• O nosemavosti čebel in dobri čebelarski praksi za njeno preprečevanje Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka TRADICIONALNA IZDELAVA www.krze.si VSEH VRST AŽ PANJEV NAJBOLJŠI SLOVENSKI SMREKOV LES ROGLJIČENI (CINKANI) SPOJI Idrijska 10, 1360 Vrhnika 041 420 200 01/755-13-17 Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogo~e tudi sadje, zelenjavo, zeliš~a, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano ˛ebelarsko opremo. 161 ' ’ ZDRAVJE ČEBEL Nosemavost dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Spore N. ceranae bolje in dlje preživijo pri visokih tem­peraturah in izsuševanju, sporeN. apis pa bolje prenašajo nizke temperature. Po nekaterih podatkih N. ceranae zato prevladuje v toplejših, N. apis pa v hladnejših podnebnih razmerah, po drugih virih pa naj bi v večini primerov N. ce­ranae izpodrinila N.apis. Poleg različnih sposobnosti prila­goditev na temperaturne razmere se obe nosemi razlikujeta še po obliki in velikosti spor (Slika 1), dolžini genomov ter njunih učinkih na gostitelja. Zaradi tega nosemavost deli-mo na nosemavost tipa A (N.apis) in nosemavost tipa C (N. ceranae). Nosemavost tipa A je pri nas poznana že več kot sto let in je posebej značilna po akutni obliki, pri kateri je največkrat spomladi pred čebelnjakom veliko bolnih in mrtvih čebel z napetimi ter povečanimi zadki. V panju je malo zalege in čebelja družina peša, notranjost panja ter pročelje in okoli-ca čebelnjaka pa so popacani z rjavimi smrdečimi čebeljimi iztrebki. Kronična oblika nosemavosti, ki smo jo imenovali tudi »plazeča se« ali pritajena nosemavost, pa je ena najbolj razširjenih okužb čebeljih družin po vsem svetu. Kronična nosemavost tipa A nima posebej značilnih znakov, vendar počasi izčrpava čebeljo družino, kar se pozna v njenem do-nosu, z okuženimi čebelami pa se okužba širi. Čeprav je nosemavost v čebelarstvu vednopovzročala gospodarsko škodo, ji čebelarji zaradi prikritega poteka bolezni običaj-no niso posvečali ustrezne pozornosti. Odnos znanstvene in strokovne čebelarske javnosti se je povsem spremenil v začetku tega tisočletja, ko je bila pozimi 2004/2005 nose-mavost domnevni vzrok za 88-% odmrtje čebeljih družin v Španiji. Z molekularnimi metodami so ugotovili Nosema ceranae, sicer značilno za azijsko čebelo (Apis cerana) in je zato sprva v Evropi veljala za novega (eksotičnega) povzro-čitelja. Kasneje, ko so v laboratorijih po Evropi in Ameriki prav tako z molekularnimi metodami preiskovali po naklju-čju shranjene mrtvice, so ugotovili, da je N. ceranae polegN. apis prisotna že desetletja in se je po vsej verjetnosti širila skupaj z varojami. Razlikovanje med obema vrstama pa so omogočile šele sodobne molekularne diagnostične metode. Po sedanjih izkušnjah lahko le sklepamo, da je nosema tipa C še bolj nepredvidljiva kot »stara«, njene posledice pa so povezane z dejavniki sodobnega sveta, neprimerno teh­nologijo čebelarjenja in podnebjem. Ena najočitnejših razlik med njima je za nosemavost tipa A značilna griža, ki je pri tipu C ni, čeprav obe vrsti zajedata v srednjem črevesu čebel in v črevesni sluznici povzročata enake poškodbe. Doseda­nje preiskave so tudi pokazale, da pri okužbi z N. ceranae čebele hitreje umirajo kot pri okužbi z N. apis. Ugotovitev nove vrste noseme je torej še dodatno zapletla poznavanje nosemavosti, poleg tega pa so pred nedavnim v Ugandi pri čebelah ugotovili še tretjo vrsto noseme, Nosema neumanni, o kateri ne vemo še skoraj nič. Čebele se okužijo z zaužitjem spor, ki so na satju, v vodi in hrani ter na vsem, kjer so čebelji iztrebki. Spore so tudi na čebeljih dlačicah in čez te pridejo v pelod. Okužba se po čebelji družini širi s čiščenjem in s socialno izmenjavo hra­ne, čeprav je ta pri okuženih čebelah manj izražena. Med čebeljimi družinami se bolezen širi z zaletanjem. Mlade čebele se lahko okužijo že z grizenjem pokrovcev pri po­ ZDRAVJE ČEBEL - ZDRAVJE ČEBEL - IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Marija Sivec cebelarstvo.lucka@gmail.com roje. Pravijo, da je bolje preprečiti kot zdraviti. In kako to narediti, da bo prav? Narejanje ometencev v času rojenja Čebelarji čebelarimo zato, da bi imeli med. Izrojenec ne bo prinesel omembe vredne količine, če mu pobegnejo vse pašne čebele. V družini s še odprtimi matičniki poiščemo matico, jo damo v matičnico in to vstavimo nazaj med satje. Čez pet do šest dni vzamemo to matičnico z matico iz pa-nja, v vedro ometemo čebele in dodamo matico, kar v ma-tičnici. Konec aprila in v začetku maja ne potrebujemo prav veliko čebel. Dovolj je že približno en kilogram. Čebele, ki so ostale, po šestih dneh nimajo iz česa več vleči matičnikov, zato ni več bojazni, da bi vlekle zasilne matičnike. Dovolj je le, da družino temeljito pregledamo in ji pustimo res samo en matičnik. Matica se bo izvalila, se oprašila in družina bo nadaljevala svoj razvoj. Če bo v vme­snem času medilo, bo taka družina, ki ima veliko pašnih čebel, prinesla tudi veliko medu, in kar je še pomembnejše: ne bo rojila. Če pa smo vzeli matico in čebele iz panja, ko matica še za­lega in imajo v čebeljih celicah jajčka, pa moramo čez nekaj dni družino ponovno pregledati, ker bodo čebele, ki čutijo izgubo matice, vlekle zasilne matičnike. Če jih ne podremo skupaj z rojilnimi (enega pustimo), nam bodo čebele, ki so v rojilnem razpoloženju, že odkar je stara matica zalegla prvi matičnik, pobegnile s prvo na novo izvaljeno, še nesprašeno mlado matico. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE - IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Mano izločajo tudi bolšice Janez Gregori janez.gregori@gmail.com deno roso, mano. Zaradi svojega hitrega, rekli bi lahko kar eksplozivnega razmnoževanja, lahko naredijo veliko škodo na sadnem drevju, kot so marelice, slive, jablane, zlasti pa na hruškah. Škoda nastane zaradi neposrednega zajedanja rastlin, drevesa slabijo, plodovi so slabše kakovosti in vča­sih zamazani z mano. Na plasteh mane, ki se cedi po vejah in deblih, se lahko začno razvijati škodljive plesni. Bolšice med rastlinami lahko prenašajo nevarne bolezni, kot so na primer fitoplazmoze. Tri četrtine vrst bolšic v Sloveniji imajo en zarod letno, druge dva, izjemoma celo štiri. Preobrazba pri bolšicah je nepopolna, kot to bolje poznamo na primer pri kobilicah. Iz jajčeca se razvije nimfa, ki je podobna odrasli živali, nima pa kril in spolnih organov. Ko raste, se večkrat levi, sledijo si razvojne stopnje in po zadnji levitvi se preobrazi v odraslo žival. Vmes pa se izdatno hrani s sokom svojega gostitelja in izloča mano. Spoznali smo predstavnike še ene skupine žuželk, ki lahko kot njihovo gozdno sorodstvo, listne ušice in kapar­ji, izdatno izločajo mano. Kadar se vsa ta druščina izda­tno namnoži, vreme pa je toplo in soparno, začne izločati mano. Čebelarji pa pravimo, žal ne prav pogosto, da medi vsak kol! IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Moderirana okrogla miza o različnih panjskih sistemih ter panjih iz umetnih materialov Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo simon.golob@czs.si pašo iz gnezda odstrani sate z zimsko zalogo in jih začasno doda v prvo mediščno naklado, na njihovo mesto pa vsta-vi zgrajene sate. Hkrati omeji plodišče na eno naklado. Ker so naklade razmeroma lahke, so naslednji pregledi hitri in preprosti, prav tako pa se pri privzdignjeni nakladi na spo­dnji strani satnikov hitro opazijo tudi morebitni matičniki. Med sezono vedno skrbi, da ima v mediščnih nakladah za­dosti praznega satja in satnic, saj meni, da mora prazno sa­tje čakati pašo in ne paša satja. Med pridobiva le iz deviških satov, ki jih po zadnjem točenju odstrani in jih namesti na lesene letve z nekaj razmika. Ker je tam prisotno le deviško satje in je med sati rahel prepih, ni nevarnosti, da bi ga uni-čila voščena vešča. V manjši meri v mediščih uporablja tudi plastične satnice, ki imajo po njegovem mnenju to prednost, da se pri točenju ne lomijo. Preizkusil je tudi panje iz »sti-rodurja«, ki pa se mu niso obnesli, saj so jih čebele zgrizle. Boljše izkušnje ima s panji iz ekspandiranega polistirena (»stiropora«) večje gostote (EPS 400), ki je obstojnejši. Zvonko Sedmak je čebelar s Krasa, ki čebelari z več kot 200 družinami v trietažnih 10-satnih AŽ-panjih, ki jih ima nameščene na prevoznih enotah. Prideluje predvsem med, ki ga pakira v manjšo embalažo, kar mu omogoča, da za ki­logram medu dosega višjo ceno. Poleg medu pa pridobiva tudi propolis in izdeluje različne medene pijače. V preteklo­sti je preizkusil tudi LR-panje, ki so mu bili sicer všeč, a je njihovo uporabo zaradi težavnega prevoza opustil. Preizku­sil je tudi klasične 10-satne AŽ-panje, ki pa so po njegovem mnenju za izkoriščanje intenzivnejših paš premajhni. Po njegovih izkušnjah je sredi paše satje v panju že polno in prostora za nov med ni več. Medu, ki je že v satju, pa ni mo-žno iztočiti in tako narediti prostora za novega, ker med v satju še ni zrel. Čebelari tako, da v zgornjo etažo trietažnih panjev konec avgusta vstavi narejenec z mlado matico, pod katerim matično rešetko zapre in odpre žrelo. V vseh trie­tažnih panjih tako prezimuje dve družini, gospodarsko v spodnji in narejenec v zgornji etaži. Zaradi zgodnejšega ra­zvoja pa tudi vse čebelje družine, ki so na prevoznih enotah, prezimuje na parceli v Kopru. Ker je v zgornji etaži lanska matica in je ta mlajša ter posledično tudi plodnejša in ka­kovostnejša od matice, ki je v spodnji etaži, spomladi v vseh panjih odstrani stare matice iz spodnjih etaž ter družini iz obeh etaž združi. Ker so v panju čebele iz dveh družin, je nji­hovo število že v začetku spomladi veliko, kar jim omogoči, da lahko v največji meri izkoristijo pašo na akaciji (robiniji). Poudaril je, da morajo biti družine v trietažnih panjih moč­ne in številčne, saj slaba družina v velikem panju ne da re-zultatov. Eden izmed glavnih pogojev za to so tudi mlade in IZ ZNANOSTI IN PRAKSE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2019 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Jernej Bubnič in Janez Prešern Kmetijski institut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, jernej.bubnic@kis.si in janez.presern@kis.si IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsa­ko družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4. Ocenjenih je bilo 431 čebeljih družin. Povprečna oce­na obarvanosti je 3,51 točke od štirih možnih. Družin brez obarvanih čebel je bilo 59,0 %. 23,7 % je dobilo oceno 3, 4,6 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo osem ali 1,4 %. Zaradi prašenja matic v naravnem okolju je zato zelo pomembno, da čebelarji, ki čebelarijo v bližini vzre­jališč, redno spremljajo svoje družine in menjajo matice z obarvanimi družinami. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastno­ sti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem do-nosu medu; test pri potomstvu 2019 1 Henrnik Zaletelj 52929-2016 +5,07 3 Peter Kolar R470 +3,34 5 Matija Koštomaj 44320-2016 +3,19 7 Janko Bukovšek R490 +2,99 9 Julij Pokorni 45981-2017 +2,79 Sodelujte pri iskanju azijskega in orientalskega sršena dr. Maarten de Groot,1 Simon Zidar,1 dr. Danilo Bevk,2 dr. Metka Pislak Ocepek3 in Mojca Pibernik2 1 Gozdarski inštitut Slovenije 2 Nacionalni inštitut za biologijo 3 Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut maarten.degroot@gozdis.si Grožnja biološki raznolikosti V Sloveniji že četrto leto poteka projekt LIFE ARTEMIS, katerega namen so ozaveščanje, usposabljanje in ustrezno odzivanje na invazivne tujerodne vrste v gozdu. V projek­tu je bil oblikovan opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki za slovenske gozdove predstavljajo še posebej veliko nevarnost. Poleg azijskega sršena je bilo na seznam vključenih 81 vrst gliv (povzročiteljev bolezni rastlin), žuželk, sesalcev in ra­stlin, ki bi ob namnožitvi in nadaljnjem razširjanju po vnosu lahko prinesle nepovrnljive posledice gozdu in naravi (Kus Veenvliet in sod. 2019). Mnogih od teh vrst v Sloveniji še ni­smo zabeležili, poznamo pa škodo, ki jo že povzročajo zunaj njihove naravne razširjenosti v drugih državah s podobnimi podnebnimi razmerami. Kako prepoznamo azijskega in orientalskega sršena Azijski sršen (Vespa velutina) je edini sršen, ki ima po­polnoma črno oprsje. Na črnem zadku ima eno samo širo­ko oranžno progo na četrtem zadkovem obročku in tanko rumeno progo na prvem obročku. Črna glava ima oranžni prednji del. Končni deli nog so rumeni. Velik je 17 do 32 mm in nekoliko manjši od domorodnega evropskega sršena. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Celulozna gnezda azijskega sršenasopogosto zgrajena na vejah dreves z vhodno odprti-no na strani. Orientalski sršen (Vespa orientalis) je značilno rjave barve z rumeno progo čez tre­tji in četrti člen zadka. Tudi obrazni del glave je rumen. Noge so enotno rjave. Zaradi značilne obarvanosti je lahko prepoznaven in ga ni možno zamenjati s katero drugo vrsto sršenov. Večinoma gnezdi v tleh ali v različnih odprtinah, npr. v votlih drevesih. Evropski sršen (Vespa cra-bro) je največji izmed vseh treh vrst. Oprsje je pri njem rjavo--črno, zadek pa je rumen, s črnima prvima členoma zadka. Antene so s temnim končnim delom, noge pa rjavo obarva­ne. Vhodna odprtina gnezda iz celuloze je običajno na nje­govem dnu. Pri zgodnjem obveščanju in opazovanju okolice za inva­zivnimi tujerodnimi vrstami je ključno tudi vključevanje splošne javnosti. Več opazovalcev lahko prej odkrije pojav tujerodnih vrst. Pozivamo in spodbujamo vse čebelarje, naj letos še dejavneje spremljajo dejavnosti sršenov ob čebeljih panjih in nam svoja opažanja orientalskega ali azijska sr­šena nemudoma sporočijo. Najboljši način za preprečitev njihovega širjenja je hiter odziv, da poiščemo gnezda in jih ustrezno uničimo. Azijski sršen prvo gnezdo največkrat zgradi v tleh, ka­sneje pa se preseli na drevo. Gnezda so velika (60–100 cm) in imajo vhodno odprtino na strani. Po tem se razlikujejo od domorodnega (evropskega) sršena, katerega gnezda imajo odprtino po navadi na dnu. Gnezda orientalskega sršena pa so večinoma v tleh ali v drugih pred zunanjimi vplivi zaščitenih odprtinah (npr. votla drevesa, parkirana vozila, letala). Več o biologiji obeh sršenov smo pisali v septembrski in decembrski številki lanskega letnika Slovenskega čebelarja. Kam sporočiti opažanja Sršena bomo najlažje opazili na vhodu panja. Oba sršena še agresivneje od domorodne vrste plenita čebele, njiho­vo zalego in med. Pozorni smo tudi na prisotnost sršenjih gnezd v okolici. Možno je, da bomo sršena ujeli tudi v raz­lične nastavljene lovne pasti za žuželke. V primeru ulova ali opažanja nepoznanega nenavadnega sršena ga, prosimo, fotografirajte. Pomembno je, da se na fotografiji nazorno razloči predvsem obarvanost zadka živali. 1. Fotografijo opaženega osebka nam lahko pošljete prek portala Invazivke. Informacijski sistem Invazivke je orodje za hitro sporo-čanje opažanj invazivnih tujerodnih vrst. Do sistema pre­prosto dostopamo prek spletne strani www.invazivke.si ali prek mobilne aplikacije (brezplačen prenos iz trgovine Goo­ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE glePlay). Sledi registracija uporabnika, ki jo moramo potrdi-ti v povratni e-pošti. Aplikacija ponuja opise in predstavitve invazivnih tujerodnih vrst in znake za njihovo prepoznavo. Ko opazimo tujerodno vrsto v naravi, jo fotografiramo prek mobilne aplikacije ali pa fotografijo naknadno naložimo na splet prek namizne verzije aplikacije. Najdbi določimo še lokacijo (koordinate) in datum opažanja ter podatek spo-ročimo v sistem. Prek mobilnega telefona se ti podatki za­beležijo samodejno. Poslane podatke redno preverjajo stro­kovnjaki, ki nas po e-pošti obvestijo o pravilnosti najdbe in sprožijo nadaljnje ukrepe za zatiranje tujerodne vrste, če je to potrebno. Sistem omogoča tudi ogled najdb na zemljevi­du in brskanje po podatkih, saj so ti javni. 2. Opažanje obeh vrst sršenov lahko sporočite tudi vete­rinarju VF NVI. O najdbi orientalskega ali azijskega sršena lahko obvestite tudi najbližjega veterinarja za zdravstveno varstvo čebel Na­cionalnegaveterinarskegainštitutanaVeterinarski fakul­teti UL (VF NVI). Podatke za stik lahko najdete na spletnih straneh VF in ČZS. Pogovorila se bosta o najdbi ter se po po­trebi dogovorila za ogled najdenega osebka ali fotografije in lokacije. Veterinar bo prek Nacionalnega referenčnega labo­ratorija (NRL) za zdravstveno varstvo čebel poskrbel za vpis v informacijski sistem Invazivke in obveščanje evropskega referenčnega laboratorija za zdravje čebel (EURL). Ohranimo domorodnega sršena Tujerodne vrste se hitreje širijo v poškodovanih ekosis­temih in zapolnjujejo vrzeli, ki nastanejo zaradi izginjanja domorodnih vrst. Pomemben del naše narave je evropski sršen. Čeprav med čebelarji ni čislan, pa ne smemo prezreti njegove vloge v naravi. Kot plenilec uravnava populacije žu­želk, tudi tistih, ki so škodljive za kmetijstvo. Koristi so tako veliko večje, kot je škoda, ki jo naredi v čebelarstvu. Mnogi čebelarji v tujini se tega že zavedajo in ga ne preganjajo več. S prihodom tujerodnih sršenov pa bo njegova vloga še ve-čja. Dovolj močne populacije evropskega sršena bodo upo-časnile širjenje tujerodnih vrst. Brezglavo uničevanje gnezd evropskega sršena, zaradi strahu pred tujerodnimi, bi bilo tako medvedja usluga, saj bi se s tem širjenje samo olajšalo. Viri: Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P., de Groot, M., Kutnar, L. (uredniki) (2019): Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih. Druga, dopolnjena izdaja. Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. Dostopno na: www.tujerodne-vrste.info/wp-content/ uploads/2019/11/LIFE-ARTEMIS_terenski_prirocnik_druga_dopol­njena_izdaja.pdf. Pislak Ocepek, M., Skerbiš, S., Pibernik, M., Bevk, D. (2019): V Sloveniji smo našli orientalskega sršena (Vespa orientalis), Slovenski čebelar 121, 12: 336–338. Dostopno na: www.czs.si/Upload/files/Slovenski%20 cebelar%2012-2019.pdf. Pibernik, M., Bevk, D. (2019): Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax), Slovenski čebelar 121, 9: 246–268. Dostopno na: www.czs.si/Upload/ files/Slovenski%20cebelar%209-2019.pdf. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE - DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v juniju Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Če je čebelam vreme naklonjeno, bodo izkoristile pašo, pri tem pa ne bodo potrebovale posebnih posegov, ne poza-bite pa na oskrbo z vodo, če pride suša brez padavin, kot le­tos aprila, še posebej če prevažamo na pašo. Povsem druga-če pa je, kadar slabe vremenske razmere zadržujejo čebele v panjih. Pogoji za rojenje so ob močno razvitih družinah več kot idealni, kar pomeni, da se lahko nadejamo rojev, ki nam znatno otežijo čebelarjenje. Glavni vzrok rojenju, ki ga si­cer razumemo kot razmnoževanje čebel in izkazuje njihovo vitalnost, je predvsem prostorska stiska. Trganje matični­kov v družinah, ki so v rojilnem razpoloženju, pomeni zgolj gašenje požara, ki še zdaleč ne pomeni najboljše rešitve. Bolje je, da v tem primeru delamo narejence, matičnike in pokrito zalego pa izkoristimo kot vzrejni material. Hkrati pa se izognemo nepotrebnemu plezanju po drevju oziroma ogrebanju rojev na težko dostopnih mestih. Družino, ki je nameravala rojiti in smo ji odvzeli nekaj zaleženih satov s čebelami, bo bržkone minilo rojilno razpoloženje. Tudi v ju­niju čebele odlično gradijo, zato jim damo v delo satnice, s čimer jih dodatno zaposlimo in s tem preprečujemo rojenje. Narejence delam v prašilčkih ali kar v gospodarskih pa-njih. V pripravljen panj oziroma prašilček vstavim dva sata s pokrito zalego, mednju pa pod zgornjo letvico pritrdim pokrit matičnik. Dodam še sat s cvetnim prahom in me-dom in dva do tri prazne izdelane sate. Če v ta namen upo­rabim gospodarski panj, uporabim slepi sat, to je deska v velikosti satnika, s katero pregradim uporabljeni del panja od praznega. Izdelano družino odprem na novem stojišču Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko DELO ČEBELARJA IZ ZNANOSTI IN PRAKSE IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV OBVESTILA ČZS - - Čebelarji, vključeni v SMGO, lahko še dodano poskrbite za prepoznavnost medu višje kakovosti s posebnimi nalepkami Čebelarji, ki ste vključeni v sistem Slovenski med z zašči­teno geografsko označbo, lahko na višjo kakovost svojega medu poleg zaščitne prelepke, ki jo naročite na ČZS, opozo-rite tudi s posebno enotno nalepko. Nalepke so na razpolago za vse zaščitene vrste oz. tipe medu v sistemu SMGO (akaci­jev, cvetlični, kostanjev, lipov, smrekov, hojev in gozdni med). Naročite jih lahko pri TCR INPRO d.o.o., Lož, Cesta 19. oktobra 57, 1386 Stari trg pri Ložu, pri gospe Renati Žnidar­šič, renata.znidarsic@tcr-inpro.si (pisno naročilo). Sporočite ji potrebne podatke za nalepke, te pa vam bodo natisnili v tiskarni, kar vam bo prihranilo delo in zmanjšalo možnost napak pri označevanju vašega medu. Rok dobave nalepk je približno sedem dni. Nalepke so preproste za odstranjevanje s kozarcev, saj ne puščajo lepila. Poklonite svojemu delu in medu višje kakovosti SMGO prepoznavnost, ki si jo zasluži. ČZS Kolut nalepk (100 kos) Cena Nalepke za velike kozarce (720 ml) 7,5 EUR + DDV Nalepka za srednje kozarce (370 ml, 212 ml) 5,2 EUR + DDV Nalepka za majhne kozarce (98 ml) 4,7 EUR + DDV Primer nalepke za med višje kakovosti SMGO Prilagojeno poslovanje odprta vsak prvi četrtek v mesecu od siti zaščitno masko in si razkužiti roke. 15. do 18. ure. Pri delovanju knjižnice Upoštevajte predpisano varnostno raz- Čebelarske knjižnice se upoštevajo priporočila NIJZ-ja. Za-daljo, ki znaša vsaj 1,5 metra. V knjižni- Janez Goličnik želeno je, da se izposoja gradiva najavi co vstopajte le posamično. Samostojno vnaprej po e-pošti (cebelarskaknjizni-iskanje gradiva po policah ter uporaba Čebelarska knjižnica Janez Goličnik v Čebelarskem centru Slovenije v juniju ca@czs.si). V knjižnico vstopajte le, če čitalnice nista možna. Dobrodošli torej ponovno odpira svoja vrata in bo tako ste zdravi. Ob prihodu v knjižnico oz. v v četrtek, 4. junija. kot pred izbruhom epidemije covida-19 Čebelarski center Slovenije je treba no-ČZS Izšla knjiga Moje življenje s čebelami Izšla je avtobiografija avtorja Franca Šivica z naslovom Moje življenje s čebelami. Knjiga na 222 straneh opisuje številne epizode njegovega zanimivega življenja. Odziv bralca Srečka Besednja­ka, zidarja v pokoju iz Šempasa: »Jaz knjig ne berem. Mislim, da sem prebral zadnjo pred 15 leti. Knjigo z naslovom Moje življenje s čebelami mi je podaril moj sosed Franc. Čeprav nisem čebelar, sem jo začel brati in nisem nehal, dokler je nisem prebral do konca. Takšne zanimive knjige še nisem imel v roki.« Cena knjige je 20,00 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@ czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS Izšla knjiga Medovite rastline Čebelarske zveze Slovenije kot založnik z veseljem sporoča, da je izšla obsežna knjiga avtorja dr. Trajčeta Nikoloskega z naslovom Medovite rastline. Knjiga na 366 straneh podrobno opisuje skoraj 200 medovitih rastlin, ki jih najdemo v Sloveniji in so z vidika čebelarstva zelo pomemb­ne. Knjiga je shematično urejena glede na čas cvetenja rastlin od spomladi do jeseni. Poleg opi­sa rastlin knjigo bogatijo slikovite fotografije cvetočih rastlin, kar nam bodo v veliko pomoč pri njihovem prepoznavanju v naravi. Cena knjige je 24,99 EUR in jo lahko naročite v tajništvu ČZS (ines.zunic@czs.si ali 01/729 61 00). Tajništvo ČZS Trajče Nikoloski MEDO VITE RA S TLINE - Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v juniju Ponudba v mesecu juniju – AKCIJA • Otroška majica 8,00 EUR – 15 % = 6,80 EUR • Knjižica Značilnosti slovenskega medu Junija imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski po-2,70 EUR – 10 % = 2,43 EUR nudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: • Pridelava in predelava voska 4,34 EUR – 10 % = 3,90 EUR 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. • Vse o sodobnem čebelarjenju 22,00 EUR – 10 % = 19,80 EUR Med Zna~ilnosti slovenskega medu Kakovostne čebelje matice pod nadzorom KIS-a in na podlagi 25-letnih izkušenj. Matice poši­ljamo po pošti ali jih prevzamete osebno. Čebelarstvo Vidovič – vzreja čebeljih matic, www. cebelarstvo-vidovic.si (Jože Vido­vič, Apače 300, 2324 Lovrenc na Dravskem polju), tel.: 041/579 827 ali na: joza.vidovic@gmail.com. Seme ajde, kranjske sive, primer-no za seme ali moko, tel.: 041/657 533. Cvetni prah, svež, tel.: 031/474 758. Cvetni prah osmukanec, svež, očiščen, kakovosten, možna dostava ali po pošti, popust za večje količine (Bela krajina), tel.: 040/845 113. Cvetni prah, kakovosten, letošnji, svež ali posušen, možno pošilja­nje po pošti (okolica Kranja), tel.: 040/957 885. Cvetni prah oljne ogrščice ter me-šani travniški, sveže zamrznjen, skrbno očiščen, pridelan na prekmurskih poljih in travnikih, tel.: 040/692 397. Cvetni prah, iz neokrnjene narave, očiščen in zamrznjen, primeren za apiterapijo, za zati­ranje varoj uporabljamo organske kisline, tel.: 051/610 398. Cvetni prah, svež ali posušen, pošljem tudi po pošti, ter 4 nove AŽ-panje, tel.: 041/236 256. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in ajdov med, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. - OGLASI Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.00 14.00–16.00 DEBEVEC ob sobotah 9.00–12.00 Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 info@apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 www.apis-med.si KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI PREDELAVA CENA 0,90 EUR VOSKA V LASTNA SATNICE PROIZVODNJA DVOJNO CEDILO Plasti˛na USIPALNIKI NAKLADNI AŽ-PANJ TRIETAŽNI ZBITI, LEPLJENI, VRTANI posoda 25kg kovinski 10-SATNI AŽ-PANJI AŽ-PANJ 10-S, 9-S, °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA 7-S, 5-S PROIZVODNJA CENA 1,28 EUR/KG GRELEC ZA MED - OKROGLI PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) RSF-TO°ILA IN RAZSTOJIŠ°E (LR) NAD 100 KG CENA 1,23 EUR/KG 106 CM ALI 86 CM IN POSODA Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125°C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Sprejemamo prednaročila za čebelje družine (3-s in 7-s) ter za čebelje matice. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Wachsverarbeitung - Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 - 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at - www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. OGLASI MATICE ~EBELARSTVA PISLAK BALI Najve~je slovensko vzrejališ~e matic z ve~ kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravo~asno rezervirate. °ebelarjem z veljavno ~lansko izkaznico °ZS priznamo 4-% popust ob nakupu opreme in pribora, matic in ~ebeljih pridelkov v vrednosti ve~ kot 50 EUR. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si ^ebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: 01/897 21 45, 041/900 606, 040/593 488 e-naslov: dejangrm99@gmail.com • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: jo e.tratnjeksiol.net OGLASI V SPOMIN - MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDENIH PIJAČ Pomurski sejem vas v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarsko zvezo društev Maribor vljudno vabi na Mednarodno ocenjevanje medenih pijač, ki bo potekalo v Gornji Radgoni 17. julija 2020. Strokovna komisija bo skladno s pravilnikom ocenjevala medeno žganje, medene likerje, medice, aromatizirane medice in peneče medice. Rok za prijavo je 19. junij, vzorce pa bo organizator zbiral na naslovu Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona. Naj medi kakovost! Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo Boris Nicolas Erjavec, T: 031 346 126, E: boris.erjavec@pomurski-sejem.si, www.ocenjevanja.pomurski-sejem.si