Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naroenina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, dcsno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem Čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 26. avgusta 193S Stev. 35. Quieta non movere? Cclje, 12. avgusta. Naše Celje se obnavlja. Navzlic temu, da srečujemo skoroda na vsak korak nedostatke, ki svedočijo o mnogoterih potrebah modernega mesta, se vsaj o zastoju, ki smo ga dolgo časa beležili, ne more več govoriti v absolutnem smislu. Toda prcteklost — ta nas kliče in opominja. Morda bi bil lani septembra tudi lahko zapisal zlate besede: »Naše Celje se obnavlja...« V smislu moder- nega mednarodnega prometa je končno dobilo tudi Celje table za parkiranjo. Toda človek, ki je živel vsaj toliko dni v našem mestu, kolikor je trajala krat- ka življenjska doba teh prometnih na- prav, je moral osupniti, ko je čez tako kratek čas opazil na njihovem mestu zopet — praznino. Imcti je moral neho- te vtis, da so se te table pojavile le »provizorično«, morda »na poskušnjo«. Prav. S tega vidika je treba takoj od- govoriti, da vladajo v našem Celju ali zelo različni nazori o sodobnem prome- tu, ali pa se ti nazori menjujejo kakor kakor pri kakem mladoletniku ... Ce je slučaj prvo, potem je treba ugotoviti, da pomeni pri tistih gospodih težnja za razmahom »Velikega Celja« pravo na- sprotje k tej zaostalosti. To bi značilo sistematično ali tudi le nezavedno ovi- rati hiter razcvit našega mesta. Toda ne samo to. Table so bile po- stavljene, a število vozil na zabranjenih krajih se je menda podvojilo. Cloveka zbode tako notorično neizpolnjevanje cestnopolicijskega reda v oko. Zdi se, kakor da je to bil izraz osvete tistih, ki se s to najnovejšo prometno uredit- vijo nikakor niso mogli sprijazniti. V takih okoliščinah so bile parkirne table gotovo nesmiselne. Ali so njihovo brezsmiselnost hoteli na tak način do- kazovati in smešiti svoje nazore pred svetom, ali pa je to bila opozicija po tujem naročilu? Clovek, ki o stvari ni bil poučen, bi bil menil, da je treba nemara počakati novega cestno policrjskega reda, ki bo vseboval tudi člen o parkirnih tablah. Skoraj bi že morali dvomiti, ali spadajo te naprave sploh v območje cestno pro- ttietnih pravil — dasi je to tako očitno in ob sebi umljivo —, ker reakcije pri odgovornih organih kar ni bilo videti. Tako bi bil razglabljal clovek, ki o ßtvari ni imel pojma. Toda znano je, da cbstoji že zadevna uredba, ki določa mesta parkiranja. Povod za postavitev omenjenih tabel je potem dalo parfjra nje na nedovoljenih mestih. V konkret- nem primeru gre torej za kršenje prav- noveljavnega akta policijske oblasti. Ali ni povsem jas.no, da je bila odstranitev omenjenih tabel je potem dalo parkira- določbami o izvršitvi parkirnih pred- pisov? Marsikdo bi sicer na koncu koncev lahko izpodbijal točnost take navedbe, češ umaknitev naprave, ki je zgolj zu- nanji izraz neke določbe, ne more imeti vpliva na njeno veljavnost samo. In vendar. Vsaj v cestno policijskih pra- vilih, kajti vozači se tu lahko ravnajo v pogledu določb, ki jih vsak kraj pri- krojuje po svojih lokalnih potrebah, edino po takih zunanjih znakih. Kako bi sicer naš prometnik smel ustaviti av- tomobilista zaradi prehitre vožnje tarn, kjer prekoračenje 15-kilometrske brzi- ne ni zabranjeno s tablo? Ali mora biti n. pr. tujcu znan vsak meter naših cest, da bi mogel v naprej vedeti, kje bo s prehitro vožnjo ogrožal varnost pa- santov? Table so izginile, cement in zemlja sta zabrisala njihove poslednje sledove. Lastnikom vozil pa je bila dana mo- znost, da sledijo nememu migljaju: :>Izigravajte dalje — saj dovoljujemo!<; Tujcu mora biti pogled na take pro- ttietne nepravilnosti kaj smešen, če ne °dvraten. Res je, ob misli na tujca in Postajanje tujih vozil, zlasti avtobusov, v Celju, bi človek moral kritizirati Las tujca. Od tujca pričakujemo disciplino, če prihaja iz večjega kraja, češ: vajen je velemestnega prometa in reda. To je točno in bi normalno lahko služilo za vzgled. Toda v danem primeru je mo- ralo biti žalibog ravno obratno. Co namreč tujec vidi pri domačinih brez- brižnost in ignoriranje predpisov, je psihološko umljivo, da bo tudi njega zh- peljala skušnjava, čeprav stoji svareči poziv tik pred njegovim nosom. Taki in slični prestopki se celo v dru- gih krajih naše države energično in dosledno kaznujejo. Ali mora potemta- kem naša domovina biti zemlja tudi ta- kih nasprotij? ^dveč je razpravljati na tern mestr še o koristih, bolje o nujnosti taki^ prometnih ukrepov. V drugih državah so uvedeni že davno in povsod, ne samr v velikih centrih. Vzrok te zakasnelo- sti pri nas je treba po vsej priliki pri- pisati zaostalosti, ali morda kljuboval- nemu razpoloženju narrar, takii;i novo- stim, dasi je baš ta nesodobna ma.lom.e- ščanska miselnost zavora v prospehu. Lahko bi se edino vzela v pretrcs mesta, kjer naj bi se nahajale prepo- vedne parkirne table. Od česa zavisi iz- izbira teh mest? Nedvomno, da edino od frekvence postavljenih vozil, ne pa od estetske harmoničnosti z okolico. Te table so v ostalem mednarodni znaki. Debata o njih okusnosti bi torej morala v naprej odpasti. Toda ¦— kar je sicer čisto subjektivno — ali te table res tako nasprotujejo estetskemu ocesu? Vsekakor najmanj sprejemljiva bi biia sodba, da kazijo pročelja, pred katerimi so postavljena. A ni to le pretveza, za katero se skriva kak še — »stvarnejši« razlog? Kaj smo torej dosegli s tern našim prometnim eksperimentom ? Nič druge- ga, kakor tragikomičen vtis, ki ga je dobil vsak trezen opazovalec, zlasti se- veda tujec, ki bo v njem imel novo učin- kovito sredstvo za slovensko tujskopro- metno propagando. In pa stroške. Kajti za tako »poskušanje« je tudi ene same pare škoda. S takimi postopki bomo ostali še dolgo mali Celjani v »Velikem Celju«. Sedaj bo tega kmalu leto dni. Ali obhajamo obletnice, dasi često nenavad- ne, morda zato, da pozabljamo? Quieta non movere? M. S. Letalski miting v Celju Celje, 26. avgusta. Senzacija za Celje bo veliki propa- gandni letalski miting v nedeljo 4. septembra. S tern mitingom proslavlja mestni odbor Aerokluba v Celju svojo 10-letnico. Vsem je še v spominu letal- ski miting, ki je bil pred nekaj leti v Celju. Seveda je pa letalstvo, zlasti ja- dralno od takrat zelo napredovalo, ta- ko da se obeta vsem posetnikom letoš- njega mitinga izreden sportni užitek. V začetku avgusta je bil v Mariboru letalski miting, ki se ga je udeležilo tudi mnogo Celjanov. Gledalce sta za- divila zlasti vojaška pilota - akrobata Poljanec in Bjelanovič, vratolomne so bile tudi akrobacije z jadralnimi leta- li, prav posebno je pa učinkoval skok s padalom, pri katerem je izvajalec pokazal izredno drznost. Odskočil je iz višinc 1000 m in odprl padalo šele nekaj sto metrov nad zemljo. Mestni odbor v Celju se je lotil z vso vnemo organizacije celjskega mi- tinga, ki bo na Ježovnikovem travniku med Joštovim mlinom in Majdičevo go- stilno, Poseben pripravljalni odbor, v katerem sodelujejo gg. kapetan Mrke- la, dr. Cerin, Branko Mikuletič in Tu- gomer Prekoršek, vodi vse te priprave. Ze sedaj opozarjamo posetnike, ki se bodo udeležili mitinga iz oddaljenejših krajev, da bo poskrbljeno tako za par- kiranje motornih vozil kakor tudi za shranjevanje biciklov. Novinarji in fo- tografi naj prijavijo svojo udeležbo pri tajniku pripravljalnega odbora g. Mi- kuletiču (Cankarjeva 9.-II.). Točen program mitinga, ki bo predvidoma ob- segal akrobacije z jadralnim letalom, akrobacije z motornim letalom, odskok s padalom ter napad iz zraka na impro- vizirano naselje, bo pravočasno javljen. Posebna atrakcija pa bo brez dvoma zračni krst. Interesenti bodo lahko za samih 30 din občutili edinstven užitek vožnje z letalom. Oficirji tukajšnje garnizije bodo imeli v to svrho pred- vidoma na razpolago vojaska letala, dočim bo za civilne »letalce« za to do- ločeno udobno potniško letalo. Ob tej priliki pozivamo vse letalstvu naklonjeno občinstvo. da se vpisuje v Aeroklub in s tern podpre njegovo ak- cijo. Vse informacije daje in prijave novih članov sprejema tajnik priprav- ljalnega odbora (Cankarjeva 9-II). Prepričani smo, da bo odziv velik, saj se dandanes vsakdo zaveda velikega pomena letalstva in ceni požrtvovalno dclo propagatorjev tega lepega sporta, ki je obenem tudi najmočnejše obramb- no sredstvo. Politični pregled X Bolj dcmokratičnega režima še v Jugoslaviji ni bilo, kakor je današnji. Tako piše »Samouprava« z dne 24. av- gusta 1938. X Kulturno - politična organizacija nemštva v Juftoslaviji. V zvezi s kul- turnim in političnim življcnjem naše slovenske narodne manjšine na Koroš- kem je potrebno ugotoviti, da šteje nemška organizacija .Kulturbund' samo v Slavoniji, Vojvodini in v Sremu nad 250 krajevnih organizacij, ki vse prav živahno in nemoteno delujejo. Lani je bilo pet tečajev, na katerih so se izo- braževali odborniki za delo v krajevnih organizacijah. Povsod po teh organiza- cijah so se močno udejstvovali tudi nemški potovalni učitelji, katerih glav- na naloga je bila, da dvigajo nemško nacionalno zavest, da seznanjajo svoje članstvo z nemško književnostjo in po- veličujejo dela velikih nemških mož. Poleg teh rednih predavanj potovalnih učiteljev so bili redno na dnevnem redu tudi obiski nemških predavateljev iz Leipziga in Stuttgarta. Organizacije širijo ncmško časopisje in upravljajo veliko število stalnih in potujočih ljud- skih knjižnic. Močno se kaže tudi ak- tivnost nemškega življa v teh krajih pri nakupovanju zemljiše. Slovenci se radi pohvalimo s svojo široko razpre- deno prosvetno organizacijo, ni pa prav nič slišati, da bi naše, sicer doma proti lastnim ljudem tako borbene organiza- cije sie med brate in sestre na Koro- sko ter s predavanji podprle in dvigni- le naš živelj onstran Karavank pa go- jile med njim zavest narodne skupno- sti, širile naš časopis in našo domačo knjigo. V dneh, ko se toliko razpravl.ia o pravicah in zaščiti nemške narodne manjšine na Ceškem, je treba, da se tudi mi spomnimo z besedo in delom naših manjšin onstran naših državnih meja! X Stalni svet Male antantc je zase- dal v nedeljo in torek na Bledu. Stalni svet je ponovno podčrtal svojo miro- Ijubno politiko ter čestital Balkanski zvezi in Bolgariji k solunskemu spora- zumu. Stalni svet je ugotovil, da je bil doseženi sporazum o medsebojni odpo- vedi slehernc uporabe sile med Madžar- sko in državami Male antante ter o priznanju enakopravnosti Madžarske v oboroževanju. Zadevni komunike jc bil yetoieifi Od 1. - 12. septembTa Folorična voznlna na železuici, pjirobrodili. Na odhodni železniški postaji kupite rumomo legitimacijo za din 2'-. Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Go- spodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, ae- roplani, avtomobili — Plemenski psi I. in 2. IX. — Tekma harmonikarjev II. IX. Lcp» zabiivioče, Yolikoincstcn rariete. NAGRADNO ŽREBANJE. Darila xa obisko- valce velesejma : motorno kolo, radio-apa- rat, šlvalnl stroj, 30 koles. objavljen hkrati na Bledu in v Budim- pešti. Stalni svet Male antante je ugo- tovil svojo soglasnost v želji, da sode- lujejo države Male antante z Društvom narodov in mu v okviru obstoječih možnosti nudijo svojo pomoč. Stalni svet je izrazil svoje zadovoljstvo nad likvidacijo abesinskega vprašanja na zadnjem zasedanju Društva narodov v Zenevi. Stalni svet je proučil tudi vprašanje Dunava in poudaril važnost dela gospodarskega sveta Male antante Prihodnje zasedanje stalnega sveta Ma- le antante bo v septembru v Zenevi ob priliki 19. zasedanja Društva narodov. Domače vesti POŠTNE POLO2NICE smo priložili danes vsem cenj. naročni- kom, ki so % naročnino v zaostanku, ra- zen onini, ki imajo naročiiino plačano žc do konca leta. Prosimo jih, da bi nam najpozneje do 15. septembra za- nesljivo nakazali naročnino vsaj tudi še za 1 mesec naprej. — 44. razstavna prireditev Ljubljan- skega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Je- senske prireditve »Ljubljana v jesenk so redno dopolnilo pomladanskemu velesejmu, ki ima predvsem industrij- ski in obrtni značaj. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor Ljubljanskega velescjma, ki obsega 40 tisoč m", ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala bo mednarodno razstavo fotografije in filma, umetnostno raz- stavo, državno razstavo plemenskih psov 1. in 2. septembra, gospodinjsko razstavo »Naši gostje«, nadalje vzoren sadni vrt, razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo in st'anovanjska oprema, radio, avtomobili, a tudi aero- plani, dalje živila, izdelki male obrti, galanterija, bižuterija, kemične in teh- nične novosti. Jugoslovenski harmoni- karji bodo tekmovali za prvenstvo Ju- goslavije in prehodni pokal za leto 3 938-39 v nedeljo 11. septembra. Raz- stavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom ter variete, kjer bo- do nastopali artisti svietovnih odrov. Pri popoldanskih varietejnih predsta- vah ne bo vstopnine. Na odhodni po- stajni blagajni je treba kupiti celo voz- no karto do Ljubljane in še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na vele- sejmu se dobi velesejmska legitimacija in potrdilo o obisku, nakar ima obisko- valec brezplačen povratek. — 35 letnica mature. Maturanti ma- riborske gimnazije iz leta 1903. so pro- slavili v torek 23. avgusta v gostoljub- nem domu svojega tovariša g. župnika Marka Sagaja v St. Pavlu pri Prebol- du 35-letnico mature. Od 23 slovenskih maturantov tega letnika mariborske gimnazije jih živi še 14, ostale pa je pokosila smrt in vojna. Prijateljskega sestanka se je udeležilo 9 tovarišev, 5 pa se jih je opravičilo, ker so bili za- držani. Zbrali so se na ta dan v lepem St. Pavlu v Savinjski dolini tovariši Fran Mravljak, direktor gimnazije v Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 35. Celju, Karel Pestevšek, policijski svet- nik v Ljubljani, Ivan Prekoršek, na- rodni poslancc v Cslju, Mirko Ratej, katehet v Trbovljah, Marko Sagaj, župnik v St. Pavlu pri Preboldu, dr. Hinko Schreiner, odvetnik v Prevaljah, Miloš Stibler, predsednik Saveza nabav- ljalnih zadrug v Beogradu, dr. Anton Stuhec, vrhovni državni tožilec v Za- grebu in Viktor Turnšek, profesor srednje tehnične sole v Ljubljani. Za umrle profesorje in tovariše je dar oval v šentpavelski župni cerkvi sv. maso g. župnik Marko Sagaj, ki je ta dan proslavljal tudi 30-letnico mašništva. Njega in njegove tovariše iz dijaških let, ki so se ta dan zbrali na njegovem gostoljubnem domu, je pozdravila pred župniščem šolska mladina in celokur.cn učiteljski zbor. Solski upravitelj g. Planer je v lepih pomembnih besed-JU čestital slavljencu in njegovim tovari- šem. Ob spominih na nekdanja lepa mlada dijaška leta je dan potekel le prehitro. Kot tovariši in prijatelji smo se sestali, tako smo se razšli s trdno voljo in zaprisego, da se skoro zopet vidimo. — 60-letnico je obhajal v torek znani celjski industrijec, trgovec in pekovsld mojster g. Josip Kirbiš, častni predsed- nik Združenja pekovskih mojstrov v Celju. Uglcdnemu jubilantu iskreno če- stitamo in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in uspehov! — Dunajska vremcnska napoved za soboto 27. t. m.: Nadaljnje izboljšanje vremena, živahni zapädni vetrovi v predgorju bodo pojenjali, še nekoliko topleje bo. Celje in okolica c Nacionalna sveeanost 6. scptembra v Celju. Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo 6. septembra skupno z ostalimi celjskimi nacionalnimi društvi svečano proslavo 20-letnice svobode in rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra IT. Ob 10.15 dopoldne bo zbor sokolstva na na dvorišču mestne narodne sole. Nato bo krenila svečana povorka po Gregor- čičevi ulici, Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kralja Petra in Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Zerjava in Prešernovi ulici na Dečkov trg, kjer bo stik. Z balkona Narodnega doma bo nagovor o pomenu 20-letnice naše svobode in kraljevem rojstnem dnevu, nato pa razhod. V povorki bo korakalo poleg sokolstva tudi clanstvo ostalih nacionalnih organizacijj. c Clanstvo Sokola, ki ima kroje, naj se udeleži svečane povorke 6. septem- bra v krojih, ostali v civilu z znaki. Udeležba obvezna! c Moška in ženska podružnica CMD v Celju pozivata svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži 6. septembra do- poldne svečane povorke v proslavo 20- letnice naše svobode in rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. c Narodiio ženstvo je vabljeno, da se udeleži svččane povorke 6. septembra dopoldne po možnosti v narodnih no- šah. c Ista pesem kot pri nas. V »Sloven- skem Narodu« čitamo v zadnjem času ostre izpade na tovarni »Jugobruna« in »Jugočeška« v Kranju, ki vsled neza- clostnih čistilnih naprav onesnažujeta poprej tako čisto Savo. Poje se torej ista pesem kakor pri nas v Celju, samo s tern razločkom, da bo tarn odmev povsem drugačen. Tam na Gorenjskem tudi ne bo nikomur padlo v glavo, da bi občini Kranj in ljubljanskemu časo- pisju, ki graja te nevšečnosti in zahte- va remedure, očital, da hoče spraviti delavstvo ob kruh in zaslužek. To mo- drovanje je bilo mogoče samo pri nas v Celju in se je moglo nanašati le na Savinjo, ker smo pač tostran Save. c Belih nogavic je v zadnjem času po mariborskih ulicah. nekam zmanjka- lo. Do Celja to ozdravljcnje in iztrez- njenje še ni seglo. Treba bo ozdra- viti tudi ljudi v našem mestu in jim dopovedati na dostojen način, da ni spodobno s tako tujo navlako kva- riti in žaliti lepoto naše zemlje in do- stojanstvo našega naroda, ki ni nestr- pen, ki pa hoče biti pred svetom tak, kakršen je. Ko se pri nas tako skrbno čistijo in pometajo ceste in ulice, je treba energično pomesti z naših ulic tudi to tujo navlako, ki naj gre domov v šume svojih dedov in pradedov, kjer je dovolj zraka in svobode za kulturo te vrste. c Glasbena Matica v Celju. Sola Glasbene Matice bo pričela svoje 20. šolsko leto z vpisovanjem novih in sta- rih gojencev, začetnikov in nadaljeval- nih, v dneh 1., 2. in 3. septembra dnev- no od 9. do 12. in od 15. do 18. v po- slopju Glasbene Matice, Slomškov trg št. 10-1. nadstropje v ravnateljevi pi- sarni. Poučujejo se isti instrumenti in predmeti kakor lani: solopetje, klavir, violina in ostali instrumenti. Mladini zlasti priporočamo posečanje mladin- skega petja in teorije kot predpripravo in podlago za bodoči instrumentalni solo pouk. Obisk mladinskega petja je zaradi neznatnega mesečnega prispev- ka omogočen tudi najrevnejšim gojen- cem. Ravnateljstvo prosi, da bi se Ian- ski gojenci (ki letos nadaljujejo šola- nje) prijavili takoj v prvih treh dneh k vpisu zaradi evidence, da se s tern olajša čimprejšnja dodelitev ostalih, novih gojencev k posameznim učnim močem. Vse podrobnosti glede pogojev so razglašene na deski v hodniku I. nadstropja. Prijavite se lahko tudi z dopisnico. Pouk vseh instrumentov, ka- kor tudi solopetja je za vsakega go- jenca posebej. Le mladinsko petje in teorija se vrši po skupinah. Za solopet- je bo letos učna moč (ga. Lapajneto- va) stalno v Celju in tako bo tudi v tern pogledu poskrbljeno za reden te- denski pouk. c Drž. II. deška narodna sola v Celju. V četrtek 1. septembra od 8. do 12. še naknadno vpisovanje novincev. Po za- konu o narodnih šolah morajo biti no- vinci zdravniško pregledani. Starši šo- loobveznih otrok se pozivajo, da pri- peljejo navedeni dan dečke v drž. II. deško narodno šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zakon- skih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlju bivše celjske oko- liške občine, mora obiskovati drž. II. deško narodno šolo. c Drž. deška meščanska sola v Celju. Završni popravni izpiti bodo 30. t. m. ostali popravni izpiti pa 31. t. m. Vpi- sovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 11. Podrobnosti so ravidne iz razglasa na uradni deski v soli. niku v Celju, Cankarjeva 9, zaradi po- drobnega dogovora. Naprošeni so, da prinesejo s seboj že pismeno ponuribo. c Lahkoatletske tekme celjske sokol- ske župe bodo v nedeljo 28. t. m. do- poldne na Glaziji. Tekme bodo za clan- stvo in naraščaj ter bodo obenem lz- birne za sestavo medžupne reprezen- tance za medžupne tekme 6. septembra v Zagrebu. c Okrožno strelsko tekmovanje bo priredilo celjsko strelsko okrožje v so- boto 27. in nedeljo 28. t. m. na streli- šču v Pečovniku pri Celju. Tekmovanje bo ekipno za prehodni pokal celjskega strelskega okrožja ter za posamezni- ke in za mladino. Določenih je 30 lepih nagrad. Razdelitev nagrad bo v nede- ljo ob 17. na strelišču. Ker bo udelež- ba tekmovalcev iz številnih strelskih družin izredno velika, bo tekmovanje zelo zanimivo in bo gotovo privabilo mnogo gledalcev. c Konferenca delegatov brivsko-fri- zerske organizacije dravske banovine bo v nedeljo 28. t. m. v klubski sobi ho- tela »Evrope« v Celju. Na dnevnem re- du so stanovska gospodarska vpraša- nja in strokovna izobrazba naraščaja. c Prvi javni nastop Sokola Celja I. Sokolsko društvo Celje I bo priredilo v nedeljo 11. septembra ob 16. svoj prvi društveni nastop v Sokolskem domu v Gaberju. Na krstno prireditev mladega žilavega društva vabimo vse Sokole in sokolstvu naklonjeno javnost, vsa na- cionalna društva pa prosimo, da rezer- virajo navedeni dan za našo prireditev. c Dr. Otmar Pirkmajer — petdesot- letnik. Bivši veliki župan mariborske oblasti in bivši podban g. dr. Otmar Pirkmajer slavi te dni petdesetletnico na svojem domu na Dobrni. Odličnemu javnemu delavcu želimo po težki bolez- ni skorajšnjega okrevanja in mu k živ- ljenjskemu jubileju iskreno čestitamo! c Flaninski tabor in proslava 30-let- nice Frischaufovesa tlon^a bo v nedeljo 4. septembra na Okrešlju. Planinci, ki se zberejo iz vse Slovenije, bodo na Okrešlju prisostvovali sv. maši ob 11. dopoldne. Maševal bo vnet planinec g. Leopold Arko, župnik iz Solčave. Sledili bodo slavnostni govori, nakar se bo pričela pianinska zabava. Iz Celja bo vozil izletniški avtobus v soboto ob 19.30. Prijave sprejema podružnica SPD v Celju, Kralja Petra c. 9-1, do 2. septembra. Ker bo na Okrešlju velik naval, so izletnikom prenočišča na raz- KUPUJTE PEČOVNIŠKI PREMOG! c Strokovna nadaljevalna (obrtna) sola v Celju. Vpisovanje bo v nedeljo 28. t. m. od 8. do 12. K prvemu vpisu \ je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo In zdravniško izprieevalo o telesni sposob- nosti. Učenci, ki so že obiskovali zavod, naj predložijo izpričevalo lanskega raz- reda. Seja učiteljskega zbora bo v če- trtek 1. septembra ob 20. v risalnici I. deške narodne sole. V nedeljo 4. sep- tembra ob 8. se naj zberejo učenci in učenke vseh razredov v telovadnici, kjer bodo dodeljeni posameznim vzpo- rednicam. Eventualne želje gg. moj- strov se bodo mogle upoštevati Ramo pri onih učencih, ki bodo ta dan navzo- či. Pričetek rednega pouka bo v pone- deljek 5. septembra. — Upraviteljstvo. c Iz poštne službe. Poštna manipu- lantka gdč. Apolonija Zagarjeva je premeščena iz Rajhenburga v Celje. c Iz banovinske službe. Gdč. Minka Petričkova, banovinska arh. uradnica X. položajne skupine v banovinski bol- nici v Celju, je premeščena v isti last- nosti k sreskemu načelstvu v Celju. c Vsi gostilniearji, jestvinarji, pro- dajalci sladoleda in drugih potrebs-un, ki želijo postaviti stojnice ob letališču ob priliki letalskega mitinga v nedeljo 4. septembra v Celju, naj se blagovoli- jo takoj zglasiti pri odborniku Aero- kluba dr. Fortunatu Mikuletiču, odvet- polago v Aleksandrovem domu in v Pi- skernikovem zavetišču v Logarski dolini c Iz poslovnega sveta. Gosp. R. Al- moslechner je preselil pred dnevi svojo daleč naokrog znano trgovino z zlatni- no in srebrnino ter strokovno delavni- co iz Prešernove ulice v svoj novi, mo- demo urejeni lokal v Ulici dr. G. Zer- java št. 4. Tvrdka, ki uživa v svoji stroki velik sloves, slavi letos 70-lct- nico svojega obstoja in poslovanja v Celju. Opozarjamo na oglas v današnji številki našeea lista. c Pod savinjski izletniški vlak je ^kočila v nedeljo okrog pol 5. zjutraj blizu prelaza v Kersnikovi ulici 38-let- na Amalija Teržanova, žena delavca in posestnika z Dobrove pri Celju. Ko- lesa so ji odrezala desno nogo v kolku in levo nogo pod kolenom ter ji pnza- dejala dve veliki rani na glavi. Terža- nova ja na mestu izdihnila. Dejanje je izvršila v duševni zmedenosti. V torek so jo položili na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. Privatna dvorazredna trgovska sola s pravico javnosti ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLANI Ustanovljena: Z odlokom Ministrstva trgovine in industrije I Br. 2728/N z dne 4. avgusta 1938. Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vpisuje učence(ke): V ponedeljek 29. avgusta in naslednje dni. Vpisovanje se vrši: Trgovski dom, pri- tličje levo, Gregorcičeva ul. 27. Kako se vpisujejo učenci(ke): Osebno in v spremstvu staršev ali njih na- mestnikov. Za vpis potrebni dokumenti: Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o završnem izpitu na meščanski šoli. Vpisnina: Din 100.—, ki jih je treba položiti pri vpisu. Ukovina: 10 mesecev po din 250.—. Plačuje se trimesečno vnaprej, le v izrednih slučajih vsak mesec vnaprej. Pričetek rednega pouka: Se sporoči pri vpieu. FRAVICE IN UGODNOSTI ZA UČEN- CE IN ABSOLVENTE PTŠ: 1) dijaške ugodnosti na železnicah, 2) rodbinske doklade, 3) otvoritev ali prevzem poljubnega tr- govskega podjetja na lastno ime, 4) dovršena PTS ima veljavo 6. dovr- šenih, 1. razred PTS pa 5. razredov gimnazije, 5) po dovršeni PTS možen prestop v III. razred trgovske akademijc, 6) pri vojakih dijaški rok, napredova- nje za rezervnega narednika. Glede vpisa, disciplinskega reda in izpitov kakor tudi glede celokupnega poslovanja sole vcljajo natanko isti predpisi kot na državnih dvorazrednih trgovskih šolah. c Zetev snini. V «ij^h! i^.ina jc umrl 19. t. m. 69-letni brezposelni dni- nar Jakob Gluk s Homca pri Rečici ob Savinji. V nedeljo je umrla na Polulah pri Celju 72-letna vdova po nadoficialu Frančiška Semlakova. N. p. v m.! c Dopis »Klerikalni občinski odbor- nik je okradel svojega gostitelja«, ki smo ga objavili v predzadnji številki v teharski rubriki, smo prejeli s Teharja in ga ni napisal g. France Kojnik od Sv. Lovrenca pod Prožinom. Toliko, da ne bo napačnega sumničenja. Dcpi3 sef^da odgovarja resnici. c Dolovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 195 brezpo- selnih (126 moških in 69 žensk) na- sproti 245 (179 moškim in 66 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 5 minerjev, 2 mizarja, 1 krojač, 9 služkinj, 8 kuharie, 3 kmečke dekle ter po 1 natakarica, so- barica in postrežnica. c Nekaj kar še ni bilo! Težka flami- zol in krep svila, dvojno široka, 200 desenov in barv, meter samo 29 din. Stermecki - Celj-e. Damski svet iz vse Slovenije, izrabi to ugodno priliko! c Nočno lekarniško službo ima od 27. t. m. do 2. IX. lekarna »Pri križiK. c Gasilska četa Celje. Od 28. t. m. do 3. IX. ima službo III. vod, inspekcijo v septembru častni predsednik g. Jellena. Sport * Zelezničar:Olimi>. V nedeljo 28. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Olimpovern igrišču v Gaberju prijateljska tekma med SK Zelezničarjem iz Maribora in celjskim Olimpom. Ker goji Zelezničar zelo dober in učinkovit nogomet ter bo tudi Olimp pokazal vse svoje znanje, bo tekma gotovo nudila lep sportni užitek. Za nedeljo napovedane podsavezne pr- venstvene tekme Jugoslavia: Atletiki ne bo. * Poskusna nogoraetna tekma med SK Borutom iz Zalca in mladino SK Na novo preurcjena in povečana tr- govina A. Pettik v Celju nudi vse blago brez izjeme do preklica po EN GROS CENAH. Izrabite torej to izredno red- ko priliko! Priporoča se manufakturna in modna trgovina A. PETEK, CELJE, Prešernova ulica 21. Prvovrsten pečovniški premog Vam najcencje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbe „Bo- hemije", Celje, Slomškov trg 1, telefon 234. Kino Union [B|j|jp"r~e"dvaja: M Ä TIN E J H: ob 10. in 14. „JENNY4 26., 27. in 28. avgusta grandiozen film iz cirkuškega življenja M\NEŽA V glavni vlogi : Attila Hörbiger Luoie Höflioh 29.', 30. in 31. avgusta............................................................................................ TEBI ZA LJUBEZEN Film po istoimenskem gledališkem komadu Charlotte Reissmann. luise Ullrich Viktor de Kowa Heinrich George Stev. 35. »NOVA DOBA« Stran 3. Celja se bo pričela v nedeljo 28. t. m. ob 15. na Olimpovem igrišču. * Sportni klub Celje bo proslavil v dneh od 8. do 11. septembra 20-letnico svojega obstoja. Polcg nastopov lahko- atletske, sabljaške in teniške sekcije pripravlja nogometna sekcija za glavm dan 8. septembra zanimiv nogometni spored. Poieg glavne tekme, bo tudi na- stop moštva juniorjev in oldboyskega mostva, Za glavno tekmo še ni dokone- no določen nasprotnik, a bo po možno- sti iz državne lige. - Velik teniški tarnir za prvenstvo Celja bo priredila teniška sekcija SK Celja v dnevih proslave 20-letnice ob- stoja kluba od 6. do 8. septembra na svojih teniških igriščih v mestnem par- kU. Prvak Celja bo prejel prehodni po- kal nicstne občine, ki ga brani zagreb- ški mušketir Mitič. Prijave udeležencev turnirja prihajajo iz vseh naših teniš- kih centrov in bodo takrat v Ceiju zbrani naši najboljši igralci. * Prvi nastop sabljaške sckcije SK Celja. V letosnjem letu ustanovljena sabljaška sekcija SK Celja se bo prvič predstavila javnosti dne 10. septembra na zanimivem sabljaškem vcčeru, ki ga bo priredila v okviru proslave 20-letni- ce obstoja kluba v mali dvorani Celj- skega doma. Na tej prireditvi bodo na- stopili naši najboljši sabljači iz Ljub- ljane in Mari bora ter iz inozematva. Ker bo to prva prireditev te vrste v Celju, smo prepričani, da bo vzbudila zanimanje v vseh sportnih krogih. * Juniorski lahkoatietski uniting, združen z dvobojem juniorjev Ilirije in Celja, bo ob priliki proslav 20-letnice obstoja SK Celja v nedeljo 11. septem- bra dopoldne na Glaziji. Stevilčno bo to brez dvoma po tekmovalcih najboljže posečen miting, kar jih je biio doslej v Celju. x Pletcršek in Goršek pojdeta v Pa- riz. Jugoslovenska lahkoatletska zveza je prijavila vodstvu lahkoatletskegte. tekmovanja za evropsko prvenstvo, ki bo od 3. do 6. septembra v Parizu, tudi clana ljubljanskega »Primorja« Ferija Pleterška in Emila Gorška iz Celja za tek na 400 odnosno na 800 m. Obema Celjanoma želimo čim lepši uspeh v Parizu! ¦* V tekmovanju za državno noy;o- inetno prvenstvo so bili v nedeljo dose- ženi naslednji rezultati: v Ljubljani BSK:Ljubljana 2:1 (1:0), v Beogrudu Bask:Gradjanski (Z) 2:1 (2:1) in Gradjanski (S) :Jedinstvo 2:1 (0:1,), v Sarajevu Jugoslavija:Slavija (S) 4:2 (1:1), v Zemunu Hašk: Sparta 5:1 (4:1) in v Varaždinu Slavija (V): Hajduk 1:1 (1:1). Na tabeli vodi sadaj BSK pred Jugoslavijo in Haškom. * Celjski no^oinet. Moštvo SK Celja je v nedeljo v prijateljski tekmi tesno, a zasluženo premagalo enajßtorico ISSK Maribora z 1:0 (0:0), celjski Atletiki pa so premagah moštvo ljub- ljanskega Hermesa s 4:2 (2:2). * Teniški turnir med ISSK Manbo- rom in SK Celjem je preteklo nedeljo na tenišču SK Celja odloeil Maribor s 7:1 v svojo korist. Mariborčani so znatno nadkriljevali talentirane Celjane * Iz noverjeništva SO v Celju. Kan- didati, ki nameravajo polagati sodniški izpit, se opozarjajo, da je zadnji rok za prijave 31. avgust. — Poverjenik. Jz občinstva Pospcševanje tujskega prometa ... Prejeli smo: Ker se često vozim po opravkih z brzim vlakom na raznih progah v naši državi, imam pi'iliko štu- dirati razmere v vlakih, zlasti v vago- nih prvega in drugega razreda. Vozim se v drugem razreclu, da laiiko ponoči na dolgem potovanju spim in se odpo- čijem. Večkrat pa se mi je že zgodilo, da so mi stenice v jugoslovenskih vu- gonih on'emogocile spanje in počitek. ivo sem se zaradi tega pntozil pri spre- vodniku, mi je svetoval, da se preselim v inozemski vagon, češ da so inozemski vagoni v nasprotju z našimi — snažni. Kakšno mnenje dobi tujec o nas in na- šem tujskem prometu, če se vozi slu- čajno v našem zasteničenem vagonu, si lahko živo predstavljamo. Ali tudi ui- kaj ni mogoče napraviti reda in odpra- viti nedostatkov, ki nas sramotijo pred svetom ? KINO DOM CELJE Dne 26. t. m.: »Mladost« Od 27. do 29. t. m.: »Skrivnost la\šoferja«, so dobili za letos s tern prav posebno dolg nos. Vojnik v Svečana otvoritev Sokolskega cio- ma Nj. Vol. kralja Petra II. Bližamo so svojemu največjemu prazniku — otvo- ritvi novega Sokolskega doma, ki bu nosil ime Nj. Vel. kralia Petra II. Za- obljuba veliki Petrovi petlctki je izpo)- njena, urcsničene so našc želje. Dne 8. septembra se bodo zbrale sokolskc množice in narodno občinstvo v naseni trgu, da z nami proslavijo ta pomcmb- ni dogodek. Otvoritev be združena z letnim telovadnim nastopom in zato že danes bratsko vabimo vsa sokolska društva od blizu in daleč, da pohitijo 8. septembra v naš sokolski Vojnik k našemu slavju! Mozirje m Sokolski nastop. V nedeljo 28. t. m. popoldne bo imelo naše Sokolsko društvo svoj društveni telovadni nastop na letnem telovadišču ob Savinji. Na- stopili bodo vsi oddelki. S to priredit- vijo je združena tudi proslava 20-letni- ce obstoja Jugoslavije, zato bo za nas še tern bolj pomembna. Po nastopu bo narodno slavje pri Sokolskem domu. Sodelovala bo sokolska godba iz Trbo- velj. Vabimo vse sosedne bratske edi- nice in prijatelje sokolstva, da nas v čim veejem štcvilu posetijo. S tern bo- mo dokazäli svojo enodušnost in pove- zanost v miSem delu za kralja in državo Gornji grad g Sokolsko društvo v Gornjem gradu je v nedeljo 21. t. m. polagalo obračun svojega sokolskega dela. Prihiteli so bratje in sestre sosednih društev iz Mozirja, z Recice in Ljubnega, da v skupni družbi manifestiramo za sokol- stvo v naši gornji Savinjski dolini. Fo pozdravu državni zastavi je spregovo- ril podstarešina br. dr. Mcjak, ki je po- sebej omenil veličastne sokolske dneve v Pragi s pozivom, da ostanemo jugo- slovenski Sokoli zvesti svojim bratom na severu v sedanjem njihovem težkein položaju, kakor so nam oni stali zve- sto ob strani med svetovno vojno, ob njenem zaključku in tudi pozneje. Ce- lokupno članstvo je z občinstvom vred, med katerim so bili tudi domači letovi- ščarji v lepem šlevilu, zapelo sokolsko himno. Nato so se razvrstili vsi tclo- vadni oddelki na letnem telovadišču in z raznimi pestrimi telovadnimi toekami pokazali sistematično delo v sokolski telovadnfoi pod požrtvovalnijm vod- stvom br. načelnika Alberta Kolenca in s. načelnice Jelene Tičeve. Po telovadbi se je razvila prijetna zabava ob do- bro založenih šotorih in se je zakljueiia še pred polnočjo. Izredno ugodno vre- me je dvignilo navdušeno razpoloženje telovadečih in obeinstva. V nedeljo 26. t. rn. pa bomo Gornjegrajeani vrnili obisk bratskemu društvu v Mozirju. Slovenjgradec s Elektrifikacija okolice. Po najetju posojila se bo v kratkem pričela grad- nja elektricnega transformatorja v Sta- rem trgu. Tako bo v doglednem času clektrificirana vsa slovenjegraška oko- lica. Transformator bo postavljen ob vodu velenjske elektrarne, ki vodi iz Velenja k rudniku v Mežico. Zelimo, da se scdaj tudi čimprej pristopi k elek- trifikaciji mesta samega z velenjsko elektriko, da ne bo mesto pozimi zovc.i zavito v egiptovsko temo. s Stavbno gibanje. Letos je .jiio v Slovenjgradcu prav živahno stavbno no gibanje. Razen novega sportnsga kopališča, ki ga je zgradila mestna ob- čina, sta si zgradila zdravnik g. dr. Simonitti in avtoprevoznik g. Joško Rojc lepi enonadstropni vili. Okrajna hranilnica je podrla svojo poslovno in stanovanjsko poslopje na Kraljeviča Andreja cesti in gradi na istem pro- storu moderno poslovno in stanovanj- bko hišo. Pri postajališču se adaptira stara Ruppova gostilna. V njenih pro- storih bo otvorjena nova kavarna in restavracija. Veletrgovec g. Ivan Roj- nik je podrl svojo poslovno in stano- vanjsko poslopje na Kraljeviča Andre- ja cesti 1 in zida na istem prostoru no- va trgovska skladišča. s Osebna vest. Na lastno prošnjo je bil premeščen z meščanske sole v Slo- venjgradcu na meščansko šolo v Ormo- žu učitelj g. Alojzij Jenko. Priljubl-jeni pedagog si je v teku svojega dolgolei- nega službovanja v našem mestu pri- dobil vse simpatije prebivalstva. Na novem slvižbenem mestu mu želimo mnogo uspehov! s Posestno gibanje. Posestnik in so- dar g. Josip Zvonar je prodal svoje po- sestvo v Starem trgu posestniku Fran- cu Verčkovniku iz Šmjklavža in kupil posestvo Franca Vizjaka v Slovenj- gradcu. Franc Vizjak pa je kupil od pekovskega mojstra Siliha njegovo po- sestvo v Starem trgu. s Tatinska trojka izsledena. Slove- njegraški orožniški postaji se je po vestni in dolgotrajni preiskavi končno posrečilo narediti konec tatinskim pod- vigom ženske trojke, ki je bila že dalje časa prav pridno na delu v slovenje- graški okolici. V svojem delovanju ni bila ta trojka nič preveč izbirčna ter je razen denarja in obleke kaj rada tu- di posegala po perutnini In poljskih pridelkih. Glavno besedo je imela pri teh številnih večjih in manjših tavi- nali neka Marija Vajnccrlova iz Legna, ki si je pridobila prav pridni pomočnici v svoji 12-letni hčerki in njeni 11-letni prijateljici. Vse tri so priznale svojti dejanja, vendar pa je preiskava dogna- la, da nosi glavno krivdo Marija Vajn- cerlova, ki je svojo licerko in njeno pri- jateljico z navajanjem k tatvinam za- pcljala h kaznivim dejanjem. Laško Tabor v Laškem Laško, 26. avgusta. Dolgo napovedovana vihra v podobi klerikalnega tabora je srečno prešia. Vse cerkve našega okraja so bile tri tedne v strogi pripravljenosti in z bob- necirn ognjem so pozivali vsi cerkveni sluzabiiiKi na piižnicah, da se mora te- ga tabora udeležiti vse mlado in staro in da naj ostanejo doma samo tisti, ki bodo čuvaii dom in živino. Mislili smo, da njih beseda še vedno toliko zaleže, kakor je nekoč/ Občina Marija-Laško je s po- sebno okrožnico pozvaia Laščane, naj ovenčajo svoje hiše in razobesijo zasta- ve. In res sta obe soli prvi izobesili dolge zastave, nakar so sxedili oni, ki čutijo menda prav posebno zahvalo, da so našo mestno občino izročili kmečki obiini ter nam napilili davke in dokia- de, da jo joj, ter v znak hvaležnosti izobesili trobojnice. Ogromen del naše- ga naprednega življa je v svoji dosled- nosti, poštenosti in značajnosti poka- zal, da noče imeti s lemi prihajaei no- benega opiavka, in jih je popolnoma ignoriral. Mnogi so za ta dan zapustiü Laško, da jim ni bilo treba gledati za- lostnih zmagoslavnih pojav po naših ulicah. Slavje se je pričelo v nedeljo zjutraj z budnicü svetinske godbe. Pri prvih vlakih je bil sprejem tujcev, ki so jih v sprevodu povedli po Trubarjevi ulici na veselični prostor. V tem sprevodu je bilo 500 ljudi, med njimi 75 fantov v krojih, ki so korakali v 25 trostopih, in 18 trostopov krojašic, za njimi pa je žio 10 narodnih noš, deca in ostalo ob- činstvo. Dopoldne j;e bila rnaša pred cerkvijo na improviziranem odru in ol- tarju. Kakor je taboritski glasnik K. javil z zvoenikom, je bilo pri tem nav- zoeih 3000 duš. Mi smo jih cenili na 1.800, ponedeljski »Slovenec« pa na büOü. Kakor hitro je bila odpeta »Ito missa est«, ae je pričel na istem pro- storu in z istega odra shod, na kate- rem so govorili urednik Terseglav, dr. Zitko in Kolšek. Terseglav je mnogo govoril o krščanski ljubezni in o Iju- bezni med narodi, V zvezi s tem pa je hitro prešel na drugo podroeje, kjer raste samo slo- venski narod, ki si mora oeuvati svojo individualnost in svojo ukoreninjenost. Rimsko katoliška cerkev je pa tista, ki igra vlogo mirotvornega posredovalca med narodi in zato se je moramo okle- niti. Govor dr. Zitka je bil ideološko predavanje, ki je izzvenelo v zaobljubo vdanosti cerkvi in Bogu. Ze v začetku prvega govora so se ljudje začeli tiho pomikati s trga in drug za drugim jo je mahnil v bližnje gostilne, ki so se kmalu napolnile. Med tem je minister dr. Krek čakal pri svojem svaku. Pri- šel je šele k popoldanskemu telovad- Romu nastopu, kjer je povzel besedo. Govoril je tako lepo, Pri telovadbi je nastopilo na orodju 7 fantov, t. j. ona sedmorica, ki hodi sedaj že vse poletje od tabora do tabo- ra ter kaže fantom, da tudi oni nekaj zmorejo. Odrekati jim ne moremo, cia so postali v tem svojem poklicu že celi akrobati. Mnogo več navdušenja je prinesla veselica, ki je le še povečala po gostil- nah spočeto dobro razpoloženje. Videli smo prav žalostne primere, pa jih raj- ši ne opisujemo. Pač pa moramo ome- niti nečuvene izpade, ki so si jih »slo- venski fantje« dovolili napram Sokolu pri odhajanju iz Laškega pri večernih vlakih. Takrat je prispela iz Rajhen- burga proti Celju četa Sokolov, ki so jo naši sokolski pripadniki dostojno pozdravili s sokolskim pozdravom. Na ta pozdrav so »fantje« pobesneli in za- čeli z nezaslišano podivjanostjo kričati proti Sokolom, tako da so sc navzoči, zlasti pa tudi tujci nad tem divja- njem ogorčeni zgražali. Da ni prišlo do dejanskih spopadov, se je zahvaliti in- terveneiji orožništva. Pri odhodu s po- staje so Sokoli mirno zapeli pesem so- kolskih legij. Fantje pod vodstvom na- šega podžupana so jih zmerjali za so- kolske svinje, pljuvaliv nje ter koneno cnega izločili iz vrste. Dasi ni emenjeni po izjavi in pričevanju neštetih pric ničesar zagrešil, niti reagiral na napa- de in četudi je bil dejansko opljuvan, jc podžupan ukazal redarju, naj ome- njenega aretira in zapre. Ce se redar temu ukazu takoj ne pokori, ga bo še ta večer odpustil iz službe. Omenjenega so res zaprli v občinski zapor, pa ga čez dobro uro zopet izpustili. Tak je bil tabor v Laškem in taki tabori so bili menda tudi drugod. Pri nas ni ta- bor zapustil nobenega znatnejäegs, vtisa. Gostilničarska pivovarna v Laškem Laško, 26. avgusta. V torek 23. t. m. je biia gradbena kolavdacija nase pivovarne. Komisijo jc vodil banovinski svetnik dr. Boržt- ner. Udeležili so se je tudi zastopniki iaznih oddelkov. Komisija je ugotovila popolno neoporeenost zgradb. Kolavda- eija je bila izrečena soglasno. Gospodje se niso mogli dovolj naeuditi moderm in nad vse praktični strojni opremi to- varnc ter so se izražali o njej izredno pohvalno. Izjavili so, da ni nihee pii- čakoval tako lepe industrije v Sloveni- ji in da delo samo pobije vsa konku- reiična nasprotja. Ko pridejo iz Beo- grada Se zadnja dovoljenja, zla3ti gleao i:onlrolc proizvajanja piva in zadevna tabela, bo pivovarna začela obratovati, kar se bo zgodilo, kolikor se da pred- videvati, v 10 do 14 dneh. Medtem pa zopet prihaja konkuren- ca, ki sc je tokrat poslužila treh celj- skih malih delničarjev GPL. Eden iz- med podpisnikov okrožnice, ki jih raz- jjošiljajo, je razpečevalec kvasa iz pi- vovarne Union, na katero je zelo na- ¦vezan, drugi ima pa zalogo piva Tsche- figi iz Maribora. Okrožnica navaja vse )Listo, kar so izvestni krogi že svojčas jznašali proti GPL iz strahu pred njo. Najlepše, kar ti trije Celjani zahtevajo, pa je zahteva po prostem prenosu na» šjIi delnic. Sedaj je prenos vezan na odobritev upravnega sveta. Po želji zgoraj navedenih naj bi pa vsak delni- Lar prodal svoje delnice, komur bi ho- tel. Vsakemu razumnemu človeku je rjasno, kaksne bi bile posledice. V seda- njih razmerah bi bile v treh meseeih yse delnice v rokah tujega kapitala. Zgodilo bi se prav tisto, kar se je svoj- čas zgodilo z Delniško pivovarno v La- škem. Zgoraj navedeni gospodje torej nehote služijo tujemu kapitalu, ki hoče ubiti domace podjetje. Da to ne !:o uspelo, je v polni meri poskrbljeno. Ni treba posebej poudariti, da pri- haja ta okrožnica iz iste židovske ko- vačnice, iz katere so poskušali že vse mogoce. Za spremembo so sedaj na vrsti Celjani. Kakor smo informirani, bo upravni svet, ako še nc bo miru, prišel z razkritji, ki bodo enkrat aa vKclej zavezala jezik umazani konku- renci. 1 Akademija, ki jo je pi'iredilo naš\ Sokolsko društvo pretekli petek na svojem letnem telovadišču, je privabila stevilno občinstvo, ki je navdušeno sle- dilo sporedu. Načelništvo in vaditelj- stvo je pokazalo, da je kos svoji težki nalogi, članstvo, naraščaj in deca pa, da vestno in vztrajno izpolnjujejo so- kolske dolžnosti. Telovadba članstva na vsem orodju je nudila že res pravi uži- tek. Napredek našega društva more pravilno ocenjevati le tisti, ki je telo- vadbo gledal še pred 5 ali 10 leti. Po- sebno so zadivile vežbe na krogih, v PRQIZVODI -UNION- ZAGREB Štev. 35. »NOVA D O B A« Stran 5. — Najveeje zasebno trgovsko ucili- šče. Znani državno priznani »Christo- iov nčni zavod«, Ljubljana, Domobran- ska cesta 15 je letos znatno razširjen in najmodernejše opremljen. Posebnost bodo učilnice za pisarniške vaje in stro- jepisnica. To bo edinstven zavod tc vr- ste v državi, potrjen tudi od ministr- stva. Učence in učenke pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo, po pol- letni praksi lahko odpro tudi lastno tr-' govino, kar je važno zlasti za otroke trgovcev in obrtnikov. Poučujejo prvo- vrste učne moči, profesorji. Kdor želi podrobne informacije, naj piše na rav- nateljstvo za brezplačni prospekt s sli- lcami. Mesečna šolnina 180 din. Vpiso- vanje vsak dan. Lani je zavod obhajal 35-letnico obstoja, je najstarejši in naj- večji te vrste. K napredku mu iskrsno čestitamo in ga najtopleje priporočamo. skokih in prevalih pa si je naše član- stvo pridobilo že poseben sloves. Pro- ste vaje članic so bile nadvse ljubke; nekatere so pokazale nekaj nesigurno- sti, kar pa ni motilo celote. Prav poseb- no smo vzklikali in pritrjevali našim vrlim naraščajnicam pri prostih vajah in na dvovišinski bradlji. Ni prazna beseda, če trdimo, da nam odrašČa do- ber rod. Deca je vedno na svojem me- stu, kamor jo pokličemo; dela in truda je sicer dosti z njo, to delo pa je hva- ležno kakor nobeno drugo. Moški na- raščaj, ki je naš poseben ljubljenec, se spreminja neopazno v članstvo z vsemi vrlinami, ki jih more Sokol imeti. Pri njih smo že navajeni, da storijo vso najboljše. Zaključek so nam dale vaje s kockami, ki so po svoji eleganci in skladnosti izzvale viharje navdušenja. Vsi sodielu^oči so nastopili v končni skupini »20 let Jugoslavije«. Pri vsaki sokolski prireditvi imam ob koncu ob- čutek, da se članstvo ne nauči točno naše sokolske himne. Priporočal bi nujno, da se naučite vsi brez razlike vsaj prvo kitico, ki pa jo morajo peti vsi navzoči. Da se to izvede, naj poskr- bi uprava. 1 Težkoče Sokola na deželi. Sokolsko društvo pri Sv. Jederti nad Laškim si hoče postaviti svoj sokolski dorn in je pričelo pripravljalna dela. Cim so kle- rikalci to izvedoli, so oddali ves teren, kjer bi se lahko pridobil v bližini gra- moz, v navidezen zakup nekemu slo- venskemu fantu, ki se je že vprav mav- rično že večkrat politično prebarval. Ta slovenski fant seveda no da gramo- za Sokolu in izzivalno pripoveduje, da ga da vsakemu drugemu rad zastonj. Pristojni činitelji mirno gledajo tako početje, kakor so mirno trpeli, da, se je ugledni funkcionar sosedne občine tako žaljivo izražal o Sokolu in o njega pr- » vom starešini. 1 Nenadna smrt. V nedeljo so našli pri Tremerju mrtvega neznanca, ki je imel na glavi lahke obtolčenine. D-o- mnevali so, da gre za samomor ali za smrtno nesrečo. Mrtveca so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico, kjer je zdrav- nik g. dr. Cede ugotovil, da je neznanec podlegel možganski kapi. V neznancu so spoznali brezposelnega bivšega nata- kraja Mihaela Uršiča, doma s Primor- skega. Prejšnji četrtek ga je sodišče, kamor je bil priveden zaradi potepu- štva, izpustilo, nakar ga je orožništvo odpravilo iz občine. Razne govoriee, ki so se širile po Laškem, so brez vsake podlage in se zopet kaže, da hočejo iz- vestni ljudje obrniti sied na maščeval- no stran. Oblasti bi morale energično napraviti konec takim brezvestnostim z najstrožjim postopanjem, ker sicer ne bo mini pred denuncianti. 1 Neid dopisnik se je ponorčeval iz poštnih nabiralnikov, češ da so v ze'Io zapuščenem stanju in da bi jih bilo treba prepleskati. To se je sicer žc T^odilo, vendar naj bi dopisnik obrnil oči še na občinsko hišo in si ogledal občinski uradni napis.. ki je v takem stanju, da res odgovarja danasnji ob- čini. Sicer se pa napis ne da več raz- brati, tako da nihče nc ve, zakaj je ta tabla še pritrjena. 1 Sprememba posesti. Tukajšnja ga- silska četa je kupila od družbe »Split« bivšo tovarno za eternit z vsemi objek- ti razen stanovanjske hiše za kupnino 180.000 din. Ker društvo samo nima takega premoženja, bo kupnino za dru- štvo plačal industrijec g. Gerkman. Ceta bo v glavnem poslopju ob Savinji pripravila gasilski dom 3 shrambo za orodje itd., ostalo poslopje pa bo dala v najem ali prodala v industrijske svrhe. Ta rešitev je gotovo dosti bolj- ša nego zgradba novega gasilskega do- ma. Tako bo končno ustreženo stari želji naših vrlih gasilcev po lastnem domu. 1 SK Laško se najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so bodisi z darili ali s čim drugim pripomogli, da je prireditev sportnega dne tako sijajno uspela. — Odbor. 1 Trgatev grozdja bo priredil v so- boto 1. oktobra SK Laško in prosi vsa ostala društva, da bi ta dan ne prire- jala sličnih prireditev. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 27. t. m. ob 20.30 in 28. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »Allotria« v režiji slavnega umetnika Willija Forsta. Adolf Wohlbrück, Jenny Jugo, Renate Müller. »Allotria« je po uspelih filmih vPcsmi mojega hrepenenja«, »Mazur- ka« itd. komedija nove oblike in velike- ga formata, v kateri humor, dialogi in glasba slavijo prave triumfe. Tednik. tirastnik h Tatinska nadtoga. V zadnjem času vzncmirja naše prebivalstvo spretna tatinska sodrga, ki je že na več krajih posku3ila svojo srečo. Tako so neznani storilei pretekli teden vdrli v trafiko g. Drakslerja in pokradli precejšnjo množino tobačnih izdelkov v vrednosti nad tisoč dinarjev. Na Dolu je tat ubil šipo na oknu župnišča, se splazil v notranjost in odnesel večjo vsoto de- narja iz blagajne. V soboto 20. t. m. se je pa pojavil tat v pozni nočni uri v gostilni Birtič, in zlezel v njo skozi okence nad vrati. Najbrž so se mu zde- la tu tla prevroča, da je odšel le z ma- lim plenom, t. j. s fotoaparatom In škarjami. Mahnil jo je v gostilno g. Draga Logarja. Rudniški nočni čuvaj pa je opazil v gostilniški sobi sumljivo luč. Obvestil je ljudi, ki so obkolili go- stilno in poklicali domače. Tat pa je zdrobil šipe na oknu, smuknil na cesto in pobegnil. Pri Birtiču ukradene pred- mete in svoj klobuk je pa pustil pri Logarju. Pri skoku skozi okno si je ra- nil roke na zdrobljenih šipah in pustil krvave sledove. Isti večer so se neljubi gostje pojavili tudi pri Zupanu na Marnem. h Pri rudniku je bilo sprejetih na de- lo 18 večinoma mladih fantov. Dol pi*i Hrasfniku o »Delavska politika« je objavila 18. t. m. dopis iz Hrastnika, ki poskuša prikazati delo občino vodečih v prav lepi luči, posebno na področju social- nega skrbstva. Ker je bil članek inspi- riran iz vrst gg. sodrugov in ker se na- naša na bivšo občino Dol, povemo v obraz tistim, ki se iih tiče, da lahko še več kot deset let krmarijo občino, pa ne bodo pokazali istega uspeha, kakor je bil dosežen pod županovanjem g. Jakoba Drakslerja. Na Kalu so zgra- dili solo, ki je stala 100.000 din. Vodo- vod na Dolu je stal 350.000 din. Dopla- čilo za gradnjo vodovoda na Marnem je znašalo 30.000 din. Za Brce je ob- čina pripravila 25.000 din za gradnjo vodovoda. Zgradili smo dva vodnjaka. ki sta stala okrog 25.000 din. Prispe- vali smo tudi lep znesek h gradnji vo- dovoda na Kalu. Vse navedene vsote pa so bile tudi izplacane. Spotikate sc nad našo šolo, ki je okras in ponos kra- ja ter širše okolice. Povemo vam, da smo imeli za to gradnjo pripravljenih že 1,500.000 din, predno smo pričeli zi- dati. Da pa je do danes res še ostalo nckaj dolga, se imamo zahvaliti tistim vašim sedanjim prijateljem, ki niso slc- dili pametnim nasvetom naših gospo- darstvenikov in so se postavili na si.a- lišče daljšega odplačevanja dolga. Šolo pa le imamo! Krajevni šolski odbor je stavii v proračun 63.000 din za amor- tizacijo dolga za novo šolo v Hrastnl- ku, ki je sploh ni! Ce vam je bil ta dolg tako pri sreu, zakaj ste se pa to- liko trudili, za vodstvo obcine? Pona- šate se s svojim socialnim skrbstvom. Povemo vam, da smo znali razlikovati reveže, ki so bili res pomoči potrebni. Da pa je sedanja občinska uprava v podpiranju takšnih, ki nič nimajo, pa naj si bodo stari, onemogli ali mladi In zdravi, res čuteča, priznamo že glede na pora3t števila onih ljudi, ki jih podpirate v kakršnikoli obliki. Mi smo mladim brezdelnim nudili delo in za- služek, vi ste pa z javno kuhinjo pod- pirali mlade in zdrave ljudi, dočim so bili naši kmetje primorani dobivati de- lavce in služinčad izven mej svoje ob- čine. Za takšno socialno skrbstvo se vam davkoplačevalci pac najlepše za- P. S.: Smarska dolina pred sto leti (Dalje.) Iz napisa na oboku pred glavnim JUGORUBLJE«, Novi Sad, Sremska 11. GOSTILNA s posestvom in gospodarskim poslopjeni v dobrem stanju, na prometni točki 10 min. od žel. postaje v centru Savinjske dol., se pro- da. Informacije daje Hndrej Serdoner, pos. in mesar, Ločica pri Polzeli. Rimske toplice Vas vabijo na IZlBl ! Na preurejeni hladni« razgledni gostilniški terasi boste po zmern, ceni dobro postreženi z raznimi delikatesam i vinom, pivom, kavo, inlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske toplice 2.500 potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Pišite: »ÄN0S«, Maribor, Orožnova. Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjigarnl In trgovinl s papirjem Vrai&c LeskovšeR Celle, Olavnl irg 16 Zaloga mrtvaških krst Celje, Kralja Petra c. 28 MIZARSTVG SPEGLIČ Mala ali večja soba meblirana, prijazna in svetla, v mirni vili, s posebnim vhodom in kopalnico se odda. Na- slov v upravi lista. Dva nižješolca sprejmem na stanovanje z vso oskrbo in nad- zorstvom. Naslov na upravo lista pod »Nad- zorstvo«. Cenj. obCinstvu se priporoča, tvrdka Anton Lečnik laloga up, zlata, srebrnine, opiika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago En sdm dinar Vam lahko vcasih resi vse imetje •— Jfe porabite ob pravem ^asu en •dinar več, da,si ohranite nekaj tako dragocenega kot je Vase perilo. Ne varcujte pri milu, ker samo izdatno in blago milo temeljito odpravi nesnago jn varuje Va?e dragoceno perjlo. SCHICHT00 TERPENTIN 0V0 MILO pere bleščeče be!o SAVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Raöun PoStno hranilnlce St. 10.Q94 Brzojavi: »Posojilnioa" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delnvnikih od 8. do 12- in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Pczor bicikiisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo - in za slučaj smrti 2a din lo.ooo- Poslužujte se tc ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREIV9EC, CELJE Miklošičeva ul. 2—tel. 202 Velika izbira ko les! Prodajam tud[ na obroke! ^F^ Osnovana leta 1907 ^^ Banka in hranilnica d. d. KRAPINSKE TOPLICE podružnica v Zagrebu, Martičeva ul. 21,sprejema vloge na tedenske obroke po zelo ugodnem obrestovanju v zvezi z brezplačnim zavarovanjeni D&JE POSOIILÄ državnim, samoupravnim uradnikom in uslužbencem oficirjem, narednikom, upokojencem pri- vatnikom itd. - Za podrobne infor- macije se obrnite na zastopnika Älojzija LeskovSka, Celje Dečkova c. 34 ali neposredno na zavod Franjo Dolžan • Celje f! kresijo 4 I e f o n 245 klepa stvo, vodovodne instalacije Blrelovodne naprave Prevzema na v zgorsj navedene stroke ipadajoža dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toina in julldn» Solske knjige^ nove in rabljene tcr vsc ostale šolske potrebščine nabavite po zelo ugodnih m± st ^m ^k A| ¦ A| A|| cenah v knjigarni 99 V %f 1^1 %ß W I mW m% Celje — Kraljti Petra cesta štev, 45 Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Colju Milan Četina —¦ Oba v Celju