# 7  C + - D   $  + Obdobje srednjega veka se je na Iberskem polotoku zakljuèilo, ko je bil uradno iznièen element, ki ga je zaznamoval — arabska prisot- nost. Leta 711 so muslimani strli vizigotsko voj- sko in zavzeli njihovo ozemlje. Vizigoti, ki so tri stoletja prej prišli v Iberijo na podroèje la- tiniziranih Keltov in Ilirov in se tudi sami la- tinizirali, so sprejeli kršèanstvo in Cerkev je zaèela moèno vplivati na vsestranski razvoj dru`be.1 Kršèanska vizigotska kraljestva, v ka- terih se je zaradi prisotnosti muslimanov utr- dilo do`ivljanje etniène pripadnosti na pod- lagi vere, so na conquisto hitro odgovorila z re- conquisto: prvo pomembno zmago je izboje- val don Pelayo pri Covadongi `e leta 718, nato je sledilo osem stoletij bojev, do 1492, ko je bila zavzeta poslednja musli- manska utrdba, Grana- da. S tem zadnjim kora- kom reconquiste je bila konèana graditev enot- nosti španskega ozemlja, ki je bila za Evropo ob koncu petnajstega stolet- ja izjemna in katere te- melje sta po poroki leta 1469 postavila katoliška kralja: politièno enot- nost sta dosegla z zdru- `itvijo obeh kraljestev, potem ko sta podedova- la vsak svoj prestol, ona leta 1474 in on leta 1479; versko enotnost sta dosegla z izgonom judov in muslimanov, ki se niso bili pripravljeni spreobrniti v kršèans- tvo, ter z ustanovitvijo inkvizicije leta 1478, ki je bil politièni in verski organ za nadzor “pra- vovernosti” tistih, ki so si rajši kot izgon iz de- `ele izbrali novo vero; katoliška kralja sta si pri- zadevala tudi za moralno in notranjo preno- vo Cerkve, ki je potekala pod vodstvom kar- dinala Cisnerosa; jezikovno enotnost, ki je bila posledica nastajajoèega narodnega duha in se je zaèela `e z literarnim ustvarjanjem kralja Al- fonza X. Modrega, je utrdil humanist Anto- nio de Nebrija, ko je v slovnici Arte de la lengua (1492) kastiljšèini zapisal normo in jo s tem poenotil. Istega leta je Kolumb priplul v Novi svet, kar je Španiji omogoèilo razmah, hkrati pa ji vsejalo tudi ̀ e seme propada: znotraj Špa- nije je vladal mir, po uni- verzah je cvetel humani- zem, v Salamanki je pre- daval Nebrija, v Alcalá de Henares so bili pri pripra- vi Biblie Políglote Complu- tense (1524-1527) zbrani uèeni poznavalci gršèine in hebrejšèine, Španija je bila povezana z de`elami Evrope, s tujimi univerza- mi in evropskimi huma- nisti, dosegla je vrh umet- niškega ustvarjanja — nav- zven pa je bila v vojni. Do tedaj obroben narod je 0/ 0) 8  - D / <   &   " " <     Juan de Valdes    prišel do velike moèi, ki je narašèala do èasa Karla V., vnuka katoliških kraljev. Takrat se je Cerkev v `elji, da bi slu`ila velikemu idealu kršèanskega miru, zdru`ila z dr`avo, kar je v Španiji spro`ilo nebrzdan verski nacionalizem, podkrepljen zaradi reformacije, in z njim ne- sluteno moè inkvizicije, ki je pod pretvezo obrambe pravovernosti in v strahu pred “oku`- bo” od zunaj de`elo popolnoma osamila in odrezala od sveta do te mere, da je kralj Filip II. študentom prepovedal brati tuje knjige! @r- tve inkvizicijskega drobnogleda, presoje in kaz- novanja so bili med drugimi tudi fray Luis de León, sveta Terezija Ávilska, sveti Janez od Kri- `a, sveti Ignacij Lojolski ... in bil bi tudi Kristus, èe ga ne bi pred stoletji obsodila `e podobna inkvizicija. Hkrati so se v Španiji na ekonom- skem in duhovnem podroèju pokazale nega- tivne posledice odloèitve, da iz de`ele iz`enejo jude in muslimane, kar je bilo za Španijo v èasu katoliških kraljev politièno potrebno. Letnica rojstva bratov de Valdés, verjetno dvojèkov, naj bi bila 1490, èeprav podatek ni zanesljiv. Rojena sta bila v aragonskem mestu Cuenca v èasu, ko se je mesto iz moène ob- mejne utrdbe zaèelo spreminjati v `ivahno in za celotno Španijo pomembno središèe izde- lovanja tekstila. Z razvojem trgovine se je rodilo cvetoèe mešèanstvo. Priimki velikega odstotka mešèanov so kazali na to, da izhajajo iz judov- skih korenin in da niso “stari kristajni” tem- veè “novi kristjani”, spreobrnjenci v kršèanstvo. Ko je inkvizicija zaèela s svojim poslanstvom, so se za te ljudi tudi v Cuenci zaèeli te`ki èasi: sumnièenja, prijave, obto`be, procesi. Njihovo usodo spreobrnjencev in dvom v iskrenost pri- padnosti novi veri so s pridom izrabljale do- loèene skupine obubo`anih mešèanov, ki se v novih ekonomskih razmerah niso najbolj- še znašle in so za to krivile druge — tiste paè, ki so se znašli boljše od njih. Izhod iz stiske in zunanjo varnost so nekateri spreobrnjen- ci našli s “pravo” poroko, drugi pa na primer z vstopom v neposredno kraljevo slu`bo, kar je storil tudi oèe Alfonsa in Juana de Valdés, katerega `ena je bila iz dru`ine spreobrnjen- cev. Njegovo tradicijo je nadaljeval Alfonso, ki je bil svetovalec in tajnik Karla V., Juan pa je bil duhovnik. Èe se je dru`ina izognila sumu o judovskem odpadništvu, se Juan ni izognil sumu o protestantskem odpadništvu, ki ga je inkvizicija spro`ila po izidu njegove knjige Diálogo de doctrina cristiana, v kateri je raz- kril svoje verske ideje. Iz strahu pred inkvizi- cijskim preganjanjem je še pred konèanjem štu- dija v Alcalá de Henares zapustil Španijo. Šel je v Rim, kjer je dobil po bratovem posredo- vanju slu`bo pri prape`u Klemenu VII. Po nje- govi smrti je šel v Neapelj, kjer je bil mestni arhivar. Proti koncu ̀ ivljenja se je povsem pos- vetil duhovnemu spremljanju ozkega kroga ita- lijanskih aristokratov in se oddaljil od kato- lištva, èeprav se protestantizmu ni nikoli pri- kljuèil. Umrl je leta 1541 v Neaplju, Alfonso pa leta 1532 na Dunaju, za kugo. Brata Valdés sta svojo misel èrpala v idejah Erazma Rotterdamskega, ki so v prvi polo- vici 16. stoletja zaradi politiènih vezi Španije z Nizozemsko zlahka prišle v de`elo. Kardinal Cisneros je Erazma leta 1516 povabil celo v Alcalá de Henares, na univerzo, ki jo je us- tanovil leta 1498, k pripravi Bilblie Políglo- te Complutense, a je Erazem povabilo zavrnil. Kmalu zatem so se v kastiljskem prevodu `e lahko brala Erazmova dela in na univerzi v Alcalá so zaèele delovati skupine humanistov, privr`encev Erazma, kar je bil zaèetek duhov- nega gibanja, ki se je v boju za intelektual- no in versko obnovo v Španiji razcvetelo med leti 1522 in 1525. Razcvet gibanja je omogo- èilo veè dejavnikov: ozraèje, ki ga je bil us- tvaril kardinal Cisneros (1436-1517), dva pri- vr`enca Erazmovih idej, ki sta bila hkrati dva najpomembnejša cerkvena dostojanstvenika: nadškof Toleda (Alonso de Fonseca) ter nad- škof Sevilje in glavni inkvizitor (Alonso de Manrique), pa tudi sam španski kraljevski dvor, ki je bil center gibanja (Alfonso de <       # Valdés je kot svetovalec Karla V. branil Eraz- ma, njegove ideje in privr`ence). Po smrti Ma- nriqueja (1538) so nasprotniki Erazma z mno- gimi procesi pred inkvizicijo kmalu uspeli za- treti gibanje, leta 1559 pa so prepovedali še Erazmova dela (indeks). * <   - D :+ )B7 0C. && & D/ E0. /,'  -.D/F,  " Karel V. je predstavljen kot Bo`ji pomoè- nik pri prenovi Cerkve, pape` Klemen VII. pa kot èlovek, ki se je upiral politiki zdru`e- nega kršèanskega sveta, ki je navdihovala Kar- la V., ter se obotavljal glede sklicanja koncila2. Alfonso de Valdés opravièuje napad cesarjeve vojske na Rim (saco de Roma) in zagovarja rav- nanje ter odnos Karla V. do pape`a Kleme- na VII.; vojaško posredovanje prika`e kot Bo`jo kazen, ki je prišla nad Rim tudi zaradi razvrata, zlorab in pokvarjenosti cerkvenih predstavnikov in duhovšèine ter zaradi pok- varjenosti papeškega dvora: Bog je to dopu- stil v dobro kršèanstva, èeprav se vojaki pred nièemer niso ustavili, ne pred cerkvami, ne pred samostani, ne pred tabernaklji; vse so unièili, vse so pokradli, vse so oskrunili, da se èudim, kako da se zemlja ne pogrezne z njimi vred ...3 Interesi so pri cesarju, Bo`jem pomoèniku pri prenovi Cerkve, in pri pape`u enaki — po- litièni. A pape`, naslednik svetega Petra, je bil kot pastir Cerkve zagotovo poklican k dru- gaènemu poslanstvu: da utrjuje svoje brate v veri (prim. Lk 22,31-32), da je vzor ljubezni do Kristusa in da je pastir — ko se vstali Gos- pod sreèa s Petrom, ga vpraša: Simon, Jane- zov sin, ali me ljubiš bolj kot tile? Peter mu od- govori: Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad. Jezus mu je rekel: Hrani moje ovce! (Jn 21, 7-18). Peter prevzema nalogo slu`abnika in prvega pape`a, ki je skala, na kateri stoji Gos- podova Cerkev in ki je bila v prvih stoletjih utrjena s krvjo kristjanov, tudi pape`ev. Prvotno poslanstvo pape`ev se je po pr- vih treh stoletjih zaèelo izgubljati, ukvarja- ti so se zaèeli z dr`avniškimi posli in vojsko, utrdili so svojo posvetno moè, postavili te- melje neodvisni papeški dr`avi, sklepali so za- vezništva in bíli boje za politièno premoè z vladarji, razsipno zapravljali (tudi) zase ... Po- trebe po spremembi stanja se je pape` Kle- men VII. zavedal, a se je znašel v te`kem po- lo`aju, razpet med Francijo in Nemèijo, ki sta hoteli zagospodovati Italiji. Zveza, ki jo je leta 1526 sklenil s Francozi, da bi omejil na- rašèajoèo moè Karla V.4, je privedla do tra- giènega dneva za Rim: 6. maja 1527 je Karel V. poslal nad mesto svojo vojsko in v nekaj urah zlomil obrambo Klemena VII., ki se je zatekel v Angelski grad, Rim in Vatikan pa sta bila pet mesecev prepušèena osvajalcem, ki so plenili po palaèah in cerkvah, posilje- vali in pobijali, trupla metali v Tibero ali jih slabo pokopavali, kar je bil vzrok za izbruh kuge ... Pape` je s Karlom V. kasneje sklenil premirje in ga leta 1530 okronal za cesarja.5 Te`ko presojamo, v kolikšni meri je bil naèrt Karla V. in Klemena VII. plod èloveške samovoljnosti in v kolikšni meri je bil us- klajen z Bo`jim naèrtom, a ironièno je v Bo`jem imenu opravièevati nasilje, èeprav ga izvaja Bo`ji pomoènik pri prenovi Cerkve. Kristus je bil veè kot samo Bo`ji pomoènik, pa svojih ciljev ni dosegal z nasiljem, ni bil èlan skupine zelotov in ni v Bo`jem imenu zmagoslavno pribijal na kri` okupatorskih Rimljanov in hinavskih farizejev, ki so za- sedli Mojzesov stol. Èe hoèete zaèeti revolu- cijo, jo zaènite, samo ne v Kristusovem ime- nu, ker s tem postavljate na la` njegovo mi- sel in namene. Kristus je revolucionaren in celo nasilen samo do sebe, do drugih ne. Preveè lah- ko je ubijati druge, te`ko pa je umirati sebi. Kristusovo nasilje je kri` ... je ljubezen do kon- ca, ne meè ali zapor ... Posekati sto glav ... In <         potem? ... Ali ne bodo morda pozneje ponovno pognali iz zemlje in prišli na površino prav iz vrst današnjih revolucionarjev novi diktatorji, novi sebiène`i, novi oblastne`i, novi muèitelji? ... Jezus izvaja revolucijo srca, ne sistemov. ... In taka revolucija ne zahteva `rtev. Èe preliva solze, so to samo solze kesanja nad lastnimi sla- bimi deli in nesposobnostjo, da bi svojo revo- lucijo `iveli.6 Evangelij ni politika in ni ga mogoèe poistovetiti z njo, saj ga vidne oblike èloveške civilizacije nikoli ne zajamejo v nje- govem bistvu; vedno sega dlje. In èe ga poisto- vetiš z neèim svojim, èe narediš iz njega oka- menino, privatno ustanovo, postane neploden in bo poèasi skupaj s teboj zamiral.7 Zgled kritike, ki ga je tri stoletja pred Val- desom s svojim `ivljenjem dal sveti Franèi- šek Asiški, je drugaèen: brez besed in brez na- silja nad drugimi je sam na sebi kritika vsega, kar ni evangeljsko, tudi razvad, ki so se med redovniki, duhovniki in predstavniki Cerkve namno`ile v srednjem veku. Podobno kritiko, preprièljivo predvsem zato, ker je bila pod- prta z `ivljenjem, so bili v (španski) Cerkvi sposobni na svojevrsten naèin dati mnogi: Ignacij Lojolski, Janez od Kri`a, Terezija Ávil- ska, èeprav je odmevnost in sprejetost njihove misli mnogo veèja danes, kot je bila tedaj; kri- tiko, ki jo je Terezija Ávilska v delu Pot po- polnosti zapisala o verskih vojnah kralja Filipa II., je cenzura izbrisala iz besedila. : 2 )B7 0C. && E0.'3 ' /'F, $ Dialog o kršèanskem nauku je katekizem v obliki pogovora, v katerem Juan de Valdés predstavi svojo vizijo kršèanstva, ko razmiš- lja o temeljnih temah kršèanske vere8. Avtor izbere tri osebe: duhovnika Antronia, ki je brez osnovne teološke izobrazbe in zato slab kate- het; uèenega redovnika Eusebia, ki pogovor zapisuje v prvi osebi in ki `eli Antronija pri- peljati do spoznanja; in nadškofa Granade, Pe- dra de Albo, ki je avtorjev alter ego. V Antro- niju nam avtor razkrije stanje v Cerkvi, v uèe- nem redovniku, ki `eli pomagati k spoznanju, bi lahko prepoznali Erazma Rotterdamskega, s katerim je imel Valdés neposredne stike9, Pe- dro de Alba pa je verjetno sodil tako kot nadš- kofa Sevilje in Toleda med privr`ence Erazma. Podoba Cerkve v Dialogu o kršèanskem nauku10 v nekaj izstopajoèih toèkah: 1. Cerkveni dostojanstveniki niso pravi kristjani. Antronio vpraša Eusebia: ... s kakšnim mo- tivom je gospod nadškof prevzel polo`aj v tej cerk- vi, glede na to, da je takšen, kot je, tako dober èlovek, tako nelakomen, brez ambicij in dru- gih razvad, tako — pravi kristjan? Usoda se je s Juanom de Valdesom ironiè- no poigrala: ko se je po izidu knjige zaradi inkvizicije umaknil iz Španije in se zatekel v Italijo, je dobil in sprejel slu`bo pri najviš- jem cerkvenem dostojanstveniku, pape`u, in to po posredovanju brata Alfonsa, ki je tega istega pape`a, da bi ubranil èast cesarja, ostro napadal. 2. Nepouèenost duhovnikov o bistvu kršèan ske vere, splošna neukost in odgovornost cerkvenih dostojanstvenikov pri tem. Sicer hvalevredno izvajanje kateheze11 ima temeljno pomankljivost: duhovšèina je ne- pouèena o bistvu kršèanske vere. Antronio hvale`no sprejema nadškofove razlage o krstni obljubi, o besedilu vere, o poteku zgodovi- ne odrešenja, ki je v pravem èasovnem in lo- giènem zaporedju ne pozna, saj je o njej slišal le iz posameznih pridig. Prosi za Erazmove spise, ki ne smejo biti v latinšèini ampak v ljudskem jeziku, v romance, in za druge pouè- ne knjige ter obljubi, da bo pridno bral in se pouèil o stvareh, ki bi jih moral vedeti: Antronio: Èeprav nisem bil nikoli navdušen nad študijem, bom od zdaj naprej bolj. <      ! # Nadškof: Kako pa to, da niste radi študi- rali? Antronio: Po pravici vam bom povedal. Pra- vijo, da hvalimo samo tisto, kar dose`emo. In ker sem jaz glede študija dosegel zelo malo ali skoraj niè, nisem mogel biti navdušen nad njim. ¡...¿ Kako, menite, da bi se lahko èlovek kot jaz, ki jih šteje `e èez petdeset, zaèel uèiti slov- nico? Nadškof: Kako, ali ne znate niè latinsko? Antronio: Èisto malo sem se jo nauèil, ko sem bil deèek, a sem potem pozabil. Nadškof: Kako so vas pa potem posvetili v mašnika? Antronio: Povedal vam bom: ko sem bil fant, sem postal redovni brat; in ker sem imel lep glas ter sem bil primerne starosti, so me pos- vetili v mašnika, èeprav nisem znal latinsko, še brati skoraj nisem znal, saj kot veste, redov- nikov ne sprašuje škof, ampak njihovi predstoj- niki — in tako sem med drugimi postal mašnik tudi jaz. Potem sem ne vem zakaj pustil redovno obleko, no, tudi zato, ker se tam nisem dobro poèutil. Bolj ko se pogovor razvija, bolj zavzeto Antronio sprašuje, komentira in dodaja svoje lastne izkušnje, do ironiènega komentarja ene od nadškofovih izjav: ko se pogovarjajo o veri, upanju in ljubezni in ko nadškof predlaga, naj bi vsak dru`inski oèe sam pouèil svoje- ga otroka o teh skrivnostih, èe pa ne zna, naj bi poiskal koga, ki bo otroka o njih pouèil, Antronio reèe: Seveda, niè la`jega. Za vsakim vogalom boste našli koga, ki bo znal ali hotel to storiti in povedati! Kritika, ki jo v tej toèki izreka Juan de Valdés, je ne le upravièena ampak tudi pre- <     Juan de Juni: Kri`ani, polihromiran les, 1560-ta leta, samostan sv. Katarine, Valladolid.    " prièljiva, saj se je zavedal, kako potrebno se je vrniti k izvirno zapisani Bo`ji besedi, pred- vsem k Novi zavezi in pismom svetega Pa- vla, za kar je bilo znanje hebrejšèine, gršèine in latinšèine neizogibno. Podatek, da je na univerzi v Alcalá de Henares poslušal pre- davanja iz gršèine, je zanesljiv, po vsej ver- jetnosti pa je poslušal tudi predavanja iz he- brejšèine, saj se je kasneje pokazalo, da jo dobro pozna. 3. Negativen odnos Cerkve do `ensk. Nadškofove besede, naj pri maši vsako nedeljo in ob praznikih vsi ljudje zvesto po- slušajo berila in evangelije ter se o njih nato pogovarjajo, Antronia presenetijo in prestra- šijo: Kako, tako malo cenite berila in evan- gelije, da `elite, da se o njih jih pogovarjajo celo otroci in `enske? ... To je tako novo in tako nesmiselno! V bran `enskam, ki so molivke in slu`ab- nice Cerkve, se je v delu Pot popolnosti po- stavila tudi Terezija Ávilska. Krivièno se ji zdi, da jih inkvizicija sumnièiti za vsako ma- lenkost in da so voditelji Cerkve `enskam zaprli skoraj vsa vrata, da celo kreposti ne morejo v miru razvijati, ne da bi to takoj vzbudilo sum v oèeh sodnikov; opozarja, da Kristus ni zavrnil `enske dru`be, da so bile `ene njegove sodelavke in da je v njih na- šel prav toliko ljubezni kot v moških, vere pa še veè, vsaj v svoji materi Mariji, ki je bila tudi `enska. Seveda je cenzura to kritiko Te- reziji izbrisala iz besedila.12 Èrtala ji je tudi interpretacijo dela oèenaša13, saj se Terezi- ja kot `enska, kot potomka “novih kristja- nov”, kot redovnica z mistièno izkušnjo in kot ustanoviteljica `enske skupnosti, ki se je posveèala strah vzbujajoèi notranji mo- litvi, sploh ne bi smela spušèati z izobra`en- ci, teologi in inkvizitorji v polemièno raz- pravo o molitvi! Pa vendar je to storila in se postavila ob bok moškim uèiteljem du- hovnosti 16. stoletja. 4. Prejemanje zakramentov iz navade. Juan de Valdés spregovori o vsesplošnem prejemanju zakramentov iz navade, in sicer med duhovniki, ter o nepotrebnosti zakra- menta sprave, èeprav svetuje, naj ga vernik opravlja, èe `e Cerkev tako zapoveduje. Tema odpušèanja grehov je bila “nevarno” podroèje: cenzura je Tereziji Ávilski dvakrat zapored èrtala v besedilu knjige Pot popolnosti misel, da je Bo`je odpušèanje zastonjsko in da Bog èloveku odpušèa zaradi svojega usmiljenja, saj je bilo to preveè blizu luteranskemu pre- prièanju, da je dovolj vera, brez del. 5. @ivljenje v uboštvu? Vrsta napak in zlorab v Cerkvi, prazni for- malizem, zunanje izra`anja vernosti in golo izpolnjevanje dol`nosti brez notranjega po- globljenega èutenja je rodilo potrebo po vr- nitvi k pristnemu prvotnemu kršèanstvu, k idealu `ivljenja, ki temelji na veri in izvrše- vanju resniènih del usmiljenja, èesar cerkveni dostojanstveniki in duhovniki niso v zadostni meri `iveli. Vrniti se k pristnemu kršèanskemu duhu je pomenilo razmisliti tudi o `ivljenju v uboš- tvu. Tega podroèja se kritièno dotakneta oba brata Valdés. : < 3= ' Lactancio kot alter ego Alfonsa de Valdesa v delu Dialog o tem, kar se je zgodilo v Rimu razmišlja: Prav zares sem bil velikokrat in sem še zdaj tako zbegan, da ne vem, kaj naj si reèem. Po eni strani vidim, da Kristus hvali uboštvo in nas vabi s popolnim zgledom, naj mu sledimo, po drugi strani pa vidim, da pri veèini njego- vih slu`abnikov ne moremo nobene svete ali pos- vetne stvari doseèi brez novcev: za poroko, denar, za svete posvetitve, denar, za spoved, denar, za obhajilo, denar. Tudi zadnjega maziljenja vam ne bodo dali, èe ne za denar, zvonovi ne bodo zvonili, razen za denar, v cerkvi vas ne bodo <      # # pokopali, razen za denar, ne boste slišali ma- še v èasu prepovedi, razen za denar — tako da se zdi, da je raj zaprt za tiste, ki denarja ni- majo. Kaj se to pravi, da se bogatega pokopa- va v cerkvi in revnega na pokopališèu? In da bo- gati vstopa v cerkev v èasu prepovedi, revnemu pa se vrata pred nosom zapre? Da se za boga- te opravljajo javne molitve, za revne pa niti v mislih? Je Jezus Kristus `elel, naj bo njegova Cer- kev bolj naklonjena bogatim kot ubogim? Zakaj nam je predlagal, naj `ivimo v uboštvu? Poleg tega se bogati lahko poroèi s sestrièno ali sorod- nico in revni ne, èeprav bi mu šlo za `ivljenje; bogati jé meso v postu in revni ne, èeprav so ribe zanj drage kot `afran; ¡...¿ V Dialogu o kršèanskem nauku Juan de Valdés razkrije stanje glede odnosa do imetja in uboštva v Cerkvi v pogovoru med Antro- niem in nadškofom: Antronio: ... kaj pravite o peti zapovedi, o izroèanju desetine in dajatev? Nadškof: Kaj naj vam reèem? Niè. Antronio: Kako niè? Nadškof: ... Bog daj, da bi s tako vnemo in zvestobo, kot od ljudi zahtevamo, da nam izro- èajo desetino in dajatve, uèili ljudstvo kršèanski nauk! Èe bi to bilo tako, vam zatrdim, da bi bili vsi svetniki. Antronio: Torej se vam ne zdi prav, da du- hovšèina pobira svoj dohodek? Nadškof: Ne pravim, naj ga ne pobira, pra- vim pa, da bi morali z denarjem storiti, kar smo dol`ni, in ne, kar poènemo ... vem, da je bil sveti Pavel veliko boljši kakor kdor koli izmed nas, zaradi èesar bi toliko bolj upravièeno zahteval desetino in še desetino, pa veste, da je bila nje- gova skromnost tako velika, da zato, da ne bi bil nikomur v breme in da se ne bi zdelo, da zaradi plaèila oznanja Jezusa Kristusa, niko- li ni prenehal delati , ne podnevi ne ponoèi, in si je torej s svojimi lastnimi rokami zaslu`il hra- no zase in za tiste, ki so ga spremljali ... Èe torej upoštevamo to, ne reèem, da je slabo, da pre- jemamo dohodek, ampak da je dobro in pra- vièno, da tisti, ki nam ga dajejo, od nas dobijo tisto, za kar so nam ga dali, torej nauk; èe pa oni od nas tega nauka ne dobijo, verjemite mi, da nismo vredni dohodka, ki nam ga dajejo. Za dohodek pa jim nismo dol`ni dati samo nau- ka, ampak denar porabiti za tisto, za kar `e- li Cerkev, da ga porabimo ... za revne , ne pa za posvetne in veè kot svetne stvari. Postava glede imetja in lastnine je dana za vse enako: Lastnine drugega ne boš jemal, niti si je ne boš krivièno prisvajal. Ne `eli lastni- ne drugih, da bi jo nepotešeno imel. Dopolnje- na pa je v Kristusu in od èlovekove ljubez- ni do Gospoda je odvisna velikodušnost od- govora na Hodi za menoj. Bogati mladeniè jo je imel dovolj za izpolnjevanje postave, a premalo za `ivljenje v uboštvu, za popolnost, h kateri je povabljen vsak èlovek (prim. Mt 19,1-22), zave`ejo pa se ji tisti, ki so se odloèili slediti Kristusu od blizu, v `ivljenju po evan- geljskih svétih. Imeti moè in polo`aj je skušnjava, ki ji ma- lokdo ne podle`e: starozavezni Samuel ji ni, njegova sinova pa sta `e zaèela grabiti bogas- tvo in izkorišèati svoj polo`aj. Tudi Pavel ji ni podlegel, zato ga nadškof postavi za zagled Antroniu. Sami namreè veste, kako nas morate posnemati: kajti nismo med vami `iveli neu- rejeno, tudi nismo zastonj jedli kruha pri ni- komer, ampak smo trudoma garali noè in dan, da ne bi bili v breme komu izmed vas ¡...¿ sami se vam postavimo za zgled, ki naj bi ga posne- mali. Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noèe delati, naj tudi ne jé (2Tes 3,10). Kdor pa dela, je vreden svojega plaèila. Skušnjava se skriva v preveliki skrbi za zaslu`ek, ki se lahko sprevr`e v pohlep in èloveka tako nave`e na bogastvo, majhno ali veliko, da postane slep za vse drugo: Spet dru- gi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo sli- šijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in po`elenja po drugih stvareh se prikradejo va- <        $ nje in jim zadušijo besedo, tako da postane ne- rodovitna (Mr 4,18-20). Tak èlovek bo premi- nil s premo`enjem, ki premine (prim. Lk 12,15), in tudi krivice bo sposoben povzroèati zaradi bogatenja: Bogataši, razjokajte se in tar- najte zaradi nesreè, ki prihajajo nad vas. Va- še bogastvo je preperelo in vaša oblaèila so po`rli molji. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo prièala zoper vas ter razjedla vaše meso kakor ogenj. ... Glejte, plaèilo, ki ste ga utajili delavcem, ki so po`eli vaša polja, krièi — in klici `anjcev so prišli do ušes Gospoda. ... Razkošno ste `iveli na svetu, naslajali ste se in za dan kla- nja zredili svoja srca (Jak 5,1-6). Sveti Pavel predlaga, naj bo èlovek zadovoljen z najnuj- nejšim. Nièesar namreè nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo nièesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo `ive` in ob- leko. Tisti pa, ki hoèejo obogateti, padajo v skuš- njavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive `elje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in unièenje. Korenina vsega zla je namreè pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proè od vere ... (1 Tim 6,6-10.17). V razmišljanju svetega Ignacija Lojolskega o treh vrstah ljudi, ki se vsaka na svoj naèin odzove na bogastvo in navezanost nanj, lahko naj- demo svoje mesto in presodimo stanje svo- jega duha (DV 150-155). Nadškof opozori Antronia, da je pomem- bno predvsem to, èému se pridobljeni denar nameni in kako se porabi; pod vprašaj ne po- stavlja pridobivanja materialnih sredstev, saj je razumljivo, da so — tudi danes — doloèena gmotna sredstva potrebna za zagotavljanje nor- malnega razvoja in izvajanje cerkvenih dejav- nosti. Razlogov za to pomoè je dovolj: Cerkev opravlja v dru`bi pomembno poslanstvo; poleg strogo verskega opravlja še vzgojno-izobra`eval- no, socialno-karitativno in umetniško-varstveno delo. Nobena pomembnejša ustanova ali orga- nizacija se dolgoroèno ne more vzdr`evati samo s prostovoljnim delom svojih èlanov. Potrebu- je tudi trdnejša in stalnejša sredstva, s kateri- mi zagotavlja gmotno osnovo (stavbe, opremo) in pravièno plaèuje delo svojih uslu`bencev. ... Poleg tega se je predvsem v Evropi uveljavila po- moè, ki jo Cerkvi daje dr`ava. Ker se je v zgo- dovini nemalokrat zgodilo, da so razne revolucije odvzele Cerkvi premo`enje, ki so ji ga dali ver- niki, je precej cerkvenega premo`enja prešlo v dr`avno last. Sodobna dr`ava se zaveda, da Cer- kev v veliki meri bla`i socialne stiske ljudi ter jih duhovno in moralno vzgaja. Zaradi vsega tega je torej pravièno, da tudi dr`ava prispe- va primeren dele` k financiranju cerkvenih de- javnosti.14 Nadškof: ... Za dohodek pa jim nismo dol`- ni dati samo nauka, ampak denar porabiti za tisto, za kar `eli Cerkev, da ga porabimo ... za revne , ne pa za posvetne in veè kot svetne stvari. Antronio: Kar se mene tièe, mi Bog ne bo mogel oèitati niè glede tega. Nadškof: Kako da ne? Antronio: Ker vsaj za igre, neumnosti in po- dobno ne zapravljam svojega denarja kakor ti, o katerih govorite. Nadškof: Za kaj pa ga potem zapravljate? Antronio: Za to, da kar najbolje ohranjam svojo èast in èast sorodnikov, kot to gre osebi, ki ima kot jaz svoj dohodek in ugled. Nadškof: In s tem ste zelo zadovoljni? Antronio: Seveda, brez dvoma. Zakaj ne bi smel biti? Nadškof: Zato, ker vam dohodka ne dajo, da bi ga porabili za te stvari, ampak v èast Bo`jo in v èast njegove Cerkve; zato ne morete biti zelo zadovoljni. Antronio: Kako, v èast Bo`jo? Nadškof: Tako, da delate to, kar Bog `eli; nièesar se ne veseli bolj kot tega, da èlovek iz- polnjuje njegovo voljo; in to je temeljno in vi in jaz in vsi bi to morali spoštovati; in v skla- du s tem moramo trošiti, kar imamo. Antronio: To je dobro. In v èast Cerkve? Nadškof: Tako, da smo ji vedno in v vsem poslušni; èe nam torej Cerkev narekuje, da po- <      # rabimo svoj dohodek za revne in pomoèi potreb- ne, smo dol`ni to storiti in storimo v njeno èast. Se vam ne zdi, da bi zelo èastili Boga in nje- govo Cerkev, èe bi bilo med kristjani toliko lju- bezni in usmiljenja, da bi tisti, ki kaj imajo, nikoli ne dopustili, da bi trpeli pomanjkanje tisti, ki so revni? Antronio: Ja, gotovo; a res ne vem, zakaj mora Boga te`iti, èe porabim svoj dohodek za to, kar sem vam prej omenil. Nadškof: Èe tega ne veste, vam `elim jaz povedati. Poglejte, za Bo`jo voljo! Èe bi vi poslali na sejem v Medino del Campo vašega slu`ab- nika s sto tisoè maravedijev, za katere bi mu na- roèili, naj jih porabi za to, kar bi potreboval in za nekatere stvari, za katere bi mu vi naroèili za vaše namene, ne bi bili veseli, èe bi vse storil po vaši volji? Antronio: Seveda, brez dvoma. Nadškof: In èe ne bi izpolnil vaše volje in bi zapravil tisti denar za nekaj, kar bi mu paè padlo na pamet, predpostavljajmo, da bi bilo kaj dobrega, kaj bi mu storili? Antronio: Zahteval bi, da mi vrne denar in poleg tega bi ga po svoji presoji kaznoval. Nadškof: Dobro ste odgovorili in kot sem `elel; ko ste tako dobro odgovorili, mi zdaj po- vejte, ali ni tudi vas poslal Bog na sejem tega sveta? Antronio: Je poslal. Nadškof: In vam ni dal sto tisoè marave- dijev dohodkov, ali veè, da jih porabite, za kar je potrebno in za kar vam on uka`e? Antronio: Je dal. Nadškof: In èe vi ne porabljate veè vaših do- hodkov za tisto, kar Bog `eli, ampak za vzdr- `evanje vaše èasti in èasti vaših sorodnikov, se vam ne zdi, da vas bo Bog pravièno kaznoval, kot ste rekli, da bi vi kaznovali vašega slu`abnika? Antronio: Zdi se tako; ampak meni Bog daje dovoljenje, da si vzamem zase potrebno — in meni se zdi moja èast in èast mojih sorodnikov zelo temeljna stvar — torej sem upravièen po- rabiti, kar za to potrebujem. Nadškof: Èému vi pravite, povejte, èast? Antronio: @iveti v taki blaginji in veljavi kot `ivijo osebe, ki imajo enak ugled in dohodke kot jaz. Nadškof Antroniu pove, kaj zares pomeni èast in kje se zaène izkorišèanje polo`aja; kot primer mu navede nadškofa Fernanda de Ta- lavero, ki ni hotel izkoristiti svoje visoke cerk- vene slu`be, da bi z bogato doto dobro po- roèil svoji sestri. Menil je, da cerkveni doho- dek ni namenjen vzdr`evanju posvetne èasti, zato jima je dal toliko dote, kot se jo je da- jalo sirotam, to je trideset tisoè maravedijev vsaki. Antronio skuša nadškofa preprièati, da je to vendar ekstremen primer, ko pa mu od- vrne, naj bi se po njem vsi zgledovali, ga An- tronio zaprosi za nasvet, kako naj prav po- rablja svoje dohodke: Nadškof: Preberite si v Svetem pismu, kjer Bog na veliko mestih razlaga glede tega svojo voljo in delajte v skladu s tem, kar boste pre- brali. Antronio: Èému pravite Sveto pismo? Nadškof: Bibliji, Stari in Novi zavezi, kjer nam Bog ne priporoèa drugega kot trošiti de- nar za pomoèi potrebne, drugih stvari pa ne vi- dim, da bi omenjal; ne omenja jih, ker mu je samo ta všeè. In èe bi vsi spoštovali samo to, vam zatrdim, da bi se trudili pustiti naš spomin v nebesih, ne na zemlji. Nadškof še zatrdi, da v njegovi nadškofiji nihèe ne bo s podkupnino15 ali zaradi nje posveèen v mašnika in da ne bo posveèen nihèe, ki ne bi znal latinsko in bi ne vedel, kaj bere. Problemu èasti posveèa tudi Terezija Ávil- ska v delu Pot popolnosti veliko pozornosti, saj je èast poglaviten vzrok za zlo v samo- stanih, ker onemogoèa `ivljenje v skupnosti in napredek v kršèanski popolnosti. Èast je pri Tereziji veèplasten pojem: navezuje se na visok dru`beni polo`aj, na nadrejeno slu`bo, pripadnost pomembni dru`ini, navezanost <         na bogastvo in udobje, navezuje pa se tudi na “èistost krvi” (limpieza de sangre) “starih kristjanov” (cristianos viejos), ki jim Terezija tako kot brata Valdés po krvi sicer ni pri- padala, ker je bila potomka spreobrnjenih judov, pripadala pa jim je po milosti. Svojim sestram, majhni skupnosti v samostanu San José, Terezija zapiše, da mora biti naša èast, drage sestre, slu`iti Bogu, s èimer poka`e, da je našla èast v dru`beni ne-èasti in da je pre- segla okvire tedanjega pogleda na dru`bo, saj se je s kritiko glede èasti postavila v bran razredu, ki je bil zaradi “neèiste krvi” potis- njen na rob dru`be.16 7    - D Delajte vse in dr`ite se vsega, kar vam re- èejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreè, pa ne delajo. Ve`ejo te`ka bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom noèejo premakniti. ... radi imajo èastno mesto na gostijah, prve sede`e v shodnicah ... Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino /.../, opustili pa ste, kar je v po- stavi pomembnejše: praviènost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opu- stiti. ... Gorje vam, pismouki in farizeji, hinav- ci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se <     Domenikos Theotokopoulos, imen. El Greco: Toledo v nevihti, o./pl., ok. 1597, Metropolitanski muzej, New York.  # na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaš- kih kosti in vsakršne neèistosti. ... Kaèe, gad- ja zalega! Kako boste ube`ali obsodbi na peklen- sko dolino? (Mt 23,3-33) Ko je Kristus stal pred pismouki in farizeji in jim izrekal te besede, jih je izrekal tudi vsem tistim predstavnikom svoje Cerkve, ki bodo/so prišli za njim in jih bodo/so jih bili upravièeno dele`ni. Trplje- nje v Getsemaniju in na Golgoti je bilo da- rovano tudi zanje. In nedeljsko jutro je tudi zanje. O tem, v kolikšni meri je vsak posa- meznik hodil za svojimi naèrti in jih opra- vièeval v Bo`jem imenu bo sodil Sodnik bo sodil. Po besedah, da se bo veliko terjalo od ti- stega, ki se mu je veliko dalo, bo te`a obsod- be posameznika odvisna od števila talentov, ki so mu bili darovani, in od odgovornosti nalog, ki so mu bile zaupane. Ko bi Kristusove besede svojim stanov- skim kolegom izrekel eden izmed pismoukov ali farizejev, bi bila predstava ironièna. Kdor pa do te mere poni`en sprejme Bo`jo voljo, da v ljubezni dá celo svoje `ivljenje v odre- šenje za mnoge, je upravièen izreèi kritiko. In je preprièljiv. Lahko v preprièljivosti, podprti z `ivljenjem, išèemo razloge za to, da je v da- našnjem èasu odmevnost Terezije Ávilske, Ja- neza od Kri`a, Ignacija Lojolskega veèja kot odmevnost bratov Valdés? Ali je razlog v tem, da so se Terezija Ávil- ska, Janez od Kri`a, Ignacij Lojolski odloèili za pot v notranjo poglobitev v zavesti, da so podrejeni Cerkvi, kot je bil Kristus podre- jen postavi? In inkvizicija je bila sito, ki so ga znali obrniti v dobro, saj jim je slu`ila kot najboljši preizkusni kamen. Ostali so zno- traj Cerkve in morda prav zato v èasu svo- jega `ivljenja niso zbujali takšne nalezljive simpatije, kot jo je po Evropi zbujal Juan de Valdés. Za svoje vztrajanje v Cerkvi in za pri- zadevanje po prenovi so bolj kot simpatijo do`ivljali poni`anja, nasprotovanja in pre- ganjanja. Veliko poguma je potrebovala Te- rezija Ávilska, da je odkrito napadla inkvi- <     zicijo zaradi prepovedi številnih knjig z du- hovno vsebino, in veliko iznajdljivosti, da je kritiko ovila v tako globoko in prefinjeno iro- nijo, da je cenzorji niso zaznali: iz besedila knjige Pot popolnosti ji niso èrtali na primer kritiènih besed o sistematiènem sumnièenju inkvizicije in posplošenih sodbah cerkvenega sodišèa, ki mu je Terezija zmanjšala ali iznièila veljavo tudi s sklicevanjem na edinega naj- višjega Sodnika, ki je Bog.17 Juan de Valdés spregovori v svojem delu tako kot Terezija Ávilska o `ivljenju po evan- geljskih svetih18 — a svetnica gre še korak na- prej: reformacija jo poleg vsega drugega vzpodbudi, da zares zaène tudi z osebno pre- novo in s prenovo kršèanskih skupnosti. Ne ustavi se samo pri kritiki navad in razvad svojega èasa, pri kritiki stanja v samostanih in v Cerkvi, ampak se vpraša, kaj ona sama znotraj Cerkve lahko prispeva k izboljšanju razmer: “Ugibala sem, kaj bi paè mogla storiti za Boga; in domislila sem se, da naj bi zla- sti `ivela za redovniški poklic, ki mi ga je po- delil Bog, in da bi se kar se da strogo dr`ala redovnih pravil.”19 Zvestoba v izpolnjevanju postave preide v zvestobo evangeljskim svétom, kakor zapiše v delu Pot popolnosti: “ ... odloèila sem se, da storim to malo, kar lahko storim in je odvisno od mene, in sicer da izpolnjujem do najveèje mo`ne mere evan- geljske svéte.”20 In ko spozna, k èemu je po- klicana, se `enska krhkega zdravja, a velikega zaupanja v Boga pogumno odpravi na pot in kljub brezpravnosti, kljub nenehnemu strogemu nadzoru inkvizicije in nepresta- nemu nasprotovanju vztrajno uresnièuje na- logo, ki ji je bila dana. Podobno kot Janez od Kri`a ali Ignacij Lojolski. Morda je prav to poni`no vztrajanje zno- traj Cerkve, hkrati pa pogumen boj za zve- stobo Bo`jemu klicu v konkretnih korakih `ivljenja tista moè, ki presega stoletja in zmore odmevati tudi v današnji èas.    <     Literatura: Angel del Río, Historia de la literatura española, Bruguera, Barcelona 1985. Francisco Rico, Historia y crítica de la literatura española, Editorial Crítica, Barcelona 1980. Juan de Valdés, Diálogo de doctrina cristiana, Editora Nacional, Madrid 1979, spremna beseda Miguel Jiménez Monteserín. 1. V glavnem mestu vizigotske Iberije, v Toledu, je bil leta 400 koncil; na kulturnem podroèju je vplivno deloval seviljski škof, sv. Izidor (560-636). 2. Cerkveni zbor v Tridentu je leta 1545 sklical naslednji pape`, Pavel III.; skupnega jezika s protestanti in cerkvene enotnosti koncil ni mogel doseèi, postavil pa je temelje za spremembe v Cerkvi. 3. Alfonso de Valdés, Diálogo de las cosas acaescidas en roma, 86, ed. de José F. Montesinos, La lectura, Madrid 1928. 4. Karel V. je bil po materi vnuk katoliških kraljev in španski kralj Karel I. 5. Zgodovina kršèanstva, Ognjišèe in DZS, Ljubljana 1992. 6. Carlo Carretto, Bog, ki prihaja, Ljubljana 1976. 7. Carlo Carretto, Bog, ki prihaja, Ljubljana 1976. 8. Spregovori o besedilu vere, desetih zapovedih, blagrih, glavnih grehih in milostih (darovih Svetega Duha), o cerkvenih zapovedih, molitvi oèenaša, o veri, upanju in ljubezni ter o zgodovini odrešenja. 9. Ohranjena so tri pisma, ki jih je Erazem pisal Valdesu: v enem od teh, z datumom 21. marec 1529 Erazem èestita Juanu, da je uspel ube`ati vsem nevarnostim, ki so mu pretile po izdaji Dialoga o kršèanskem nauku, ki je zagledal luè sveta 14. januarja 1529, v èasu vedno moènejšega nasprotovanja Erazmu v Španiji. 10. Vsi citati iz: Juan de Valdés, Diálogo de doctrina cristiana, Editora Nacional, Madrid 1979. 11. Juan de Valdés omenja, da je katehezo ukazal na svojem ozemlju López Pacheco, markiz Villene in vojvoda Escalone, na èigar dvoru je Juan nekaj èasa bival in na kogar se v uvodu in zakljuèku Dialoga obraèa Eusebio. 12. Santa Teresa de Jesús, Camino de perfección, Edit. de Espiritualidad, Madrid 1983. 13. Santa Teresa de Jesús, Camino de perfección, Edit. de Espiritualidad, Madrid 1983. 14. Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, Dru`ina, Ljubljana 2002 (471, 479). 15. Ker pojem podkupnina v sodobnem èasu in prostoru ni poznan, saj `e dolgo ni veè naèin doseganja ciljev, za katere posameznik nima osnovnih pogojev, bo potrebno pogledati, kaj o tem uèi SSKJ. 16. Santa Teresa de Jesús, Camino de perfección, Edit. de Espiritualidad, Madrid 1983. 17. Santa Teresa de Jesús, Camino de perfección, Edit. de Espiritualidad, Madrid 1983. 18. Ko nadškof spregovori o `ivljenju po evangeljskih svetih, ga Antronio najprej zavrne: Gospod, ali ne vidite, da so to le nasveti? ... To je samo za popolne. ... Vsi kristjani torej, ki smo prejeli Kristusov nauk, moramo biti sveti? ... Ne verjemite tega. ... Kdo vam je to rekel?, nato pa mu pritrdi: ... pogrezniti bi se moral in se znova roditi ... Bog me obvaruj, v kakšni slepoti `ivimo, v kakšni temi, celo tisti, ki se imamo za luè sveta in za sol zemlje! ... èe boste še dolgo govorili z menoj, bom postal nov èlovek ... ta vera zelo ozka in zelo malo jih je, ki tako izpolnjujejo zapovedi). 19. Sveta Terezija Ávilska, Lastni `ivljenjepis, Karmel Sora 1998, 32/9 (str. 209). 20. Santa Teresa de Jesús, Camino de perfección, Edit. de Espiritualidad, Madrid 1983, 1/2 (str. 51)