Zakaj odvoz odpadkov iz manjših naselij?
Pred dobrimi dvajsetimi leti smo s Francelom Rigler-jem in drugim hodili po neokrnjeni naravi in iskali pri-merne vodne vire za Velike Lašče in okoliška naselja. Spominjam se izvira Črne vode, Table, Uzmanke, Kro-karice, Mrzlega studenca in drugih. Takrat po gozdovih še niso ležale razbitine avtomobilov in bele tehnike. Če gremo danes, bomo težko izbrali poti, ob katerih ni odlagališč odpadkov. Celo ob dokaj skriti poti iz Roba proti slapu Kobilji curek bomo našli divja odlagališča. Gozdarii vedo za preko 30 odlagališč samo v KS Velike Lašče. Skoda je lepih krajev, ki so nam dali Trubarja, Levstika, Stritarja in danes Krpanu ne bi bila potrebna-mesarica, saj bi Brdavsa preprosto vrgel med odpadke v kakšno brezno pri Velikih Laščah.
Da ne bo kakšne zamere; nepravilno ravnanje z od-padki ni samo tamkajšnji pojav. Podobno je stanje po vseh krajih v Sloveniji, kjer ni urcjeno zbiranje in odvoz odpadkov. Dejstvo je, da z razvojem naraščajo tudi količine odpadkov, menja se njihova sestava. Včasih na kmetijskih območjih odpadkov praktično ni bilo, saj so jih pokurili, pokrmili živini ali uporabili kot gnojilo. Danes jih je tudi tam vedno več, kar se vidi na divjih odlagališčih. Na območju KS Velike Lašče je več vodo-vodnih zajetij, ki pa so vedno bolj ogrožena, saj je teren zakrasel in so podzemne vode izpostavljene onesnaženju z vedno bolj nasmetenega površja. Ob izdelavi dokumen-tacije za določitev varstvenih pasov vodnih virov v občini v letih 1984-85 odlagališča odpadkov ie niso predstavlja-la nevarnosti za vodne vire. Iz študije Geološke in hidro-geološke razmere na območju zajetih in perspektivnih vodnih virov v občini, ki je zajela 98 obstoječih in 22 perspektivnih vodnih virov je razvidno, da takrat na območjih varstvenih pasov odlagališč odpadkov ni bilo. Le nekaj let pa je bilo potrebnih za spremembo. V poro-čilu GeoloJkega zavoda »Divja oziroma neurejena odla-galiSča komunalnih odpadkov na zaščitnih pasovih zajetij pitne vode ljubljanskih občin«, izdelanem 30. 7. 1990, pa je našteto kar lepo število vodnih virov, ki jih ogrožajo odlagališča odpadkov in med drugimi sp tudi zajetja pitne vode v Uzmanih, Velikem Ločniku, Škrlovici, Gradežu in preventivno zavarovani izvir Črne vode. Običajno ni potrebno posebno dolgo čakati na posledice nepravilne-ga ravnanja z odpadki; danes pa je še čas. da posledice preprečimo. Prvi program za zbiranje odpadkov v KS Velike Lašče je bil izdelan v oktobru 1988, letos pa je JP Snaga izdelala novi program in ga že uvedla. Žal odvoz odpadkov sedaj še ne zajema vseh krajev v KS Velike Lašče, ker v nekaterih krajih baje organizirano zbiranje in odvoz odpadkov odklanjajo. Prav gotovo nas odpadki najmanj stanejo, če jih odvržemo za najbližjo živo mejo ali v bližnji gozd. Ze sedaj veljavni predpisi vsebujejo kazenske določbe za nepravilno odlaganje odpadkov, vendar se sankcije na območjih, kjer ni bilo poskrbljeno za redni odvoz, niso izvajale, razen v primerih, ko je šlo za neposredno ogrožanje vodnega vira ali zdravja ljudi. Ker pa nas odpadki vedno bolj ogrožajo, bomo tudi v Sloveniji prej ali slej prisiljeni posnemati evropske predpise, ki pa niso do onesnažaevalcev okolja prav nič milostni in »demokratični«. Prepričan sem, da večina
prebivalcev osvoji novosti, če so te ponujene po razumni ceni in pogojih takoj, ko spozna prednosti. Kolikoc poz-nam ljudi okoli Velikih Lašč, mislim, da jim ne bo potrebno iz Ljubljane pošiljati kontrolorjev, ki bodo gledali, kako ravnajo z odpadki in prepričan sem, da bo iez kakšno leto spet prijetno pohajkovati po vaseh in gozdovih Velikih Lašč brez bojazni, da bi sredi gozda naleteli na dokaze »naše civilizacije« — odlagališča od-padkov!
PAVEL HARI