt «1 2301 So. L*wa4«U An. CHICAGO, ILL., January 7, 1948. /OL. XUII. /Vet Streets and Page Ads the march of labor The NAM is at it again! It is expounding another oi' its remarkable economic theories —and NAM expounds best in page advertisements. Here, in NAM s own words, is the theory: "Wet streets no more cauFe rain than high prices cause inflation. Wet streets are the result of rain. High prices are the disastrous result of inflation." It s a beautiful theory. The.only thing wrong with it is that it is completely misleading. Remember what NAM said in its page ads back in June of last year? It was: "If OPA is permanently discontinued, production of goods will mount rapidly, and through free competition prices will quickly adjust themselves to levels that consumers are willing to pay." Well, prices have been "quickly" adjusting themselves foi about 18 months—adjusting upwards, that is. We didn't have unreasonably high prices and we didn 1 have dangerous inflation until after NAM helped kill OPA. Now we've got both. Maybe we don't understand why NAM would try to convince the public that exorbitant prices and juicy profits were the result, not the cause, of our inflation. Furthermore, we'll bet our last subscription blank that NAM wouldn't argue that reducing prices would make our inflation worse!—CIO News. A Message from the United Committee of South-Slavic Americans -■ AM* ss.^sssSSsssl < [early tureb MILLION MARRiCDCOUeilS »M me us. we*t UVAN6 DOOftLlP UP WrtXOTMCK PERSONS iN 1947. The domestic and international guage radio programs and the at-situation which affects the life of tempt to suppress foreign language .»very American has been deterior- 1 newspapers—the crude attempts to Jting sc rapidly that our great ship intimidate the foreign born, espe-A state, having lost its wise and ciaily those of Slavic descent, by ikiliful pilot Franklin Delano threatening to refuse, or even re-Roosevelt, is being driven today voke, American citizenship unless toward disaster. This ship carries | they give up membership in their not only our lives but also the j cultural, social, or fraternal or- Mufs to Demagoguery It seems we've mentioned this before. If so, we want to repeat that we have no svmpathy with those people who sneer about the high profits that industry's owners take for themselves but who do nothing to help Socialists scrap the profit motive and put a use economy in its place. Frankly, we don't find it possible to hate the profit-takers very much. At least two mitigating facts occur to us when we see them being attacked on moral grounds. One is that this is the profit system we're living under. The other is that the number of people who wouldn't take all they could get under this system is so small as to be negligible. We don't care what the corporation managers do; we've i.ever written a single line intended for their eyes. Our appeal is to the working people—to the people whose chief interest is the interest of wage earners. And since they not only are the victims of the profit system, but also the people who must institute another order if they are ever to be free from exploitation, it is they who offend and frighten us when they jrefuse to accept —and vote and work for*—the Socialist program. Sure, industry's owners take all they can for themselves; that's in keeping with the rules of the game that workers approve. Certainly the owner* wouldn't invest a single cent without expecting to reap a profit for themselves; neither would any ether individual. But those are very good reasons for changing from individual enterprise to social enterprise. Condemning the people who play the game according to the rules may be good demagoguery. But it is poor education. The people—that is, the workers who are the majority—must accept responsibility for their own decisions. And up to now they have decided that the profits of owners shall remain the power that moves and directs the nation.— Reading Labor Advocate- SNfess, (O^MAXW SAKDO^W MAR.1H15 UNION LABEL • zirdEtO How NAM "Platform" Was Writton priceless cargo of our great democratic heritage—our sacred human rights—our civil liberties—our in-ilienable right to think, speak, crit-cize freely, in accordance with the dictates of our own conscience. Surely it is of supreme import-ince to have this ship brought back into its true course—toward a future of increased freedom and well being for all. Otherwise angry grinds and waves will dash it to jieces on the cruel rocks of reac-aon. Only the collective effort of ill wide-awake lovers of true de-nocracy can accomplish this. For ilthough it is obviously impossible o reverse the direction or turn and io back to past conditions, that is exactly what reactionaries are always trying to do, with disastrous nevitable result, for it is an at-empt to ignore the laws of nature. This attempt to return to the past s only too evident today. Power-ul forces are today at work at-empting to whitUe down, or even eradicate, the manifold improve-nents in the lot of the common nan gained with the help of Roose-/elt's enlightened leadership. Pass-ige of the Taft-Hartley law showed REFLECTIONS By Raymond S. Hofses By this time it should be plain to even the least-informed Amcri- i can that all the talk they have been hearing about "free enterprise" during and since the second world war is strictly bunk It is simple charity to concede that "freedom of action prevails in today's economy even in the case of individuals who conduct their own businesses. Even they arc subject to controls, and the larger thc operation the more clearly it appears that we are constantly—and necessarily—heading into an era of bigger and broader controls. Nobody knows that better than the people who manage the nation's biggest businesses—the economic rulers who, even before war made the collapse of "free enterprise" official, formed cartels to control production and trade on an international front. And nobody is more satisfied, yes determined that controls shall be imposed up-# on national and world economy— provided only that THEY do the controlling. One can recognize the pattern of control in the demands issuing from the recent convention if the National Association of Manufacturers. How can a moratorium on wage demands be established unless the workers of the nation are hobbled? How can industry-wide collective bargaining be banned, in the face of the fact that industry nomic and social controls because it is necessary for the little people of America—members of the work-in qcl ass and middleclass—to recognize the facts and do something about them along independent and positive lines. The charge that a controlled economy necessarily must destroy human freedom has been worrying and befuddling thc people too long. And all tie time the people who shout that alarm are setting thc stage to control absolutely the workers of the nation and of the world. What must be done to end wage demands ... to limit collective bargaining ... to stave off, or at least compensate for the effects o? inflation? How can those things be accomplished—in a manner that will still leave the basic wealth and the wealth-producing resources of tiie nation in the possession of private owners and without de-3troying the ability of those owners to extract profit from working people? The answer is that the government must be made to function tc that end: it must fulfill its role as the executive board of a dominant ecohomic group. That describes the quality and character of the controls that a class economy now needs in order to function. 0 And so it is that the beneficiaries of private profit—together with As a rule, the men who edit the financial pages of dailj newspapers sing praises of Big Business. One who sometime* ■ dares tobe different is J. A Livingston, finaneia. columnist for| the Washington "Post." The other day Livingston exposed the National Association of Manufacturers' "12-plank anti-inflatiorr program," which most papers have been treating as though it were gospel from on high. "Here's my plank-by-plank score on the NAty program," Livingston wrote. "Three of the proposals will do what the NAM says they will. They're deflationary, will tend to curb the price rise.% "Two of the proposals are inflationary,*' and "will do just the opposite" of what the NAM claims. Others "are lovely generalizations," aiid one is "irrelevant." "This mixed-upness is understandable. The members of the NAM resolutions committee are manufacturers. Each has carried through life certain conceptions and misconceptions abbut economics, labor, capital, or taxes. Few, if any, are experts on inflation. "But that does not stop them from resolving. They've got to produce a platform, so they do." The NAM men sit in a "smoke-filled room," Livingston says. One of them "mentions" one of his pet grudges. "Another becomes irate about it. A third demands action "Finally, they turn it over to resolutions specialist" and tell him to "language it up." He does so, and another "plank" goes into the NAM "anti-inflation program."—Labor. • itself functions on a national and their dupes on all social and eco-International front, unless the gov- nomic levels—are planning for or ernmcnt imposes control« which agreeing to the kind of controls will favor coporate employers and | that profit-takers need, hamstring individuals and organ- ized workers? And even that great Republican leader and self-confessed apostle of "freedom," Senate* Robert A. OF TIME AND RADICALS There are several things we like about the public obscrvancc of John Peter Altgeld's birth one hundred years ago today. One is the reminder that liberalism—or radicalism, if you want to call it that—has a way of outliving its enemies. John Peter Altgeld, governor of Illinois, was a radical in his day. When he was alive, conservatives talked about him the way they did about Franklin D. Roosevelt, and Lincoln, and Jefferson, in their lifetimes. Lincoln and Jefferson have now been dead long enough to be adopted by the conservatives. Judging by the list of sponsors for the Altgeld celebration, this is what's happening to Altgeld. F. D. R. will make it too, given time. Probably nothing cam be done about this. Some people will always believe that the only good radical is a dead radical. But it is comforting to see the dead radicals come into their own. Some of the same people who honor Altgeld today would be denouncing him as a wrecker of everything good and beautiful were he now governor of Illinois. These are the people who would have been federalists in Jefferson's time and pro-slavery state's righters in Lincoln's time. They were anti-New Dealers in the Roosevelt era. Despite the most strenuous efforts of each generation of conservatives to do it in, the liberal tradition lives on. Somehow new Charging that a "sinister and | Altgelds, new Roosevelt« keep ris- I temporaries because he had the courage and the strength of conviction to champion the political dissenters of his day. Hi* pardoned the despised anarchists although majority sentiment counted them enemies of the "American way of life." Altgeld believed that even such enemies were entitled to a fair trial. That i is what the American way meant to him—it meant free thought anc toleration of dissent: it meant lau and civil rights and personal dignity. Those who honor Altgeld today can hardly escape noticing that it is these very convictions of his which are under fierce attack right now. With our Thomas committees, our loyalty tests, our animus toward communists, the nation Is expressing today the very intolerance of dissent, the hatred of the unorthodox, the desire to suppress unwelcome ideas, which Altgeld opposed. It is valuable indeed to remember that wtten the current hysteria has subsided we shall honor not those who led the witch-hunt but those who rejected it.—The Chi-cago Sun. Seeftal Note Gent: "This liquor wa»l any damage to my I H?" Maskf Bartender: "Not if I tha money to pay for it." Warns of Fascism vicious" lobby seeks to tax cooperatives to death, Representative Taft, is now speaking the language Wright Patman of Texa» declared: of economic and social control« as he presses for speedy anti-inflation legislation—which to be effective at all must define, limit and inevitably destroy individual freedom? I have been making a point of the necessity and certainty of eco- "Every fascist-minded person in our country is against cooperatives." Instead of investigating consumer organizations, he said, Congress should look Into numerous •o-called 'educational" groups that act as fascist propaganda mediums ing upi And a« each run« the gauntlet of conservative vilification, each can be reasonably certain that the abuse will turn to respect some day when he is safely dead. We like that feature of-the Altgeld celebration, and we also like its special suitability to these times. Altgeld towered among his con- ▲ farmer wrote to a rural paper la aak "how long cow« should be milked" "Why. the same as abort com, at adviaad the editor. Olve ma tha beneA* a« r •wHciton«, kf yea hsn isy; fcasp year Aa«Me U J oar—it. I tovi MnfH at my "If I have eeen further, it I* ing on the 4hovlecn predicting a declining population for the United States Will find no comfort in a report released by the Census Bureau. It reveals that on October 1 Jncle Sam had 144,70S,000 nephews and nieces, a gain of more ban 13 million since 1S40 and five nillions more than in the 1930-1940 decade. One of the largest increases was -ecorded for the metropolitan dis-rict of New York City, which now ias a population of 13,300,000, a tain of more than a million since 1940. . Total savings by individuals let the first quarter of 1947 were less than half the figure for the U*t quarter of 1946 snd the lowest since 1940 Work injuries to 3,061,000 workers were reported last year, which means that more than 47 million work days were lost to production. The Last Word The true test of civilization is net the census, or the sizes of cities or < crops, ixit the kind of man the counts turn out.—Emerson.