Po asfaltu do Podlipe Gremo na počitnice Logaški pihalci navdušili Poslovni zajtrk z županom "V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI" -SMEMO IN MORAMO SE ZAŠČITITI Spoštovani občanke in občani! Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč za zdravje in življenje ter varnost imetja. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbijo občine. V bivalnem in delovnem okolju jo organizirajo in usmerjajo zaupniki za civilno zaščito. V ta namen lokalne skupnosti organizirajo svetovalno službo, ki jo opravljajo prostovoljci, zlasti psihologi, sociologi, socialni in zdravstveni delavci ter drugi strokovnjaki s področja zaščite in reševanja. Tako boste našli napisano bodisi v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na uradnih spletnih portalih inštitucij, ki se ukvarjajo z zaščito, reševanjem in pomočjo. Pa ste prepričani, da bi se znali sami zaščititi, da bi vedeli, kako se obnašati v določeni izredni situaciji, morebiti naravni nesreči, vojnem stanju, požaru v domačem okolju? Pred dvema letoma smo v štabu Civilne zaščite in strokovni službi za zaščito in reševanje na Občini Logatec objavili serijo sedmih preventivnih člankov, izvedli smo gledališko predstavo na temo »Nič nas ne sme presenetiti«, nagradno igro in še bi lahko naštevali. Veliko potrebo po utrditvi odpornosti lokalnega okolja - prebivalstva smo začutili neposredno že med poplavami leta 2010, še bolj pa po žledu v 2014. Da nismo kaj dosti pripravljeni oz. da nas pretekle slabe izkušnje ne izučijo, smo doživeli tudi v vetrolomu, decembra 2017. Pojavljajo se venomer enake napake ter neprilagojenost. Občanom smo enote za zaščito, reševanje in pomoč (gasilci, jamarji, kinologi, bolničarji, nujna medicinska pomoč, tehnični reševalci Civilne zaščite, taborniki, skavti, študenti, vremenarji, potapljači, komunikacije, štabne službe, občinska uprava, komunalni delavci itd.) na voljo za vse možne izredne dogodke, ki jih ocenjujemo kot možne v našem okolju in za katere se nenehno urimo in pripravljamo. Vendar odporno okolje, sploh lokalno, ni odvisno le od števila in usposobljenosti zgoraj naštetih reševalnih služb, ampak predvsem od stopnje ozaveščenosti občanov samih. Poenostavimo zgodbo in ponovimo staro pravilo: bolje preventiva od kurative! Konkretno lahko to pomeni: - občani naj opazujejo okolje, v katerem živijo, in z lastnimi posegi vanj ne slabšajo že tako velikega tveganja za nastanek nesreč, - z načinom življenja naj skrbijo za lastno varnost in varnost bližnjih (naj ne izzivajo nesreče), - z bližnjimi naj se pogovarjajo o nevarnostih in načinih, kako bi reševali nastalo izredno situacijo, - poskrbijo naj, da imajo doma nujno zalogo hrane in vode z daljšim rokom trajanja, - spremljajo naj razne spletne in druge portale, kjer so na voljo informacije o razvoju vremena in le-te posredujejo bližnjim in znancem, če jim lahko s tem preprečijo nastanek škode ali celo življenjsko ogroženost (Facebook stran logaške Civilne zaščite: https://www.facebook.com/zascitaresevanjeLogatec), - strokovnim institucijam (od posameznih enot za zaščito in reševanje, občini, vodjem Civilne zaščite, županu, vodstvom krajevnih ali vaških skupnosti, občinskim svetnikom in dru- Komplet prve pomoči ob nesrečah ali ujmah gim v domačem okolju) naj predlagajo konkretne in izvedljive rešitve za preprečevanje nastanka nesreč ali ublažitev morebitnih posledic le-teh (saj več ljudi več zna), - redno skrbite za udeležbo na kakšnih brezplačnih ali tudi plačljivih usposabljanjih iz uporabe opreme za reševanje, ki jo lahko najdete v domačem okolju (AED, gasilni aparati, priročna sredstva za gašenje), - osvežujte znanja iz prve pomoči, - uporabljajte morebitne brezplačne aplikacije (računalniške), ki omogočajo hitro osvežitev osnovnih znanj iz preprečevanja nesreč (ena izmed teh je uradna državna aplikacija: http://napotki.sos112.si/), - Občina Logatec pripravlja tudi lastni sistem obveščanja občanov z dajanjem napotkov za posamezno nesrečo - vse boste zvedeli pravočasno! Če potegnemo črto pod vsem izpostavljenim, lahko ugotovimo, da bomo odpornost na nesreče in s tem zmanjšanje tveganja za življenje in škodo na premoženju povečali tako, da delamo skupaj: občani za občane! V okviru praznovanja 140-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec bo kar nekaj zanimivih dogodkov. V nedeljo, 8. julija 2018, bo tudi slavnostna parada, ki se bo pred Narodnim domom zaključila v večernih urah z gasilsko veselico. Ob bok temu dogodku bo vodstvo Civilne zaščite izvedlo tudi »Dan zaščite in reševanja«, kjer se bodo na stojnicah predstavile enote za zaščito in reševanje. Med samih večernim gasilskim praznovanjem, bomo izvedli žrebanje nagrajencev in podarili 25 gasilnih aparatov S2 za gašenje v gospodinjstvu, v osebnih vozilih ali celo na kmetijskih strojih. Objavljamo nagradno vprašanje: kaj pomeni oznaka ABC na gasilnem aparatu? Pisni odgovor pošljite na naslov: Občina Logatec, štab Civilne zaščite, Tržaška 50a, 1370 Logatec, s pripisom: »za nagradni kviz 140 - ne odpiraj«. Bodite pripravljeni - naj vas nič ne preseneti! Zbral in uredil: Damjan BARUT, spec. Nam. poveljnika Civilne zaščite Logatec Občina Logatec 2 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 UVODNI IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Zakaj ločevati odpadke? .................................................... str. 5 Po asfaltu do Podlipe..........................................................str. 6 Čebele pritegnile pozornost javnosti ................................... str. 7 Kovaška obrt na Logaškem ne bo izumrla ............................str. 8 Primož Suhodolčan navdušil bralce ..................................... str. 9 Poletni glasbeni festival Logatec ........................................ str. 11 Gremo na počitnice ......................................................... str. 12 Logaški pihalci navdušili ................................................... str. 14 Adoramus v družbi najboljših ............................................ str. 15 Zlata muza tokrat Vesni Arko ............................................ str. 17 KULTURA POSLOVNE STRANI Lanstroff v Logatec z visoko tehnologijo in delovnimi mesti ... str. 21 MED NAMI V Domu starejši Logatec nadgrajujejo izbor storitev ............. str. 25 V Logatcu zbrani najboljši balinarji.................................... str. 26 Logatec gostil mednarodni seminar aikida .......................... str. 27 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 26. 6. 2018 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: IOC Zapolje Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane občanke, spoštovani občani, pred nami so težko pričakovane počitnice, dopust. Oddih bolj potrebujejo starši in učitelji kot ožeti učenci. Nikomur ni lahko, vsi nosimo pretežka bremena svojega ciljnega življenja. Venomer nekaj zahtevamo in posledično drugi od nas. Ne poslušamo se niti se ne slišimo. Za pogovor ni časa, samo hitimo neznano kam. Krhajo se medsebojni odnosi, kvaliteta življenja pada. Koliko časa še, do kam? Iznašli smo »team building«, da bomo bolj povezani, pripadni, kohezivni, skratka, pripravljeni iztisniti iz sebe zadnjo kapljo krvi za uspeh skupine. Nikjer ni omenjena družina, dom, država, čisto okolje, kjer obdelujemo polja in živimo. Človek, robot brez moralnih vrednot, čustev, sočutja, samo številka. Že Primož Trubar je vedel, da morajo ljudje znati brati, pisati, razmišljati s svojo glavo, živeti od znanja in trdega dela. Šele potem je lahko človek svoboden, ustvarjalen, zdrav, srečen. Danes je znanja na pretek, možnosti za zaslužek veliko, ni pa prave Energije, ki bi naredila obrat v smeri človečnosti. V številnih okoljih so posamezniki, kot sta Bojana in Tomo Križnar, ki kažejo, kako se napolni »dvorana«. »Veliki« tega žal nočejo slišati, še manj posnemati. Čudimo se, zakaj majhna udeležba na volitvah, zakaj mladi izobraženi vidijo uspeh v tujini, zakaj bi večinoma pri nas imeli univerzalni temeljni dohodek. Naša družba nima pravega temelja, začeti bo treba vzgajati najmlajše in jim z zgledi kazati pravo pot. Spoštovati pravila, zakone, obveznosti. Ob praznikih izobesiti zastavo in izražati domoljubje, skrb in nadzor za učni uspeh vse šolsko leto. Hotel mama moramo spremeniti v aktivno družino, od najmlajšega do najstarejšega člana skupnosti s prevzemom nalog, katere zmore. Samohranilkam nuditi moralno in materialno pomoč. Med seboj se moramo spoštovati in ceniti vsako delo. Besedi prosim in hvala delata čudeže. To so majhni, a uspešni koraki za mirno življenje. Arhitekt Jože Plečnik se je imel vedno za majhnega, zato je uspel in je danes velik. Ne obupajmo, svetla luč so nam realni ljudje, kot so gasilci, pomagali so nam ob žledu, enako je ob ujmah, kakršna je bila v Črnomlju. Posamezniki v raznih humanitarnih društvih skrbijo za obstoj dostojanstva človeka. V času počitniških dejavnostih razmišljajmo o pomoči in aktivnem sobivanju. Učenci iz Rovt so mi poslali lepe verze, ki jih poklanjam tudi vam: » Imej čas za delo - to je cena uspeha. Imej čas za razmišljanje - to je izvor moči. Imej čas za igro - to je skrivnost mladosti. Imej čas za prijateljstvo - to je pot sreče. Imej čas za sanjarjenje - to je pot k zvezdam. Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo - to je privilegij bogov. Imej čas, da gledaš okrog sebe - prekratek je dan za sebičnost. Imej čas za smeh - to je glasba duše«. Lepe počitnice vam želim in čestitke ob dnevu državnosti. župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 3 I IZ OBČINSKE HIŠE NOVOSTI V SLOPU EVROPSKEGA PROJEKTA KRAS.RE.VITA. ZAVOD znanPje POSTOJNA, javni zavod EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Ogled kotišča navadnega netopirja v Planini Na podstrešju zvonika cerkve svete Marjete v Dolnji Planini nahajamo drugo največjo porodno kolonijo navadnih netopirjev (Myotis myotis) pri nas ter eno redkih v zahodni Sloveniji. Od leta 2004, ko je bil dostop do kotišča trajno zabit, podstreha zvonika ni bila očiščena. Posledično se je na njej nabrala precejšnja količina gvana (netopirjevih iztrebkov), ki pa ga bomo odstranili v okviru projekta KRAS.RE.VITA. Z namenom ogleda stanja kotišča smo v sodelovanju z izbranim zunanjim izvajalcem - Centrom za kartografijo favne in flore -konec aprila po več kot desetih letih prvič odprli dostop in si ogledali podstreho zvonika. Na podlagi videnega bomo pripravili načrt in s tem jeseni omogočili nemoten potek akcije odstranjevanja gvana. Dostop na podstreho zvonika smo po ogledu začasno zaprli. Gvano, ki se je ob odprtju dostopa posulo v zvonišče, smo po končanem delu odstranili. Blaž Blažič Foto: Manuel Werner Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Razcvet na Planinskem polju Dovolj vode v zgodnji pomladi ter obilica sončnega vremena v aprilu in začetku maja so prispevali k trenutno bujnemu razcvetu na Planinskem polju, ki je na travnatih površinah povzročil pravo »eksplozijo barv«. Nekatere rastlinske vrste so letos pričele cveteti prej kot običajno. Tako denimo zaplate nežno modre barve že opozarjajo na cvetočo travniško morsko čebulico (Scilla litardierei) - ciljno vrsto projekta KRAS.RE.VITA, ki običajno cveti šele konec maja oziroma v začetku junija. Poleg nje pa te dni na Planinskem polju lahko opazujemo tudi rumeno cvetoče vodne (Iris pseudacorus) in vijolično cvetoče sibirske perunike (Iris sibirica), bele zaplate poletnih velikih zvončkov (Leucojum aestivum) ter posamezne majske (Dactylorhiza majalis) in mes-nordeče prstaste kukavice (Dactylorhiza incarnata), ki z rdečkastimi cvetovi izstopajo iz zelenila planinskih travnikov. Besedilo in foto: Blaž Blažič OBČINA LOGATEC Spoštovani organizatorji prireditev, mesec september, ko v Logatcu praznujemo občinski praznik, je tik pred vrati. Letošnja slavnostna seja Občinskega sveta Občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj bo v Narodnem domu v Logatcu, in sicer v četrtek, 20. septembra 2018, ob 19. uri. Kot je že tradicija, bo tudi letos Občina Logatec poleg slavnostne seje še dodatno promovirala vse prireditve, ki bodo organizirane v mesecu septembru. Če smo vas v preteklih letih pozivali, da nam posredujete izpolnjene obrazce z napovedjo prireditve/dogodka, vas letos prijazno vabimo, da svoj dogodek napoveste sami, neposredno preko spletne strani www.mojaobčina.si - dogodki. Dogodki bodo tako vidni tudi na spletni strani Občine Logatec in podatke za promocijo dogodkov ob Občinskem prazniku 2018 bomo vzeli neposredno iz koledarja dogodkov. Prosimo vas, da dogodke za september vnesete čim prej, vendar najkasneje do nedelje, 22. julija 2018, do konca dneva. Dogodki, ki bodo najavljeni pozneje, žal ne bodo navedeni v načrtovani promocijski obliki. Veselimo se vašega sodelovanja in vas prijazno pozdravljamo. 4 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 ZAKAJ LOČEVATI ODPADKE? IZ OBČINSKE HISE Ce sodite med tiste, ki so prepričani, da ločevanje odpadkov v gospodinjstvih ni potrebno, ker vsi ločeno zbrani odpadki končajo na istem kupu, ali med tiste, ki ne vidijo smisla v tem, da bi ločevali odpadke namesto nekoga, ki ga za to plačujemo, vam sporočam, da so to le izgovori. Odpadki veliko povedo o človeku, ki jih ustvarja, in so ogledalo današnje potrošniško naravnane družbe. Že otroci v vrtcu znajo povedati, kako se pravilno ločuje odpadke, in vedo, da z zglednim ločevanjem varujemo okolje. Komunalno podjetje Logatec, vrtci, šole, mediji in drugi že leta opozarjamo na to problematiko in ponujamo rešitve, a zatakne se pri nekaterih posameznikih, ki za to nimajo volje. Vsi se še dobro spomnimo časov, ko smo imeli pred hišami in bloki na voljo le en črn zabojnik. Danes je stvar na srečo povsem drugačna. Odpadke se ne vozi več neposredno na odlagališče, temveč se z njimi ravna, kolikor se le da odgovorno, a to je možno le pod pogojem, da se občani in občanke aktivno vključimo v sistem ravnanja z odpadki in zgledno ločujemo na izvoru, torej doma. Žal statistike kažejo, da nam ločevanje v Logatcu ne gre najbolje in kar je še bolj zaskrbljujoče, odpadkov je vsako leto več. Črni zabojniki so polni, saj je v njih kar 44% vseh odpadkov, ki jih ustvarimo. Ločeno zberemo le 56% odpadkov (embalaža, biološki odpadki, papir, steklo, nevarni odpadki ... ). Kot zanimivost naj povem, da v sosednji občini zberejo ločeno kar 83% vseh odpadkov. Torej zakaj ločevati? Odgovor je preprost. Zaradi naše prihodnosti, ki spričo onesnaženja in prevelikega izkoriščanja naravnih virov ne bo takšna, kot bi si želeli. Naravni viri niso neomejeni in čas je, da se ljudje do narave začnemo obnašati spoštljivo. Večina odpadkov je lahko suro -vina in če niso pravilno odloženi, je veliko manj možnosti, da se bodo ponovno uporabili ali reciklirali. Če plastično embalažo odvržemo v črn zabojnik, je treba vključiti plan B, ki pa okolju ni prijazen in ni poceni. Takšne odpadke je treba tran-sportirati do obratov, kjer se mehansko in ročno ločujejo, za kar je potrebna energija, pitna voda in naš denar. Kar ni uporabno oz. preveč uničeno za reciklažo, gre v sežig ali se odloži za vse večne čase. Če v črn zabojnik vržete plastenko, bo najverjetneje končala v sežigalnici, saj bo preveč uničena za reciklažo. S tem ste naravo po nepotrebnem oškodovali za liter nafte. Če v črn zabojnik vržete papir, se le-ta ne bo recikliral, saj je preveč uničen in s tem ste po nepotrebnem poskrbeli, da bo padlo novo drevo. Če v črn zabojnik nepravilno odložite biološke odpadke, bo npr. ogrizek od jabolka prepotoval pol Slovenije, da ga bodo ločili od ostalih odpadkov in poslali na sežig ali pa bo končal na odlagališču, Neprimerno odloženi odpadki kjer ne bo imel možnosti, da se razkroji v kompost, tako kot bi se, če bi končal v zabojniku za biološke odpadke ali kompo-stniku na vašem vrtu. Več v nadaljevanju. Besedilo in foto: Maja Nagode, zunanja sodelavka KP Logatec ***Prispevek izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja KP Logatec. 42 maratonov v 42 dneh S ciljem zbiranja denarnih sredstev za Ustanovo Mali vitez in njene male viteze, osebe, ki so se v otroštvu soočale s težko boleznijo rak, imele operacije in kemoterapije, bo od 25. avgusta do 5. oktobra v Sloveniji potekal špor-tno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh. Tekač Bogomir Dolenc, idejni oče projekta, bo 23. septembra tekel tudi skozi Logatec, kjer ga bomo s športno prireditvijo sprejeli in se tako vključili v dobrodelni projekt. Več o prireditvi bomo zapisali v julij-sko-avgustovski številki Logaških novic. Uredništvo 5 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 I IZ OBČINSKE HIŠE PO ASFALTU DO PODLIPE Spet smo se lahko upravičeno razveselili novega krajšega in lepo urejenega ter asfaltiranega cestnega odseka, ki povezuje Rovte in Podlipo. Nekaj kilometrski del je dobil novo podobo. Do zdaj je bila namreč povezava slaba, saj je cesta ob vsakem nekoliko izdatnejšem dežju postala skoraj neprevozna, vsaj za osebni promet. Želja krajanov, ki stanujejo tu okrog, je tlela že kar nekaj časa. Končno je nastopil tudi čas, ko je ta odsek dobil novo podobo. Dela so gradbeniki opravili že jeseni, nekaj zaključnih del pa še po koncu letošnje izdatne zime. V petek, 18. maja 2018, je bilo tudi uradno odprtje, ki so se ga poleg predsednika KS Rovte Viktorja Trčka in krajanov Rovt ter zaselka Podpesek udeležili predstavniki občine z županom Ber-tom Menardom na čelu ter poslanca Iva Dimic in Andrej Šircelj. Krajši kulturni program so popestrili otroci OŠ Rovte s pevskim vložkom ter župnik Janez Petrič, ki je cesto blagoslovil. Svoj program je dodal tudi izdaten naliv, ki je prireditev pošteno namočil in spravil obiskovalce pod streho Cornove garaže. Želja je seveda le ena. Naj se na cesti vsak obnaša tako, da bo cilj vedno srečen, vožnja prijetna in varna, pa seveda na živali ne smemo pozabiti, saj poteka povezava večji del skozi gozd in mimo travnikov. Metka Bogataj Foto: Andrej Anžur VODICE PRI KALCAH: SPOMINSKA SLOVESNOST PRI SPOMENIKU RUSKIM UJETNIKOM 1914-1918 Ze deveto leto zapored so se 9. maja dopoldne na jasi v Vodicah pri Kalcah ob spomeniku ruskim ujetnikom 1914-1918 zbrali predstavniki Mednarodnega kluba slovanskih rojakov RUSLO, Občine Logatec, Združenja borcev za vrednote NOB Logatec in drugi. Na slovesnosti so spregovorili predsednik društva RUSLO Evge-nij Meleščenko, predsednica koordinacijskega odbora organizacij ruskogovorečih priseljencev v Sloveniji Evgenija Breskvar, logaški župan Berto Menard in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Logatec Vesna Jerina. Slovesnosti se je udeležila tudi prva sekretarka veleposlaništva Rusije v Sloveniji ga. Evgenija Nefedova, ki je izrazila zadovoljstvo, da sodelovanje med obema državama, ki je vzklilo v tistih težkih časih, še vedno traja. S »Pesmi voenih let« nas je v minule čase popeljal harmonikar Valerij. Ruski gostitelji so poskrbeli za skromno pogostitev ob robu gozda. Hvala! Besedilo in foto: Brane Pevec 6 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 AKTUALNO ČEBELE PRITEGNILE POZORNOST DOMAČE IN SVETOVNE JAVNOSTI Za nami je mesec maj, ki je minil v znamenju čebel. To je mesec rojenja in bučanja čebel v drevesnih krošnjah ter veselja čebelarjev ob pogledu na polne sate medu. Letošnji maj pa je za čebelarje še posebej vesel, saj smo 20. maja proslavili 1. svetovni dan čebel v upanju, da prihajajo boljši časi za te koristne živalice. Čebele v naravi igrajo pomembno vlogo tako za človeka kot naravo samo. S svojo aktivnostjo v naravi skrbijo za opraše-vanje rastlin in tako pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane. Čebele so tudi prvi indikator čistega okolja, saj so izredno občutljive na okoljske spremembe, predvsem na onesnaženost s pesticidi. Ker so ponekod po svetu že soočeni z pomanjkanjem čebel, ki bistveno vpliva na proizvodnjo hrane, je zadnji čas, da ukrepamo. Vendar pa je razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila na pobudo slovenskih čebelarjev, le prvi korak v to smer. Želja slovenskih čebelarjev in Čebelarske zveze Slovenije je, da se čebela čim prej razglasi za ogroženo vrsto in se ji končno prizna njen pomen za človeka. 1. svetovni dan čebel smo obeležili tudi v Čebelarskem društvu Logatec, kjer smo skupaj z OŠ 8 talcev na ogled postavili čebelarsko razstavo. Na njej si je bilo moč ogledati različne načine čebelarjenja na Slovenskem, ki so se spreminjali skozi zgodovino, kot tudi nekatere posebnosti, ki kažejo na močno tradicijo čebelarstva. Sem sodijo predvsem panjske končnice kot tudi tipični slovenski čebelnjak in AŽ panji, ki jih je zasnoval Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice. Posebej ponosni smo tudi Antona Janšo, prvega učitelja čebelarstva na dunajskem dvoru, najbolj pa na našo kranjsko sivko, ki smo jo že pred 1. svetovno vojno razposlali po vsem svetu in je tako postala ena najbolj razširjenih vrst čebele. Logaškim čebelarjem so se pri organizaciji in postavitvi pridružili tudi učenci OŠ 8 talcev, ki so pod vodstvom učiteljic Petre Fefer in Maruše Tekavčič pomagali pri postavitvi in koordiniranju razstave. Osnovnošolci so poskrbeli tudi za zanimiv kulturni program na odprtju ter poslikavo panjskih končnic, ki ste si jih lahko ogledali na razstavi. Odprtja razstave so se poleg čebelarjev, učencev in predstavnikov šole udeležili tudi predstavnici mreže zdravih šol in župan Berto Menard, ki je bil tudi med slavnostnimi govorci. Med drugim je napovedal, da bo občina v kratkem postavila občinski učni čebelnjak z namenom promocije čebelarstva in se domačim čebelarjem zahvalil za ohranjanje kranjske sivke, ki jo pesti več težav. Ob koncu programa smo še skupaj zapeli vsem poznano Čebelico Majo in si ogledali razstavo. Največjo pozornost so seveda pritegnile žive čebele v opazovalnem panju, kjer je mogoče videti vse dogajanje v čebelji družini. Člani Čebelarskega društva Logatec se zahvaljujemo čebelarjem, ki so prispevali razstavne predmete, in vsem sodelujočim učencem in učiteljicam za pripravo kulturnega programa in pomoč pri postavitvi čebelarske razstave z upanjem, da smo za čebele navdušili tudi mladi rod. Besedilo in foto: Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 7 I AKTUALNO KOVAŠKA OBRT NA LOGAŠKEM NE BO IZUMRLA Na pobudo Danijela Krivca, mojstra aikida in učitelja te japonske borilne veščine, so v Logatcu, na Marnovi domačiji, odprli tradicionalno kovaško delavnico. Dogodek je zanimiv tudi s turističnega vidika, saj bodo v tej kovačiji med drugim potekale delavnice učenja kovaštva. Kot je povedal Danijel Krivec, se je nad kovaštvom navdušil pri japonskih izdelovalcih orodja in orožja. V uporabo je dobil omenjeno delavnico, vrhunski kovač Jože Krmelj iz Poljanske doline pa je postal njegov mentor. »Spodbuditi skušam tradicionalno kovaštvo, ki je bilo v Sloveniji včasih zelo prisotno in vidim izziv v tem,« je povedal Krivec. Mojster aikida sicer za trening izdeluje lesene meče, palice in nože, saj je vadba s pravimi meči prenevarna. »Kot pobudnik odprtja kovaške delavnice bo skušal za kovaštvo navdušiti mlade. »Z mojstrom Krmeljem načrtujeva delavnice, na katerih bi jim ta poklic ali hobi in njegove možnosti predstavili,« pravi. »Tudi razvoj kovaštva je šel v industrijsko smer, a se ta spet obrača k tradicionalnemu kovaštvu, ki ponuja trajnejše in kakovostnejše izdelke.« Danijel Krivec se bo kot upokojenec s kovaštvom ljubiteljsko ukvarjal. »Dnevno bom delal, se učil pod mentorstvom. Tu je ogromno skrivnosti in je velik izziv,« pove. »To je obrt, ki je tik pred izumrtjem. Šol ni več, poklic mladih ne zanima, je umazan, naporen, nevaren ... « je ob odprtju delavnice, ki se gaje udeležil tudi župan Menard, dejal kovaški mojster Jože Krmelj, ki je prepričan, da televizijski šovi ljudi poneumljajo, saj kovaštvo prikazujejo kot nekaj nadvse preprostega. »Pred modernizacijo postopkov je bila kovaška obrt v razcvetu, kovače so potrebovali povsod. Mi vztrajamo, ker nam je to zlezlo pod kožo. Našli smo tudi tržne niše, cena ni več pomembna, z dobro kvaliteto dosežemo tudi dobro ceno. V bistvu ne moremo zadovoljiti potreb, in to celo v svetovnem merilu.« V proizvodnem programu Krmeljeve kovačije imajo okoli 500 izdelkov, paradni konj pa je sekira. Za nemškega trgovca izdelujejo osem modelov sekir, ki jih tržijo in prodajajo po vsem svetu. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen S POHODOM OBUDILI SPOMIN V spomin na ustanovitev Logaške čete člani ZB NOB Logatec KO Tabor že vrsto let organizirajo tradicionalni pohod iz Logatca do kraja ustanovitve čete. Ob spominskem obeležju, ki je nad hudourniško sotesko Laih kamen v Žibršah, je na krajši slovesnosti predsednik krajevne organizacije Tabor Branko Rupnik najprej obnovil dogodke iz prvih let druge svetovne vojne na Logaškem, nato pa se je navezal na Menartovo pesem Meč: »Kovači tudi danes nenehno kujejo meče, orožja vseh moči in dosegov ... Z njimi pa upravljajo politiki, katerih naloga naj bi bil s pogovori reševati težave. A zdi se, da se ne znajo več pogovarjati . « Potem ko je okrcal še dogajanje v Sloveniji, je zaključil optimistično in pozval k strpnosti. Prisotne je pozdravila tudi predsednica ZB NOB Logatec Vesna Jerina, ki je bila zadovoljna, da vedno več ljudi prihaja na ta spominski pohod; letos so se ga udeležili tudi mladi, ki so zanj izvedeli prek družbenih omrežij. Zvonki Gantar smo bili hvaležni za recitacije, ko pa je meh raztegnil Gašper Klevi-šar, je partizanska pesem preglasila petje ptic. Druženje se je nadaljevalo pri domačiji Tumletovih, kjer je bilo poskrbljeno za malico, še posebej je teknila domača špehovka. Člani ZB NOB Logatec vabijo 4. julija na odprtje spominske sobe, nato pa še na spominsko slovesnost ob 70-letnici ustanovitve ZB NOB, ki jo organizira krajevna organizacija Laze. Besedilo in foto: Brane Pevec 8 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 AKTUALNO PRIMOŽ SUHODOLČAN NAVDUŠIL MLADE BRALCE Konec aprila se je z zaključno prireditvijo za učence vseh treh logaških osnovnih šol v logaškem Narodnem domu končalo letošnje tekmovanje za bralno značko. Kot že nekaj let zapovrstjo je bil pokrovitelj prireditve župan Občine Logatec Berto Menard, za organizacijo pa je bila letos zadolžena OŠ Tabor. V goste smo povabili priljubljenega slovenskega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana. Po njegovi knjižni uspešnici Košarkar naj bo so lani posneli prav tako uspešen film. Prireditev je odprla povezo-valka Mika Umer Windschnurer, igralci Matic Malovrh, Jakob Leskovec, Martina Čerin in Sara Potočnik pa so zaigrali prizor iz prej omenjene knjižne uspešnice in dodobra ogreli publiko in pisatelja. Več kot pol ure je povabljeni pisatelj stresal domislice in šale ter do solz nasmejal skoraj polno dvorano Narodnega doma. Mladim bralcem se je že takoj na začetku prikupil z besedami, da bo govoril o vsem drugem, samo o knjigah ne. Tako smo izvedeli veliko o njegovih poškodbah glave, kar 33 jih je srečno preživel, o njegovi zaljubljenosti, ko je še hodil v osnovno šolo, in o drugih dogodivščinah, ki so nas nasmejale, tako da je ura z njim zelo hitro minila. Učenci so se Primožu Suhodolčanu navdušeno pridružili na odru, da so skupaj posneli skupinsko fotografijo, kdor je želel, je dobil tudi njegov avtogram. Po kulturni prireditvi smo se učenci in mentorji v duhu knjige in filma Košarkar naj bo odpravili na zunanje košarkarsko igrišče OŠ 8 talcev, kjer so fantje uživali v igranju košarke, dekleta pa so jih gledala in spodbujala. Upamo, da so mladi bralci v tem kulturno--športnem dogodku uživali in bodo tudi v prihodnje radi segli po knjigi, ne zato, ker bi jih k temu kdo silil, ampak predvsem zaradi tega, ker si bodo to sami želeli. Čestitke vsem, ki so tudi letos z opravljeno bralno značko dokazali svojo ljubezen do branja knjig in na svidenje spet prihodnje leto. Bojana Levinger Foto: Miša Stržinar 140 let Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec Vabljeni na prireditve ob jubileju! Gasimo ogenj, rešujemo življenja, prižigamo upanje! slavnostnaprireditev ob 140-letnici društva petek, 6. julija 2018, ob 220.00 u ri, Športna dvorana Logatec Parada gasilcev, gasilske tehnike in drugih enot zaščite in reševanja nedelja, 8. julija 2018, ob 16.30 uri, od trgovine TUŠ do Narodnega doma Tradicionalna gasilska veselica z bogatim srečelovom nedelja, 8. julija 2018, ob 18.00 uri, pred Narodnim domom LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 9 I AKTUALNO V SMC SE ZAVZEMAMO ZA TRANSPARENTNOST IN DOBRO INFORMIRANO JAVNOST c C & C g JS 7; M-Ji ato smo na željo določenih prebivalcev Občine Logatec zahtevali informacijo o tem, kako smo o načrtovani gradnji trgovine Eurospin na Brodu glasovali posamezni svetniki. ¡^ Želimo si, da bi po zgledu nekaterih dru-^ gih slovenskih občin bilo že ob samem glasovanju svetnikov na seji občinskega sveta jasno razvidno, kako je kdo glasoval. Pred uvedbo glasovalnih naprav je z dvigi rok bilo to bolj jasno. Glasovanja v občinskem svetu so javna Do podatkov o glasovanju smo prišli na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katerega osnovni namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (2. čl). Do tega podatka lahko na pobudo pride vsak državljan, mediji in drugi ter jih lahko javno deli. Deljenje te informacije ni v nasprotju z uredbo GDPR, ker le-ta govori o hrambi in obdelavi osebnih podatkov. Kako je posamezni svetnik glasoval pri omenjeni točki, smo objavili na facebook strani SMC Logatec. Glasovi občinskih svetnikov so glasovi javnosti Da so nekateri osebni podatki javni, v praksi potrjuje Parlameter, ki za državni zbor beleži mnogo več kot le podatke, kdo od poslancev je kako glasoval (in jih javno objavi). Do objav osebnih podatkov svetnikov se je v preteklosti že opredelila tudi informacijska pooblaščenka, ki pravi: "Po mnenju Pooblaščenca ima oseba, izvoljena neposredno, na demokratičnih lokalnih volitvah v organ občine (organ lokalne samouprave), bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti ravno zaradi načela odprtosti, ki izhaja iz transpa-rentnega delovanja organa s ciljem čim večje udeležbe občanov pri izvajanju pristojnosti predstavnikov občinskega sveta. Na podlagi načela odprtosti, ki izhaja iz transparen- tnega delovanja organa s ciljem čim večje udeležbe občanov, temelji določba prve ali-neje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije (funkcije občinskega svetnika)." Ne damo se Razna 'opozorila' na kršitve ter 'svarila' pred sprožitvijo zakonitih postopkov, ki smo jih prejeli na naš naslov javno ali v nabiralnik zaradi objave podatka o glasovanju svetnikov pri točki o gradnji nove trgovine na Brodu, so zato najmanj neprimerna in le še povečujejo našo zavzetost, da ohranimo družbo transparentno in javnost dobro obveščeno. Občino pa ob tem pozivamo, da redno javno objavlja rezultate vseh javnih glasovanj, ki se dogajajo na občinskem svetu. Svetniška skupina SMC Logatec 25 LET FIZIOTERAPIJE V LOGATCU Na začetku letošnjega junija je kolektiv zasebne fizioterapije Alenke Jerič Jaklič praznoval 25 let delovanja. Leta 1993 je Občina Logatec podelila koncesijo za fiziotera-pevtsko dejavnost Alenki Jerič Jaklič, saj Zdravstveni dom Logatec te ni ponujal. Kot prva logaška fizioterapevtka sem svoje delo začela v majhnem, najetem prostoru Zdravstvenega doma Logatec, ki sem ga za svoje delo v celoti opremila sama. Zaradi prostorske stiske sem svoj fizioterapevtski program leta 2002 preselila v lastne prostore, kjer se lahko s svojo ekipo zaposlenih še naprej razvijam in učim. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v celotnem obdobju delovanja program fizioterapije v Logatcu nekajkrat povečal in zadnjih deset let s plačilom omogoča delo dveh fizioterapevtov. Potrebe po tovrstnih storitvah pa močno presegajo dane možnosti in čakalnim vrstam se zaradi tega, žal, ni mogoče izogniti. Fizioterapevtski kolektiv Foto: Andrej Korenč S svojim kolektivom sem v 25 letih opravila več kot 110.000 fizioterapevtskih obravnav. Poleg tega smo na pobudo takratnega zdravnika medicine dela, prometa in športa dr. Zorana Vodopivca organizirali preventivno telesno vadbo za zaposlene v tovarni KLI Logatec in jo vodili od januarja 2000 do junija 2008. Leta 1996 smo na pobudo Pavla Kranjca organizirali tudi vadbo za člane Združenja multiple skleroze Slovenije, ki pa je zaradi nepremostljivih arhitektonskih ovir potekala le dva meseca v telovadnici Osnovne šole Tabor Logatec. Z vadbo smo nadaljevali februarja 2002 v novih prostorih fizioterapije Alenke Jerič Jaklič, kamor lahko pridejo tudi posamezniki s težjo gibalno oviranostjo. Zgledno sodelovanje z Združenjem multiple skleroze Slovenije ohranjamo še danes. Fizioterapijo na Gubčevi ulici 1 v Logatcu danes nudimo tri diplomirane fiziote-rapevtke: nosilka dejavnosti Alenka Jerič Jaklič, Monika Marušič in Silvestra Arhar. Z neprekinjenim izobraževanjem in stalnim posodabljanjem opreme zagotavljamo občanom kakovostno fizioterapevtsko obravnavo. Alenka Jerič Jaklič, diplomirana fizioterapevtka 10 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 POLETNI GLASBENI FESTIVAL LOGATEC 2018 V SREDISCU V Logatcu bo ob zaključku šolskega leta vnovič zazve-nel Poletni glasbeni festival. Potekal bo od srede, 27. junija, do nedelje, 1. julija. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil domači Mešani pevski zbor Adoramus. V cerkvi Rožnovenske Matere Božje v Gornjem Logatcu bodo zazve-nele najlepše Marijine pesmi slovenskih in tujih skladateljev. V četrtek zvečer bomo v cerkvi sv. Nikolaja gostili komorni orkester NOVA iz Gorice. Predstavili se bodo s skandinavskimi melodijami. Že poznanim skandinavskim mojstrom klasične glasbe se pridružuje violistka Barbara Grahor kot skladateljica in solistka s ciklom kratkih skladb z naslovom Razglednice za violo solo in orkester. Petkov večer bo namenjen mladim virtuozom iz Glasbene šole Logatec. V čudovitem ambientu cerkve sv. Nikolaja se bodo predstavili najboljši učenci, prejemniki žlahtnih priznanj s tekmovanj doma in v tujini. 'Glasba brez meja' je naslov koncerta, ki ga v sobotnem terminu pripravlja Pihalni orkester Logatec. Programsko pester in zanimiv večer z mnogimi instrumentalnimi in pevskimi solisti. Koncert bo v primeru lepega vremena na trgu sv. Nikolaja. Za zaključek festivala pa v nedeljo, 1. julija, vabljeni na koncert, ki nosi naslov: 'Od opere do muzikala'. Zazvenele bodo najlepše pesmi iz opere in muzikalov. Pela jih bo Eva Černe ob spremljavi Simfoničnega orkestra Cantabile. Za ta koncert boste potrebovali vstopnico. Predlagam, da jo kupite v pred-prodaji. Oba zadnja koncerta se bosta odvijala na trgu sv. Nikolaja, v primeru slabega vremena pa v Večnamenski športni dvorani Logatec. Vsi koncerti, razen zaključnega, imajo prost vstop s prostovoljnimi prispevki. Začnejo se ob 20.30 in končajo najkasneje do 22.00. Festival poteka v organizaciji simfoničnega orkestra Cantabile v sodelovanju z Občino Logatec, Glasbeno šolo Logatec, KUD Adoramus in Pihalnim orkestrom Logatec. Lepo povabljeni, da preživite prve poletne dni v družbi izvrstnih glasbenikov in v družbi klasične glasbe, ki človeka notranje napolni in pomiri. Marjan Grdadolnik, vodja festivala POLETJE V HIŠI SADEŽI DRUŽBE LOGATEC Tudi v letu 2018 bomo med poletnimi počitnicami v Več-generacijskem centru Hiša Sadeži družbe Logatec šolskim otrokom ponujali različne aktivnosti, namenjene kvalitetnemu preživljanju prostega časa (telovadba, športne aktivnosti v naravi, ustvarjalne delavnice, raziskovanje okolja in narave, spoznavanje rastlin in živali, družabne igre, priprava slaščic ... ). Izvajali jih bomo ob torkih, sredah in petkih v dopoldanskem času, od 9. julija do 24. avgusta. V zadnjem tednu avgusta bomo ponovno organizirali brezplačni počitniški tabor za otroke, stare od 6 do 12 let. V okviru tabora načrtujemo raznolike in zabavne poletne aktivnosti. Prijave bomo zbirali od 9. do 31. julija na elektronskem naslovu hisa--logatec@filantropija.org in na telefonski številki 070 892 903. Ker želimo, da otroci preživijo poletje čim bolj zabavno, razigrano in v dobri družbi, vabimo mlade prostovoljce med 15. in 29. letom, ki imajo veselje do dela z otroci, da se nam pridružijo in pomagajo pri organizaciji (ideje za program in priprava) ter izvedbi tabora in poletnih dejavnosti. Zaželeno je obvladovanje umetniških ali športnih veščin ter izkušnje pri vodenju delavnic. Na ta način bodo mladi prostovoljci pridobili nove izkušnje s področja mladinskega in skupinskega dela, organizacije in izvedbe dogodkov ter prejeli potrdilo o sodelovanju in nam hkrati pomagali polepšati otrokom počitniške dni. Tamara Raftovic Loštrek Foto: arhiv Hiše LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 11 IV SREDIŠČU GREMO NA POČITNICE Društva in organizacije iz Logatca že več let pripravljajo različne programe za aktivno preživljane počitnic in tudi letos je tako. Rdeči križ Logatec bo že tretje leto zapored organiziral letovanje otrok, na poletni tabor ob Soči pa bo otroke popeljal Rotary klub Logatec. Otroški raj na Debelem rtiču Rdeči križ Logatec v sodelovanju z Občino Logatec in Zdravstveno zavarovalnico Slovenije tudi letos organizira letovanje otrok na morju. Mladinsko letovišče na Debelem rtiču, kjer bodo preživeli deset dni, je pravi raj za otroke, saj jim poleg zabave in morja zagotavlja tudi odlično klimo, ki blagodejno vpliva na zdravje. »Zaenkrat imamo odobrenih 72 prostih mest, ker pa je povpraševanje večje, se trudimo najti rešitev, da na morje popeljemo vseh 82 otrok, ki so po mnenju komisije upravičeni do letovanja. Prednost bodo imeli otroci z zdravstvenimi težavami, preostala mesta pa bomo popolnili z otroki iz socialno ogroženih družin, ki si drugače počitnic ne morejo privoščiti,« pove Dragica Kutnar iz Rdečega križa Logatec. Med zdravstveno ogrožene spadajo tisti otroci, ki so bili v preteklem letu najmanj trikrat hospitali-zirani oziroma so kronično bolni in so večkrat pri zdravniku. Kolonija je potekala od 9. do 19. junija, otroci pa pa so imeli poleg spremljevalk in nastanitve zagotovljeno tudi 24-urno zdravstveno oskrbo. Poleg plavanja in poležavanja v senci so bili njihovi dnevi zapolnjeni tudi s športnimi in drugimi poučno-zabavnimi vsebinami, odšli so na izlet z ladjico, zvečer pa uživali v plesu. Kot vsako leto sta jih obiskala tudi župan Berto Menard in predsednica OZRK Logatec Špela Albreht in z otroki preživela dan na obali. Poletni tabor Soča z Rotary klubom Logatec Rotary klub Logatec že dalj časa uspešno sodeluje z OŠ 8 talcev Logatec, tako da podpira njihove dobrodelne akcije in s tem pomaga otrokom in njihovim družinam, ki se znajdejo v stiski. Tudi letos so se člani kluba odločili podariti finančno donacijo za izvedbo poletnega tabora Soča 2018, k sodelovanju pa so poleg OŠ 8 talcev povabili še preostali dve šoli (OŠ Tabor in Rovte). Bon, s katerim bodo omogočili udeležbo na taboru Soča 16 učencem, so predali na slavnostni proslavi, ki je potekala 1. junija na OŠ Tabor. V namen zbiranja sredstev za donacije zelo dobro sodelujejo tudi z Vetrovnikom Logatec, kjer organizirajo zdaj že tradicionalne polete v spremstvu izkušenih inštruktorjev letenja. Naslednji takšen dogodek bo na sporedu jeseni, ko bodo zbirali sredstva za naslednji poletni tabor. Nina Jerina SPROŠČENO V POLETJE NA KRILIH BESED Tudi letošnje poletje bo Knjižnica Logatec ponudila bralne aktivnosti - predvsem za mlajše bralce. Julija in avgusta bodo ob ponedeljkih ob 10. uri potekale Poletne pravljične urice pod lipo, namenjene najmlajšim obiskovalcem knjižnice. Ti bodo lahko poslušali pravljice in po njih tudi ustvarjali, razen če bo zagodlo slabo vreme (v tem primeru pravljice pod lipo odpadejo). Poleti pa se ne bodo dolgočasili niti malo starejši bralci - znova se bodo lahko pridružili projektu Poletni bralci - Poletavci z motom »Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran.« Akcija bo potekala od 11. junija do 11. septembra 2018, v njej pa lahko sodelujejo otroci, stari od 7 do 12 let. Ti imajo nalogo v času poletnih počitnic vsaj 30-krat brati po pol ure na dan - svojo bralno aktivnost pa beležijo na zgibanke, ki jih dobijo v Knjižnici Logatec in njenih enotah. Izpolnjene zgibanke lahko preko klasične ali e-pošte pošljejo v Knjižnico Logatec ali pa jih oddajo v za to namenjene nabiralnike. Mladina, stara od 13 do 16 let, bo lahko sodelovala pri Najpoletavcih, katerih izziv pa je prebrati tri romane in izpolniti bralni obrazec, v katerem popišejo svojo bralno izkušnjo (roki za oddajo so enaki kot pri Poletavcih). Odraslim bralcem knjižničarji priporočamo uporabo slovenskega knjižničarskega portala Dobreknjige.si, kjer lahko dobite kup idej za poletno branje. Izbor teh priporočil lahko najdete tudi v pritličju Knjižnice Logatec. Priporočamo tudi branje e-knjig preko sistema Biblos in upamo, da bo to poletje minilo z manj tehničnimi zapleti pri ponudniku storitve kot lani. Sicer pa se čim prej oglasite v knjižnici in poiščite poletno branje, saj se police že počasi praznijo ... Naj vam že sedaj namignemo tudi to, da bomo tudi letos sodelovali na Logaškem poletju, kjer bomo kot zaključek poletnih pravljičnih uric gostili otroško predstavo, pod večer pa smo v goste povabili znanega popotnika in fotografa Arneta Hodaliča. Želimo vam dobrega branja polno poletje! Urška Orešnik, Knjižnica Logatec Foto: arhiv knjižnice 12 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 V SREDIŠČU PRIHAJAJO AKTIVNE POČITNICE, PRIHAJA POLETNA ŠOLA 2018 Narava je prebujena, dnevi so daljši, temperature višje in v zraku je polno prijetnih vonjav, ki pomenijo le eno: poletje je tukaj! S poletjem so na vrata potrkale najdaljše počitnice vseh osnovnošolcev. Otroci se jih neskončno veselijo, njihovi starši pa trepetajo, saj vsi ne vedo, kje in kako do zanesljivega varstva. Pri Dlan na Dlan bomo že šesto leto zapored organizirali aktivne otroške počitnice - varstvo otrok, kjer bomo poskrbeli za varnost, prehrano, športne, poučne in zabavne vsebine. Raznolik program s pestrimi vsebinami lahko otroci, stari štiri leta in več, obiskujejo v juliju in avgustu, devet zaporednih tednov, od ponedeljka do petka, od 7. ure zjutraj in vse do 17. ure popoldan. Vsak dan se bomo zbrali v Dlan na Dlan igralnici v Logatcu, večino časa pa preživeli v idiličnem naravnem okolju Grajskega parka. Nadgradili smo poznane tematske sklope ter dodali novosti, ki vas vedno znova pozitivno presenetijo. Sledili bomo športnemu duhu in udeležencem Poletne šole 2018 privzgajali veselje do gibanja in spodbujali zdrav življenjski slog. Čakajo nas: hoja po vrvi, tečaj rola- nja, akrobatika, odbojka na mivki, balinanje, številne elementarne in moštvene igre, ogled kmetije, vojnega muzeja, obisk gasilcev, skrb za živali, izdelovanje domačega mila, preživetje v naravi, kuhanje, vodne igre in druge aktivnosti, ki bodo poskrbele za oblikovanje novih koristnih izkušenj. Počitnice si najbolj zapomnimo po igrah, ki jih imamo radi, stkanem prijateljstvu in vseh zabavnih pustolovščinah. Le-teh ne bo manjkalo. Iskali bomo skriti zaklad, skakali v napihljivi deželi, sestavljali Lego kocke, obiskali Viteško pot, plesali v »pižamah« in izvajali cirkuške vragolije. Super novost v letošnjem poletju pa bodo aktivnosti v novi otroški igralnici Dlančkovo kraljestvo. No, vsega vam pa ne izdamo, naj ostane tudi kaj za presenečenje. Program Poletne šole 2018, poletno varstvo, sofinancira Občina Logatec, ki starše otrok s stalnim prebivališčem v občini Logatec finančno razbremeni in jim omogoči doživetje za trajen spomin. Več o Poletni šoli 2018 in prijavo najdete na spletni strani www.dlan-nadlan.com. Dlan na Dlan Matjaž Švajncer VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ V šolskem letu 2017/18 smo si na Osnovni šoli Tabor Logatec zadali nov, prav poseben izziv. Zadnja dva tedna v avgustu bomo namreč gostili priznano angleško jezikovno šolo The English Experience, ki bo za učence naše osnovne šole organizirala dvotedenski jezikovni tabor. Na šoli namenjamo učenju tujih jezikov velik pomen. Zavedamo se, da je v današnjih časih znanje jezikov popotnica, ki učencem odpre marsikatera vrata v življenju. Že več let uspešno sodelujemo pri projektu eTwinning, v okviru katerega si učenci dopisujejo z vrstniki iz drugih držav ter se vsaki dve leti udeležijo mednarodne izmenjave. Sodelujemo pri raznih tekmovanjih iz znanja jezikov, že od prvega razreda naprej pa tudi beremo knjige za angleško in nemško bralno značko. Jezikovna šola ima sedež v Norwichu in deluje že od leta 1994, prisotna je v mno- gih državah v Evropi in izven nje, že več let pa tabore uspešno prireja tudi v Sloveniji. Predstavitvenega roditeljskega sestanka se je udeležilo veliko staršev, ki so izkazali navdušenje nad projektom. Tudi visoko število prijavljenih učencev je dalo projektu zagon in potrditev, da je želja po izvajanju nadstandardnih programov v našem lokalnem okolju visoka. Jezikovni tabor je namenjen učencem od prvega do devetega razreda, razdeljeni so v manjše skupine glede na njihovo predznanje. Z učenci delajo naravni govorci angle -škega jezika, ki so izobraženi strokovnjaki s svojega področja, pomagajo pa jim ani-matorji za športne, likovne, dramske ter druge dejavnosti, ki so zadolženi, da je vsak dan dinamičen, raznolik in poučen, hkrati pa je jezik uporabljen v življenjskih situacijah in njegova raba ni omejena le med štiri stene šolske učilnice. Tabor je zasnovan tako, da učenci pridobijo besedišče in spretnosti, ki jim bodo koristile v nadaljnjem življenju. Sproščeno učno okolje in motivirani učitelji pa pripomorejo tudi k temu, da učenci izboljšajo svojo jezikovno samozavest. Učenci, ki se tabora udeležijo, svoje novo znanje in spretnosti zadnji dan predstavijo v obliki pravega šova, ki ga v času trajanja tabora pripravijo in izvedejo s pomočjo anima-torjev. Ker na naši šoli res verjamemo, da fraza »!več jezikov znaš, več veljaš« drži in da je znanje tujih jezikov ne le zaželeno, pač pa tudi nujno in neizogibno, pozdravljamo projekte, ki bogatijo jezikovno ponudbo v našem okolišu. Ponosni smo, da smo lahko pobudnik in gostitelj tako dobrega tabora, za katerega si upamo trditi, da bo zgodba o uspehu in bo v prihodnjih letih postal stalnica na naši šoli in v našem kraju. Maruša But Merhar, učiteljica angleščine in koordinatorica programa Poletni tabor The English Experience LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 13 I KULTURA LOGAŠKI PIHALCI NAVDUŠILI Ob številki 105 sem se pravzaprav začudil, da Pihalni orkester Logatec ne popušča. V mislih imam tako podmladek, za katerega skrbi, kot novega dirigenta, ki zadnja leta dviguje raven orkestra in ga 'drži' v koncertni skupini, tej najzahtevnejši družbi najkvalitetnejših slovenskih pihalnih orkestrov. Pa saj so že vse dosegli, poreče kdo. Res, takorekoč vse, kar se v tej zvrsti da, a ko starejši godbeniki odhajajo, imajo za seboj podmladek, ki se dostojno postavlja na njihova mesta. so posebej izstopali rogovi in seveda klarineti. Takoimenovana 'kuhinja', ritmična in basovska podlaga, so bili osnova, na kateri so se razigrali mladi in nekoliko starejši glasbeniki. Ugajala je tudi raznovrstnost skladb, od klasike do klasičnega rocka, morda bi sem sodila še kaka skladba slovenskega skladatelja. Orkester in seveda JSKD ob takem jubileju niso pozabili podeliti Gallusova priznanja in častnih znakov za dolgoletno udejstvovanje. Orkester je s posebnimi priznanji nagradil tudi bodoči podmladek. Tudi župan je namenil nekaj besed jubilantom in nam, poslušalcem. Večnamenska športna dvorana se sicer ni šibila pod občinstvom, a obiskovalcev je bilo dovolj in lahko rečemo, da ima orkester 'svoje občinstvo'. Spored je bil sestavljen umno in v naraščanju. Sledili smo mu debeli dve uri, kar je sicer na meji dolžine koncerta takega tipa; najprej se je predstavil podmladek, nato orkester v svoji najboljši izvedbi, nato pa so nastopili skupaj, če lahko tako rečem, orkester se je povečal za prej omenjeni podmladek in zaz-venel polno, z doživljanjem in uživanjem. Prav slednje je velika kakovost Pihalnega orkestra in njegovega vodje Vida Pupisa. Suvereno, brez nepotrebnega 'mahanja za občinstvo', v vsakem trenutku gotov, kaj hoče. Odlikovala sta se tudi flavtistka Anja Hrvatič, ki je intonančno čisto in usklajeno odigrala Adagietto za flavto skladatelja T. Huggensa, ter Jernej Gantar na trobenti, ki je nežno, s čistim tonom zaigral temo za trobento skladatelja M. Manganija. Nobenega razgrajaštva, nobenega 'ropotanja'. Sploh se je orkester odlikoval po intonaciji, po sledenju svojemu dirigentu, ki je v vsakem taktu vedel, kaj hoče, kar se je še posebej izkazalo v enem od stavkov Holstove Suite v F, kjer sta skupno muziciranje in sinkopirano ritmično prepletanje doživela vrhunec večera. Orkester odlikuje skrbna izdelava sekcijskih vložkov, kjer Suverena moderatorka prireditve Jana Jenko nas je med koncertom neprisiljeno in vešče vodila po zgodovini orkestra, omenila nekaj pomembnih prelomnic, kot so ustanovitev glasbene šole v Logatcu, ki danes pomeni vir glasbenega kadra, do Matjaža Albrehta, ki je prvi popeljal orkester v 'zlate' vode, osvojenih domačih in mednarodnih nagrad, gostovanj po domovini in Evropi. Omenila je seveda vrsto dirigentov, ki so oblikovali izraz orkestrske igre. Danes torej stoji Pihalni orkester Logatec v slovenskem prostoru kot ena vodilnih glasbenih skupin. Zaslužil bi si - pa ne samo on! - pravi koncertni oder. Se bo z gradnjo novega Narodnega doma in Knjižnice to uresničilo kaj kmalu? Upamo. Za konec pa ne morem mimo spodrsljaja, ki sicer ni mogel pokvariti užitkov večera, a je pustil organizacijski madež. Koncertni list, če ga sploh lahko tako imenujem, je bil pravo skrpucalo: oblikovno s praznimi belimi deli, brez navedbe dirigenta in modera-torke večera in seveda brez podatka, kdo lahko sploh natisne tako sramoto za tako imeniten ansambel! Česa takega si ta imenitni logaški kolektiv ni zaslužil. Besedilo in foto: KRAS 14 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 KULTURA I ADORAMUS V DRUŽBI NAJBOLJŠIH NA NASI PESMI 2018 Z Mešanim pevskim zborom Adoramus smo si že v začetku letošnje sezone zadali nov izziv. Odločili smo se, da bomo raven petja dvignili, da bomo trdo delali in se s konkurenco pomerili na 25. tekmovanju slovenskih zborov Naša pesem Maribor. Že septembra smo medse povabili sopranistko Tanjo Rupnik, ki je učiteljica vokalne tehnike in sodeluje tudi z drugimi priznanimi slovenskimi zbori. Vokalno tehniko smo tako pilili že celo leto, s skrbno izbranimi skladbami za tekmovanje pa smo se začeli spoznavati konec januarja. Na tekmovanju ni omejenega števila skladb, je pa omejen čas glasbe; tako se je dirigent Marjan Grdadolnik odločil za štiri skladbe, ki skupaj ne trajajo več kot 14 minut; Palestrina: Sicut cervus, Vulc: Če bi jaz bila fčelica, Britten: Chorale After an Old French Carol in Kverno: Ave Maris Stella. Tekmovanje smo vzeli zelo resno, saj smo imeli vaje povprečno dvakrat tedensko, organizirali smo si tudi intenzivni pevski konec tedna - pevski vikend. Na dve vaji smo medse povabili tudi skladatelja in zborovodjo Michele Josia, ki trenutno vodi Mešani zbor Ipavska, s katerim smo sodelovali na božično--novoletnih koncertih v letošnji sezoni. Skladbe so nam začele lesti pod kožo. Čas je bil, da se pred tekmovanjem preizkusimo še na odru. Prvič smo vse štiri skladbe predstavili dva tedna pred tekmovanjem na koncertu Mešanega zbora Objem. Po koncertu smo analizirali svoj nastop in ugotovili, kje in kaj še moramo nujno dodelati do tekmovanja! Čez slab teden smo ponovno nastopili, in sicer na 50. območni reviji pevskih zasedb občine Logatec. Tokrat smo bili z nastopom bolj zadovoljni, vendar smo še vedno videli pros- tor za izboljšavo. Še zadnjič smo tri od štirih skladb predstavili pred občinstvom na dobrodelnem koncertu Na pragu upanja v Ljubljani, ki ga je organizirala Skupnost Srce. Z nastopom smo bili zadovoljni in tako pripravljeni na Maribor. Pripravljeni in navdušeni pred novo izkušnjo smo se odpravili v Maribor. Na Naši pesmi je letos sodelovalo kar 18 mešanih pevskih zborov. Zaradi tako obsežne konkurence so bili v nedeljo kar trije koncerti, sami smo nastopili na zadnjem - kot prvi. Med nami se je čutila velika povezanost in dobra volja. Pred polno dvorano in petimi žiranti (predsednica Helena Fojkar Zupančič, Damijan Močnik, Gary Graden, Karmina Šilec in Simon Phipps.) smo začeli peti. Treme ni bilo več in uživali smo v glasbi. Iz sebe smo dali največ, kar smo mogli. Ob koncu nismo mogli več skrivati navdušenja. Vseeno nam je bilo, kako nas bo žirija ocenila, ponosni in zadovoljni s svojim dosežkom smo se odpravili na zasluženo večerjo pred razglasitvijo rezultatov. Neučakanost smo premagali z ubranim petjem. V kategoriji mešanih zborov smo MePZ Adoramus prejeli 88,7 točk in srebrno plaketo. Za KZ DEKOR, KZ Akademije za glasbo Ljubljana, APZ Tone Tomšič, Akademski zbor Maribor in MePZ Markovci smo bili 6. najboljši mešani zbor. Naši napori so se obrestovali, s trdim delom pa ne bomo prenehali. Dobili smo spodbudo in motivacijo, da še naprej vztrajamo in uživamo v tej prečudoviti umetnosti, ki nam daje veselje in energijo tudi v vsakdanjem življenju! Lucija Treven Foto: Janez Eržen LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 15 I KULTURA KITARSKI RECITAL ŠPELE SIMONIŠEK V Galeriji hiša sonca v Logatcu je bila v petek, 11. maja 2018, prva prireditev v okviru tedna kulture na Logaškem. Nastopila je diplomantka celovškega konzervatorija Špela Simonišek iz razreda prof. mag. Helmuta Weinhandla, ki se je izkazala v sila raznovrstnem glasbenem izboru, izrazu in pomenu. Od baroka do moderne smo slišali skladbe, ki so nam predvsem pričarale duh časa, v katerem so nastale. Kitaristka se jih je lotila z zrelo mero zasebnosti, ki je pomenila interpretacijo v svojem slogu. Tehnične zahteve ji ne predstavljajo več nobene težave, običajnega šuma drsečih prstov leve roke po strunah med menjavanjem prijemov takorekoč ni bilo. Ušesom sta bili prijetni bagateli 2. in 3. Williama Waltona in nenavadne variacije na turško pesem iz Anatolije Carla Domenicanija. Čutili smo, da ji 'leži' špansko razpoloženje, saj se je razgrela v skladbi Luysa de Narvaeza, skladatelja iz 15. in 16. stoletja. Slišali pa smo tudi povsem moderne harmonije. Ker študira v Celovcu tudi tako imenovano stransko smer jazz in zabavna glasba, nam je kot dodatek skupaj s kolegom Phi- lippom Linderjem poklonila skladbo Lo que vendra skladatelja Astora Piazzole, znamenitega avtorja mnogih nesmrtnih tangov. Besedilo in foto: KRAS VZGOJNO PRIJAZNO: GLASBENA ZGODBA ALI OTROŠKI MUSICAL V HOTEDRŠICI Pravzaprav bi novi dosežek Branke in Zdravka Novaka lahko imenovali otroška opereta, kajti vse to je obsegala prireditev, ki jo je po izvirniku Janeza Bitenca, našega znanega avtorja zborovskih skladb za mladino, ustvarila podjetnost para, ki mu ne zmanjka zamisli, idej in rešitev. Mirno lahko rečem, da so minili tisti časi (vsaj v OŠ Tabor Logatec s podružnicami zagotovo), ko so učenci z nejevoljo hodili k pevskemu zboru. V nekaterih okoljih je nekaj tega 'odpora' še ostalo. nje in nas usmerja v zgodbi. Ta del je bil imeniten, izpolnili so ga učenci Podružnične osnovne šole Hotedršica, kakor tudi glavne osebe, ki pa so imele 'dramski značaj', niso prepevale, ampak igrale vloge v dramatiki zapleta, vrha in razpleta. Branka Novak je režirala in deloma priredila to predstavo, ki so jo otroci odigrali zavzeto in prepričljivo. Zdravko Novak se je tokrat izkazal kot piani-st-spremljevalec zborovskega petja. 'Glavne vloge' so bile odigrane zrelo in so tvorile jedro zapleta, medtem ko je zbor stopnjeval dogajanje in nas držal v napetosti. Resnično, že dolgo - če sploh že kdaj - smo bili priča pravi gledališki pevski predstavi učencev POŠ Hotedršica. Kostume za govorne vloge je izdelala Bri-gita Vehar, scena pa je bila delo učencev in mentoric Simone Peternelj in Jožice Nagode. Predstava si zasluži, da jo vidijo še kje po logaški občini, gotovo pa bi bila dobrodošla tudi zunaj nje. Besedilo in foto: KRAS Prijetna zgodba o mladostni lahkomiselnosti, ki nauči mladeniča, da sta zaletavost in nepremišljenost lahko boleči, celo usodni. Mladi slonček, tam nekje v Afriki, bi si želel kar takoj spoznati svet in boleče ugotovi, da ta odločitev ni pravi izbor. Postane cirkuška atrakcija, a kmalu spozna, da je v velikem svetu nesrečen in pogreša dom ter prijatelje. Vrne se in si obljubi, da česa takega ne bo nikoli ponovil. Vzgojno, a prijazno povedano. Igrica vsebuje pevski zborovski del, ki skoraj na način grške dramatike komentira dogaja- 16 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 ZLATA MUZA TOKRAT VESNI ARKO KULTURA I Gozd, Lepote Notranjske in Ivan Cankar so bile teme letošnjega Ex-tempora Logatec 2018, ki se je iztekel v soboto, 12. maja, s predstavitvijo del v Stekleni galeriji Večnamenske dvorane Logatec. Zlata muza je šla tokrat v roke Vesni Arko za sliko Skodelica kave. Zbranim je najprej zapel MePZ Objem. Potem ko se je zborovodja Marjan Grda-dolnik poklonil občinstvu, je iz zbora stopil Janez Ovsec in se kot predsednik Društva likovnikov Logatec zahvalil vsem likovnikom in dodal, da že pripravljenost k ustvarjanju na tako zahtevne teme pomeni zmago. Komisija pod vodstvom umetnostne kriti-čarke Anamarije Stibilj Šajn (člana: mag. Milena Usenik in Andrej Grom) je imela glede na to, da kvaliteta prijavljenih del iz leta v leto raste, težko delo, ko se je odločala, komu izmed 56 likovnikov naj podeli priznanja. Dobili so jih: Danilo Jereb, Slavica Štrukelj Kokoravec, Jurij Kravcov, Mitja Milavec, Polona Lazar, Milena Rupnik in Rajko Bogataj. Odkupni nagradi je podelila Mariji Strnad in Vesni Arko. »Začutil sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati, stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spomnim, da ni nikoli bila tako lepa kakor v tistem trenutku ... « Ivan Cankar, Skodelica kave. In te utrujene, žuljave roke Cankarjeve matere, ki trdno objemajo skodelico, je začutila slikarka Vesna Arko in občutek v oljni tehniki prenesla na platno. Za to delo je prejela Zlato muzo, nagrado za najvišjo odličnost in kvaliteto, delo Franca Godine. Izročil ji jo je župan Berto Menard, ki je bil zadovoljen z izborom tem, saj vsa poudarjajo domoljubje, ki ga v teh časih Slovenci vedno bolj potrebujemo. Potrebujemo tudi večji Narodni dom; kot nam obljubljajo politiki, ne bo več daleč dan . MePZ Objem si je s pesmimi prislužil navdušeno ploskanje, medtem je že zadišalo je po ocvirkovki in drugih dobrotah iz slaščičarne Kljukec. Nastopil je čas za sproščen pogovor, izmenjavo izkušenj, tudi za ogled razstavljenih del. 14. Ex-tempore Nagrajenka Arkova ob svoji sliki Logatec 2018 je finančno podprla Občina Logatec in nekaj drugih dobrotnikov. Besedilo: Brane Pevec Foto: Primož Sark V OBJEMU SLIKE IN ZVOKA - OTROCI RAZSTAVLJALI V HISI SONCA V Tednu ljubiteljske kulture so v Galeriji Hiša sonca Logatec 15. maja odprli otroško regijsko razstavo del mladih likovnikov osrednje Slovenije. Na razstavi, posvečeni evropskemu letu kulturne dediščine, ki jo organizira logaška izpostava JSKD, so izbrana dela otrok od prvega do devetega razreda osnovne šole, ki so sodelovali na natečaju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in 3. programa-ARS Radia Slovenija. Učenci so poslušali izbrane radijske igre, potem pa ob njih likovno izrazili svoja čustva, razmišljanja, vtise. Poslušal jih je tudi župan Berto Menard in k temu pozval tudi udeležence odprtja ter dodal, da moramo poslušati tako zgodbe kot tudi otroke. In jih razumeti. Družina, druženje, pogovor, prijateljstvo, to je tisto, kar danes potrebujemo. Vodja izpostave Tanja-Pina Škufca je povedala, da je bil dosežen namen natečaja, da se otroci naučijo poslušati in slišano likovno izraziti. Izmed 237 prijavljenimi deli jih je žirija (Klemen Markovčič, Simona Zorko in Nuša Lapajne Čurin) izbrala 46. »Komisija je imela res težko delo pri izbiri, saj je prišlo ogromno dobrih del, a jih zaradi omejitev razstavišč ni mogla izbrati več. Najpomembnejše pa je, da otroci ustvarjajo iz sebe, z dušo. Starejši jih moramo pri tem spodbujati,« je med drugim povedala članica komisije Nuša Lapajne Čurin. Učenka 5. razreda klavirja Glasbene šole Logatec Anamarija Škufca (mentor prof. Uroš Pele) nas je s Pomladnim valčkom uvo- doma spomnila, v katerem letnem času smo, zaključila pa z igrivo Mladi črnec. Program je povezovala Sanja Rejc. Razstava je bila v Logatcu odprta do 30. maja, potem pa se je selila po Sloveniji - januarja 2019 bo na Vrhniki - več o razstavah lahko preberete na straneh JSKD; igrice in slike pa najdete v e-galeriji Radia ARS, kjer lahko pravljice tudi poslušate. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 17 KULTURA ZELENI OBLAKI V TREH POMLADNIH DNEH VNOVIČ ROSILI LITERARNI NEMIR Pesem moja naj se sliši v hiši Na večer, posvečenem svetovnemu dnevu poezije, so Zeleni oblaki po zglednem dogovoru s Hišo sadežev družbe povabili ob pomladnem ekvinokciju k branju lastnih stvaritev ali stvaritev drugih. Da je posebnega nagnjenja k lepobesednemu ustvarjanju opazno in vztrajno dovolj, je izpričeval bralni dogodek, naslovljen Pesem moja naj se sliši v hiši, iz katerega so ob domiselno iskrivem moderiranju Branke Novak (ki sicer nasploh zaslužno moderira delo Zelenih oblakov od njihovih začetkov) odmevala avtorska dela raznoterih generacij: od Ane Balantič prek Jožeta Omerzuja, Bojane Levinger, Vande Lavrič, Mateje Hajdinjak do pisca teh vrstic. Dolenc in pisec teh vrstic. Zanimiv parodijski ocvirk Ježeš na -mater je zatajil pa je navrgla Mateja Hajdinjak. Glasbeno je bralni večer uokviril kvintet saksofonistov (Meta Neža Stražišar, Petja Možina, Katarina Vovk, Jernej Fortuna in vodja prof. Luka Loštrek) s skladbama Chinese rag Jeana Matitia in Bill Bailey Hughia Cannona. Rože besed skozi foto pogled Tretji pomladni literarni večer je bil namenjen dvoji izpovednosti. Mira Kreč je s svojimi čarobnimi fotografskimi stvaritvami, ki jih je razstavljala in zanje prejela prestižne nagrade, pritegnila pozornost Zelenih oblakov, da so posamični avtorji v poeziji ali prozi upodobili sporočilnost »izposojenih« fotografij iz štirih letnih časov. V logaškem Grajskem parku je inštrumentalni trio - Nejc Rozman in Nevenka Bogdanovič s tamburico ter njun mentor Marko Prijatelj z bas kitaro - pospremil pritegljiv literarno-fotografski dogodek, ki ga je domiselno zasnovala in vodila Mateja Hajdinjak. Ob pogovoru s fotografinjo in ob ekranizaciji izbranih fotografij so posamični avtorji - Branko Simšič, Jože Omerzu, Ana Balantič, Vanda Lavrič, Branka Novak, Bojana Levinger, Mateja Hajdinjak in Marcel Štefančič - predstavili svoje literarne stvaritve, obe pesmi pa je prebrala Zdenka Tršar. Večer, ki ga je denarno podprla Občina Logatec, je na poseben način presenetil z recitacijo tudi Mirin vnuk Bine. Literarni triptih je odmeval v zadovoljstvu pozorno prisotnih ob dosežkih tistih, ki sta jim pisanje in branje literature blizka nujnost. Zeleni oblaki so bili še posebej veseli srečanja z novimi obrazi med snovalci besedne živopisnosti, tako tudi s poskusi ustvarjalk še izza šolskih klopi - z Lučko Kmet in Saro Potočnik. S prvimi koraki so pogumno prestopili prag literarnih iskanj pod Zelenimi oblaki Majda Urbas, Marinka Dolenc, Tanja Pina Škufca, Mira Kreč in Vera Suhadolnik. Glasbeni sentiment sta blagozvočno vgrajevala med posamične bralne sklope obetavna kitarista (učenca Glasbene šole) Bor Tilen Prosen in Žiga Bogataj. Ob skodelici kave s Cankarjem Ob svetovni noči knjige se je zelena bralna bratovščina sprehodila po literarnih stezah Ivana Cankarja, tudi zaradi spomina na 100-letnico njegove smrti. Bogato literarno stezosledje je odstiral Marcel Štefančič, ki je Cankarja predstavil kot čarodeja slovenskega besednega izraza v jeziku zvočnih in čustvenih odtenkov ritmizirane proze, odete v sijajen umetniški slog, izrisan z bogastvom simbolike, ki je zajemala iz neusahljivih evangeljskih sporočil. Glasovno so Cankarjevo poezijo iz Erotike upodabljali Branka Novak, Vanda Lavrič, Bojana Levinger, prozo so interpretirali Jože Omerzu, Branko Simšič, Zdenka Tršar, Marinka Duri, ki vodijo pod Zelene oblake, so odprte na stežaj. Pridite, poglejte, prisluhnite in preizkusite odmev svojih skritih kamric. Marcel Štefančič Zeleni oblaki tudi z novimi obrazi (Foto: Ana Balantič) 18 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 KULTURA I ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (3) PLEČNIKOVI PREDNIKI V HOTEDRŠICI Izvor hotenjske rodbine Plečnik je zavit v meglo. Arhitekt Marjan Mušič v knjigi Jože Plečnik (zbirka Znameniti Slovenci, 1980) na str. 8 pravi, da naj bi se ded Plečnikovega očeta, Marko, v Hotedršico preselil iz Vipavske doline: »Naselil se je ob vaškem jedru na bregovitih tleh, ki so dajale zavetje le kajžarjem. Prinesel da je s seboj vse svoje premoženje v košu, neko dekle, ki je prišlo z njim in se je tudi pisalo Plečnik, pa v culi. Vzela sta se in utemeljila Plečnikov hotedrški rod. In res, tistemu delu vasi še danes pravijo Koš. ... Kazno je, da hotedrški Plečniki niso prišli iz Vipavske doline, ampak verjetneje iz bližnjih Rovt. To je razsežno območje med Vrhniko, Logatcem in Hotedršico, kjer se med gozdovi kažejo številni zaobljeni »plečati« holmi, na njih pa so raztresene kmetije. »Pod peskom na Pleči« sta še danes dve skromni kmetiji z domačim imenom Plečnik.« Dr. Damjan Prelovšek pa je v knjigi Plečnikova sakralna umetnost (1999) na str. 12 zapisal: »Mizar Andrej Plečnik se je rodil v notranjski Hotedršici, kamor naj bi se njegov oče priselil iz Vipavske doline.« Tako pravi rodbinsko izročilo in domneve (sicer vrhunskih) plečnikologov, kar pa ovrže pregled rodovnika, narejenega na podlagi arhiva župnije Hotedršica. moško linijo prednikov arhitekta Plečnika. Kot prvi Plečnik je zapisan Jurij Plečnik, r. 1684, kraj rojstva neznan, umrl 21. 12. 1754,Hotedršica. Njegov sin, Gregor Plečnik, r. 1723, Hotedršica, u. 2. 6.1790, Hotedršica, je bil prapraded Jožeta Plečnika. Marija Terezija je ob vojaški konskripciji (popis vojaških obveznikov) s patentom 10. marca 1770 uvedla hišne številke. Popisne komisije so s tem vsakemu prebivalcu določile stalni naslov. To je bila ena najpomembnejših inovacij razsvetljenega 18. stoletja. Le dve leti za tem je bil rojen arhitektov praded Marko Plečnik, r. 13. 4. 1772 v hiši z naslovom Hotedršica 23, umrl pa je 16. 6. 1834, Hotedršica 40. Plečnikov ded Janez Plečnik r. 1802, Hotedršica 54, nima zapisanega datuma in kraja smrti. Mogoče je umrl kot vojaški obveznik v tujini? Plečnikov oče Andrej Plečnik je bil rojen 29. 11. 1835, Hotedršica 41, se poročil 15. 8. 1864 v cerkvi Sv. Nikolaja (stolnica) v Ljubljani (kamor se je takrat preselil) s Heleno Molka, r. 2. 4. 1831, Vič, umrla v Hotedršici (datum smrti ni znan). Rodbina Plečnik se je tokom stoletij razširila po Hote-dršici, zato na ta priimek naletimo na različnih hišnih številkah. Ob tem naj omenim, da so se po drugi svetovni vojni v Hotedršici Obrnil sem se na dr. Marijo Ipavec (ki je poleg Plečnikovega življe -njepisa izdelala tudi genealoško drevo rodbine Plečnik), ki mi je odgovorila: »Iz zapisa Petra Hawline, ki je raziskoval rodovnik Jožeta Plečnika, sledi, da je bil Andrej Plečnik rojen v Hotedršici 41 (to je številka pred preštevilčenjem). Moram pa napisati, da Ivan Plečnik in tudi moja mama ali kdorkoli ni nikdar rekel, da bi kdo od Plečnikovih živel kdaj v Tičevi bajti. Tam, kjer je bila Plečnikova kmetija skoraj do konca 19. stoletja in je bila nato prodana, je bilo to v Hotedršici 40 (zdaj 42), kar piše tudi v zapisu Petra Hawline. Plečnikovi pa so živeli še pri Jurčk, Mark, Majdet (tam, kjer se zdaj reče pri Plečnik).« Pisal sem gospodu Hawlini in ga prosil za pojasnila. Nemudoma se je odzval, mi poslal natančen rodovnik Plečnikovih iz Hotedršice in med drugim zapisal: »Plečnika sem se lotil samo zato, ker ga imam za največjega Slovenca in nisem nikjer naletel na njegov rodovnik. ... Mislim, da sem bil dvakrat v hotenjskem župnišču, kjer hranijo fantastičen status animarum*. Gotovo so ob naslovih vpisana tudi hišna imena. Tega se ne spominjam več. Domačini morajo vedeti, kar nam od daleč ni vidno.« »Domačini morajo vedeti, kar nam od daleč ni vidno.« Peter Hawlina, rodoslovec hišne številke preštevilčile in današnje niso identične tistim, ki sem jih omenil v zapisu. *Status animarum (knjiga faranov, knjiga župljanov) je pogosto uporabljano latinsko poimenovanje za župnijsko družinsko knjigo, značilno predvsem za rimokatoliško versko skupnost. Prve knjige župljanov so nastale so v 17. stoletju v verske namene, v njih pa so sprva vodili samo evidenco o prejetih cerkvenih zakramentih, znanju in pripadnosti veri, v 18. stoletju pa so dodali še druge podatke (hišne številke, starost ipd.). Knjigo župljanov je vodil župnik (matičar), ki je običajno vodil tudi matično knjigo za svojo župnijo. Najbolj podrobne knjige župljanov so se vodile v podeželskih župnijah, v mestih, kjer so se ljudje veliko selili, pa so bile manj podrobne, ali pa jih ni bilo. Knjige župljanov so bile lahko narativne oblike, ali pa tabelarične (tiskane), posebej pa so se vodile za najdenčke, gostaše in Rome. Konec 20. stoletja so knjige župljanov začele nadomeščati družinske knjižice. (se nadaljuje) Plečnikov rodovnik, ki ga je sestavil g. Hawlina, obsega 16 strani in 10 generacij, zato sem se osredotočil samo na direktno POPRAVEK V majski številki Logaških novic se nam je na strani 27 pri članku Plečnikov rod iz Hotedršice predan delu z lesom izmuznil podpis pod sliko, zato ga naknadno objavljamo. Risba Tičeve bajte (rojstne hiše Plečnikovega očeta Andreja v Hotedršici) je iz knjige Spomini Vide Vavken. Po spominu jo je narisal njen sin, Tičev (Vavken) Janez. Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 19 KULTURA IZ LJUBEZNI DO PRETEKLOSTI - GRENKI SPOMINI Z VRHA SVETIH TREH KRALJEV Povabilo na predstavitev knjige domačinke Marije Mojce Treven je v dvorano podružnične šole Vrh Svetih Treh Kraljev pripeljalo številne domačine, njihove sorodnike in znance. Povabilu so se odzvali tudi gostje: župan Občine Logatec Berto Menard, arhidiakon Franci Petrič, direktor podjetja Metropolitana Janez Celar, predsednik Krajevne skupnosti Vrh Svetih Treh Kraljev Boštjan Mivšek, zgodovinarka Marta Ker-šič, domoljub Rok Klemenčič, lektorica knjige Mateja Eniko in poslanka Iva Dimic. Na pobudo arhidiakona msgr. mag. Francija Petriča se je domačinka Mojca Treven, sicer učiteljica na OŠ Žiri, odločila, da v knjižno delo strne zgodbe vrhovskih družin. K delu jo je spodbujal in ji pri nastajanju le-tega tudi pomagal Rok Klemenčič. Tako je v treh letih obiskala več kot sedemdeset ljudi in poslušala njihove zgodbe. Mnogi so z avtorico prvič zares svobodno spregovorili o dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej. Z grenkobo v očeh. Saj bi si človek le stežka predstavljal, da so vojne zgodbe kaj drugačne kot trpke, boleče in presunljive. Da so nekatere še vedno krvaveče rane tistih, ki so vojne grozote doživeli, o njih poslušali. A tudi v takih zgodbah se svetlikajo žarki dobrega, ki so ga nekateri v hudih časih zmogli ohraniti v sebi in deliti z drugimi. Avtorica je s pomočjo projekcije predstavila knjigo, ki je razdeljena na šest poglavij. V prvem je predstavljena zgodovina župnije, v drugem razmere v kraju pred drugo svetovno vojno. Naslednja poglavja prinašajo kronološki pregled dogodkov v kraju in bližnji okolici, doživljanje domačinov med drugo svetovno vojno in po njej. Knjiga je obogatena z 2000 fotografijami, zato obsega skoraj tristo strani. Predgovor h knjigi je zapisala Marta Keršič, zgodovinarka iz sosednjega Šentjošta, ki je na predstavitvi tudi kratko spregovorila. Svoje misli o delu, ki ga je avtorica vložila v to knjigo, in o tistih, ki so bili pripravljeni deliti zgodbe, sta strnila še Franci Petrič in Berto Menard. Prireditev so s pesmijo obogatili domačini - Ljudski pevci pod vodstvom Mihe Kogovška. Knjigo, zares bogato knjižno delo o majhni vasi, kot je Vrh Svetih Treh Kraljev, je mogoče dobiti pri avtorici Mojci Treven. Lahko pa si jo izposodite tudi v logaški knjižnici. MK GLEDALIŠKO SREČANJE NA VRHU Sredi aprila smo na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev gostili 10. državno srečanje gledaliških skupin podružničnih šol Slovenije, ki se je pred desetletjem začelo na Mlinšah v Zasavju. Pred štirimi leti se je preselilo še na dve lokaciji, v Ribno na Gorenjskem in na Vrh Svetih Treh Kraljev. V dveh dneh se je na tako na odru vrhovske podružnice zvrstilo osem predstav, v njih je nastopilo 85 igralcev, za katere je skrbelo deset mentoric in mentorjev. Zbrane sta pozdravila župan Občine Logatec Berto Menard in predsednica Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije Katja Bolko. Oba sta izpostavila vlogo gledališke dejavnosti na podružnicah, v manjših krajih in pomen kulture nasploh. Poleg Mitje Turka, ravnatelja matične šole, sta si nekaj predstav ogledala še Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec, in Izidor Selak, ravnatelj OŠ Gorenja vas. Poleg nastopajočih so dvorano napolnili učenci razredne stopnje Osnovne šole Rovte ter učenci PŠ Sovodenj in PŠ Godovič. Čeprav je bilo prvi dan srečanja vreme prav kislo, je bilo razpoloženje oba dneva veselo in razigrano. Mladi gledališčniki so bili zadovoljni s svojimi predstavami, gledalci pa tudi. Upamo, da bo gledališka dejavnost na podru- žnicah še navdušeno živela in bogatila tudi manjše, podeželske slovenske kraje. Mihaela Kavčič Foto: arhiv POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev 20 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 POSLOVNE STRANI TRIJE NASVETI ZA VARNO RAVNANJE Z DENARJEM NA DOPUSTU c C & C g iS 1 1 r f [ Sandi Koprivec, vodja NLB Poslovalnice Logatec P očitnice ali potovanja nam prinesejo marsikatero novo izkušnjo. Med njimi je tudi kakšna negativna. Da bo slednjih čim manj, se je dobro pripraviti že vnaprej. Razmislite, koliko gotovine potrebujete Predvsem je pomembno, s koliko gotovine na dopustu se počutite varne. Toliko si je priskrbite v poslovalnicah NLB (manj pogoste si naročite nekaj dni prej). Gotovine ne nosite na enem mestu, razdelite jo med sopotnike in v različne dele prtljage. Izberite pravo kartico Na marsikaterem dopustu boste verjetno veliko več plačevali s karticami kot z gotovino. »Poleg kartice osebnega računa BA Maestro je s seboj dobro imeti še kartico z odloženim plačilom - Mastercard ali Visa - saj sta v tujini bolj razširjeni. Z njo predvsem plačujte, lahko pa jo uporabljate tudi za dvig gotovine, vendar boste za to plačali precej višjo provizijo kot za dvig z BA Maestro kartico,« pojasni Sandi Koprivec, vodja NLB poslovalnice Logatec. Dobra priprava lahko prihrani skrbi »Da boste na tekočem s porabo kar prek telefona, si pred odhodom naročite SMS-Alarm o uporabi kartice in mobilno banko Klikin,« nadaljuje Sandi Koprivec. Pred dopustom si še shranite številko NLB Kontaktnega centra (+386 1 477 2000). Potrebovali jo boste, če slučajno izgubite ali vam ukradejo vašo plačilno kartico. Pri vsem načrtovanju ne pozabite na svoje zdravje in sklenite zdravstveno zavarovanje za tujino NLB Vita Tujina. Dobrodošli v NLB Poslovalnici Logatec, kjer lahko skupaj uredimo finančni del predpriprav za vaše počitnice ali potovanje. LANSTROFF V LOGATEC Z VISOKO TEHNOLOGIJO IN DELOVNIMI MESTI V Obrtni coni Logatec, na območju nekdanjega Klia, so švicarski investitorji sredi maja položili temeljni kamen podjetja Lanstroff in posadili simbolično japonsko češnjo ter slovensko lipo kot temelj dobrega sodelovanja. Kot je poudaril predsednik upravnega odbora Summi-tomo Rubbers Industries Ikuji Ikeda, bodo tovarno zgradili do aprila 2019, zaposlili pa bodo skoraj 200 ljudi iz lokalnega okolja. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v svojem nagovoru izrazil veselje nad odprtjem nove visoko tehnološke investicije in dodal, da gre za zelo plodno kombinacijo japonsko-švicarsko-sloven-skega znanja, izkušenj in dela. Kot je povedal, je njegova vlada z Japonsko vzpostavila strateški odnos in si sodelovanja na področju visokotehnoloških investicij želi tudi v prihodnje. »V Slovenijo prinašajo delovna mesta in dobre poslovne modele, take, ki so usmerjeni v prihodnost in bodo pomagali razvijati našo gospodarsko rast in višati plače ter kvaliteto življenja,« je poudaril dr. Cerar. Po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivavška z investicijo Lanstroffa, švicarske podružnice japonskega podjetja Summitomo Rubbers Industries, tovarne elastomerov za medicinske in farmacevtske namene, poleg projekta Nedo in dveh projektov Yaskawe v Kočevju, v Logatcu zaokrožujemo štiri pomembne investicije japonskih podjetij v Sloveniji. Župan Berto Menard je poudaril, da so tudi v tujini spoznali, da smo odprta družba in znamo sprejemati različnost, vlada pa, da znamo delati z ljudmi in jim prisluhniti. »Planet, ki bo ustvarjen s to tovarno, bo velik izziv tudi za manjše satelite, ki se bodo ob veliki tovarni razvijali in dali novo moč gospodarstvu. Kajti gospodarstvo je tisto, ki polni vreče zdravstvu, kulturi in športu,« je poudaril župan. Zahvalil se je tako vladi kot japonskemu in švicarskemu veleposlaništvu ter vsem sodelujočim v tem velikem projektu. Glas-beno-plesno noto so slovesnosti dodali folkloristi Kulturnega društva Rak Rakek, ki so navdušili zlasti japonske goste. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 21 POSLOVNE STRANI POSLOVNI ZAJTRK Z ŽUPANOM VIOC Zapolje v Logatcu je sredi junija potekal prvi poslovni zajtrk z županom, katerega namen je bil po besedah župana Berta Menarda vzpostaviti sodelovanje z obrtniki in podjetniki, ki poslujejo v obeh logaških obrtnih conah in graditi še kvalitetnejše življenje. Med najpogosteje izpostavljenimi vprašanji so bila med drugim dovozna cesta v obrtno cono, povezovalna cesta med obema conama in hitro naraščajoče cene komunalnih storitev. Dovozna in povezovalna cesta Po županovih besedah bodo ta vprašanja v letu 2019 dobila odgovor. »Kar zadeva krožišče pri obrtni coni za Kliem, ga bomo skupaj s pločnikom giadili z Direkcijo RS za ceste, projekt povezovalne ceste pa je že pripravljen in vložen za pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebujemo le še nekaj zemljišč.« Župan pričakuje, da bo povezovalna cesta zglajena v štirih ali petih letih in bo močno razbremenila promet v Logatcu. Višje cene komunalnih storitev je pripisal obsežni gradnji infrastrukture, katere amortizacijo je bilo treba izračunati v omrežnini. Črno parkiranje Prisotni so izpostavili tudi vprašanje črnega parkiranja tovornih vozil v obrtni coni. Župan je pojasnil, da je od direktorice podjetja Hoedlmeyer, ki je od DUTB odkupilo del zemljišča za Kliem, dobil zagotovilo, da bodo uredili parkirna mesta za vse tovornjake, ki k njim pripeljejo avtomobile. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak je izrazil zadovoljstvo, da se je politika pričela približevati gospodarstvu, vsaj na lokalni ravni, medtem ko v državi tega še ni čutiti. »Upam, da bo nova vlada delala v tej smeri,« je še dodal Oblak in kritično pripomnil, da država s subvencijami tujim podjetjem znižuje konkurenčnost domačih. Po županovih besedah naj bi spričo številčne udeležbe in tehtne debate podobna srečanja z obrtniki in podjetniki pripravili vsaj dvakrat letno. Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina se uvršča med vodilne svetovne proizvajalce JlTIITn valovitega kartona in embalaže iz valovitega kartona. Skupina zaposluje preko 27.000 sodelavcev v 37 državah. DS Smith v Sloveniji deluje na lokacijah v Brestanici, Logatcu, in na Rakeku. V Poslovni enoti Logatec in Rakek objavljamo prosta delovna mesta v proizvodnji: V uspešno mednarodno podjetje s tradicijo vabimo osebe z visoko stopnjo samoiniciativnosti ter interesom za razvoj in nadgradnjo strokovnega znanja. Od novft sodelavcev pričakujemo: • natančnost, iznajdljivost, samoiniciativnost in usmerjenost k rezultatom, • odgovoren odnos do dela in materialnih dobrin podjetja. ustrezno plačilo z vsemi dodatki, božičnica, stimulativno nagrajevanje, možnost napredovanja, Si želite delovati v dinamičnem okolju ter v odlični ekipi strokovnjakov? Pridružite se podjetju z dolgoročno vizijo razvoja. Svojo prijavo z življenjepisom pošljite na naslov: inistvo.siovenija@dssmith.com. 22 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 MED NAMII UTŽO: ZA VSE, KI SE TUDI V ZRELIH LETIH RADI NAUČIJO KAJ NOVEGA Članice in člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec so si letos zares zaslužili »počitnice«, saj je za njimi izredno pestro študijsko leto. Bili so morda še bolj »pridni« kakor njihovi 40, 50 ali več let mlajši »vrstniki« v osnovni šoli. Učili so se tuje jezike, skrbeli za zdravje (vaje za bolj zdravo hrbtenico, hoja za zdravje), organizirali so razstave, predavanja, sodelovali z društvi in ustanovami v Logatcu. V okviru projekta Povezovanje urbanih naselij občine Logatec so kot partner občine izvedli 34 delavnic z različnimi vsebinami. Omenimo le nekaj najodmevnejših. V oktobru je skupina Kvačkanje v sodelovanju z Europo Donno v rožnato ovila drevesa pri Zdravstvenem domu za ozaveščanje o raku dojk. Skupina literarna kavarna je pripravila proslavo ob Prešernovem dnevu in aprila nastopila v Domu starejših Logatec. Prvi samostojni razstavi sta pripravili skupini Keramika in mozaik - Včasih na vasi in Likovno ustvarjanje-Barvna prepletanja. Društvo je pripravilo družabno srečanje ob koncu leta, aprila so organizirali obisk tovarne Krka, junija ekskurzijo v Goriška Brda. Več skupin pa se je povezalo skupaj v projektu Ptičje gnezdilnice. Razstava bo ob vpisovanju v sedmo študijsko leto v učilnici UTŽO. Več o tem in o programih, ki jih pripravlja društvo za študijsko leto 2018/19, pa v septembrski številki. Besedilo in foto: Brane Pevec NA NIKOLAJEVEM SREČANJU Z IGORJEM BAHOVCEM O LJUBEZNI V DRUŽINI Vsak tretji četrtek v mesecu se v Jožefovi dvorani odvije poseben večer. Tako smo v okviru Nikolajevih srečanj spomladi gostili tudi sociologa Igorja Bahovca, ki je vsebino predavanja črpal iz papeževe spodbude »Radost ljubezni«. Papež Frančišek je v njej zajel sadove obeh sinod o družini, ki jih je sklical leta 2014 in 2015, ter govori o ljubezni v družini. Igor Baho-vec nam je osvetlil papeževo poslanico z vsebino, ki je bila podana na razumljiv način, praktična in podkrepljena z rezultati raziskav. Veselje, pogum in upanje so le nekatere izmed spodbudnih besed, s katerimi nas papež v svoji poslanici vabi k polnejšemu krščanskemu življenju. V razmislek in za spraševanje vesti lahko vsak zase odgovori na tri vprašanja: 1. Od kod črpam veselje v svojem življenju? Znam jaz koga razveseliti in na kakšen način? 2. Kdo mi daje in kdo mi jemlje pogum? 3. Kdo ali kaj je moje upanje? Na koncu smo bili povabljeni, da v svojem življenju zaorjemo novo ledino z novo svežino in navdušenjem, ki lahko pride samo iz globokega in živega odnosa z Bogom. Silna je moč molitve, so okusili že mnogi svetniki in svetnice. Samo Venko Foto: Marjan Verč LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 23 MED NAMI DVAJSET LET PISANIH MISLI V Stekleni galeriji v Logatcu je potekala jubilejna slovesnost z nastopom zmagovalcev v deklamiranju ob 20-letnici Pisanih misli, barvni pečat pa je slovesnosti dalo odprtje razstave otroških ilustracij. Likovno razstavo je postavila Urška Župec Mele, za besedni in gledališki del pa sta poskrbeli Simona Nagode in Milena Herblan Gostiša. Posebnost dogodka je bila tudi v tem, da na njem niso sodelovali le naši sedanji učenci, ampak tudi tisti, ki so v naših šolskih klopeh sedeli že pred leti. Prek njihove doživete interpretacije pesmi so se besede sprehodile med poslušalci in nas nagovorile. Na osnovni šoli 8 talcev Logatec smo iz želje, da bi otrokom dali nekaj lepega v času odraščanja, pred 20 leti začeli s tekmovanjem v deklamiranju. Pesmi, ki so jih napisali, so se učenci naučili deklamirati tako, kot so razumeli in občutili besedilo, ko so ga doma brali, ga razčlenjevali, iskali smisel in lepoto. V šoli so se pomerili na oddelčnem in šolskem tekmovanju, ki je kmalu preraslo v projekt. Poezijo smo povezovali z glasbo, gibom, prevajanjem, kreativnim pisanjem ter likovnim ustvarjanjem. V sodelovanju z Radiem NTR je nastala zgoščenka Lepa beseda nikomur ne preseda, ki je naredila velik vtis na pesnico Nežo Maurer, ki nas je povabila k sodelovanju v dokumentarnem filmu o njej. učence. Ker je želela slišati mnenje o svojem izboru, je ponudila vseh 177 pesmi v branje in oceno literarni strokovnjakinji. Tako je med drugim zapisala Nina Gostiša: »Hudomušne, navihane, slikovite, ljubke in nagajive za nižje razrede, za višje pa »kul«, že mladostne in polne življenjskih modrosti. Izbrane so tako, da se po težavnosti in tematiki skladajo s starostjo deklamatorjev, obenem pa so zanje še vedno izziv, saj jih je moč povedati na tisoč in en način in čudovito je slišati, kako jih deklamirajo mladi deklamatorji. Pesmim vdahnejo novo življenje, z njim pa tudi svoj osebni pečat.« Po jubilejnem dogodku izrekamo le še željo, da bi Pisane misli živele še dolgo in da bi nas prek njih še naprej bogatile pesmi in domišljija, ki se poraja v njih. OŠ 8 TALCEV LOGATEC »Bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.« Dvajset let je učiteljica slovenščine Milena Herblan Gostiša izbirala najboljše slovenske avtorje in iskala najlepše pesmi za Ivan Cankar o ■ m UJŠ bOI tffi'SC ■. i; AKCIJSKA PONUDBA KABELNET LOGATEC Fizične osebe, ki sklenejo do konca julija novo naročniško razmerje, ki vključuje storitev Internet, prejmejo 3 mesece 50% popusta na storitev Internet. Pogodba z akcijsko ceno se sklene z vezavo za obdobje 2 leti. O© OPTIKA ali KABEL Enojček ali Dvojček Internet z ali brez telefonije že od 8,50* €/mesec Internet 10/10 Mbps, Trio telefon *Cena akcija, redna cena od 17,00 €/mesec ® Prenovljen paket Napredni Neomejeni klici in SMS/MMSn že za 15,90 €/mesec aVelja za klice v Sloveniji in v EU gostovanju o©® OPTIKA ali KABEL Trojček Internet, telefonija in mobilna že od 12,40* €/mesec Internet 10/10 Mbps, Trio telefon, Mini mobilna *Cena akcija, redna cena od 19,90 €/mesec ® Posebna Senior ponudba Telefon DORO 6050 za 1,00 € + 2 meseca brezplačne naročnine #Velja za upokojence ob vezavi za dve leti Akcija traja do konca julija 2018 041 621 365 • info@kabelnetlogatec.net • www.kabelnetlogatec.net 24 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 24 MED NAMI V DOMU STAREJŠIH LOGATEC NADGRAJUJEMO IZBOR STORITEV Med pomembnimi ustanovami v Logatcu, ki skrbijo za varstvo, vzgojo in zdravstvene storitve občanov, je tudi Dom starejših Logatec, ki že od leta 2001 deluje na naslovu Gubčeva 8a. V domu imamo 164 postelj in zagotavljamo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo osebam, starejšim od 65 let. Poleg osnovne dejavnosti za zunanje uporabnike ponujamo razvoz kosil, izposojo medicinsko-tehničnih pripomočkov, svetovanje fizioterapevtke in delovne terapevtke, medicinsko pedikuro, nekatere storitve nege, ki se izvajajo v domu (npr. kopanje), dnevno varstvo in začasni sprejem. O vseh storitvah se lahko posvetujete s socialno delavko ali drugimi strokovnimi delavci doma po telefonu ali osebno s predhodnim dogovorom. Smernice stroke in želje vseh nas so, da bi bili v domačem okolju čim dalj časa, vendar žal to ni vselej mogoče. Takrat so prava izbira domovi starejših, ki so do danes že izgubili stigmo, da so hiralnice, kjer se za človeka nič ne poskibi. V domovih starejših se trudimo, da bi stanovalcem omogočili čim boljše in lepše preživljanje zadnjega življenjskega obdobja. Dom poskušamo urediti tako, da je čim bolj domač, poskrbimo za aktivnosti, ki si jih lahko stanovalci izbirajo prostovoljno. Pri vključevanju v domski vsakdan upoštevamo stanovalčevo zdravstveno stanje, sposobnosti in mu pomagamo, da ostaja samostojen pri aktivnostih, ki jih lahko še opravlja sam. Osebno dostojanstvo nam veliko pomeni, zato smo zaposleni izbrali »dostojanstvo« kot pomembno vrednoto našega doma, poleg domačnosti, strokovnosti, srčnosti, kakovosti, povezovalnosti in predanosti. Včasih se občani najprej odločite za dnevno varstvo ali začasni sprejem kot vmesno obliko varstva. Do sedaj smo v domu že omogočali obe storitvi, kjer so bile osebe neposredno vključene v domsko življenje. Ker želimo storitev dnevnega varstva nadgraditi, kmalu odpiramo zaenkrat manjši dnevni center, ki bo sprejel do deset oseb. Deloval bo od ponedeljka do petka, od 7.00 do 17.00. Vseskozi se trudimo z izboljšavami, spremljamo razvoj stroke, se izobražujemo in sledimo dobrim praksam. V ta namen smo v domu izbrali standard kakovosti E-Qalin (European quality - improving learning), ki je edini vseevropski model upravljanja s kakovostjo v ustanovah socialnega varstva. Za september napovedujemo še Dan odprtih vrat, ko boste lahko vstopili v dom in spoznali nas, ki tu živimo in delamo. Lepo vabljeni, da nas obiščete in spremljate na ds-logatec.si Mojca Tuljak, delovna terapevtka, vodja kakovosti IZLET NA DOLENJSKO Zaposleni v Domu Marije in Marte smo se v sobotnem jutru sredi aprila odpravili na potep po Dolenjski in spotoma pobrali še druge sodelavke, ki so čakale na dogovorjenih mestih. Prispeli smo v Trebnje, kjer smo si privoščili prvo kavico, potem pa po avtocesti krenili proti Novemu mestu. Dolenjska, že odeta v zeleno in s cvetočimi sadovnjaki, nas je sprejela v topel objem. Dežela cvička in dobre volje. Pravijo, da je nekaj promilov alkohola pri njih že v zraku. Bile smo zgovorne in nasmejane, kot bi na nas vplival ta odstotek. Ustavili smo se pred veliko tovarno zdravil Krka Novo mesto, kjer so nas prisrčno sprejeli, nam postregli s prigrizki, vodo, čajem in kavo. Bilo je veliko skupin iz vseh krajev Slovenije. Vsaka je dobila svojo vodičko, ki nas je peljala na ogled po tovarni. Z navdušenjem smo poslušali zanimivo razlago. Potem so nas povabili na koristno predavanje o njihovih izdelkih, priporočljivih za vsakdanjo uporabo, koristnih za naše telo. Za zaključek smo si v šotoru napolnili želodčke z raznimi izvrstno pripravljenimi jedmi. Bilo jih je toliko, da smo se težko odločali ... Po obedu smo pot nadaljevali proti Kostanjevici na Krki. Tu nas je počakala vodička in nam razkazala otok, ki je biser Slovenije. Ogledali smo si cerkev sv. Jakoba, najstarejšo stavbo na otoku. Po ogledu mesta smo se odpravili proti Kartuziji Pleterje. Cesta se je vzpenjala in se zoževala, pokrajina se je odstirala kot na dlani. V koči pred samostanom nas je prijazno sprejel gospod, ki nam je povedal nekaj o samostanu in življenju v njem. Natočil nam je kozarček rujnega za pokušino. Obiskali smo njihovo trgovino in se, oboroženi z raznimi izdelki, vračali v avtobus. Odpeljali smo se proti Otočcu, kjer sta nas na Matjaževi domačiji pričakala gospodar in gospodarica. Okrepčali smo se, zatem pa so nam domači, razdeljenim v dve skupini, razkazali hišo in klet. V njej smo začeli s pokušanjem različnih vin, postregli so nam tudi s cvičkom, poimenovanim kralj vin. Gospodar nas je zabaval s petjem ter pripovedovanjem šal in prigod. Dan se je počasi prevešal v večer, bližal se je čas vrnitve. Na avtobusu smo se živahno pogovarjali, tako da se pot ni vlekla, ampak smo hitro prispeli v Logatec. Sladko utrujeni smo si voščili lahko noč, vozniku smo se še prej zahvalili za vožnjo in Metki za organizacijo ter se priporočili za naslednjič. Na snidenje! Zagorka LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 25 I ŠPORT POGLED TEKAŠKEGA TRENERJA NA TEŽAVE Z AHILOVO TETIVO Medicinsko razlago težav najdete v strokovni literaturi, tu pa bo nekaj praktičnih nasvetov, kako ukrepati ob nastanku težav. Poškodbe kite so lahko akutne ali kronične. Pri akutnih govorimo o nenadnem vnetju, natrganju ali pretrganju kite. Nujen je obisk ortopeda in zdravljenje, če ne pozdravite do konca, se bo razvila kronična težava. Gre za poškodbo kite na celičnem nivoju (degeneracija) brez vnetnih procesov, a s podobnimi simptomi kot pri akutni (bolečina, zatekanje ...). Pri tekačih je najpogostejši vzrok nenadno povečanje količine ali hitrosti teka, sprememba tekalne podlage in slaba tehnika teka. Verjetno pa je glavni vzrok togost in skrajševanje cele zadnje verige od hrbta do prstov na nogi. Prav na peti pride do največjih obremenitev in posledično do poškodbe. Značilna je jutranja bolečina in okorelost kit (takoj ko vstanete), ki se zmanjša po nekaj minutah hoje. Zdravljenje kronične poškodbe Ahilove kite Za razliko od akutne boste tu morali največ narediti sami. Nujno je na začetku opustiti tek, kolesarjenje in plavanje. Redno sproščajte mečne mišice in delajte vaje za raztezanje tetiv in mečnih mišic - masažni valjček je odličen. Ko je bolečina znosna, začnite s vajami za krepitev kite in obnavljanje kolagenskega tkiva, ki s poškodbo propada. Naprej je to vaja, pri kateri stojite na stopnici, se spustite s peto pod nivo prstov in se dvignete. 2 vaji po 3 serije po 15 ponovitev dvigov na prste stoje na stopnici 2 x dnevno. Vaji se razlikujeta v tem, da morajo biti pri prvi kolena iztegnjena, pri drugi pa rahlo pokr-čena (s tem boste obremenili vse mečne mišice). Po nekaj dnevih začnemo isto vajo delati na eno nogo. Po 2-4 tednih je treba dodati obremenitev, da se učinek stopnjuje. Dvigi in spusti so zelo počasni. S tekom spet začnite, ko zjutraj ne čutite nobene bolečine. Nadaljujete s poskoki po stopnicah ali čez ovire. Sedaj je cilj močno obremenjevati tetivo zato, da se bo v njej tvorilo več novih kolagenskih vlaken. To je edina pot brez operacije in je praviloma zelo uspešna. Ravno nasprotno ustaljeni praksi, da je treba lahkotno teči ali kolesariti. S tem se stanje samo slabša. Za konec ni odveč vnovič poudariti: vsako bolečino v Ahilovih kitah je treba vzeti skrajno resno in narediti vse, da se jo čim prej odpravi in da se ne bi več ponovila. Uporabljajte več različnih tekaških copat in nosite dovolj dolge nogavice, da so tetive pokrite. Postopno začnite uporabljati copate, ki imajo minimalen padec prsti--peta (5-6 mm). Miro Petrovec, tekaški trener Tek je lek NAJBOLJŠI BALINARJI ZBRANI V LOGATCU Balinarsko športno društvo Logatec je na balinišču Balinček ob železniški postaji v Logatcu orga- ■ niziralo državno prvenstvo v balinanju. j^H ^^■B^^HlH 4U _. - i \ r • FTD Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je zbralo i Jj^fc ,. osem najboljšihbalinaijev iz različnih klubov ^uI^AmLH po Sloveniji, ki so se na kvalifikacijah uvrstili v finale. Logatčan Slavko Petrovič je žal izpa- f}Rll del v polfinalu. Vodenje tekmovanja, ki je JvK^HBhHT, 1 bilo obenem tudi prijetno druženje med tek- ^______ \ Ma^Hl movalci in gledalci, je prevzel Branko Šefran. ^■H^^Hf Kot je povedala predsednica logaškega i \ kluba in sodnica Jelka Kožman, so se tokrat pomerili samo moški, kajti ženske 1 'v imajo svoje finale. - M Besedilo: Blanka Markovič Kocen ' Foto: arhiv društva 26 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 26 ŠPORTI AIKIDO KLUB LOGATEC GOSTIL JUBILEJNI MEDNARODNI SEMINAR AIKIDA Sredi maja je Aikido Klub Logatec, ki ga vodi Daniel Krivec 3. DAN, pod pokroviteljstvom župana občine Logatec Berta Menarda organiziral že 10. mednarodni seminar (10. International Takemusu Aikido Koshukai). Letos so se prvič v športni dvorani Zapolje zbrali aikidoke, tako iz Slovenije kot iz sosednjih držav - Italije, Hrvaške, Nemčije in Avstrije. Številne udeležence je uvodoma pozdravil župan Menard. Tokratni je seminar vodil Francesco Corallini (7. DAN Aikikai), ki je vse prisotne vnovič očaral s svojo virtuoznostjo pri izvajanju aikido tehnik. Poleg vrhunske predstavitve široke palete tehnik, ki so zaradi zanimivih in natančnih metod poučevanja Corallini senseia razumljive tudi začetnikom, so bili letos so udeleženci priča posebnemu dogodku. Datum seminarja se je namreč ujel z obletnico smrti Morihira Saita. Francesco sensei je skupaj z ostalimi vodji gostujočih klubov uprizoril ceremonijo po zgledu svečenikov šinto religije, ki ji je Saito pripadal, in na ta način počastil spomin na legendarnega učitelja aikida. Morihiro Saito je svoje življenje posvetil temu, da je naprej prenašal in ohranjal aikido, kot ga je učil O'sensei. V aikido svetu je njegova pedagogika znana kot Iwama ali Takemusu aikido. Tej "šoli" pripada tudi Aikido klub Logatec. Kljub intenzivnosti in teoretičnemu in praktičnemu znanju in nasvetom, ki jih je Francesco sensei nesebično delil, je bilo med udeleženci na koncu bilo slišati le besede pohvale in "se vidimo naslednje leto!" Besedilo in foto: Daniel Krivec MRZLI VRH JE BIL LOGAŠKIM PLANINCEM TOKRAT USOJEN Zadnjo aprilsko nedeljo so se logaški planinci odpravili na nam manj znani Mrzli vrh, 1359 m. Zgodaj zjutraj so se peljali do Tolmina po cesti, ki je veliko delovišče in je zahtevalo potrpežljivo in previdno vožnjo. Pod vodstvom Janeza Rudolfa so se z osebnima avtomobiloma peljali do vasi Dolje, potem pa s planinsko opremo po delno neoznačeni poti, kjer se nad dolino Soče blizu Tolmina strmo dviga pobočje Mrzlega vrha. V prvi svetovni vojni je pomenil eno ključnih točk v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča in najbolj krvavo bojišče v Zgornjem Posočju. Pot je peljala mimo številnih jarkov in kavern, zaradi česar je vrh poznan kot muzej na prostem. Narava je bila v bujni rasti, tudi cvetja ni manjkalo. Oglašala se je kukavica. Po kakih treh urah vzpona so planinci prišli na vrh, kjer stoji križ in najdemo tudi vpisno knjigo. Od tukaj se je odprl lep razgled na krnsko skupino, vrhove nad dolino reke Tolminke, Cerkljansko in Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, del doline reke Soče, Kolovrat in Matajur. Po počitku v lepem sončnem in toplem vremenu so se vračali po krožni poti in se ustavili na planini Pretovč (1142 m), ki spada v Triglavski narodni park. Dalje pot pelje tudi po Poti miru, kjer so v eni izmed kavern leta 1917 madžarski vojaki postavili betonski oltar. Na steni pred vhodom pa je napis: »Mrzli vrh! Gora krvi in vzdihljajev, kraj strašnih spominov. V spomin vsem, ki so v letih 1915 - 1917 umrli na tej gori.« V nadaljevanju poti so si pohodniki oskrbeli vodo ob lepo urejenem studencu. Na poti so srečali tudi nabiralce vojaške zapuščine. Po treh urah spusta so po razgibanem terenu prišli v kraj Zatolmin. Že nekajkrat je bil pohod na Mrzli vrh odpovedan zaradi slabega vremena, toda letos se je vrh pokazal v vsej lepoti. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 27 I VASA POSTA LOVSTVO KOT NARAVOVARSTVENA ORGANIZACIJA - VIZIJA em velik ljubitelj narave in VV ^^ divjadi,« se običajno prič-r r k-Jnejo prošnje za sprejem v lovske družine. Kaj kmalu pa lovci v lovskih družinah slišimo lovske pripravnike spraševati: »Kdaj lahko dobim nabavno dovoljenje za puško?« Prepričan sem, da je veliko mladih, ki jim je naša organizacija poleg upravljanja z divjadjo zanimiva tudi z vsemi drugimi dejavnostmi (lovska literatura, kultura, znanstvena odkritja na področju divjadi). Privabiti bo treba populacijo z znanjem iz biologije in še zlasti ekologije divjadi, iz varstva okolja in iz varstvene zakonodaje, obstoječe članstvo pa izobraževati v tej smeri. Potrebne bo veliko kadrovske strokovnosti in ljubezni, da se bodo stvari spremenile in bodo cilji, kako pridobiti mlade v ta čudoviti svet lovstva, doseženi. Potreben bo celostno prenovljen pristop, ki bo postavil v ospredje naravovarstvo z znanstvenimi utemeljitvami. Le s strokovnim pristopom in znanjem bomo v javnosti lahko nastopili kot dejanska naravovarstvena avtoriteta. Lovska organizacija je številčna, zato je kadrovsko področje še posebej pomembno. Na lokalni ravni številne »strokovne« debate večinoma še vedno potekajo po gostilnah, kar meče slabo luč na lovsko organizacijo, Dr. Marjan Toš govori o »praznem mlatenju besedne slame« na različnih oblikah nedejavnega sestankovanja in pametovanja tistih, ki »o vsem vse vedo«. Promocija in vizija lovstva naj stremita k temu (ponovno poudarjam, da imam v mislih lokalno raven), da se lovska organizacija prelevi v resno organizacijo; postati moramo kadrovsko pomlajeni in s tem ofenzivnejši ter prepoznavnejši. V zvezi s tem pa je seveda ključno izobraževanje. Ja, tok življenja hitro polzi - z leti žal vse hitreje. Pa vendar, karavana gre dalje, psi lajajo, a sledovi ostajajo. Č. Miro Vučič MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Ob dnevu Zemlje smo dedki in babice otrok iz vrtca Tič-nica dobili prijazno vabilo. V sončnem jutru smo se zbrali pred vrtcem. Otroci so prišli v skupinah, v spremstvu svojih vzgojiteljic. Naši »Mehurčki« so bili razposajeni, a lepo razporejeni v vrsto, vsi z nahrbtniki, kapami in jopicami, zavezanimi okrog pasu. Iskali so svoje babice in dedke in jim mahali. Dve uri smo hodili med dišečimi travniki, zelenimi griči, belo cvetočim drevjem in pravkar ozelenelimi bukvami. Otroci so čebljali, tekali naprej, se spet vračali k nam, ki smo bili počasnejši. Ga. Helena in ga. Marija sta jih imeli ves čas neopazno na očeh, tudi ko sta se pogovarjali z nami. Med počitkom so nam otroci zapeli pesmico. Veliko so spraševali in med seboj pametovali (baje je bik nevaren (?!) in podobno). Utrujeni, a še vedno živahni, smo se ravno pravi čas vrnili na kosilo. TURISTIČNA TAKSA Naš pohod je imel več pomenov: obeležil je dan Zemlje, otroci so na poti izvedeli veliko novega, posebej dragocen pa je bil čas, ki smo ga preživeli skupaj otroci in starejši. Ga. Helena in ga. Marija sta to izpeljali z veliko spretnostjo in srčnostjo. Iva Mišček Občanka Rossana Tollazzi na župana Občine Logatec Berta Menarda naslavlja odprti vprašanji: Koliko denarja je Občina Logatec vsako leto (za osem let nazaj) zbrala iz turistične takse in kam je še ta denar? Zakon o spodbujanju razvoja turizma govori o tem, da se morajo pobrana sredstva iz naslova turistične takse povrniti nazaj v turizem. 28 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 28 ZAHVALE UMRL JE JOŽE SIMŠIČ - JELEN, NEKOČ V BOJU S PUŠKO IN FOTOAPARATOM V začetku maja smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Jožeta Simšiča - Jelena, prvoborca iz Laz pri Logatcu, ki je od leta 1943 poleg puške imel pri sebi tudi fotoaparat in z njim posnel kakih 150 partizanskih motivov. Le-te je odstopil Združenju borcev za vrednote NOB Logatec. Dali smo jih digitalizirati v visoki ločljivosti in ponovno razviti v enotnem formatu. V marcu, ko je praznoval svoj 94. rojstni dan, sem mu pokazal na novo urejeno zbirko in vidno navdušen mi je pripovedoval, kako se je 18-leten spomladi 1942 pridružil Rakovški četi. Ker je bil hiter in okreten pri miniranju in na kurirskih poteh, se ga je prijelo partizansko ime Jelen. Leto kasneje je pričel partizansko življenje tudi fotografirati. Filme se je takrat še nekako dobilo, težje je bilo s fotografom, ki bi film razvil, kajti fotografije borcev bi lahko pomenile smrtno obsodbo za njihove družinske člane. Pa se je vselej izšlo. Njegove filme so razvijali v Logatcu, Postojni in nazadnje v Trstu, s pomočjo iznajdljivih ljudi, ki so skrivoma prenašali dragoceni material. Borci so se kljub nevarnosti radi fotografirali, bolj so bili previdni domačini, bali so se celo, da bi se na posnetku videla njihova hiša. Jože Simšič - Jelen je že v času življenja prejel številna odlikovanja. Vojna je Jelena izklesala v zanesljivega oficirja. Maja 1945 je sodeloval pri varovanju maršala Tita v Ljubljani, nato pa se je trinajstkrat selil po Jugoslaviji in opravil vrsto oficirskih šol, nazadnje na Vojni akademiji v Beogradu. Upokojil se je v činu polkovnika. Njegovo življenje pa je viselo tudi na nitki. Poleti 1943 je bil hudo ranjen. Sredi kaliških gozdov ga je s prekuhanim žepnim nožem operiral dr. Jože Gostiša iz Kalc in mu rane zašil kar z v jodu namočenim sukancem, vse skupaj brez narkoze. Naslednje tedne je Jelen preživel pod smreko in po mesecu dni se je znova privajal napornim partizanskim potem. On je preživel, ne pa tudi doktor, ki so ga domobranci poslali v nemško koncentracijsko taborišče, kjer je tik pred koncem vojne ves izčrpan umrl. Jože Simšič - Jelen je bil prvoborec v vojni, v miru pa do zadnjega borec za ohranjanje vrednot NOB. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi in izstreljeno častno salvo ob koncu. Njegove podarjene fotografije pa bodo na častnem mestu v spominski sobi ZB Logatec pričale, da narod na Logaškem ni stal križem rok, ko mu je bilo najhuje. Besedilo in foto: Branko Rupnik ZAHVALA Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. JANEZ GANTAR (13. 8. 1929 - 9. 5. 2018) Ob slovesu dragega moža, očeta, deda in pradeda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala Komunalnemu podjetju Logatec, še posebej Gorazdu Bošnjaku, pevcem, trobentaču in g. župniku Dragu. Hvala vsem, ki ga boste Janeza ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ST. 6 29 KRIŽANKA 30 LOGAŠKE NOVICE - JUNIJ 2018 - ŠT. 6 I m Í cerkev Roznovenske matere Božje, Gor. Logatec ramus Večerni ave Trg sv. Nikolaja, Dol. Logatec* Glasba brez meja cerkev sv. Nikolaja, Dol. Logatec :ester Skandinavija cerkev sv. Nikolaja, Dol. Logatec Mladi virtuozi Trg sv. Nikolaja, Dol. Logatec* Eva Cerne Od opere do muzikala vstopnina: predprodaja 10 €, na dan koncerta 15 € * v primeru dežja v Športni dvorani Logatec prostovoljni prispevki / vstopnice za zaključni koncert: www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim (Petrol, Turistična pisarna Logatec, Pošta Slovenije) org.: Simfonični orkester Cantabile / festival sofinancira občina Logatec dodatne informacije: info@cantabile.si www.cantabile.si | www.adoramus.si | www.gsiogatec.si | www.godba-iogatec.si K#m«j n nsg poučno zdravo odgovorno 2ABAVNO varno kakovostno KAJ? Zabavne, športne in poučne vsebine K H A I? Vsa^ delovni c'an v ^asu šolskih počitnic od 7.00 do 17.00 * 9 tematskih tednov od 2. julij do 31. avgust KJE? Logatec KDO? Otroci stari 4 leta in starejši Aktivno poletje, varnost, nove izkušnje, prijateljstva in nepozabni spomini Podrobne informacije o Poletni šoli 2018 so objavljene na spletni strani. Program je zasnovan na podlagi znanja in bogatih izkušenj ter poteka pod stalnim strokovnim nadzorom uni. dipl. prof. športa Anžeta Zagorca. , 1 j m%x ' M ~ A ? h a* T SV h , {V\ • j ( | ^ 1 1 I i * *Program Poletne šole sofinancira Občina Logatec. Število prostih mest je omejeno. S: www.dlannadlan.com, E: info@dlannadlan.com QR koda za ogled filma 0 Poletni šoli: Hi 1 . * ' H 4 OBRNI O