4 2 ŠtGV Požtnlna plačana v gotovini. v Ljubljani, sobota 17. oktobra 1925 aa*«11,1 Leto V. GLASILO NARODNO - SOCIJAUSTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, J Izhaja VSakO Soboto. | Inseratl se računajo po velikosti In so cene na razpolago ===== 1. nadstr. — Telefon: štev. 77 -----” 9 Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. | v uPrav^ Slovenski problem. Vso slovenske stranke s« odklonil« dr. Koroščev predlog o ustanovitvi slovenske fronte. Predlog ni bil odklonjen zato, ker bi bila slovenska fronta uemogoia, ampak vsled tega, ker si je dr. Korošci' zamislil slovensko fronto kot klerikalno fronto. V pogledu na razna lokalna socialna in gospodarska vprašanja hi bila nedvomno potrebna skupna akcija slovenskih strank. Poslanec Pucelj je 11. pr. stavil umestni predlog za skupno akcijo vseh slovenskih poslancev proti drakonski davčni praksi v ljubljanski in mariborski oblasti. Toda kdo je predlog najprej odklonil? Dr. Korošec, ki je v imenu SLS izjavil, da je njegova stranka močna in zmožna dovolj, da v davčnih vprašanjih sama lahko vse potrebno ukrene. Dalje! Pri raznih socijalnili ustanovah v Sloveniji se je na SLS apeliralo, da skupno nastopa s socialističnimi strankami in tako izrazi enotno voljo Slovenije pri reševanju socijalnili problemov. Če bi bila Slovenija v tein pogledu enotna, bi lahko inicijativno posegla v socijalno politiko v državi in bi s tem neprecenljivo koristila delavnemu ljudstvu. Vendar SLS so tuji interesi splošnosti. Preko svojega strankarskega plota ne vidi nikogar. Hladnokrvno je SLS odklonila vsako skupno akcijo in pripravlja se na strankarsko atako tako lia Delavsko zbornico kot na okrožni urad za zavarovanje delavcev. Tam, kjer bi SLS podredila svoje strankarske interese skupnim gospodarskim in socijnlnim interesom, tam je ni. — Povsod tam jo pa vidimo, kadar se gre zato, da v aktualne in bitne slovenske probleme zanaša svoje odvojeno mišljenje, samo da slabi enotne nastope in uveljavlja svoje partizanske načrte. Dr. Koroščev klic po slovenski fronti ne izhaja iz potrebe pomagati Sloveniji, ampak SLS, ki sc trenotno nahaja v skrajno mučni politični situaciji. SLS bi rada v vlado in ji je s posebnim ozirom na njene gospodarske institucije neprijetno še na- dalje živeti ob opozicijonaliiem kruhku. — | V Beogradu pa niso nič kaj prijazni klerikalnim ponudbam. SLS bi zato želela, da bi v Sloveniji pod svojim okriljem napravila enotno politično fronto po vzorcu bivše Radičeve HESS. S tako enotno politično fronto upa dr. Korošec, da mu bo lažje pritisniti na Beograd, da usliši njegove zahteve po ministrskih mestih in s tem v zvezi zahteve v vsem onem, kar potrebuje njegova stranka! Dr. Koroščeva slovenska fronta je torej strankarsko taktična klerikalna fronta, za katero se pa gotovo ne more v Sloveniji nihče navduševati razen pristašev SLS. Tem manj, ker ima SLS kot svoj cilj uveljavljenje političnega klerikalizma in so ji slovenski in državni interesi v pogledu na to cilje popolnoma podrejenega značaja. SLS se je ravno zadnji čas zopet razgalila kot separatistična in nestrpna konfe-sijonalna stranka. Z vso silo si hoče potom cerkve najprej zagotoviti svojo politično moč in z brezobzirnostjo uveljaviti svoj kulturni program. Izven SLS voditeljev pa gotovo nima interesa noben Slovenec, da bi podpiral ipoUtični klerikalizem pod krinko Slovenstva. Čudimo se. kako se more najti napreden slovenski list. ki v obrambo slovenskih interesov propagira vstop SLS ' vlado, kot dela to Narodni dnevnik. Kot za vsakogar, bi moralo biti tudi za Narodni dnevnik jasno, da. se z vstopom SLS v vlado ne bo rešilo slovenskega vprašanja, ampak le podprlo politično klerikalizem, ki je škodljiv tako Slovencem samim, kot bratskemu sožitju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rešitve slovenskega (ki je prav tako jugoslovanski problem) ne iščimo v SLS, ki ga v svoji politični zagrizenosti ni zmožna rešiti. Slovenski problem se bo prav lahko rešil izven SLS in s pomočjo tistih merodajnih faktorjev v državi, ki so sicer naklonjeni Slovencem, a nenaklonjeni političnemu klerikalizmu. UjedinienJe delavskih sindikatov V dneh 10., II. in 12. oktobra se je vršil v Beogradu kongres ujedinjenja strokovnih organizacij. Kongres je otvoril v sobolo zjutraj predsednik akcijskega odbora g. Luka Pavičevič, ki javlja, da prisostvuje kongresu 108 delegatov in sicer 50 delegatov Glavnega Radničkega Saveza, 50 Centralnega Sindikalnega odbora in 4 delegati bančnih uradnikov in organizacije železničarjev iz Ljubljane. Po formalnem pozdravu vseh delegalov in gostov, med katerimi jo bil tudi zastopnik Ministrstva za soc,, politiko g. Jeramič in zastopnika NSSZ br. Bizjak in Kravos, se je izvolila komisija za verifikacijo mandatov. Med delom komisije so posamezni referenti podali svoje referate tako 11. pr. g. llogdan Krekič in Janko Petakovič o položaju delavstva v Jugoslaviji, dalje g. Jovo Jakšič o vprašanju vezi med strokovnimi organizacijami in političnimi strankami. — Končno je o statutih ujedinjenih sindikatov poročal g. Haramina, nakar §e je izbrala komisija za sestavo resolucij. Komisija verifikacije je podala poročilo, da je našla vseh 10« delegalov polnopravnih. Predsednik je nato prečital došle pozdrave in zaključil prvi dan kongresa. Popoldne so delale razne komisije. V nedeljo zjutraj se je kongres nadaljeval in je nastopilo večje število govornikov, ki so se vsi izjavljali za ujedinjenje. II. kongres delavskih zbornic. V dneh 0. in 10. oktobra se je vršil v Beogradu II- kongres delavskih zbornic iz cele države. Zbranih je bilo okrog 100 delegatov. Posebno častno je bila zastopana Slovenija. I® Ljubljane so prisostvovali kongresu predsednik Del. zbornice g. čohal, tajnik g. Uratnik, blagajnik g. Čeleš-nilc, zastopnika Narodno socijalne strokovne Zveze br. Kravos in Bizjak, zastopnik Jug. slovenske zveze g. Gostinčar, dalje zastopniki Strokovne komisije in rudarji ter kovinarji iz Trbovelj in Jesenic. Kongres se jo vršil v novem socialističnem domu. Otvoril in vodil ga je predsednik Del. zbornice za Slovenijo g. Čohal, ki je pri otvoritvi pozdravil predvsem zastopnika Ministrstva za socijalno politiko inšpektorja g. Dušana Jeremiča in vse došle delegate. Nato je kot prvi referiral g. Vladimir Pfeifer iz Zagreba o odporu podjetnikov proti izvedbi delavske zakonodaje, Referent se^ je bavil z vsemi vprašanji socijalne zakonodaje ter dokazoval, kak|o odporno stališče so naprani tem zakonom zavzeli podjetniki. Drugi referent g. Života Milojkovič iz Rfn grada je referiral o stališču Dekm-kii zbornic do ujedinjenja strokovnih organizacij. Po obširnem referatu, ki je razpravljal o bojih med Icvico in desnico in ki pravzaprav ni spadal na dnevni red, je referent dokazal nujno potrebo ujedinjenja vseh sindikalnih organizacij in priporočal, da vse zbornice ujedinjenje pozdravijo. Kongres se je popoldne nadaljeval. Popoldne je kot tretji referiral dr. Živko Topalovifi o carinski in trgovinski politiki. Njegov referat je bil jako iičrpen in baziran na statistikah. V referatu se je dotaknil P°l°*ah na Jesenicah in nava- jal, da se je započela kampanja, češ, d.; se želi uničili slovensko industrijo in jo premestiti v Srbijo, pričelo s strani KSD na Jesenicah, ker jp Pr'čakovala od nove carinske tarife večjega dobička, kakor ga je v resnici dobila. Referat g. dr. Topalo-viča objavimo pozneje v celoti. Referirala sta še g. Bogdan Krekič o obdavčenju delavskega zaslužka in g. Haramina ter Ranšer o rudarskih in gozdnih delavcih, nakar je bil -klongres zaključen in so pod vzel e delo komisije, ki so sestavljale resolucije. Komisije so delale celi dan. V soboto zvečer se je kongres nadaljeval in so poročali posamezni referenli. kot zastopniki izvoljenih komisij. Nato se je vršila obširna debata, ki je pokazala, kako se delavstvo peča z vsemi vprašanji, ličočih se socijalnega zakonodajstva. Predložene resolucije so bile soglasno sprejete iii jih bomo tudi mi prihodnjič v celoti objavili. II. Kongres Delavskih zbornic je v dvodnevnem delu pokazal, kiako prepotrebna je la delavska institucija, ki edina stoji na braniku delavskih interesov. Mladinski vestnik. 1. redili letni občni zbor »Bratstva« na Jesenicah se vrši v nedeljo 18. oktobra l. I. ob 2. uri popoldne v društvenem lokalu pri »Vipavcu na Savi. »Bratstvo« Jesenice se teni potom oprošča, da se v nedeljo 27. sept. ni vršil sklicani občni zbor, ker so trije bratje oboleli. Izjava. Podpisani Negro Ulrih, izjavljam tem potom, da sem izstopil iz Orjune ter pristopil kot redni član tukajšnjega izobraževalnega društva »Bratstva« /agoije. Sprejet sem bil na izredni seji, ki se je vršila dne 11. okt. 1925. — Zagorje, dne 12. oktobra 1925. Negro Ulrih 1. r. »Bratstvo« v Zagorju je proslavilo 7. drugimi narodnimi društvi pod okriljem Jugoslovanske Matice 51etnico koroškega plebiscita. Proslava se je zelo veličastno izvršila. »Bratstvo« Zagorje prične z rednimi predavanji. Prvo predavanje bo v ponde Ijek dne 19. okl. t. 1., ob 7. uri zvečer v društveni sobi »Bratstva«. Opozarja se tem potom vse‘člane NSS, NSSZ ter »Bratstva«, da se predavanja zanesljivo udeleže. — Odbor. Le eden je prebral nekako izjavo v imenu komunistov. 'iakoj pa se je pokazalo, da je bila ta izjava delo enega samega komunista. Po končanih debatah se je vršilo pri veliki napetosti in tišini glasovanje. Glasovalo je 106 delegalov, ker vsi niso bili navzoči. Vseh 106 delegatov je glasovalo za ujedinjenje, na kar je predsednik gosp. Pavičevič slovesno proklamiral akt ujedinjenja in se poljubil z g. Petakovičem, kar je izzvalo dolgotrajno ploskanje. Na odru se je pojavil pevski zbor in zapel himno delu. Po zaključku kongresa, ki se nadaljuje v pondeljek, se je vršil manifetacijski shod, ki pa ni povsem uspel. Udeležba ni bila ravno najboljša, a je bilo zato veliko navdušenja. Vsem govornikom se je burno aklamiralo, posebno še zastopniku Slovenije g. Franju Svetku, ki je imenom Slovenije pozdravil ujedinjenje, ki mora prinesti delavstvu lepšo bodočnost. Shod je trajal do 1. ure popoldne in končal mirno ob splošni navdušenosti. V pondeljek se je kongres nadaljeval in so se vršile tudi volitve upravnega odbora. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Luka Pavičevič. Po volitvah so se obravnavale še druge točke dnevnega reda, na kar je bil tridnevni kongres zaključen. S koTngresom se bomo še bavili in prinesemo tudi naše stališče k temu kongresu. Za enkrat samo pozdravljamo prvi resni korak, ki ima prinesti lepšo bodočnost našemu teptanemu delavskemu razredu. K. Delavci! Nameščenci! Volilci! Voiilkel Dramncr trboveljski, llbojskl In rremug črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete do- Ilirija« LJUBLJANA, Kral|a bavlja »1H*'IJa Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obrok«. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Brezobzirna reakcija v državi je upostavila v vseh obratih delodajalski absolutizem. Danes uveljavljajo delodajalci očito in neprikrito parolo: delodajalec bodi v svoji tovarni, v svojcih obratu neomejen gospodar. Posledice lega so strašne 1 Delavčev zaslužek. nanienščenčeva služba zavisi od dobre in slabe gospodarjeve volje. Neomejeno delodajalčevo gospodarjenje in šikaniranje v obratu pa lajša še velikanska brezposelnost. Iz vrst brezposelnih zajemajo delodajalci ljudi, ki jih nameščajo in zaposlujejo svojevoljno in protizakonito na mestih -odpuščenih delavcev in nameščencev,- s tem se vedno bol slabša položaj vsega delavstva in nameščencev. Zato ima v današnjih dneh ustanova obrtnega sodišča še večjo važnost, večji pomen, kakor pa doslej, ko so močne delavske organizacije uspešno uveljavljale obratno demokracijo in }>r/dale samovoljnost delodajalsko. Delavci! Delavke! Nameščenci! Vsi listi, ki Vas je delodajalec vrgel na cesto, pa ste potom obrtnega sodišča lerjali od njega pravice in zakonite zaščite, povejte tovarišem, povejte volilcem, da ni vseeno, kdo sedi v obrtnem sodišču. Za marsikoga je življenske važnosti, da najde v obrtnem sodišču človeka, ki njegove težnje razume m V(- ter zna zastopati delavčeve zahteve. Take delavce in nameščence pa morejo kandidirati le združene delavske strokovne organizacije. Združene strokovne organizacije so dolžne, da zaščitijo delavčev in nameščencev interes tudi v obi tnem sodišču. Zato so se sestavile skupne kandidatne liste za volitve v obrtno sodišče, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 18. oktobra od 8. do IS), jire na vseh voliščih. Najbolje, najvestnejše in delavskim potrebam najvdanejše delavce in nameščence so postavile za kandidate združene strokovne organizacije. Delavci, nameščenci pa so dolžni, da zmaga ta lista! Zato pojdite vsi do zadnjega v nedeljo 18. oktobra volit skupne liste delavcev in nameščencev! Za 1. skupino: veliki obrati so sledeči kandidati: 8 prisednikov obrtnega sodišča: 1. Ivan Ropret, železostrugar, Ljubljana, Dunajska cesta 38. 2. Makso Repše, strojni stavec, Ljubljana, Frančiškanska ulica 0. . 3. Martin Petrič, mizar, Ljubljana, Ko,-lodvorska ulica 28. 4. Franc Vrhove, zidar, Ljubljana, Rimska cesta 13. & KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg 5. Peter Kaiser, sedlar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. 6. Maks Klančar, natakar, Ljubljana, Dunajska cesta 2. 7. Milia Klopčič, sodar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 22. 8. Janko Cvajnar, papirniški! delavec, Medvode-Verje. 4 namestnikov obrtnega sodišča: 1. Štetan Jančič, papirniški delavec, Vevče 2. Janez Selan, livar, Ljubljana, Dunajska cesta 38. 3. Anton Šušteršič, pivovarn. del. Ljubljana, Gosposv. c. 22. 4. Josip Kralj, mazač, Ljubljana, Slomškova ulica. 2 prisednikov vzklicnega sodišča: 1. Josip Karu, usnjar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. 2. Franc Krašovec, strojni stavec, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Za 2. skupino: mali obrati se volijo sledeči kandidati: 10 prisednikov obrtnega sodišča: 1. Tomaž Kavčič, mizar, pom., Ljubljana, Trnovski prist. 8. 2. Ivan Gorjup, čev. pom., Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. 3. Rudolf Nič, krojaški pom.. Ljubljana, Sv. Petra cesta 20. 4. Mato lvčevič, briv. pom., Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. 5. Josip Hibšer, strojni stavec, Ljubljana, Wolfova ul. 12. 6. Alojz Rlatnik, pekovski pom., Ljub-lj ma, Razlagova 4. 7. Josip Kropar, klep. pom., Ljubljana, Kolodvorska ulica 18. 8. Josip Repar, ključavničar, Ljubljana, Slomškova ulica 3. 9. Jakob Koline, knjigovez, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. 10. Ivan Marjek, mizarski pom., Ljubljana, Bežigrad št. 6. (i namestnikov obrtnega sodišča: 1. Franc /Piuter. črkostavec, Ljubi jima, Wolfova ulica 1. 2. Anton Pančur, krojaški pomočnik, Ljubljana, Dvorni trg 3. 3. Josip Šuligoj, pekovski pomočnik, Ljubljana, Razlagova 4. 4. Franc Šlosar, miz. pom., Ljubljana, Trnovski pristan 8. 5. Drago Ivanuševič, briv. pom., Ljubljana, Dunajska cesta 20. 6. Josip Čebular, klep. pom., Ljubljana, Kolodvorska ulica 18. 2 prisednikov vzklicnega sodišča: 1. Vinko Strnad, strojni stavec, Ljubljana, Wolfova ul. 1. 2. Martin Erjavec, žel. strugar, Ljubljana, Slomškova ul. 3. Z« 3. skupino: trgovski obrati so sledeči kandidati: t> prisednikov obrtnega sodišča: 1. Vlado Pclan, knjigovodja, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. 2. Franc Vrhunc, skladiščnik, Ljubljana, Žibertova ulica. 3. Franc Skobi, knjigovodja, Ljubljana, Gradišče 10. 4. llugon Rojnik, knjigovodja, Ljubljana, Prešernova ul. 5. 5. Karol Majce, čevljarski mojster, Ljubljana, Vodnikov trg 5. 6. Alojzij Kepic, delavec, Ljubi.aim, Celovška cesta 10. 4 namestnikov obrtnega sodišča: 1 Edvard Pirnat, trg. sotrudnik, Ljubljana, Sv. Petra cesla 1. 2. Alojz Brus, sodar, Ljubljana, Medvedova ulica 7. 3. Anton Kunstelj, čevlj. pom., Ljubljana, Vodnikov trg 5. 4. Franjo Puncer, poslovodja, Ljubljana, Ziherlova ulica. 2 prisednikov vzklicnega sodišča: 1. Vinko Zalaznik, revizor, Ljubljana, Žibertova ulica. 2. Srečko Berglez, potnik, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Za I. skupino: višji trgovski in netrgovski obrati volite sledeče tovariše: 2 prisednikov obrtnega sodišča: 1. M, Debelak, inžener, Ljubljana, Dunajska cesta 38. 2. Albin Tomc, pisarn, uradnik, Ljubljana, Rimska cesta 13. 2 namestnikov obrtnega sodišča: 1. Anton Blažek, uradnik, Ljubljana, Dunajska cesta 75. 2. Ivan Matičič, korektor, Ljubljana, Wolfova ulica 1. 2 prisednikov vzklicnega sodišča: 1. Hinko Pajer, uradnik, Ljubljana, Dunajska cesta 75. 2. Ivan Hladnik, tehnik:, Ljubljana, Slomškova ulica 3.' Kandidate je na glasovnice vpisati po vrstnem redu, kakor so tukaj navedeni! Samo to so prave liste delavcev in nameščencev, katere moramo vsi voliti! Vsakdo mora sam priti na volišče in osebno oddati glasovnico za svojo skupino. Voli se na sledečih voliščih: V Ljubljani: v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Za občine: D. M. v Polju, Dol, Dolsko, Do-brunje in Podgorico — v D. M. v Polju'v šoli. — Za občine: Moste, Ježico in Črnuče v Mostah v Ljudskem domu. — Za občine: Brezovica, Dobrava, ^Log, Rudnik in Vič — na Viču v stari šoli. — Za občine: Šmartno, Št. Vid, Zg. šiška — v Št. Vidu v šoli. — Za občino: Medvode v Preski — Za občine: Grosuplje, Lipi jene, Račno, Slivnico, Št. Jurij in Šmarje — v Grosupljem. — Za občine: Iško ioko. Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, Tomišelj, Vrbljane in Želimlje — v Studencu. — Vsa pojasnila in že izstavljene glasovnice se dobi v glavni volilni pisarni, ki se nahaja v tajništvu strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani. Šelenburgova ulica 6. II. nad. Delavci in nameščenci, vsi na volišče! Volilni odbor združenih strok, organizacij. Bratje in sestre! Pozivamo Vas, da se polnoštevilno udeležite teh važnih volilev in volite skupno listo, na kateri so tudi naši kandidati. Osrednje vodstvo NSSZ. «onrcoc KOLINSKA CIKORIJA-* LO ir..«. »NOVA PRAVDA« štev. 42. I HeKtosr&n&ie aparate in zvitke, barvne trahooe, ofljgn papir, posojeni papir g = kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadsbr., telefon 980. ==.—■=?; vasrsz smsssm Politični pregled, j Kombinacije. OdnoSaji med radikali ! in rad ir. vri mso najbolj prisrčni. Tako j med pristaši kot voditelji radikalne stranke jo .navzlic sporazumu-: čutiti najvefcji odpor proti radičevcem. l’osebno zamerijo ■ ŠtMTanu Radiču indiskrel.no gostobesednost in so nikakor ne morejo spoprijazniti s teni, da bi Radič prevzel mesto ministrskega predsednika. Tako en glas, dočim zopet drugi pravi, da bo Štefan Radič vstopit v vlado in da je zaenkrat tudi KR vlada gotova stvar. O SLS tako radikali kot radičeve! izjavljajo, da je izključeno, da bi prišla v poštev pri rekonstrukciji vlade. Sicer pa tudi poslanci SLS izjavljajo, da ne pojdejo v vlado. Iz Radičevih krogov je slišati želje, da se bi stvorilo koncentracijsko vlado, v katero bi poteg HSS in radikalov vstopila tudi Davidovičeva demokratska šivanka. K tej politični kombinaciji pripominjajo radikalni krogi, da bi se v koncentracij ski vladi moralo potem upoštevati tudi samostojne demokrate. Da pa samostojni demokrati naravnost ne odklanjajo sodelovanje v koncentracijski vladi je dokaz umirjen govor S. PribiSeviča v Vinkovcih. Mnogo se tudi govori o zastopstvu Slovencev v vladi. Posebno hrvatski časopisi vedo veliko povedati o stremljenju gotovih krogov radikalne stranke, da se slovenske sam. demokrate sprejme v vlado. Kaj se bo od teli kombinacij uresničilo, pokažejo že prihodnji dnevi. Finančni odbor. Na seji finančnega odbora so se slovenski poslanci pritožili proti brezobzirni davčni praksi v Sloveniji in grajali znane okrožnice ljubljanskega finančnega delegata. Finančni minister je odgovoril, da je on naročil ljubljanski finančni delegaciji regirozno izterjavanje davkov, češ, da je Slovenija v zaostanku z davčnimi plačili in da Slovenija lahko več plačuje kot druge pokrajine, ker ima veliko industrijo in bogate banke. — Finančni odbor je dalje med drugim razpravljal o predlogu glede ukinjenja dvaodstotnega davka na ročno delo. Zastopnik vlade je ta predlog odklonil z utemeljitvijo, da je davek že itak znatno omiljen in da se bo to vprašanje končno-veljavno rešilo z novim davčnim zakonom. Radičevi disidenti so objavili proglas, ki poziva vse kmetske organizacije za pristop v llrvatsko kmetsko, republikansko zvezo. Po vesteh iz Hrvatske pa Radičevi disidenti ne morejo računati s pose'mirni uspehi svoje propagande, kar so dokazale tudi ravnokar vršeče se občinske volitve v kmetskih in mestnih občinah. Politikujoča cerkev. Med duhovščino je vedno večji odpor proti vodstvu SLS. Duhovščina uvideva, da ni le politika SLS škodljiva gospodarskim in socijalnim interesom našega ljudstva, ampak tudi veri in cerkvi. Posamezni pošteni duhovniki so pričeli odpovedovati brezpogojno pokorščino vodstvu SLS. Ker se pa SLS zaveda, da je njene moči takoj konec, kakor hitro se vrne cerkev svojemu pravemu krščanskemu namenu in kakor hitro zapusti duhovščina vlogo političnega agitatorja, je vodstvo SLS zahtevalo od škofa, da . v kali zaduši med duhovščino gibanje, ki hoče izločiti iz cerkve politiko. Ljubljanski škof je na intervencijo vodstva SLS takoj poslal vscni onim duhovnikom, o katerih sumi, da se oddaljujejo od vodstva SLS pismo, ki se glasi:, V Ljubljani, dne 18. sept. 1925. Gospod župnik! Silno me v srcu peče, da ste Vi dolžno zvezo s svojim škofom že davno pretrgali in ste še vedno v struji, ki nasprotuje premišljeni želji škofovi in navodilom sinodalnim Sedaj nasprotniki krščanstva nameravajo, kako bi še bolj razcepili duhovnike in jih odtrgali od škofa, in kako bi škodovali gospodarskim zavodom SLS, ki je edina stranka, stoječa na verskih- načelih. Ne znam točno, koliko Vi sodelujete. Ako pa kaj sodelujete, Vam sub obodientia canonica vse to odločno prepovem. Upam, da me boste razumeli in da se boste po moji prepovedi ravnali. Zbogom! f Anton Bonaventura, škof. S tem pismom je ljubljanski škof znova dokazal, da stoji na čelu politikujoče cerkve in da SLS izrablja cerkev v svoje strankarske svrhe. Pričakujemo, da se pošteni duhovniki ne bodo ustrašili škofovih groženj in da bodo nadaljevali svojo začeto akcijo, poslušajoč predvsem dobri glas vesti in naroda. Jugoslovanska muslimanska organizacija ostane po izjavah dr. lirasnice še naprej kot samostojna stranka. O fuziji z Davidovi-čevci ali radikali ni govora. IMO bo proti sedanji vladi v strogi opoziciji. Po dragih državah T)olg Francoske Ameriki. Finančni minister Caillaux se je vrnil iz Washing!ona. Dogovor med Francosko in Ameriko glede odplačevanja vojnega dolga sicer še ni zaključen, vendar je pa gotovo, da bo sporazum v najkrajšem času dosežen. Vatikan proti fašizmu. »Osservatore ro-mano« prinaša oster članek proti fašističnim nasilstvom, preganjanju politikov in maščevalnemu rušenju privatne lastnine. Homatije v Grčiji. Grški parlament je razpuščen in bodo volitve razpisane šele prihodnje mesece. Sedanja Pangalosova vlada podpira monarhistični pokret. Opozicija, na čelu ji bivši predsednik vlade in vodja republikancev Papanastazij ostro napada Pangalosovo vlado in zahteva, da mora voditi volitve nevtralna vlada. Predsedstvo nevtralne vlade naj bi se poverilo polkovniku Plastirasu, voditelju grške revolucije. Plastiras se nahaja v Atenah in ga je vlada pozvala, da se javi pri komandantu mesta. Plastiras se pozivu ni odzval in ga sedaj skrivajo njegovi somišljeniki. Pangalosova vlada se boji, da bi ne bil Plastiras vodja novega r.evolucijonarnega gibanja. Vstop Nemčije v Zvezo narodov. Na konferenci v Locarnu se je dosegel načelen sporazum glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Priključitev Avstrije k Nemčiji., Soci-jalni demokrati očitajo avstrijski vladi, da sistematično zavira akcijo za priključitev k Nemčiji. Poroča se, da je v avstrijski vladi veliko nesoglasje v priključitvenem vprašanju in da ni izključeno, da izbruhne vladna kriza. Hoji v Maroku. Francoske in španske čeie so zadnje dni dosegle prve večje vojne uspehe. Obe napadalni armadi sta se združili . Rifunci so izgubili Ajdiro. Vendar pa imajo Uifanei še vedno velik del Maroka v posesti. Sedaj so za več mesecev izključene večje operacije, ker je pričelo trajno deževno vreme. Macdonald, bivši angleški ministrski predsednik, obišče 21. t. m. Prago. Iz Prage odpotuje na Dunaj in v Budimpešto. Protestni štrajk francoskih komunistov proti vojni v Maroku ni uspel. Večina delavstva se ni odzvala pozivu komunistov, da vstopijo v štrajk. NOVMCK runo" r^3RKM»aam»p«iws5#i«iBasai v naših listih, da išče uprava javne bolnice v Ljubljani za,več let v najem hišo, ki bi bila pripravna za nastanitev bolnice za slaboumne hiralce. — Saj jo prav in dolžnost merodajnih činiteljev, da se brigajo za take naprave, vendar z najemom hiš ne bo veliko pomagano. Ali ne tarnamo že leta in leta v listih, da je bolnica v Ljubljani premajhna? Ali se ni že metalo bolnikov na cesto in zavračalo sprejem novih? Ali so merodajni krogi to vse preslišali? — Zakaj se že davno ni zidalo še eno bolnico, oziroma eno večjo hišo v ta namen? Ali je bolje sedaj več let metati proč denar za stanarino in zasedati stanovanjske hiše, ko nam itak manjka stanovanj. To je brezglavo gospodarstvo! Razširite bolnico, saj prostora je v tem delu mesta dosti. — Železniška nesreča v Italiji. Ta teden se je v Italiji zgodila na neki železnici nesreča, kakor se jih je malo zgodilo. V okolici mesta Catanzano v j užili Italiji je nastala strahovita nevihta z močnimi nalivi. Voda je drvela iz hribovja in trgala zemljo. Tako je prišlo, da je na več krajih razdrla železniške proge, razjedla nasipe irj podrla mostove, potrgala- brzojavne zveze in železniške signale. Takoj po tem neurju je vozil vlak proti imenovanemu mestu. Naenkrat pa je lokomotiva zdrčala v globino ter potegnila seboj več vozov. Več ljudi je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Rešilna akcija je bila otežkočena, ker je bila proga tudi razdrta na raznih drugih mestih. — Še en Čarugov bandit v rokah pravice. — ttedaj so orožniki prijeli še enega izmed najopasnejših čarugovih tolovajev Josipa Matašiča, ki je s Carugo izvršil znana tolovajstv.u Lopov vse priznava. — Kuga v Solunu. — V Solunu so baje tri osebe obolele na kugi. — Rusija ima ogromno žita ter ga je že pričela izvažati v Anglijo. — Kraij je odpotoval iz Beograda v Topolo, kjer je zbolel za lahko gripo. Bolezen poteka normalno in je pričakovati skorajšnje ozdravljenje. — Znižana časopisna pristojbina za naše liste v inozemstvu. — Minister- za pošto je znižal časopisne pristojbine naših listov v inozemstvu na ta način, da se od l. oktobra plačuje za izvod do 50 g teže po 25 par. — Dobro bi bilo, da se zniža poštnina tudi v tuzemstvu in to n. samo za časnike, ampak tudi za drugo pošto. Velika obremenitev našega časopisja je zlasti telefon. Tudi brzojav je silno drag. — Hiše iz železa je pričela gradili želelo!ivarna v Osjeku. Hiše so vlite iz železa, obsegajo 2 sobi, kuhinjo in pritikline. Tudi pohištvo je iz železa. Ena taka hišica bo stala 10D tisoč dinarjev. Tovarna ima že naročila. —. Kako se bored magistratom Je manifestante pozdravil župan dr. Leskovar, kot glavni govornik pa je nastopil vseučili-ški profesor, koroški rojak dr. Rožman, ki ie na koncu svojega govora prečital resolucijo. ki so jo sklenile vse slovenske politične stranke v Mariboru. Ta resolucija dokazuje da so vse slovenske stranke v mariborski oblasti složne glede Koroške in da je ustanovitev Narodnega sveta samo še formalnega značaja. Menimo, da bodo s tem soglašale tudi stranke v Ljubljani. To bi bil pravi pozitivni uspeh ob 5 letnici plebiscita. — Tihotapska afera. V mariborski carinarnici so prišli na sled velikim manipulacijam, ki so jih izvršili nekateri cariniki, sporazumno z drugimi pomagači. Skozi Maribor je prihajalo v našo državo razno blago, ki je podvrženo visoki carini in se je lo ali kratkomalo utihotapilo preko carinarnice ali pa carinilo kot drugo blago. Država je oškodovana za težke milijone, kakor vedo povedati razni listi. Več oseb je aretiranih. Vrši se stroga preiskava. — Sicer bi se o stvari lahko napisalo poln list, pa je bolje, da molčimo za enkrat. Vendar ]>a bo treba o tej zadevi govoriti malo več pozneje, ker ravno v carinski upravi je mnogo gnilega. Celje. — Pevsko društvo »Oljka« v Celju nastopi prvič’ po dolgem času v soboto, dne 17. t. m. v salonu hotela »Balkan« z obširnim sporedom pred našo javnostjo. Vsi prijatelji društva in petja so vabljeni. — Vstopnine ni. Tajinstveni morilec deklet. Ellena zmaje z ljubko glavico. »Ne, kajti tamkaj bi me morda našel, saj mu more priti na ušesa, da še živim. Skriti se inoram v kraju, kjer me nikdar ne najde — in če treba v globinah — pod zemljo.« Izraz njenih lepih oči je mračen — sko-ro sovražen. In vendar leži v njih nekaj zagonetnega, česar si oskrbnik ne more raztolmačiti. Morda pa tle na dnu njenega srca vendarle čustva za groznega človeka? Kdo ve? »Sampson,< izpregovori Ellena z vidnim naporom, ogovorite s svojo ženo ter razmišljajta o kraju, kjer bi mogla živeti prikrita svetu. Iz Anglije nočem in ne maram oditi, saj moram vendar — zahajati na materin grob.« »Da, milostiva gospodična, gotovo. Poznam mnogo krajev, kjer vas celo moj nekdanji gospodar ne bo našel, kaj šele, da bi kdo drug mogel slutiti, da ste si jih izvolili za svoje bivanje. Ellena nenadoma vpraša starega oskrbnika: »Odkod veste, da je William Morris tisti strašni človek, ki — — —« Beseda ji zastane. Sampson štrli mračno v tla. »Zgubil je pismo, katero ste mu pisali, milostiva gospodična, — oprostite, da sem je prečital. Tedaj sem vedel vse — prav vse k Ellena ponudi zvestemu varuhu svojo desnico. »Ali iji nilido drugi kot vi čital pisma?« vpraša z vidnim strahom. »Nobeno živo bitje, niti moja žena ne.« Mlada deklica se olajšana oddahne. Oskrbnik je pa tudi dovolj oprezen, da svoje gospodične nič ne izprašuje. Vendar pa Elleni ne ostane neopaženo, da bi jo stari mož rad nekaj vprašal, pa si ne upa z vprašanjem na dan. »Sampson, vem, kaj me hočete vprašati«, reče črez nekaj časa. »Ne gre vam v glavo, kako je bilo mogoče, da sem zvedela za skrivnost — VVilliama Morris.« »Ali, gospodična, prosim vas, pazite vendar na svoje zdravje,« prosi stari mož. »Prav olajšano se čutim, če morem govoriti, misli me hočejo skoro zadušiti. — Sampson, strašno resnico sem zvedela od mlade dame, totero je nekoč omamil \Vil-liam Morris. Pri tej dami sem se nahajal.:, ko se me je iskalo po vsem mestu. Poznala je vso skrivnost — strašnega človeka, ta dama mi je povedala, da sem nevesta moža, čegar ime se v Londonu izreka s strahom. Začudenje starega moža vidno narašča. »Grozno — strašno!« de komaj slišno. »Da. Hotela sem umreti in srečna bi bila, če bi nie bila objela blagodejna smrt. Potem bi bila za vedno rešena groznih zemeljskih bridkosti. Temna in mračna je njo-ja bodočnost, niti eden žarek upanja ne razsvetljuje tinine strašnih duševnih muk.« »Čas bo tudi to izlečil«, misli oskrbnik iskreno sočustvujoč s svojo gospodarico. Zopet motri Ellena svojega zvestega zaščitnika s čudnim pogledom. * »Sampson,« reče tiho, »ali vas ni strah pred menoj?« »Milostiva gospodična!«- vzklikne oskrbnik prestrašeno, uverjen, da začne znova bloditi. Vendar ostane Ellena docela mirna. »Sampson, saj sem se vendar na tihem zaročila z AVilliamom Morris, pomislite, bila sem nevesta strašnega moža! Stari mož na glas zaplaka. »Milostiva gospodična, in če bi bila žena groznega moža, bi se vendar niti za sekundo ne odstrani od vas.« Oh, hvala vam iskrena, Sampson. Kako zveste duše imam vendar okrog sebe, da, greh je bil, da sem prostovoljno hotela napraviti konec svojemu življenju. Kajneda, Sampson, da ga ne pustite k meni. Zanj -- za celi svet — hočem veljati za mrtvo!« »Vstop v hišo mu bom pod vsakim pogojem zabranik, odvrne oskrbniki. »Kmalu bom mogla zapustiti posteljo, občutek imam, da sem bolezen že prebila. Le proč, kmalu proč iz to hiše, katere zidovje me tako duši.« Uboga deklica se s smrtnim strahom ozira proti vratom. Zdi se ji, kot bi moral vsak hip slopiti notri — mož, katerega je nekoč tako goreče ljubila, pred katerega imenom jo pa sedaj navdaja strah. Toda nihče ne pride. Strašni mož je zginil ter se vrnil v svoja tajinstvena skrivališča, iz katerih je ponoči iztegoval svoji pogubonosni roki. Sampson se ozre na uro, ki je ravnokar odbila enajst ponoči. Bolnici ponudi kozarec okrepčil joče pijačp ter reče skrbipolno: »Pozno je, milostiva gospodična, prosim vas, zatisnite oči in zaspite. Saj ste tako slaba, tako zdelana po dolgotrajni bolezni. »Da, spati — mirno spati. Ah, če bi »e vendar ne prebudila med spanjem, kako srečna bi bila, kako bi bila hvaležna vsemogočnemu.« In res ikmalu zatisne svoje lepe, modre oči. Oslabljeno telo zahteva svoje pravice. Kaj kmalu jo objame blagodejen spanec, deviške prsi se ji mirno in enakomerno dvigajo, medla luč izpod stropa obseva njene angeljsko lepe poteze. Sampson jo dolgo — dolgo časa nepremično motri. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljjubljana. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. MI rum sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, In blokov. Žarnice »Tungsram Ai so najboljše! Pozor, krojač. Šivilja, nešivilja Kaj tl koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo, ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLlj koncesljonlrani od ministrstva za trgovino In obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, tivije in neSivlije. Modni bariunasti klobuki kakor tudi flld v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Minki Horvat, mociistkl, LJUBLJANA, Stari trg 21. Žalni klobuki vedno v zalogi 5Z15ZJSZ1EZJ& HnJbolISI finalni stroji so edino Josip Petelinca znamke ,6rBiner“ In Jdlef Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen Ljubljana blizu Prešernov«fla spomenika *■ vodo.