Lг h a j n ysak Četrtek. Cena ms je ß K na leto. (Za Nemčijo e K, jsa Ameriko in druge tuje države 7 X.) — Posamezne Številko se prodajajo ———— r° 10 vinarjev. -
Štev. 19.
Leto XXXI.
Organizirajmo se!
Kaj je to organizacija?
Ljudje, kater: imajo ista načela in isti končni namen, se lahko združijo, da s skupnimi močmi delajo v dosego skupnega smotra. V to potrebno delo si razdele, ter podrede skupnemu vodstvu. To je organizacija. In čim trdnejša so njih načela, čim bolj globoka je zavest, kako potrebno ie doseči skupni končni namen in kako potrebno je v ta namen skupno delo, čim tvesteje vrši vsakdo odmerjeno mu nalogo, tem krepkejša je organizacija, tem gotove jši in večji je tudi uspeh.
Disciplina — kit organizacije.
Kar pa je v krepki organizaciji neobhodno potrebno, to je disciplina. To je ravno tista zavest, ki jo imajo posamezni čla-. ni, da je treba za dosego skupnega namena vedno skupnega, tesno strnjenega dela, četudi je morda treba semtertja posamezniku kaj pretrpeti zavoljo tega in se odreci kaki zasebni trenutni koristi. In tako se disciplinirani član kake organizacije ne bo nikdar odrekel skupnemu delu, če tudi njegove osebne koristi niso zmerom v prvi vrsti uvaževane, ker se zaveda, da je splošni blagor več kot trenutna zasebna korist, in da končno tudi njegova zasebna korist nima stalne in varne podlage, če je splošni blagor zanemarjen.
Potreba organizacije.
Krepka in dovršena organizacija je največja potreba vsake stranke. In če pravimo, da so strankina načela duša stranke, katera dajejo vsemu strankinemu delovanju smer in mu vtisnejo svoj pečat, potem moramo reči, da tvori organizacija strankine roke, s katerimi stranka dela in dosega svoj namen. Čim krepkejše so te roke, tem laže stranka uveljavlja svoja načela, tem večje koristi pribori za narod.
Velikansko moč organizacije občudujemo n. pr. pri vojaških armadah. Stotisoči in milijoni so zbrani v eni armadi, vse preveva en duh in c-no načelo. Ta duh, to načelo je braniti domovino. Da se pa ta namen doseže, je treba ogromnega dela, ki je med vso armado in njene člane do zadnje podrobnosti natančno razdeljeno iu vendar tako, da se vse ujema s celoto. In čim natančneje je vse to podrobno delo izvršeno, čim bolj se poglobi zavest, kako potrebno je doseči končni hamen in kako potreben je skupen, smotren nastop, tem krepkejša je moč te armade, in tem večji je njen uspeh. Nemška armada n. pr. ima vso svojo moč v izraziti in železno izpeljani organizaciji, in to organizacijo drži skupaj trdna disciplina. Rusko državo je pa uničilo tc, ker se je podrla organizacija njene armade in je disciplina popolnoma izginila na fronti in za fronto.
In tako tudi posamezne politične stranke; če hočejo obstati, delati in za ljudstvo res kaj dobrega doseči, je prva in glavna potreba, da se organizirajo. To je njihova moč.
S. L. S. v prejšnji obliki in njena organizacija.
Slovenska ljudska stranka je bila skozi dolgo vrsto let trdno organizirana, a zu 'nja leta je ta organizem pešal in hiral in stal na robu propada. Zakaj? Bivše najožje vodstvo stranke ni več gledalo na to, da bi se delalo skupno in sinotreno s celim organizmom, temveč se je ločilo od organizacije, in delalo na svojo roko, občutljivo je na ta način rušilo strankino disciplino, ki je kit stranke, glava se je ločila od telesa, in posledica ne more biti drugega kot smrt, kajti glava ne more sama obstati, telo pa tudi ne more samo živeti, S. L, S, v prejšnji obliki je bila političen mrlič in reči morama, da so se njeni nasprotniki pripravljali, da jo takoj po
----"----------- ' -"------'•:.:.- : ..... -
' vojski slovesno nesejo 1: pogrebu in pokopljejo v veliko škodo slovenskega katoliškega ljudstva. Kdor je opazoval, kako je S. L, S. v svoji prvi izdaji izgubila med veliko večino svojih lastnih članov ne samo po mestih temveč tudi po deželi vsled popolnoma ~ zgrešenega vodstva vsake zaupanje, ta bo gornjim izvajanjem rad pritrdil.
S. L. S. oživljena.
V oni znameniti zadnji seji vodstva.S L. S., kjer je hotelo vodstvo dati S. L. S zadnji smrtni udarec, takozvani »Gnadenstoß« in je stranko razpustilo, se je S. L. S. prebudila iz smrtnega spanja in oživljena stopila na dan. In zopet je stopila med svoje slovensko ljudstvo polna zdravega življenja in navdušenja za dobrobit slovenskega naroda. Toda prejšnja organizacija je razdejana, treba ji je ustvariti novo, d« se bo mogla gibati in delati.
In delo, ki jo čaka, je ogromno!
V gospodarskem oziru
je naše ljudstvo popolnoma uničeno, preden se zopet opomore, bo treba tako velikanskega dela in boja, da si posameznik ne bo mogel prav nič pomagati. Treba ш bo podati roke in skupno, z enim duhom in eno voljo iti na delo. In le stranka, ki bo organizirana kot najbolj disciplinirana armada, bo mogla izbojevati gospodarski boj, predvsem da nas ne bodo drugi narodi gospodarsko popolnoma izželi in podjarmili. V naši slovenski domovini je toliko bogastva še neizčrpanega, da bo zadostovalo za vse naše ljudstvo. Treba bo le močnih rok, da dvignejo te zaklade in to premore le močna in trdno disciplinirana stranka.
V narodnem oziru
vidimo že sedaj, kako je potrebna močna S. L. S., da bo mogla v težkem boju, ki ga bojuje sedaj za našo osvoboditev, vztrajati Kajti nobene stvari bi vlada rajši ne vide-
• 1»
Sniei indopiai ho pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naroön'na. reklamacija in in-»erati pa: Upravnifctvn „Domoljuba*, —— Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.—
a, kot to, da bi naši poslanci sami ostali r svojem boju brez ljudstva. Potem bi jih biio lahko zavrniti. Močne in enotne stranke si pa tudi vlada ne upa trajno prezirati.
Močna S. L. S, je posebno potrebna
v verskem oziru.
laciravno je naša stranka politična in ima torej kot taka v prvi vrsti skrbeti za časni №agor slovenskega ljudstva, vendar se zaveda, da so podlaga za pravo časno korist »erska načela, ki jih uči katoliška Cerkev In da z zanemarjanjem verskih načel tudi Sasni blagor narodov kmalu zamre in izrine. In da se ta verska načela v našem ljudstvu čim bolj utrdijo, zato je treba trdne strankine organizacije.
Posebno pa ne smemo pozabiti, da nas morda prej ali slej čaka
kulturni boj,
lo je boj vsega svobodomiselstva proti rplivu verskih načel na javnost, posebno i& državno postavodajo. Predvsem tukaj nislimo na odpravo krščanskega zakona in krščanskega nauka v šolah. To bi bila neizmerna škoda za vse ljudstvo tudi za njegovo časno srečo, in treba bo porabiti rse odporne sile, da se prepreči ta nesreča. — In morda nikdar tako kot takrat bo treba velike, v eno samo armado strnjene stranke, da bo mogla uspešno odbijati vse sovražne navale. Posameznik v takem boju ne velja nič, armada pa, čim bolj je organizirana, tem večji je njen pritisk.
Opravilnik S. L, S.
Da pa se bo mogla stranka po enotnih načelih organizirati in se združiti v eno :eloto, zato je načelstvo S. L, S, izdalo »pravilnik, po katerem naj se izpelje organizacija. Ta opravilnik bomo prihodnjič latisnili, in kjer bo treba, tudi nekoliko razložili. Vs: somišljeniki S. L, S. pa naj
£ pazljivo orečitajo in potem naj skroe, se v vsakem kraju kolikor mogoče kmalu orga : -.icija izvede. V slučaju dvomov pa n;,1 . sakdo vpraša za pojasnila '-'r"štvo S. L. S., Kcmenskega ulica 10, '■'jana.
^vetovna vojsSf*
Na zapadnem, severofrancoskem, oziroma belgijsko-angleškem bojišču se nadaljujejo dan za dnem najljutejši boji. Sovražni odpor je silen, zalo Nemci ne morejo hitro naprej. Na italijanskem bojišču se še tli začela ofenziva, ki se že tako dolgo pri-Jakuje. Pričakovati pa je vsak dan, da se sačne bojni ples. V Ukrajini zavzemajo Nemci ukrajinska mesta, tako so vkorakali zadnji čas v Foedozijo in Sebastopol. Uvedli so posebna vojna sodišča, odstavili In zaprli so že več ministrov, izrekli ne iiaJo smrtnih obsodb. Ukrajincem se to temško osvobojevanje čudno zdi, tembolj ker so z Nemčijo sklenili mir. Sploh se pa idi, da se na Ruskem zopet nekaj pripravlja, kar zna privesti do novega ruskega odpora. Pri romunskih mirovnih pogajanjih »o se pojavile nove težkoče, ker se križajo Interesi Bolgarije, Turčije in Ukrajine. Romunija se pa tudi nerada pusti preveč bskubiti, tem manj ker se ji cede sline po 2!
ukrajinski Besarabiji, ki je pa Ukrajina nikakor noče odstopiti. Svetovni klopčič jc res strašno zamotan.
Mir — v sanjah.
Kako močna je bila mirovna misel v lanskem maju, celo naši vodilni drž. krogi so radi čuli besedo o miru. A letos? Prišla je pomlad, s pomladjo novi krvavi boji, kakršnih ne pozna svetovna zgodovina. Na zunaj se zdi, da v naših srcih ni več hrepenenja po miru. A v resnici je v izmučenih narodih vedno močnejše hrepenenje, ki se pa umetno tlači k tlom in se vsako stremljenje po splošnem miru smatra za vele-izdajstvo, češ, da se s takim govoričenjem slabi moč države, da ne more nadaljevati vojne z ono energijo, ki je, kakor pravijo, potrebna za srečen konec te vojne. Vedno smo še upali, da se najde pot do medsebojnega sporazuma, a dogodki letošnjega leta nam kažejo, da so bile to le lepe sanje, ki se še dolgo ne bodo uresničile. V vseh državah se pripravljajo na nove boje. Nasprotniki bodo zborovali v Parizu, da govore o nadaljevanju vojne, in angleški ministrski predsednik Žorž je te dni izjavil, da je vsak sporazum nemogoč, da se bije boj za življenje in smrt in da ni časa za mirovna razmotrivanja. In v naših državah smo ravno tako odločeni bojevati boj do končne zmage. Besede o miru so bile le goljufive sanje. Z Rumunijo še nimamo miru. Dosedanji načrt so popolnoma zavrgli in izdelujejo za Rumunijo slabšega. Vzroka je iskati v ugovorih Bolgarije in Ukrajine radi Besarabije, katere ii dve državi nočeta priznati Rumuniji, na drugi strani pa zahtevajo Nemci odstop romunskega kralja in sploh cele dinastije, ker ji ne zaupajo, s katerim stališčem se Avstrija sedaj tudi strinja, ker je Černin, ki se je potezal za kralja, odstopil in se je naš novi zunanji minister Burian tudi pridružil zahtevi Nemčije. A Turčija ne prizna miru, z Rumunijo, dokler ji Bolgarija ne prizna kos ozemlja od Odrina do morja, o čemur pa zopet Bolgarija noče ničesar čuti. Končno je Nemčija stavila' nove večje zahteve po gospodarskih koristih v Rumuniji, Av-stro-Ogrska pa zahteva še več rumunskega ozemlja.
Tako so prispela mirovna pogajanja na mrtvo točko. Stvar državnikov je, da razvozljajo vozelj, ki so si ga sami naredili, le da bi ubrali pot sporazuma v smislu pravičnosti in samoodločbe prizadetih narodov, kar nam edino pripravi pravo trajno prijateljstvo, ker mir, sklenjen v Brestu Litovskem,. nam jasno priča, da nosi mir sklenjen na podlagi vojaških uspehov, le kal novih bojev. V Rusiji in Ukrajini vre. Po raznih poročilih se Rusija pripravlja na novo vojno, vežba armado, generali dobivajo vedno večji vpliv, kar nas sigurno vede v novo vojno. V Ukrajini so se pa pojavili upori proti nemški armadi in !e z vojaško silo jih upajo potlačiti in uporniki so celo iz vrst vlade, ki je z nami sklenila mir. To govori več kot dovolj o brest-li-tovskem miru. Zato je zadnji čas, da se kaj naučimo in ne iščemo miru s posa-ir< zniini državami na podlagi trenutnih uspehov, ampak na podlatfi splošno pri-
znanih načel samoodločbe in medsebojnega sporazuma. Pot nam je pokazal sam naš presvetli cesar s svojim dosedanjim delom za mir, ki žal ni našlo dovoli 'aslomb» nri vodilnih krogih,
Politični obzornik.
Wekerle — kapituliral pied Tiszol
Kar smo domnevali, se je zgodilo. Wekerle spet hodi po Budimpešti ter išče novih ministrov. O to je navihanec! Kako s< je še pred par meseci bahal: »Moj program je čista, neizpremenjena nova volilna pravica. Če ne bo zanjo večina poslancev, se bom pa obrnil do volilcev, da bodo nove poslance izvolili.« A sedaj? Sedaj pa hodi ponižno od politika de politika ter mu skrbno prigovarja: »Veste, ne bo šlo drugače, sporazumeti se bo treba!« S kom sporazumeti? S kom drugim kol s Tiszo! Tako ima Tisza tudi Wekerla pod svojim klobukom in Wekerle je ves srečen, samo da ostane minister,- To so načela ogrskih politikov! Zato, da sedi pred vsemi mini-ctri, je Wekerle pripravljen snesti volilno pravico nič manj kot pol milijona državljanom. Kako to? Doslej je Wekerle zagovarjal to-le postavo: Volit; srne državnega poslanca vsak ogrski državljan, ki je 24 let star, ki zna pisati ter brati in — kateri je zdelal četrti razred ljudske šole, Tisza pa hoče: »Ne štiri, ampak šest razredov Ijnd-ske šole mora zdelati, kdor hoče biti vo lilec.« Pomislite: Šest razredov! Koliko po jih je v naši deželi, ki imajo spričevalo šestega razreda? Saj na kmetih ni skoro nikjer šeslrazrednice, in na Ogrskem ni v tem oziru nič boljše. Tako bo spet vdarjen ogrski kmet in pa Slovani. Wekerle se pred poslanci že zvija in išče raznih razlogov o nedotakljivosti ogrske narodnosti, da jo bo lepo speljal na Tiszov tir. Kdor zna, pa zna. Še mi ga občudujemo kot iz-bornega »reainega politikarja«, cepray bi mu rajši rekli: »Fej te bodil*
Seidlerjeva »enaka pravica za vse«!
No, ne moremo boljšega reči: »Ta človek se pa hujše drži kot klop.« Če kak drug ministrski predsednik, kt ima nekoliko več smisla za svojo čast in blagor države kakor Seidler, ne more več shajali s poslanci, gre v penzijo. Toda dr. Seidler pa drugače: parlament mora v začasni pokoj, sam pa ostane, da nam bo delil »enako pravico za vse«. Parlament je proti volji poslancev odgoden za nedoločen čas - -najbrž do srede junija — in tako je ljudstvo zgubilo zadnjo državno oblast, katera drži Avstrijo še nekoliko skupaj in do katere ima ljudstvo še nekoliko zaupanja. Da Seidler in njegovi ministri nimajo nobenega zaupanja več, je gotova stvari Zato pa je Seidler v svoji strahopetnosti pred večino ljudskih zastopnikov zbežal, pred manjšino — to so vsenemci — pa je vzdignil obe roki kvišku in jim vse obljubil, kar so zahtevali.
Za 5. maj je z vso naglico zbobnal skupaj načelnike parlamentarnih klubov, da bi pa lep način odgodil parlament. Obž i-

oval je, ker se Češki svaz in Jugoslovanski klub nista odzvala njegovemu vabilu, da bi povedala, kaj mislita glede odgoditve parlamenta. Kaka hinavščina! Saj je bila vendar že pred zborovanjem načelnikov odgoditev parlamenta na pritisk v.senem-cev sklenjena stvar. Ko je Seidler videl, da je večina poslancev proti odgoditvi, je enostavno izjavil: Če vi nočete odgoditi parlamenta, ga bom pa jaz! Čehi in Jugoslovani so to burko videli že naprej, zato so odklonili vsako odgovornost, s tem da jih sploh blizu ni bilo. Preden so se poslanci razšli, jim je pa ministrski predsednik še razložil, kaj vse misli do zopetnega sklicanja parlamenta vkreniti, »da se razvoz-Ija politični klopčič, da ustvari parlamentarno mogoč položaj in sprede gotove politične niti, ki jih imamo.« Čehe bo pomiril s tem, da bo na Češkem ustanovil nemška okrožna glavarstva, ki bodo itnela veliko pravic, ki jih imajo sicer edinole namestni-štva. Tako bo imel češki cesarski namestnik v Pragi zopet nekoliko manj pravic nad Nemci. Nemci se bodo pa bolj samovoljno gibali- Jugoslovane pa hoče potolažiti s tem, da »milostno« zagotavlja, da prihodnja jugoslovanska država nikdar »ne bo obsegala tistih delov avstrijskega državnega ozemlja, ki leže na poti do Adrije in ki so i' tesni zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem.Zraven ni pozabil zažugali: »Proti takim agitacijam, ki so nevarne miru med larodnostmi — hotel je reči: proti gra-ježljivosti alpskih Nemcev — hoče mini->trski predsednik nastopiti z zakonitimi sredstvi.« To je torej Seidlerjeva »enaka jravica za vse«, s katero se je bahal pri (onierenci načelnikov in s katero upa sc-Jaj pomiriti parlament ter Avstrijo: Slovenke dežele naj bodo nemški most do Adrije; (dor bo ugovarjal, bo pa tepen! Če meni ieidler, da se bomo ustrašili in ponižno prejeli njegovo »pravico«, se silno moti. ie hujši kot Seidler nas niso mogli streti, >a nas tudi gospod Seidler ne bo. Njegov ispeh bo ravno nasproten, kakor prav »ravi neki dunajski list:. »Ali ne uvidi vlada), da dela odpor Čehov, in sicer vsak dpor naravnost zakonit, ko se sama ne rži zakonite poti ter poskuša narodnostne ireureditve brez njih in proti njim? Pa kaj aj rečemo o taki vladi, ki upa navduše-ati Jugoslovane za avstrijstvo s tem, da l1 osrečuje s političnimi preganjanji?«
Sodba je samo ena: Seidler s svojim adnjim nastopor: ni razvozljal niti enega olitičnega vozla, pač pa jih je premnogo e bolj zamotal, ki ga bodo pregnali s pre-lubega ministrskega s'ola.
Kako se imajo v Ukrajini?
< «.
i ■ i . •> I -- . .	.
■ • .-i.	.v L
I -'red kratkim je bila v Kijevu spet "jüjhna revolucija. Kmetom je bilo že do-§>lj slamnatih mož, pa so šli v Kijev, tam S razpodili staro »rado« in so postavili |Mo, ki se je že izjavila za mir v Brestu vskem.
Sicer ic aa v Ukrajini težko vladati.
K
Ukrajinskega izobraženstva, ki je za ukrajinsko državo, skoro nič ni, mesta in vasi so vse velikoruske ali judovske, ki hočejo nazaj k Veliki Rusiji, kmet je pa narodno nezaveden in siromak, ki se poteguje zato predvsem za razdelitev velikih posestev. Na koga naj se torej narodna vlada opira? Prejšnja rada se je zanašala na Nemčijo in Avstrijo, pa je padla; Bog ve, kako bo končala nova vlada!
Tudi Eichhorn in ßöhm-Ermolli, ki v imenu Avstrije in Nemčije zapovedujeta v Ukrajini, imata velike težave. Prej so mislili, da jim bo kar ukrajinska vlada žito vkup nosila. Ko so prišli tja, ni bilo žita nikjer. Ni jim drugega preostalo, kot da so ga šli sami po vaseh iskat. Pri tem so naleteli velikokrat na hud odpor boljševikov, ki so ga morali premagati z orožjem. Bolj-ševiki so tudi vse velike zaloge žita uničili. Kmet, od katerega naši kupujejo žito, je silno nezaupljiv. Le za visoko ceno hoče kaj prodati, pa noče papirnatega denarja, ampak zlato ali pa blago, zlasti poljedelsko orodje. Zato naši pošiljajo v Ukrajino mesto bankovcev le poljedelske stroje. Tudi s prevozom gre počasi, čeprav naši ukrajinske železničarje hvalijo. Zdaj spomladi gre posebno za to, da se obdela vse polje, da bomo dobili kolikor mogoče veliko pridelkov. Pa ni orodja, ni delavcev, zato naši vedno bolj posegajo v ukrajinske razmere, kar pa domačine, zlasti kmete, jezi. Posledica so premnogi spori!
Koliko bo kruha iz tega romanja v Ukrajino, še ne moremo reči; lahko pa rečemo z nekim časnikom: »Rusom prijazno mišljenje se bo v deželi okrepilo. Ločitev Ukrajine od Rusije, katero sta osrednji velesili smatrali z brest-litovskim mirom kot zagotovljeno, bo ostalo samo tako dolgo zasigurano, dokler bo dežela zasedena po naših četah.«
Pruski junkerji proti enaki volilni pravici.
Ne samo v Avstriji, tudi na Pruskem delajo takozvani junkerji (to so graščaki in bogataši) ministrom sive laso. Na Pruskem imajo še vedno volilne razrede, kot pri nas za deželne zbore. Pred dobrim letom je pa nemški cesar Viljem slovesno obljubil, da hoče tudi v Prusiii vpeljati splošno in enako volilno p-uvico. Zato so ministri predložili pruski zbornici tozadeven zakonski načrt. Ali pruskim junkerjem pa kar ne gre v glavo, da bi imel delavec ali kmet isto pravico kot graščak. Kaj so si izmislili? Rekli so: »Dobro, če že mora vsak voliti, naj pa voli; toda kdor je že dovršil 50 let ter ima vsaj tri čez 14 let stare zakonske otroke, naj ima še en glas več; doda naj se mu še en glas, če ima morda čez 6000 mark premoženja; čc ima vrhutega še čez 3000 mark letnih dohodkov, naj voli s štirimi glasovi; pet glasov mu damo, če dokaže, da ima vrh v^ega tega še dva stalna delavca ali dva hektarja zemlje; če je pa mogoče tudi dovršil šesl ali več razredov gimnazije ali realke, mu ne branimo šestega glasu.« Po tem načrtu bi bili zopet na istem, kot smo bili. Junkerji bi imeli slej ko prej prvo besedo, ker bo gotovo vsak imel najmanj 6 glasov; vlada bi pa imela pri volitvah še enkrat toliko posla kot prej.
Ta teden so govorili in glasovali o
tem v pruskem deželnem zboru. Vlada je odločno vztrajala na splošni in enaki volilni pravici, ker je ljudstvo politično dovolj zrelo in ker jo hoče ljudstvo imetij vlada pa hoče ostati z ljudstvom složna;' tudi drži vlada toliko nase, da noče snesti obljube, ko jo je enkrat dala. Z vlado so f držale pred vsem ljudske demokratične stranke, to so katoliški centrum razen ple-menitašev, ljudska napredna stranka, socialni demokratje in Poljaki. Proti enaki volilni pravici so nastopali predvsem takozvani konservativci, katere pravzaprav imenujejo junkerje. Ti so ugovarjali vladi, češ, da bi po enaki volilni pravici dobili socialni demokratje vso moč, da je to nevarno za prusko-nemške načrte na vzhodu, da je v nevarnosti protestantovska državna vera itd.
Pri glasovanju so zmagali junkerji, sprejet je bil njihov pluralni volilni načrt, ljudstvo se jezi, vlada pa premišljuje, ka| bi vkrenila sebi v prid, ker se bo še enkral glasovalo! Bog ji daj srečo!
Anglija je odnehala.
Že sto in stoletja so zatirali Angleži katoliške Irce na vse mogoče načine in jib preganjali radi njihove zahteve po lastni državi. Ircev še ni konec, tudi njih odpor je še vedno enako svež kot pred stoletji Sedaj je morala odnehati angleška vlada, ker ni mogla na Irskem izpeljati splošne vojaške dolžnosti. Prej jim hoče dati lastna državo, potem upa, da bodo tudi Irci dali svoje.
Krepčilen zgled nam, da tudi nas ne bodo uničili tisti, ki se čutijo nad nami gospode; svarilen zgled pa za našo vlado, naj o pravem času izpregleda, da ji ne bo treba pozneje več žrtvovati, kolikor zdaj opravičeno zahtevamo!
Tabor v Postojni.
Dne 5. maja se je vršil v Postojni veličasten tabor slovenskih mož in žena, da manifestirajo za jugoslovansko državo. Načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca so sprejeli Notranjci z velikim navdušenjem, v narodno nošo oblečena dekleta so ga obsipavale s cvetlicami. Shoda se je udeležilo nad 5000 mož in žena, predsedoval je g. Lavrenčič, govoril je najprvo dr. Korošec o vnebovpijočih krivicah, kt se gode Slovencem, medtem ko vlada Nemce, ki odpovedujejo zvestobo cesarski hiši, nosi v naročju. Slovensko ljudstvo je gospodarsko do zadnje kaplje krvi izmoz-gano, a vlada ram grozi s preganjanji in novimi krivicami. Nadalje so govorili še poslanci dr. Ravnihar, dr. Pogačnik in v imenu tržaških Slovencev dr. Rybaf. Shodu so prisostovale tudi Hrvatice z Reke in Sušaka.
DROBNE POLITIČNE VESTI. Obletnica majniške deklaracije. ßne
30. maja bo minulo leto, odkar so podali naši poslanci iz Jugoslovanskega kluba v državnem zboru takozvano majniško deklaracijo. Prav bi bilo, ko bi se naši ljudje tega zgodovinskega dnz spominjali s kako društveno prireditvijo.
Shod S. L, S. se je vršil dne 28. aprilu v Komendi v navzočnosti 400 ljudi. Govorila sta gg. drž, poslanec dr. Lovro Pogačnik in urednik dr. Jež. V resolucijah izraža shod zaupanje Jugoslovanskemu klubu, udanost sv. očetu in cesarju, zahvalo presvitlemu knezoškofu za njegova edina prava navodila v domači politiki, izreka zaupanje dež. poslancu č. g, Lavrenčiču ter poživlja poslance, naj se bore še tudi za-naprej proti prehudim rekvizicijam.
Za odpust starejših letnikov je v vojnem odseku krepko nastopil naš poslanec dr. Benkovič, toda domobranski minister vedno in vedno zatrjuje, da ie глЛ! vojnega poiožaia to nemogoč«1
I-	'	. , l • »-
.	n.. i	L
.	e
Zaupni sestanek duhovnikov somišljenikov S. L. S. se je vršil dne 29. aprila v Ljubljani. Sprejete so bile sledeče resolucije; Nesloga med duhovniki je nesreča, ki škoduje narodnemu delu in verskemu življenju; zato iskreno želimo edinosti. Ne ,vidimo druge poti do nje, kakor da se vsi' oklenemo navodil svojega škofa: t. njegovo gorečo skrb in požrtvovalno delo za versko življenje poznamo skozi dvajset let in zato vemo, da proti škofu nihče ne bo mogel voditi slovenskega vernega ljudstva; 2, njegov nastop za blagor naroda je tako odličen, da je postal Slovencem vzor domoljubja; 3. ta pot je v duhu cerkvenih zakonov.
Za samostojnost češkega naroda se je
Izrekel škof dr. Doubrava v Kraljevem Gradcu na Češkem.
Nemška požrešnost. V Trstu, prebiva 11.000 Nemcev in imajo dovolj nemških šol, sedaj zahtevajo še nemško pomorsko Šolo, da bodo Slovencem in Hrvatom še po ladjah snedli vse službe, Slovan pa stra-'daj! Slovencev je pa v Trstu 60.000 in jim vlada ne privošči niti ene slovenske ljudske šole. Nemci sploh nimajo pojma, kaj je pravica.
Nemci so državi odpovedali zvestobo.
Avstrijski Nemci sanjajo sedaj le še o tem, kako bi se tako združili z Nemčijo, da bi le-ta dobila popolno vodstvo naše države v svoje roke, na shodih se navdušujejo za nemškega cesarja, za habsburško hišo ne najdejo več besede. Nemci bodo spravili državo na rob propada.
Naši Nemci prisegajo, da se bodo držali zvez z brali v Nemčiji, naj pride kar hoče. Ta čudovita prisega se je vršila na zadnjem nemškem shodu v Gradcu. Ali so avstrijski Nemci še avstrijski?
Nemški meč, Mir z Rumunijo bo menda kmalu sklenjen, a pri tem so si Nemci izgovorili, da ostanejo nemški vojaki v Romuniji, da bodo nadzirali upravo in rekvirirali žito in dobivali pctroiej.
Mažari hočejo večje pristanišče na Reki. Toda nimajo prostora. Pa pomagati si je lalikn. Poslali so na Reko mažarske vojake in bodo tam zasedli del hrvatskega Dzemlja.
Rusija zopet zbira armado. Trocki, ki eedaj vlada v Rusiji je ukazal vojaško izuriti vse moške od 16, do 40. leta. Do pri-41
hodnje pomladi bo imel armado močno en milijon mož.
DOMAČE NOVICE.
Knjižnica za slepe se bo ustanovila v Ljubljani. V treh mesecih bo špisanih 70 slovenskih knjig v pisavi za slepce.. (Bere se s tipanjem). Vse delo vodi nad vse požrtvovalno c. kr. vadnišlta učiteljica gdč. Minka Ska-berne v Ljubljani.
Ljubljanske trgovine so bile dne 1. maja zaprle. Socijalni demokratje so imeli shod in obhod po mestu; c. kr. policija pa je strumno zavzela svojo postojanke po trgih, tako da nisi vedel, ali policaji obhajajo slovesno 1. maj ali socijalni demokratje.
Zn tržaško-kopersko Škofijo je posvetil v Zatični tržaško-koprski škof proz v. dr. Andr. Karlin 9 novoniaänikov. Bog jim blagoslovi delo \ tužni Istri!
Bohinfjka železnica (Jesenice Gorica) je bila s 1. majem zopet otvorjena.
Južna železnica, ki teče največ po slovenski zemlji, vedno bolj neniškutari. Naše sprevodnike pošiljajo na sever, pri nas pa sc vozijo nemški kondukterji, ki niti besedice no znajo slovenski. Naše ljudi opozarjamo, da niso dolžni pokazati kart, ako jih kondukter zahteva le v nemškem jeziku, temveč lahko odgovore: Ne razumem. Ce bi mi Slovenci dosledno tako ravnali bi nemški Isondukterji kmalu bili nemogoči.
V Gorici in okolici se še vedno ponavljajo nesrečo z granatami. V goriški bolnici leži vse polno ponesrečencev večinoma o I rok. Največ so jih ponesreči vsled neprevidnosti, nekaj pa tudi pri opravljanju poljskih del. To slednje se bo gotovo še skozi več let. godilo, ker je mnogo razstreljiv» pokritega s kamenjem in prstjo. Ljudje stanujejo v baru kali in podrtih hišah.
Tatvine. Tele je izginilo posestniku Franu iSedinuku v Novanjem selu ponoči iz hleva. Mariji čičevi v Hrašcah pri Postojni je bilo ukradenih 1140 K gotov in,e, nekaj klobas in par rjuh. Andrej u Mezetu na Vrhniki sta bila ukradena 'Iva prašiča, katera so zaklali kav v bližini hleva. V Podbregu so odnesli posestniki! Jakobu Osolniku usnju za 300 K, okoli 15 kg kruha in še nekaj drugih reči. Ivanu Čeponu v Horjulu so odnesli dvn prašiča. Jakobu Ločniškarjn v Zbiljuh j>ri Medvodah ko pobrali 20 kg svinjske masti, \cč klobas in iiieikelj v vrednosti 700 K.
Kdo ve za Janeza Vltant, 2. komp. donio-br. pp. 27. Pogreša se od oktobra 1914. Pojasnila nuj se proti odškodnini daiio Uršuli Vi rant. Kot, pošta Ig pri Ljubljani.
Toča je padala dne 1. moja po nekaterih krajih Belokranjske.
Neprevidnost. S petrolejem je polivala drva, ker n.so hotela goreti lOletna Ivana Mani v Šmarju. Pri tem je posoda oksplodi-roln in dekle je bilo zelo poškodovano.
Strela je udarila v električni tok v Prečni. Novo mesto in. okolica bodo nekaj čnsa brez luči.
Po 21 mesecih ujetništva se jo vrnil iz ruskega ujetništva 21 letni Ivan Pisk s Pečin lin Tolminskem; mnogo sveln je prehodil, veliko izkusil, dobrega in slabega. Sedaj je dobil 1 mesec dopusta.
žriev nenasitne voisfce je postni Janez G e r r a r, posestnik v Dupeljnah in večleten organist na Brdu. - Dasi več let, bolehen, je moral vendar 2 leti služiti kot vojak domovini in cesarju. Zalo gotovo že vliva zasluženo plačilo, kajti bil je globokoveren in res vzoren gospodar in oče. V cvetu moško dobe jo moral zapustiti prijazen dom, očeta, brala v ruskem ujetništvu, sestre, ženo in tri male sinčke. Bij je zvest. Domoljubov naročnik in ie hranil vse Domoljubov: letnike, odkar je bil gospodar .
Sleparja v vojaški cb'eki. Pretekli teden sta hodila po janških hribih dva vojaka in ljudem pravilu, da sia pomožna orožniku, poslana od vojaške oblasti z nalogom da pro-iščeta vse hiše, če imajo kaj ukradenega vojaškega blaga. I?den jc imel puško z nasajenim bajonetom, popolnoma tako napravljen, k ukor uomožni orožniki. Vse shrambe, omaro
in skrinje so jima morali odpreti. Vojaške-,ч blaga nista našla nikjer. Pač pa sta s Silo za htevala, da so jima morali izročiti razno blngo: ure, verižice, prstane in posebno denarja, res, da so jim vso to nanosili Rusi, ki so kradli v Zalogu in na Lazah. Pri Andrejevi v Besnia sta vzela okrog 00 K denarja in več kilogra mov moke. Pri Dolgor-itniku na Vnanjaijih sta tudi zahtevala denar. Ker se je pa gospo-dinja branila dati denar, ji je nastavil bajonet in ji grozil, da jo prebtile, ako mu ne izro.-i denarja. Prinesla nm je nato okrog 10 K. Toda slepar ni bil s tem zadovoljen in je vnovi. zagrozil, da jo zahode, ako mu no prinese več. Gospodinja vsa prestrašena jima prinese 300 K. S tem sta bila zadovoljna in odšla I, sosedu, kjer sta tudi vse preiskala, in naposled zahtevola od gospodinje denar. Zena princ-, hranilno knjižico, katere pa nista marali vzeti. Ljudem se je to roparsko postopanj.' zdelo sumljivo. Ilitro se zbere nekaj mož in fantov-vojakov, ki so bili ravno na dopustu in gredo za sleparjema, da. bi opnzoVnli, kam bodeta krenila. Zavijeta jo naravnost proti Planincu, neki bajti nad l.aznmi, možje in lantje pa za njima. Ko pridejo blizu bajir vidijo onega sedeti pred hišo s puško v roki drugi je bil pa v hiši. Ko se mu približaj" zgrabi hitro eden za puško, drugi g« podre ji., na tla in zvežejo. Med tem pa skoči „ji, ki ju bil v hiši iz nje in jo ubere skozi hosto n ; ravnost proti železnici, dva fanta pa za nji, in ga zgrabita šele tik železniške cesto. Nal, peljejo olm zvezana v Zalog k vojaškemu jm veljsivu, kjer so jima vzeli ves oropani den ir in drugo srebrnino in zlatnino. Upamo, <'« bosta, prejela zasluženo kazen. Prosimo, da Ii v to poklicane oblasti skrbele, du bodo orožniki večkrat obiskali bajto pri imenovanem Planincu, kakor tudi pri Duhu nad Lazam:. kjer se že delj časa shaja vsakovrstna tatin ska, soiliga. Posebno Rusi imajo or.di zaveli', kjer dobro jedo in popivajo. Pred tedni je klatil po janških hribih tudi neki Rus, napravljen v lopi kmečki obleki in popival. V neki hiši je zahteval, da naj mu prineso vina iz gostilne. Ker so temu nrahili, potepin' nož iz žepa. in jim zagrozi, nukar so mu tudi ustregli Kden izmed družine pn gre vse »*i povedat k sosedu, пвлаг so ga prijeli in polj.ili v Litijo. Med potjo jim je ušel, po so ga zo|»' dobili v pest. Pripovedoval je, kako so na ži leznici v Zalogu kralil in relo z vozovi blaj." proč vozili. Iz Litije so ga poslali v hjuBljiinoS in sedaj pravijo, da se zopet klati po jatlSki! hribih in da grozi onim, ki so ga ovadili. Kaj pomaga, ako lovimo te rokov njnče in izroč.vv orožnikom, ako jih pa čez par dni zopet i/ puste. Ali mar zalo plačujemo davke, da sni« sami in vse naše imet je vedno v nevarnosti
RAZNE VESTI.
Žaloigra pri rekvizlcijl. V občino Osd pri 'Slov. Bistrici na Štajerskem je prišel i županu Ačkotu rekvirirat zadnje žito upuk" jeni davkar Kahler, zagrizen sovražnik Sli vencev, v spremstvu z vojaki. Zupan je Ja vse, in potem tudi prenočišče davkarju in vr. jakoni. Ponoči pa se je polastil Ačkota ol>uj in je šel z revolverjem nad spečega Kahlen pa ni znal orožja sprožiti. Medtem se je din kar zbudil in njegovi vojaki in planili n, j Ačkota. Toda tudi Ačkotu sin prišla nn poun neki njegov sorodnik in neki vojaški begu" s krampi. Konec hoja je bil, da so Kalilo presekali roko, Ačko in tovariši pu so »•• Drugi dan so dobili Ačkota obešenega.
Grozne razmere v Rusiji. V Rusiji, kit je revolucija podrla vso oblast, pa ie t|J same. ni mog'a obdržati, vladajo grozne r racc Kradejo, kar se le odnesti more in (iaiif je Rusija en sam velik tabor roparjev in tov. Mori se vse navskrižein in v Scbn.-lopi';' so mornarji pomorili celo množico preniožii» meščanov ter njihova trupla pometali v iner® Zmerom bolj se kaže, kam je pripeljala ropo vedno tako hvalisuna moderna brezvce ska kultura. Kjer Iiog ninui veljave, je t''« oblast nima dolgo, in tudi pred človekom B nobenega spoštovanja.	И
Morilec pokojnega presiolonaslcila''H Ferdinanda in njegove soprogo Gavrilo :'> E riji je umrl v trdnjavi Tcrczin. Imel je к">1||И jeliko.	j
iltvUt nemških vojnih n|elnikov v raznih sovražnih državah je 492.000 mož, padlo jih Je pa nekaj čez 171.000. ч
Meteor. Fred dnevi so na Tirolskem, videli velik meteor, to je masa, ki se odtrga od kakega nebesnega telesa, pride v zemeljsko ozraCje, zemlja ga potegne k sebi in prileti nanjo. Padel je na tla v nekem kraju na Tirolskem, vžgal dve hiSi, ubil eno osebo, dve pa težko ranil.
Goljufija. Neka mariborska tvrdka je prodajala čevlje, kateri so imeli papirnate podplate s tanko usnjeno plastjo prevlečene, in sicer par po 120 K. Tvrdka je bila kaznovana.
Surovo maslo in zaušnice. Te dni se je
peljal neki gospodi? po železnici. Med vožnjo je odprl svoj kovčeg, iz katerega je vzel kakih Ö kil surovega masla, si odrezal kruba in debelo namazal nanj surovega masla ter z velikim tekom jedel. V vozu pa je sedelo veliko ljudi, ki morajo stradati iu za drag denar tudi pol kile surovega masla ne dobijo. Ker je fantič tako neženirano jedel, vstane star vojak ter mu priloži dve krepki zaušnici; preden se je fant dobro zavedel, že je stal za vojakom neki cjvilift, ki je takoj nadaljeval vojakovo opravilo. To splošno zmedo pa je porabil .nekdo in hitro spravil vse surovo maslo v svoje varstvo.
Vsega dovolj imajo poljski judje. V Krakov« jedo bogatini v najboljših hotelih Se vedno maslene »kifeljee« poleg kave s smetano. Žemlje so po 60 vin., kg gresa po 9 K 50 vin., iu liter mleka 3 K 20 v. Poljski jud ti vsega (ireskrbi, kar hočeš, zraven te bo pa odri, da l>oS za vedno pomnil.
OderaSlvo. Neko podjetje na Štajerskem jc kupilo na Ogrskem pod roko vagon masti /.a 440.000 kron. Dunajska judovska centrala za mast pa je zvedela za to kupčijo, mast kon-fiscarala ter dala zanjo - 80.000 K. Potem pa, čujte: čez nekaj dni pa ravno ta centrala ponudi imenovanemu podjetju vagon masti za Л40.000 kron. In te centrale je uvedla država, ila si judje pri njih nabirajo milijarde, ki jih izmozguvajo ubogemu ljud'itvu. In za tako vlado naj bomo Slovenci navdušeni?
Tudi voda je draga. V Reki stane pri vo-lovodu 1 kubični meter vo.le (1000 1) pO 40 v. Ce pomislimo, da se za pranje, prilivanje, ribanje itd. kmalu porabi 1 kubični meter vode, moramo reči da tndi vodn tii več poceni.
Sad vojske. Na Heki so zaprli tri dečke, ki so ukradli za SO.OOO K raznega blaga.
Lakota. Nemški list »Alpenländer Hote« poroča v 17. št. t. 1., da je umrlo na Dunaju v enem tednu meseca aprila 1000 ljudi vsled lakote.
Od mrivih vstal. V neki bolnišnici v Zagrebu se je pripetil ta-le dogodek: Okoli polnoči se je zaslišal zvonec iz mrtvašnice, s katerim je zvezana roka vsakega mrtveca. Čuvaj se ni upal iti pogledat sam, marveč je vzel s fieboj še nekaj ljudi. Zvon je zvonil neprestano. Ko so prišli v mrtvašnico, so opazili straScn prizor: neki snmo onesveščeni človek, katerega pa so smatrali za mrtvega, se je zbudil in vstal. Kn je opazil, kje je, se je iz straliu zgrudil pred vrati mrtvašnice in umrl.
»Pcr,:elan«. Trije zaboji so imeli oditi z praškega kolodvora na Dunaj. Napovedano je bilo, i.a je v zabojih porcelan. Oblastveni organ pn topa ni hotel verjeti, zato je dal odmreti zaboje in dobil v njih svežega govejega mesa in klobas za 1200 K. Meso jc bilo zaplenjeno in dotični mesarji ovadeni sodniji.
Zaplemb» vinskih zalog na Odrskem. V par dneh izide naredba ogrskega poljedelskega ministra o zaplembi vinskih zalog. Naredba pooblašča arniadno upravo, da zapleni armado potrebno vino približno pol milijona hektolitrov, in sicer za alkoliolsko stopnjo p o coni Mi v., tako da bo liter stal približno • K 00 vili.
Dopisi.
Gorje. Sicer neradi, pa se moramo vti-■ati v laži, ki jili je prinesla »Resnica« o shodu ,4 I.. S. diie 25. marca v Gorjah. »Resni™« piše: > Na shodu v Gorjah je predsedo val shodu Kiilanove stranke liberalni blejski
Peternel. Posl. vitez Pogačnik ie to na shodu takole upravičeval: Peternelov oče še ni nobenega klerikalca snedel, jaz pa tudi nobenega liberalca ne.« Resnica pa je, da g. drž. poslanec vit. Pogačnik ni v svojem govoru niti omenil Peternelovega očeta. Pač pa je povedal g. drž. poslanec dr. Lovro Pogačnik: Jaz sem bil, sen), in bom zvest pristaš S. L. S. Peternelov oče pa pravijo, da so zagrizen liberalec, pa da do danes še ni ta Peternelov oče snedel nobenega klerikalca.« Preden pa so naši res-ničarji spravili to laž v »Resnico«, naj bi se bili rajše vprašali, kako je bilo svoj čas, ko so ravno oni hodili vedno okrog Peternelovega očeta in sicer v času, ko sta si S. L. S. ter nar. napredna stranka bili najbolj v laseh. »Resnica« piše nadalje: na shod je vabil posestnik Jan, p. d. Maček, ki je bil pri raznih volitvah hud nasprotnik S. L. S. Resnica pa je, da smo se zbrali 14 dni pred shodom, in sicer 7 obf. odbornikov, ki so pri zadnji občinski seji zaradi zaupnice šusteršiču in njegovi kmetski stranki bili v manjšini, ter vse poirebno radi shoda ukrenili. Pos. Vinko Jana takrat ni bilo zraven, torej ni on o shodu nič sklepal; takrat smo sklenili, da se shod vrši v gostilni Vinko Jana, ako bo hotel shod provzeti, ker dvorana, katero smo zidali z našimi žulji, nam je zaprta. Še bolj gonostasna laž pa je, da je vabil na shod Vinko Jan sam pod podpisom Jan, da bi ljudje mislili, da vabi naš župan i Jan. Resnica je, da smo mi naročili pri vodstvu S. L. S. vabila, za katera pa je sestavila program S. L. S. sama in r.e mi. Na vabilih je bilo natančno pisano, da vabi na shod S. L. S., ki bode v prostorih g. Vinko Jana v Sp. Gorjah.
Loški potok. Lep shod smo imeli preteklo nedeljo. V društveni dvorani se je zbralo mož in fantov, da je bila polna. Poročal nam je drž. posl. dr. Lovro Pogačnik. V zanimivem govoru nam je zlasti obrazložil pomen deklaracije, politični položaj v parlamentu in drugo. Nato je poročal deželni poslanec g. Škulj. Razložil nam je bodočnost naše Jugoslavije — saj cele trume naših ljudi hodi v slavonske in hrvatske šume delal tujcem iz Nemčije, zakaj ne bi slovanski rod užival sad slovanske zemlje in šume. Pojasnil nam je stanje pomlajene S. I.. S., ki je baš zdaj pokazala, da hoče in zna delati za naša načela preko vseh ovir katoliško, narodno in ljudsko. — Kot vedno se je pokazala naša dolina neomajno trdna v S. L. S. Par »Resnic« prihaja, a še to posili drugače nobenega pristaša nove stranke. Sprejele so se nnlo resolucije: zahvala papežu Benediktu in cesarju Karlu za trud v dosego miru. popolno soglasje z deklaracijo, zaupanje Jugoslovanskemu klubu in S. L. S. ter želja, da se zadružništvo zopet združi. — Ljudstvo je bilo gg. poslancema hvaležno za stvarne govore.
Gora uri Sodražicl. Občinski odbor je soglasno izvolil častnim občanom naše občine ilež. poslanca g. K. škulja zn izredne zasluge, ki si jih /e pridobil za blagor občanov in pro-speh občine. S sklepom soglaša vse naše ljudstvo. ki splošno pozna delo priljubljenega g. poslanca za nas. Pomaga nam vedno glede živil, glede podpor i. dr. Trajno hvaležnost pa si je pridobil s prekorlstnim delom, dn je pomagal obično rešili v> težkega položaja, kamor je bila zagazila po krivdi enega. Mnogi so poskušali. n ni šlo — g. poslanec nas je rešil, da noben ni občni il. a vsa občina ie rešena in se globoko oddahnila. Nli pa smo ponosni na zasluženega in izredno marljivega soobčana g. poslanca.
Iz Pečin aa Tolminskem. Imeli smo lepe zimske dneve. Pričakovali smo zgodnje pomladi. Sni bilo bi tudi zelo potrebno. Ali žal, sedaj l;o bi imeli opravljali pomladanska poljska dela pa vedno deduje. Danes, ko to pišem, .ie žc minil sv. Jurij, pa Šo ninlokjc so vsndill krompir, ponekod pa še ječmena niso vsejali.
Tudi pomanjkanje Maje je občutno: malo-kje premorejo še kaj sena. Ne bo drugega, kakor živino na pašo goniti. Seveda ne bi bilo takšno pomanjkanje, da niso vojaki pobrali.
Enkrat sem že opozarjal, kakšna nevarnost, nam preti, ker se otroci in odrasli igrajo s lako nevarnim strelivom. Vsak Oletni deček strelja s puško, pa tudi z ročno granato. Sto sreč mora biti, d« je .še tnko malo nezgotl.
Pač čudno, da še zmeraj zato spe orožniki! — Tudi draginja je zelo velika tu. Kilo masla velja 24 K, špeha pa 40 K, liter žganja 40 K. Vendar žganje tudi sedaj ni predrago za naše b... Še zmeraj ga pijejo In razgrajajo ponoči. Seveda je določilo glavarstvo maksimalne,, csne, ali vprašamo se, kdo se pa ravna po njih.
—	Dne 11. t. m. je umrl gosp Andrej Mrak s Pečin h. št. 26. Bil je pri vojakih, kjer si je nakopal bolezen, potem so ga izpustili domov, kjer je bil še tri tedne, poten: pa je zapustil to solzno dolino.
Iz Mošeuj. Odkar traja vojska, se ne zgane nobeno društvo več v Mošnjah: vse je zaspalo, kar bi pospeševalo izobrazbo mladine. Saj povsod pa menda vendar ni tako. Polog tega pa so postali nekateri šolski otroci pomešani z begunskimi že do skrajnosti razposajeni; celo starčki, ki ob palici hodijo, nimajo več miru pred njimi. Neki odličen in spoštovan možak, ki pa ni tukajšen domačin, se mi je silno pritožil čez to. Povsod popustljivost; kjer je oblast, tam naj bo tudi strogost, naj bi starši to uvaževaii, ker jih bo ta popustljivost enkrat hudo bolela
Iz Stare Loke. Fantje Marijine družbe prirede nn Binkoštni ponedeljek ob 4. uri popoldne v tukajšnjem Gasilnem domu igro pet-dejanko: »Garcia More.io«. Ker je igra re* lepa in času primerna in ker se tudi čisti dobiček obrne v dobrodelne namene, ste okolU čani tem potom k udeležbi najvljudneje val»-ljeni.
Iz Tržiča. 1. majnika je delo počivalo skoro pt. vseh tovarnah kljub nevolji velike večine delavstva. Dan je mirno potekel. — Tudi na sv. Fiorijana dan 5. t. m. зо praznovale vse tovarne. Zaobljubljena procesija Je bila vsled ugodnega "remena izredno velika.
—	Z železniškega voza je padel blizu Trienia na južnem Tirolskem vojak Gašper Golmajer iz Doline. Obležal je mrtev. — V ljubljanski deželni bolnišnici je umrl invalid Janez Dobrin, bivši načelnik Sokola. V vojnem času 1« izumrla vsa družina. L. 1915. je padel v Galiciji njegov sin. žena je umrla lansko leto za grižo v ljubljanski bolnišnici in sedaj je umrl ravno tam tudi soprog.
Romarjem v Giinje k mr. Valentina v vednost. Mesto običajnega romanja prihodnjo ao-boto pojde tudi letos procesija iz Tržiča k sv. Ani na binkoštni ponedeljek takoj po sacL-mi maši.
Iz Dobrepolja. Dolžnost nas veže, da se srčno zahvalimo danes našim dobrotnikom.' ki so radevoljno prispevali, da smo slednjič kupili krasno zastavo; bili smo jo vsi zares čez vse veseli. Manjka nam za pokritje računa še nekaj, pa upamo, da nam pride če kaka pomoč od dobrih src. — Druga srčna hvala našemu č. g. voditelju za trud in vso skrb, da se nam je slednjič izpolnila že dolgo srčna želja imeti v posesti mladeniško Marjino zastavo. Marija naj tisočkrat poplača vsem skupaj — Srčno pričakujemo še naših vrlih mladeničev domov, da bi se zbrali zopet p°<i novo, res krasno zastavo zdravi in krepki. — Slednjič omenimo tudi naše begunce, ki so nas zapustili in se vrnili v svojo ljubo čeprav razrušeno domovino. Težka nam je bila ločitev. v marsikakem očesu se je zaiskrila solza pri slovesu, ker bili ste tinm zelo ljubi in dobri in v dosti ozirih storili radi kako uslugo. Ohranimo jih v dobrem spominu in želimo sreče in blagoslova božjega v domačem kraju.
Gospodarske stvari.
Politika večjega pridelka.
Vsi kmetje smo prepričani, da je eden najhujših vzrokov sedanje gospodarske revščine to, ker gleda država samo na konsumenta (uživalca) nc pa na produ-centa (pridelovalca); skrbi samo za to, kako bi poljedelcu pobrala čim več blaga, ne briga pa se za to, da bi omogočila kmetu tudi pridelovanje blaga v dosedanji ali, če moč, tudi večji množini.
Rrezobzirno so prihajale vladne naredbe. brezobzirno so nam jemali pri-
«4
ielke, celo semensko blago, trgali z vojaško asistenco vozno živino iz hlevov, odpeljavali seno iz podstrešij za slepo ceno (17 K), dočim moramo danes plačevati sami navadno slamo po 40, 50 in več kron, če nočemo, da nam pokrepa mršava živina v hlevih do zadnjega repa. In tistih slepih cen za seno od lani v mnogih krajih do danes še niso plačali. Konjsko živino so pobrali, da jim sedaj crka v zaledju, kmetu, ki so mu jo vzeli v tolažbo m spodbudo. Krmijo konje v mnogih krajih z gozdnim vresjem, a tudi to je ljudstvu vzeto; nihče ga ne vpraša, aH sme kositi po njegovem ali ne, aH bo imel potrebnega nastilja za živino in dosledno potrebnega gnoja ali ne. Pri takih suženjskih in barbarskih razmerah ni čudno, če je marsikje pala možnost za oddajo žitnega pridelka za več nego polovico.
Sredi sušca so se razgovarjali v deželnem kmetijskem svetu za Štajersko o novem načinu rekvizicije, po katerem bi se ne vzelo kmetu po možnosti vse, kar ima, ampak bi se določila za posamezne dežele, okraje in občine primerna množina (ali kontingent) blaga, ki bi ga bilo oddati. Pri določevanjji kontingenta za dežele bi morali imeti seveda zastopniki kmetijstva svojo odločilno besedo. Najmanjša enota, ki bi prišla pri rekviziciii žita v poštev, bi ne bila več posamezna kmetija, ampak posamezna občina. Kar bi po oddaji deželnega kontingenta kmetovalcem ostalo, s tem bi razpolagali popolnoma prosto, a prodajati bi smeli le po maksimalnih cenah.
Občinski žitni komisar bi moral paziti, da ne bi bili oškodovani nekateri gospodarji v korist drugim. Na ta način, menijo na Štajerskem, bi dobil kmet veselje 3o večjega pridelovanja kmetijskih pridelkov, da bi mogel rediti več živine in več blaga prodati, oziroma dati v zameno za drugo blago — vrnili smo se namreč zopet nazaj v čase stavb na koleh in preseljevanja narodov.
O te bore maksimalne cene! Dokler bodo vladale te, ш treba pričakovati pri kmetu zvišanega veselja za večji napor v gospodarstvu. Nedavne je izjavil zastopnik. pridelovalcev lanu v sudetskih deželah^ da dobi kmet, če se odbijejo vsi pridelovalni stroški mnogo, mnogo manj za surovo predivo nego pa mera on 'dati za navadno slamo in da mora dati danes za eno samo vretence sukanca cel toz surovega prediva. Podobno je z ovčjo volno, za katere dobi ovčar po 6 K, do-fcim pletilne volne (za štrikanje) mnogokrat ne more dobiti niti za 100 K.
Kako krasno cvetje poganjajo maksimalne cene na polju narodnega gospodarstva, naj nam pojasnijo še sledeči primeri. Za mleko je postavljena maksimalna cena, ne pa za srajce, čevlje, blago za obleko, sukanec, olje in milo. Iz teh budalosti se k porodila sledeča nezmisel. Pred vojsko le dobil kmet za 15 litrov mleka 1 srajco, danes mora dati za to 100 litrov; za 50 litrov mleka t par čevliev, danes mora dati za to 200 litrov; za 3 litre mleka 1 m višnjevega blaga, danes mora dati za to 20 litrov; za 3 litre mleka 1 m pralnega blaga, danes mora dati za lo 40 litrov; za 61
I 1 liter mleka % litra vina, danes mora dati za to 3—4 litre; za 2 litra mleka 1 vretence sukanca, danes mora dati za to 75 litrov; za 10 litrov mleka 1 liter olja, danes mora dati za to 75 litrov; za 4 litre mleka 1 kg mila, danes mora dati za to 20 litrov mleka.
In tako naprej pri vsem! Poleg tega pa' stane kmeta pridelovanje 1 litra mleka še 3 do 5 krat več nego ga je stalo pred vojsko.
Da si napravi par čevljev ne zadostuje kmetu niti denar, ki ga dobi za celo v o 1 o v s k o kožo!
Če mora kmet vse kar ima oddati po maksimalnih cenah, kar pa mora kupiti sam, plačevati po pravljično visokih cenah, potem pač ni prav nič čudno, če j zamira pri kmetu veselje do še večjega
i ubijanja, nego ga je bil vajen že doslej, • » »
Vprašanje: Rad bi izrabil potok za j elektriko. Prosim, povejte mi na splošno, kako izvem za moč vode in kaj je bolje za mojo vode: turbina ali vodno kolo?
Odgovor; Vprašanje je zelo splošno, zato moremo le na isti način odgovarjati. Moč vode je odvisna zlasti od dveh čini-teljev, od množine vode v litrih, ki teče vsako sekundo mimo in pa od strmca v metrih. Recimo, da teče mimo vas vsako sekundo 1200 litrov vode povprečno in da ima voda (slap) strmca 1.80 metra. Zmnožek 1200 1 X 1.80 m = 2160 kilogramskih metrov vam pove moč vašega potoka. Vaša voda ima potemtakem moč, da bi dvignila v vsaki sekundi po 2160 kilogramov do višine 1 metra, ko bi se dala popolnoma izkoristiti (to pa, mimogrede povemo, ni nikdar mogoče; najizvrstnejša kolesa izkoristijo največ 80 odstotkov vodne moči, najboljše turbine do 86 odstotkov, naša navadna kolesa pa koraaj pc 40—50 odstotkov!). Silo strojev napovedujemo običajno v konjskih silah (k, s.); 1 konjska sila je 75 kilogrammetrov v sekundi, to je moč, ki je v stanu vsako sekundo dvigniti po 75 kg teže do višine 1 metra. Ker je 75 sekundnih kilogrammetrov zapopadenih v 2160 sek. kg/m skoro 29 krat, zato razpolagate v svojem potoku z 29 konjskimi silami.
Če hočete vodo dobro izkoristiti, morate skrbno paziti, da si izberete pravi motor ali gonilo. To ie lahko ali vodno kolo na gornjo, srednjo ali spodnjo vodo, lahko je t, zv, Peitonovo kolo ali pa turbina pripravnega sestava (sistema).
Vodna kolesa rabimo takrat, ako imamo na razpolago zelo veliko vode in strmec ne presega 12 metrov. Kolesa na gornjo vodo uporabljamo za strmec od 31/2 do 12 metrov, pri večjem strmcu je kolo preveliko in pretežko; kolesa na srednjo vodo rabimo za padec od 31/j do 6 metrov, kolesa na spodnjo vodo pa za majhen padec od 2 do 9 d e c i 111 e t r o v. Peitonovo kolo je na mestu pri velikem strmcu in na majhni množini vode. Turbino lahko rabite pri vsakem strmcu, posebno pa jo priporočamo pri strmcu nad 10 metrov, — pri katerem pride kolo na gornjo vodo preveliko in predrago, — in pa pri strmcib pod 2'/= metra, pri katerih
je koristna učinkovistost navadnih vodnih koles (na srednjo in spočnjo vodo) manjša od učinkovisiosti ali efekta turbine. Pri strmcih od 4—9 metrov so vodna kolesa boljša od turbin. Zuppingerjevo tangenci-jalno kolo priporočajo pri visokem strmcu.
Če bi radi izrabili svojo vodo za večjo elektrarno, potem morate na vsak način poklicati inženirja-strokovnjaka, ki na licu mesta izmeri vode in določi, kateri motor bi bil za dani slučaj najbolj na mestu.
Novi davki.
V finančnem, odseku je finančni ministei podal nekak pregled o tekočih davčnih predlogah, ki čakajo v državnem zboru na rešitev. Poleg tega je izjavil, da bodo prišle na vrsto še druge davčne predloge, posebno o davku na žganje, o povišanju zemljiškega iu pridobninskega davka. Da se te predloga čim preje rešijo, je posebno nujno zato — tuko razlaga minister — ker bo vsaj do koncu maja razpisano osmo vojno posojilo in m'-, jo do takrat biti dovoljeni davki, iz katerih naj se plačujejo obresti vojnega posojila. Minister pravi, da je med novimi davki in vojnim; posojili najtesnejša zveza, kar mu mi iz srca radi verjamemo, le da je ta zveza za nas davkoplačevalce silno neprijetna. Vlada je sicer že prej, ko še ni bilo državnega zbora, odredila novo davke, tudi pozaeje so se še povišale železniške in poštne pristojbine in se zvišala cena tobaku. Vse to je ilnlo državi 1 milijardo in 600 milijonov kron več dohodkov. Predloge, ki zdaj čakajo v državnem zbora 11a rešitev, hi dale šo eno milijardo ne. vštetega davka na žganje, kateri naj se zopet poviša. In tako šele bi vsi državni dohodki pokrili obresti vseh državnih dolgov in še druga državna stroške. Seveda s ,em še niso urejeno državne finance in se bod3 morala po vojski izpeljati v državnih financah zelo korenita operacija. Minister je mislil pri tem na davek, ki ga misli država naložiti na vse premoženje, kakor se je to zgodilo žena Ruskem in Ogrskem.
Kaj borao dobili ii: Ukrajine?
Dne 23. aprila se je podpisala trgovi -Ua pogodba med ukrajinsko republiko na eni strani in Avstrijo ter Nemčijo 11a drugi strani. Na podlagi te pogodbo se bo dobava potrebnega živeža in surovin v Ukrajini tako organizirala. da moramo dobiti v Avstro-Ogrsko do 31. julija t. I, 5 milijonov meterskih centov (to je 50.0000 vagonov) žita (pšenice, ječmena, ajde, prosa), ki se sačne iz raznih skladišč 111 mlinov takoj izvažati. Tako smemo menda pričakovali večjih množin koncem majnika.
Daljo se je Ukrajina obvezala dati naši državi do konca julija več sto mi!ijono\ jajc in klavno živino. Čo ukrajinske centrale >umo ne bodo mogle izpeljati vsega nakupa, imajo avstrijske centrale pravico same nakupovati po Ukrajini. Svobodno pa sinejo osrednje državo nakupovati po republiki zelenjavo, krompir, kislo zelje, čebulo. — Pogodba govori tudi o onih vrstah lesa, ki je za našo industrijo potrebno, dalje o laneni slami, usnju. Železno rude pa mora dobaviti Ukrajina do 31. juliju S milijonov meterskih centov. Glede drugih potrebščin je pa trgovina 7. Ukrajino prosta,
Kaj pravi naSa vlada o dobavi ukrajinskega žita?
C. kr. korespondenčni urad objavlja:
Pri izpeljavi gospodarske pogodbe med Nemčijo in Avstro-Ogrsko z Ukrajino so si pridobile odličen delež s svojim gorečim in spretnim nastopom čete, ki so v Ukrajini: Odka-zano jim je operacijsko ozemlje, ki se razteza po rodovitnem jugu Ukrajine od Pod-woloczysko daleč čez Jekatcrinoslav: nekdanje gilbernije Podolsko, Herzon in Jeknteririoslav; ozemlje obsega 176.697 štiri jaških kilometrov in jo večje kakor skupna Češka, Moravska, Šlozija, Galicija in Bukovina. Hazteza se od zahoda proti vzhodu dalje, kolikor znaša zračna črta Inomost--Lvov. Mogočen op.sarii pro stor so prekoračilo naše divizije, katerim io prvotno poveljeval generalni polkovnik Kirch-
rt ach, nato pa maršal Böhm-Eumolli, v celih Šestih tednih. Premagati so morale velike te-Eave; deloma so se borile tudi s četami bolj-Sevikov. Zasedle so vsa večja mesta: Odeso. Nikolajev, Herlon in Jekaterinoslav; izčistiti moramo še v našem ozemlju okraj Balimut.
Kmalu na to, ko smo vkorakali v Ukra jino, smo sprevidili, da dežela lahko monarhiji odstopi znatne preostanke krušnega žita. Lanske žetve izvzemši vojnega ozemlja niti izdaleka niso porabili. Seveda so je tudi pokazalo, da je težavno te zalogo zbrati, ker v de-feli ni dovolj močne domače avtoritete, vsled česar so morale to nalogo skoraj v celoti prev-teti naše vrle čete. Večina zalog, ki jih je prejšnji sistem nakopičil v večjih skladščih, je postalo žrtev revolucije in boljševiških tolp. Ob železnicaJh in ob vojnih cestah se ni dobilo veliko več, kolikor so potrebovale čete, da se prežive. Rodovitnost zemljo so je skrila h kmetu na deželi; tam so zaloge polne; a minilo je več tednov, predno so čete, ki so morale predvsem izčistiti glavne zveze, podale od glavnih cest proč, a tudi potem se zaloge niso laliko zbirale. Kmet ie bil ielo nezaupljiv. Naše papirne bankovce je sicer višje cen'1, kakor papirni rubel, a vseeno jo odklanjal vsak pupirn! denar. Ravno tako nezaupljiva ie bila domača trgovina. Zamenjevanje blaga, od katerega se je več pričakovalo, se ni moglo precej prieti, ker se šele zdaj uvaja. Zelo skrbno se je postopalo, da so je premagai prvi odpor, kar se je posrečilo. Če se položaj v zadnjih tednih od dne do dne izboljšava, in da sodeluje pri zbiranju zalog veliko domačih trgovcev, katerim so razmere znane in ki pripravljajo naši trgovini pot, so se pridobile v 1 to sobno težavnih razmerah zaslugo vojaške oblasti in Čete, ki so bile popolnoma kos težavnim razmeram.
Ne smemo pa pozabiti, da je z zbiranjem zalog storjeno šele polovično delo, ker se morajo še prepeljati več sto kilometrov daleč, vsled česar so morali zopet popraviti ceste in železnice; preskrbeti so morali tudi vozove, ki jih je sicer veliko, a jili nismo precej dobili, ko smo pričeli posredovati. Oeje so morale samo prve zaledju namenjene zaloge žita prepeljati k žoJeznici. Razmero na železnicah «o bile, ko so našo četo hitro prodirale, boljše, kakor smo pričakovali, a seveda bi bilo želeti, da bi bile boljše. Vagonov je dovolj, tudi lokomotive bi zadostovale, čc bi popravljalnih delavnic no primanjkovalo.
Velike težave je povzročila nabava kuriva. Vsled revolucije že več mesecev niso dobivali niti funta, premoga in so morali ku riti s svojim lesom. Železničarji, kolikor jili niso pregnali boljševiki, so kmalu nastopili službo pri naših vojnih transportnih vodstvih n organizatorično delo in vodstvo celega obrata, ki obsega danes žo 2000 km, morajo izpeljavati izključno naši častniki in četo.
Uvedli smo ladijski promet iz Ilersona in Ddeso čez Črno morje in Donavo; s transportni v množinah bomo uvoz znatno zvišali. Prostor, s katerim razpolagamo, jo zadovoljiv. Prepričani smo, da bo morda s svojim delovanjem v Ukrajini prehrano v monarhiji v marsikakšnem oziru /.boljšala in vzravnala !>ota bodočim našim gospodarskim razmeram '. mlado republiko, kolikor bo le mogoče. * ä
Učni tečaj za prehodno gospodarstvo.
ftd 3. do 8. junija t. 1. se bode p podporo poljedelskega ministrstvu vršil na Dunaju tečaj za prehodno gospodarsko dobo za učiteljice, po-sobno za kmetijske potovalno učiteljice, učiteljske žene gospodinje in njih hčerke. Ker je število omejeno le nu 200, naj potem udeležil ice doma predavajo. Vsako obiskovalka te-Раја mora imeti vstopnico, ki stane 10 K, za hrano in stanovanje mora pa sama skrbeti. Za revnoiše obiskovalke jo pa dovolilo polje-Hsko ministrstvo (za 100 po številu) podporo, •a sioor 10 K vstopnine, prosta, vožnja v III. 1; /i edu za tja in nazaj ter 50 K za čas bivanja n» Dunaju. Konipetentke morajo imeti od kmetijskih korporacij priporočilna pisma, če, so pa v deželni službi, priporočila deželnega »'iliora. Prošnje je vložiti takoj, ker bodo pro-Silke dobile že do 20 maja edeovor. Nasloviti ie: »An das vorbereitende Komitee des Lehr-
kurses für dio Übergangswirtschaft, Wien IV., Maierhofgasse 5.« —- Predavalo se bo o naslednjih stvareh: Preživljanje v vojski in miru. Preskrba žita in moke. Pridobivanje klaje, redilne snovi in rastočih naravnih produkcij. Temeljni pogoji in ravnanje o povzdigi poljedelskih pridelkov. Povzdiga živinoreje in drobnice. Odnošaji med deželo in mestom. Kemija v poljedelstvu in gospodinjstvu. Sa-djereja in gojenje zelenjave, racijonalna uporaba sadja. Žena v vojni in njene naloge v bodočnosti. Hišno in ljudsko gospodarstvo. Kako naj se povzdine kmetijska produkcija? Gojenje in noga otrok. Ljudsko zdravje in kako zavarovanje je potrebno za poljedelce. Pokazale se bodo udeleženkam tudi mlekarne, pekarne, skupne kuhinje, otroški domovi i. dr.
Seja kmetijskega posveta. »Dne 27. aprila t. i. se je vršila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani seja okr. kmetijskega posveta pri katerem se je med drugim razpravljalo o od-ponioči pomanjkanja gnoja. Nasvetovalo se je zeleno gnojenje potom pridelovanja deteljo in sočivja. Z ozirom na letošnje pomanjkanje mladih prešičev se priporoča reja plemenskih svinj tor naprava pašnikov za svinje. V izogib pomanjkanju semen se je priporočala gojitev prosa in koruze, zlasti .manjšim posestnikom. Slednjič se je tudi opozorilo na veliko važnost pridelavanja lanu.«
Cepljenje prešičev zoner rdečico v letošnjem letu. Z ozirom na vsakoletno veliko število za cepljenje prešičev naznanjamo, da bo deželni odbor letos preskrbel živinozdravnika onim občinam, ki bi ga z ozirom na pomanj kanje živinozdravnikov same ne moglo dobiti Zaradi tega naj se vse one občine, katero žele, da so jim za cepljenje prešičev preskrbi Živino zdravnik, to čim preje sporeče deželnemu odboru, obenem pa navedejo število prešičev, katere bi bilo treba cepiti in njihovo približno povprečno težo.
Zdravstvo.
SIFILIS.
(Dalje.)
VI. Ali je siiilis huda bolezen.
Če bi sifilis merili samo po bolečinah, bi se ji smejali. Zakaj, ta bolezen gre svojo pot skoro brez vsakih bolečin. To ni ena izmed tistih hudih in burnih bolezni, v katerih človek nenadoma tako oslabi, da mora iti v posteljo, in kmalu ali umro ali ozdravi. Sifilis deluje polagoma ter počasi, zato pa tem dalj časa. Bolnik pa Ilira in hira, zdaj komaj vidno, drugič spet bolj, dokler slednjič čez leta in leta ne izbira tor umrje. Toroj počasno, pa dolgotrajno hiranje — to je prva slaba stran »ifiltične bolcz'ii.
Poleg te,';o. je sifilis silno nadležna ter ostudna zaradi vedniii izpuščajev in gnojnih turov tor zaradi oteklin limfnih žlez. Marsikdaj so izpuščaji na vidnem kraju telesa, zdaj teče gnoj tu iz telesa, zdaj zopet drugje. Koliko sitnosti in neprijetnosti!
Še strašnejša jc siflis, če se ozremo na končno razdejanje, ki ga napravi sifilis na, tretji stopnji. Ali razdene nos, ali pljuča ali jetra; ali uniči nogo s tem, da jo naredi »flu-so.sto«; ali zmehča možgane — posledica je slahoumnost; ali osuši hrbtni mozeg — nastopi popolna onemoglost telesa; ali zvapneni žilo — konec jo mrtvoud. Sicer ne zadenejo vsakega to strošne posledice sifilis, a nihčo, ki jc sifilitičen, ne mor« naprej reči: »Mene po ne bo io zadelo.« Četudi se morda čuti zdravega, jo, vendar vso življenje v vedni negotovosti, da ga obišče eno. ali druga izmed sifilnih šib.
Seveda najhujša posledica sifilitične bolezni je pa dejstvo, da sifilis podedujejo od staršev tudi otroci. Na ta način more sifilis uničiti aH vsaj oslabiti cele vasi, da, narode!
Sifilis jo tedaj silno zavratpa bolezen: nedolžna v poteku, grozovita v posledicah! Zato ima vsak posameznik vzroka dovolj, da se je varuje; in ker je ta bolezen obče nevarna, imajo tudi javne oblasti dolžnost, da io kolikor mogoče omejujeio.
VII. Kako se sifilis naleze.
Vsaka bolezen, ki jo povzročajo buk čili je nalezljiva. Tako tudi sifilis. Pri sifilis je nojbolj nalezljiv gnoj, ki teče iz sifilitičnih iz-*, puščajev in turov. V tem gnoju kar mrgoli bakcilov. Kdor pride s tem gnojem v dotiko, se ga primejo bokcili ifi povzroča bolezen.
Nadalje je menda tudi kri sifilitičnih bolnikov nalezljiva, ker plavajo tudi v njej si-i filni bakcili.
Gnoj iz turov ali gumatov tretje silili-tične stopjne baje ni nalezljiv.
Sifilne bakcile torej naiozemo kakor uši, ali naravnost od bolnika, če pridemo z njegovim s turi in izpuščaji pokritim telesom v, dotiko, ali pa jih naiozemo posredno od reči, katerih se drži gnoj ali kri sifilitičnih bolnikov.
Naj naštejemo nekai slučajev! Nevarno je jedilno orodje ali kozarci, katerih se jo posluževal sifilitičen človek, posebno ker so navadno premalo umiti. Marsikdo si je nevedo naleze! sifilis na javnih straniščih, ki so največkrat onesnažena in često od sifilitično bolnih ljudi. Sifilis tudi lailko nalezemo, če spimo na rjuhah, na katerih je ležai sifilitičen bolnik. Zato movaino po prenočiščih odločno zahtevati vedno sveže posteljno perilo, keine vemo, kakšen človek je spal pred nami na dotični postelji.	*
Telo od telesa naleze sifilis, n. pr. pri poljubih. Toda v pretežno največ slučajih pa so naleze sifilis pri spolnem občevanju з sifi-litičnim bolnikom. In ravno vsled tega, ker se sifilis širi najbolj po spolnem občevanju, prištevamo to bolezen k spolnim boleznim.
Predvsem je najstrašnejši vir sifilitično bolezni izvenzakonsko spolno občevanje, ko eden greši večimi, ti zopet z drugimi. Zaeno pa prenašajo tudi bolezen drug od drugega, kmalu jih je okuženih cela vrsta, fe jo bil v začetku le en bolnik med njimi. To se godi zlasti po mestih, sedaj v vojski žalibog tudi marsikje na kmetih. Tuji ljudje, izmed katerih je marsikdo okužen, prihajajo v vasi; ko zopet odhajajo, puste marsikje za spomin tor pokoro svojo bolezen. Da, zdi se. kakor da tiog pripušča sifilis kot pokoro in časno' kazen za nečisti greh! Naj bi pač to vsak vojak na tujem in vsaka žena doma dvakrat premislila, preden se vda vabam tega greha!
VIII.	Kako se varujemo silili ične bolezni.
Iz prejšnjega poglavja sledi, da je naj, boljše sredstvo zoper sifilis natančno izpol« njevanje šoste božje zapovedi: pred zakonom — popolna zdržnost, v zakonu — najnatančnejša zakonska zvestoba!
Vsi trdijo to. a mnogi dvomijo, da Iii bila pojiolna zdržnost mogoča. Za vernega katoličana o tem ne moro biti dvoma, k čemer se pridružujejo vsi novejši zdravniki. Res jo. da zdržnost pri mnogih ni brez težav in skušnjav, a vse to je mogoče jiremagoti, samo priložnosti in nevarnosti so jo treba varovati in pni za to — moliti.
Vsa druga sredstva proti sifilis so razen' zdržnosti nezanosljva, kakor vsi priznavnjoj Poleg tega so združena s tolikimi okoliščinami, da jih pretežna večina teh izgubljencev nc bo rabila. Zato jo vsako priporočanje drugih sredstev zojier sifilis, razen zdržnosti, bob ob steno!
Vemo pa, da se sifilis lahko nalozo tudi drugje, ne samo po spolnem občevanju. V tem oziru moramo posebno paziti, da ne pridemo v dotiko s kako nesnago po javnih straniščih, v katere imajo do.?toj> razni ljudje, ki jih ne poznamo. Rovnotako moramo biti zbirčni po gostilnah glode kozarcev, da so ros snažni, in glede postelj, da imajo res svežo rjuho.
Boj zoper nečistost, boj zojier nesnago jo torej tudi boj zoper sifilis!
IX.	Kaj r,o sifiliikl dolžni (jlcttc zakona,
Iz vsega, kar vemo o stili;-!. ,smemo reii, da sifilitik lahko napravi v zakonu strašno gorje: okuži s sifilitično boleznijo drugega zakonskega in izpostavi potomce nnjliojšiia • boleznim.
Ker pa bližnjega no smemo sprav i '•••.ti v veliko nesrečo, četudi moramo pri tem morda sami kaj potrpeti, je jasno, da ima sililitik glede zakona posebno dolžno. ; i.
Najprej preil zakonom! Dokler je bolim na i. ali 8, sisilitični stopnji, je izključeno, da bi se smel poročiti. To bi se reklo, svojega bližnjega naravnost v pogubo pahniti, kar je gotovo proti naši vesti. Dolžnost sifilitlčnega Itenina oziroma neveste je torej čakati, dokler 1. in stopnja njegove bolezni no mine. To se - zgodi nekako v S do 5 let.. Ko je zdravnik dognal, da za nalezljlvost ni več nevarnosti, ima ženin prosto roko.
Sploh pa se ženinu, oziroma nevesti, nujno svetuje, da zahteva pred poroko od svojo neveste, oziroma ženina, zauesljivo zdravniške. spričevalo, da ni sifilitično bolan, če le količkaj tlvomi <> njegovem tozadevnem zdravju.
Ista pravila ve'jajo za zakonske! Kdor je v zakon prinesel sifilis, ali jo js že v zakonu nalezel na kak način, je dolžnost njegove vesti — zdržnost. Zakaj premagovanje samega sebe je manjše zlo, kot pa okuženje drugega zakonskega in nedolžnih otrok. In elcer je zdržnost potrebna toliko časa, dokler zopet zdravnik ne potrdi, da je 2. eifilitična stopnja prešla. Tedaj namreč mine nalezlji-vost, vsekako 3 do 5 letih po začetku. _____(Dalje.)
Pomlad prihaja lepa...
Večer hladan, a lep je legel na zemljo, objemal je naravo, objemal dušo vso.
V otožnih čustvih mehkih rosile so solze, in v tajnem hrepenenju topilo se srce.
Čez polje pesem tiho je pevalo dekle o gozdu :ce zelenem, da travnik že cvete.
Vprašala drobne ptice, če skoro bo pomlad, če skoro že vzbudi se zelena sredi trat.
In ptice si ji pele: »Pomlad že prišla bo, ko tebe bodo djali pod črno to zemljo.«
Tedaj umeia duše je tiho, tajno noč. umela solze neme in pesmi mehko moč.
Ah mnogi so vprašali.., in čakali, pomlad, a zdaj, ko boš priplula, jih krije groba hlad.
Pomlad prihaja lepa, ah, lepa kakor kdaj. Le lepih časov, srečnih z njo več ne bo nazaj —.
Gorenjka M. J.
Nedovršen vojni spomenik.
Odkar se bije svetovna, vojska, se je v mnogih krajih sprožila misel, da bi se postavil spomenik, ki naj bt prihodnje rodove spo-
rijal strašnega klanja v drugem desetletju stoletja.
Ali imamo na Kranskem že kje kak vojni spomenik? Brez manjših gotovo nismo. Vsaj križi na grobovih ranjenih, a v domovini umr Uh vojakov so taki žalostni spomeniki.
бз
V Ljubljaru pa že sloji vojen spomiuik — samo popolnoma Se ni dovršen. VpruSal boš, drugi bri.vec: Kje pa je, da ga Se nisem nikdar videli To je cerkev sv. Jožefa na Eli-zabetni сезИ.
Ali r.i mar vojon spomenik? Začela se je sicer zidati pred svetovno vojsko; pa vojska je ustavila zidinje. V začetku vojske je bila nekaj dni vojašnica in precej nato po paragrafih rezervirana za vojaške namene. Nekaj mesecev je bila vojaško skladišče. Ko se je organizirala mestna aprovizacija in iskala prosto rov, je obrnila svoje oči na prazno, nedovr-šeno cerkev sv. Jožefa. Gospodje so spoznali, da je prav pripravna za aprovizacijske namene. Od takrat (avgust 1015} se pač Ljubljančani ne zanimajo za nobeno cerkev v mestu toliko, kakor za cerkev sv. Jožefa; pred nobeno ne čakajo tako zgodaj in tsko vztri.jno, dokler se ne odprejo vrata, kakor pred njo; vsako poročilo o nji razveseli meščane. Res, izpolnjuje se napis nad glavnim vhodom: Ite ad Joseph —• pojdite k Jožefu! Torej, ali ni tu cerkev vojen spomenik?
Tu spomenik pa še ni dovršen. Dokaj dela bo še treba, preden bo vsaj toliko dovršen, da se bo mogla v njem opravljati služba božja. Zato se v sporazumu s prevzvišenim gospodom knezoškofom ob prazniku varstva sv. Jožefa, patrona kranjske vojvodine. obrača pred-stojništvo oo. jezuitov, ki to cerkev zidajo, do cenjenih p. n. meščanov in vsega prebivalstva dežele s ponižno prošnjo za dobrotne prispevke za dovršitev tega vojnega spomenika. Vsak milodar se hvaležno sprejme. Vzidati se namerava tudi velika spominska plošča s kratko zgodovino in z imenikom dobrotnikov oziroma njih v vojski padlih sorodnikov, ako to želijo. Imena vseh dobrotnikov pa se sproti zapisujejo v posebno spominsko knjigo.
Še nekaj naj omenimo. Sv. Jožef, naš deželni patron, je Kranjsko dobro varoval. Od Predila doli do Krasa je bil sovražnik blizu deželne meje; pa le na enem mestu je bil tako blizu, da je lahke s topovi streljal v deželo. In še tam ni mogel napraviti posebne škode. Naj reče kdo, karkoli hoče. po naši misli se mora to pripisovati božjemu varstvu; saj pravi psalmist: »Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje.« (Ps. 126, 1.) Če pa je Bog obvaroval našo deželo pred sovražnikom, ali se ni to zgodilo tudi po priprošnji deželnega patrona, sv. Jožefa? Zato pa moramo biti Bogu in sv. Jožefu hvaležni, hvaležni tudi s tem, da pripomoremo, da se vojni spomenik, neuovršena cerkev sv. Jožefa, prav kmalu umetniško dovrši.
6rda navada.
V krčmi so bili zbrani fantje. Vino jim je zmešalo glave in nastal je prepir Kmalu so se slišale manjše, pr. tudi večje kletvine. Krčmar seveda skuša meriti, tembolj, ker je bil navzoč njegov desetletni deček, pa se mu ne posreči. Deček pa, ne bodi len, spleza na klop, se vzdigne na noge in hoče sneti s stene križ.
»No, kaj pa to?« ga vpraša oče. »Križ bom odnesel,« pravi deček, >.nc maram, da bi tukaj visel, ker ga ti tukaj tako preklinjajo.«
Navzočim je bilo dovolj; česar ni mogla doseči beseda očetova, je dosegel zgled sinčkov.
Da bi bilo takih pogumnih zgledov'veliko med nami zlasti sedanje dni, ko se je kletvina, med nami tako silno razpasla. Naj bi vsak izmed nas smatral za svojo sveto dolžnost, da po svoji moči zabranjuje klet-vino v svojem delokrogu! Pred vsem pa naj bi tisti, ki sami preklinjajo, pomislili tote:
Kletvina jo za človeka, zlasti še za človeka, ki lioče veljati za olikanega, izobraženega. poniževalna. Saj tisti, ki preklinja, glasno izpričuje, da ne pozna niitakega samo-premagovanja. On ni gospodar svojih zoprnih čustev, ki mu jih vziiujajo neljube osebe in neprijetni opravki. Kdor pa ne pozna samo-premagovanja, ne more pričakovati, da bi ga spoštovali drugi. »Kakor izloči zdrava kri iz sebe strupene primesi« pravi moderni nemški pisatelj Foerster. »tako izloči Človeška družba iz svoje srede njega, ki se ne zna obvladati;
to se pravi osumljen bo, vsakdo зе ga izogibal.« In kako visoko no cenili stari Bim ljani, odločno voljo, polno sumopremagovanja! Njihova zgodovina nam pripoveduje o poveljniku Muciju Scevoii, da je pustil roko sežgali v ognju* ne da bi treni' z očmi, samo zato, da bi scvružniki spoznali, da zna premagati s* mega sebe. Enako nam pripoveduje o velikem govorniku Ciceronu, da je vselej, kadar ga je zgrabila nejevolja, štel di> deset, predno je spregovoril, da ne bi blekail kake neumnosti. Podobno delaj tudi ti. Če hočeš uživati spoštovanje, se moraž znati premagovali, uitjw pa ti ni dana tako lepa prilika, premagati Sarinega sebe kot ravno v kletvini.
Drugič pomisli, da ti liletvina čisto alč r.e koristi. Ali bo mar zato, če preklinjaš, dolo lažje, vreme boljše, Skoda manjša? Al' bodo mar voli in konji rajši vlekli in otroci preje ubogali, če jih rotiš s kletvino?
Tretjič pomnimo dobro, da je kletvina greh, ali velik ali mathen to seveda je odvisno od namena, od kletvinakih besedi samih, pa tudi od premišljenosti, s katero jih zgovar-juš. Posebej je kletvina grešr.a 3e zato, ker je tako silno nalezljiva in zato z njo prav lahko druge pohujšaš. Zlasti n&j bi pomislili predstojniki in posebej starši, da storijo trojen greli, namreč proti Bogu, proti sebi in nasproti svojim podložnim, če preklinjajo. Pa. zimo torej, da ne preklinjamo vpričo mlajših in podložnih, obenem pa zatirajmo kletvino tukoj v začetku, ko jo slišimo od njih samih.
Četrtič se zavedajmo, da je ni zlepA stvari, ki bi jo Bog večkrat tako oči vid no kaznoval že na tem svetu kot je ravno kletvino in posebej bogokletstva. Zgled o tem vam ve povedati vsak star, moder očanc, vedo nam jih pa tudi povedati vojaki iz sedanje vojske. »Bog se ne da zasmehovati,« to je bilo in bo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 44*°io brez kakega odbitka
ure stf 8. M üe 1.
Glej Inserat!

Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevol ***.
(Dalje.)
Kako se je vse to zgodilo? ... Posczimo nekoliko nazaj!... Potem, ko se je Bolf Dur ban zaročil z Magdaleno Harrison, ji je ra zodel, da poseduje veliko bogastvo. Povedal ji je, da njemu ni do razkošnega življenja. Toda, če Magdalena želi, 1)0 hišo elegantno opremil. Nevesta mu je odgovorila, da se tudi ona ne briga za takozvane radosti sveta. Da bi pa plodonosno spravila denar med ljudi, posebno med male obrtnike, ie najboljše, tv četi veliko gosi>odarstvo.
Radevolje so jc udal Rolf Magdalenini želji. Najel je vilo »Helios«, ki je bila ena najlepših v devetem okraju, ter jo bogato in lagodno opremil. Po poroki sta napravila štirinajstdnevno potovanje k Niagara-slapom, potem so je naselil mladi par v prijaznem domu. Sedaj se je začelo za oba novo življenje. Rclt se je poskušal umakniti posvetnemu hrušču in trušču. Toda njegovi ženi se je zdelo potrebno, da je po amerikanski navadi vsaj enkrat na teden njuna hiša odprta za vse. Upala jo tudi. da bo Rolta občevanje z raznimi družabnimi krogi odvrnilo od neprestanega tuhtanja ter ga popolnoma ozdravilo.
Nekoliko boječe se je spočetka odzivalo občinstvo povabilom k družabnim večerom v vili »Helios«. Toda ljubeznivost mlade gospodinjo, enakomerna, mirna vljudnost gospodarjeva jo kmalu premagala vsako bojazljivost. Milijonarji in najpriprostejši ljudje so se kmalu čutili domače v vili »Helios«.
Od dne do one je rastel vpliv slavnega umetnika na občinstvo.' Vedno mogočneje, krepkeje jo učinkovalo njegovo igranje. Večkrat že ga je prosila Magdalena, naj si vendar ne izbira vedno tako otožnih predmetov, naj nikar tako ne straši src poslušalcev. Vedno jo zmajal z glavo ter zatrdil, da ne more drugače igrati.
Kadar mu je Magdalena z navdušenjem govorila o vzvišeni nalogi, ne samo plašiti duš, temveč jim vlivati veselja do lepega, plemenitega, jih napolnjevati s krepko voljo, z ljubeznijo do življenja so je navadno sesedel lioleg nje • zamišljen, tudi v tiho molitev utopljen. Njegov resni obraz je postai še resnejši in predmet njegovega naslednjega igranja «e žalostnejši.
Z velikim veseljem je opazila Magdalena, la se v duši soprogovi obrača na bolje. Izku-šala mu jo dokazati, da človek, ki drugim odpira duše s svojimi besedami, s svojo umetnostjo, ne sme zapirati uäes njenim majhnim zadevam. S početka se je branil, naposled pa je vendar začel sprejemati raznovrstne revne ljudi, ki so razdvojeni prihajali k njemu iskat sveta, in pomoči.
Pri tem človekoljubnem delu ga je krepko -podpirala njegova žena. Kar je Rolfu popolnoma nedostajalo: milobe, krotkosti • in IuAovne veselosti, to je. posedala Magdalena v najvišji meri. Tako je minulo leto.
Neki dan bere Magdalena v časopisu o revščini nekaterih ne\v-yoilških okrajev,; pa ji 5ino misel v glavo, ustanoviti bolnišnico za lboge. Rolf sprejme z zanimanjem njen pred-og. V.o. pri naslednjem družabnem večeru leži iia mizi pola za doneske k zidavi velike bol-liee. Prvi se je podpisal Rolf z doneskom petdeset tisoč dolarjev. Več milijonarjev sledi njegovemu zgledu; celo manj imoviti ljudje 'lonašnjo svoje prispevke. 7л' pol leta pozneje ■-e ie dvigala ob eni najbolj živahnih prometnih i est Newyorku petcronadslropna., bolnišnica sv. Ivana.
Mala Nelly Kinsley je tunela svojo mater napolniti z zaupanjem do tega podjetja. Odkar se je Magdalena poročila z Rolfom, so zdi, da ga. tudi Nellyna mati ne mrzi več lako, kakor preje. Večkrat prisostvuje s svojo hčerko družabnim večerom v vili »Helios«. V koliko to dela iz sestrske ljubezni do svojega brata Arhibalda — kdo to vol Vendar pa ji ni ne-7.1111110, da se mladi zdravnik živahno zanima га \ iolo Harrison.
In rudno s početka se jo zdelo mlademu možu, da mu ljubezniva deklica vrača ljubezen. Toda zadnji čas se mu vidno umika posebno, odkar so je odločila postati bolniška sestra. Iz ljubezni do Viole je sprejel iirosto mesto zdravnika v bolnišnici sv. Ivana. Kljub njeni mrzloti mu Se ni ugasnila zadnja iskrica upanja, da jo bo vendar še enkrat Imenoval svojo ženo.
Bilo je brstečega pomladnega jutra. Vso. narava jo zelenela in brstela, se smejala in radovnla. Kar pride po brez spanja prečuti Kiiči Viola z objokanimi očmi v sobo svoje se-•tro. »Magdalena! Nočem več živeti svojega navadnega, brezplodnega življenja,« reče s •cilznimi očmi. Veselje tega sveta me no vabi wv. Prekratko je moje življenje, da bi ga potratilu. Hočem postati bolniška sestra in sc
posvetiti bolnikom v bolnišnici sv. Ivanu. Včeraj sem že z Rolfom o tem govorilu.«
»Kaj pa dr. Mansfield?« odvrne Magdalena, z glavo zmoiaje. »Kaj bo rekel ta?«
Violi se ustnice tresejo. »Moral se bo pač vdati. Kjer kliče mož, kakor je Rolf Durban, se more. umakniti Arhibuld Mansfield!«
Magdalena ni bila enakih misli. S svojim možem je govorila o tej zadevi; toda Rolf je bil na strani Viole. Tako jo bila Viola vpeljana v bolnišnico sv. Ivana. Popolnoma se je posvetila prihodnjemu poklicu, i.e malo večerov je prebila v vili »Helios«, kjer je imela svojo sobico, ali se je peljala tuintani na Harrisonovo pristavo, da pozdravi očeta in sestri Rozo tor Edito.
Toda že po malo mesecih je zapazila, kako jo zdelujo bolniška strežba. Preveč je čutila z bolniki, premalo je ostala ravnodušna nasproti raznim bridkostim in bolečinam, ki so jo obdajale. Rdečica na Violinili licih je 1 dolgo časa varala sicer tako bristrovidno Mag-j daleno, da ni opazila ničesar o skritem se-strinom trpljenju.
I,e eden je vedel, kaj so z njo godi — dr. i Mansfield. Njegove bistre oči so zrle skozi naočnike ljubezni še ostreje. Toda vselej, kadarkoli je omenil njeno zdravje, se mu je umaknila nli poslala nepotrpcžljiva. Zato jo je pustil v miru. Vendar je sklonil, da bo skrbno čul nad njo.
Robert Iiurri.soji Јс '»il popolnoma zadovoljen. Celo ponosen jo bil na svojega zeta. Vsak tedon je obiskoval njegove koncerte in je popolnoma pozabil, da je moža nekoč imenoval »lopova« in »slabiča«.
Ta dušni mir starega moža jc nnkrat skalila, neka opazka Kditinu.
»Magdalena iiela cele noči s svojim možem!« se jezi nekega dne.
»Da, Kdila. Magda je vzovnu žena. Srečen sem. da som prinesel žrtov in sem jo dal možu, ki si ga je izbrala.«
»Tako!« Jezno pocepta Edita ■/. nogo. »Potem ste pa tudi veseli, da žrtvujete Violo?«
»Kako to Violo da žrtvujem? Kako kaj I takega misliš? Viola se vendar tako lopo dobro počuti!«
»Du, zelo lopo!« Eilitn se greuko nasmeje. »Pa jaz ne pustim za nobeno ceno žrtvovali V.iole teko, kakor ste žrtvovali Magdaleno — na. tr> so lahko zanesete, oče! Se danes se peljem, v Newyork, da. stvar uredim. Zapomnite si, oče! Nekega, dne se razpofijo in razblinilo svetli mehurčki in potem — «
»Svetli mehurčki? Kaj misliš . . . Kaj hočeš reči, Edita? Ti me strašiš.« Toda odgovora nc dobi. Edita je že zapustila sobo.
(Dalje prih.)
Potovanle žlahtnih kovin k rumenokožcem,
Dec! znanega lidijskega kralja Kreza je izumil peneze, to se pravi, iz zlata in srebra je dal kovati denarjev, ki so bili vsi enako težki, tako da ni bilo treba odslej žlahtnih kovin odtehtavati s tehtnico, če si hotel plačati kako blago, ampak si mu kar odštel toliko in toliko denarjev. V starem veku so veselo kovali raznovrsten zlat in srebrn denar, ne da bi si bili vsled tega kaj prida belili lase. Preseljevanje narodov (od 4. do 6. stoletja) je pometlo s staro kulturo (izobrazbo) iti raztreslo tudi žlahtne kovine na vse štiri vetrove, tako da je denar skoro docela izginil. Ker sla zlato in srebro ravnotako kovini kakor n. pr. svinec, železo in baker, si skušajmo na tej podlagi pojasniti razvoj sedanjih razmer na lahkoumeven način.
Cesar Karol Veliki, ki je vladal od leta 768. do 814., je ustvaril ono orjaško Kraljestvo, v katero se je zopet naselil zlati mir in je pričelo c vesti blagostanje kmeta, trgovine in obrti. Povsod so za-
, čutili potrebo po denarju, ki bi imel vse« I splošno veljavo. Ker je bilo tedaj zlata premalo na svetu, je dal Karol Veliki kovati denar iz srebra, vpeljal je srebrno veljavo ali valuto, kot bi rekli dahes. Dal je ta-le določila: Funt srebra naj se razdeli na 20 enakih kosov; ti se imenujejo solidi. Vsak solidus pa naj se razdeli še naprej v, 12 delov, ki se imenujejo denar. Kdor pozne. angleški denar (1 funt šterlingov je 20 nemških mark), vidi na prvi pogled, da imajo Angleži še danes to denarno razdelitev. A ob času Karola Velikega jc veljal 1 funt srebra na Angleškem okrog 180 mark (1 marka je.bila pred vojsko 1 K 20 vin., danes je pa treba dati za eno marko 1 K 55 vin,), dane , je vredt u samo; 20 mark. Vzrok temu je pc^slabševanje denarja, ki je bilo v srednjem veku lako zelo priljubljeno in ki pomenja isto, kakor če uapove danes država bankerot (n. pr. Rusija, ki je pred par tedni proglasila svoje dolgove v Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod kot izbrisane, izgubljene za upnike).
Z odkritjem Amerike jc prišlo v Evropo poleg srebra tudi mnogo zlata. Jeli so kovati tudi zlat denar; a v ta nanten je bilo treba trdno določiti, kakšno vrednostno razmerje da naj vlada med obema plemenitima kovinama. Na tej podlagi je bilo šele mogoče vpeljati bimetalizem, t. j< zlato in srebrno veljavo obenem. Drugače bi bilo pač dobičkonosneje plačevati enkrat z zlatom, drugikrat pa s srebrom,; Vrednostno razmerje se je za stoletja vsta-f lilo tako, da so računali na 1 funt zlata/ IS1/» funta srebra. Polagoma je postal vsled svoje srečne zemljepisne lege in pa vsled sposobnosti svojega prebivalstva London središče svetovne trgovine. Ako so dospele ladje, ki so nosile velike množine zlata, so ga prodale tudi ceneje nego po 15V-J funtov srebra vsak funt, kadar je pa dospelo, recimo v London, prav mnogo srebra so pa dobili njegovi lastniki za vsakih 15 '/•> funtov manj nego 1 funt zlata. Z eno besedo, razmerje l5'/2 : 1 se ni dalo trajno strogo vzdržavati, četudi so se ga penezakovnice strogo držale. Zato pa resnična notranja vrednost denarja ni odgovarjala vedno vrednosti, ki jo je kazal napis denarja in to je bilo za trgovino mnogokrat zelo nerodno. Zato čujemo že okoli 1. 1700., da se angleški parlament pritožuje nad nesigurnostjo (negotovostjo) v denar-stvu vsled obstoječega bimetalizma. Zato se je odločila Anglija 1. 1816. da preide k zlati veljavi, to je, določila je, da se mora od tega leta naprej poravnavati vsak račun, ki znaša, nad 1 funt šterlingov nad 24 kron) — v zlatu. Ta sklep je ponižal srebrni denar v pomožni pettez, ki ga je bil dolžan sprejemati Anglež le še pri majhnih izplačilih. Ta določba je dala Londonu še popolnejše prvenstvo v trgovini sveta, kajti vsakdo je odslej vedel, da dobi svoje zahteve v Londonu plačane v zlatu. Leta 1876. je sprejela tudi Nemčija zlato veljavo (valuto) in za njo so pristopile kmalu tudi druge kulturne države.
Tudi v svojih naselbinah ali kolonijah imajo vpeljano Angleži zlato veljavo, izvzemši Indijo. Zato imajo pa tudi prav poseben vzrok. Tam namreč stanujejo ljudje žoltega plemena in nazori teh ljudi se ločijo od naših v marsičem.
okožccm jc denar samo sred-itvo za oi.ioter (lažja izmenjava blaga), rurrienopoltniku pa je draga kovina sama svoj namen, t. j. ti ljudje se naslajajo že nad samo posestjo zlata in srebra in posnemajo hrvaškega hrčka, ki si nanosi do ^tarega stota žita v svoj zimski hram na polju, dasi ni dosti večji od podgane. Angleška vlada je za to čudno lastnost svojih podložnikov vedela že pred 50 leti; ako bi bila vpeljala zlato veljavo tudi v Indiji, bi bil zginil ves zlati denar, ki bi bil prišel tja, brez odlašanja v skrinjah domačinov ali pa bi ga bili predelali v lepočo. Ker Indijci ne marajo papirnatega denarja (danes jih razumemo, zakaj) so morali pre-iskrbeti Angleži temu ljudstvu, ki šteje 360 milijonov duš, dovolj srebrnega denarja. Ta denar imenujejo že od davna »rupija«. Da ne bi predelali Indijci tudi tega denarja jmeni nič tebi nič v lepotne predmete, zato Sso kovali Angleži rupije v taki kovinski zmesi, ki je vsebovala mnogo manj srebra, kot je odgovarjalo rupiji. —
Do 1. 1870. je bila vredna 1 unča (31 Ijgramov) srebra v Londonu 60 pens. Nato so pa odprli v Ameriki in Avstraliji tako bogate srebrne rudnike, da so morali rudniki prodajati svoje srebro znatno pod gornjo ceno, če so se ga hoteli iznebiti. Bila so že letaj ko si lahko kupil unčo srebra za 19 pens (mesto za 60). Angleška vlada je zato ukazala, kovati rupije tako, kakor če bi veljala unča srebra v Londonu 43 pens (ne pa n, pr, 19, kot je bilo v resnici), vsled tega je bila rupija močno manj .vredna.
(Dalje.)
Za razvedrilo.
V šoli. Učitelj razlaga: »Torej sedaj ste mi imenovali veliko domačih živali, konja, vola, ovco, psa, mačko. Na neko domačo žival ste pa pozabili: šetinasto dlako ima, je umazana, se rada valja pp blatu in se vedno podi pc sosedovem dvorišču. Katera je ta, Tonček?
Tonček (ves rdeč): »To sem pa jaz!«
Slaba vest. Učitelj hoče otrokom dopovedati, kaj je slaba vest. Končno vpraša po dolgem razlaganju: »Torej, kaj ima človek, ki ne najde nobenega miru, ki ne more spali, temveč se premetava semtertja po postelji?« Dolgo nobenega odgovora. Navsezadnje pa dvigne Krašnova Kezika svojo drobno ročico, ter krepko odgovori: »Bolho!«
To in ono.
Ena milijarda. Pojem milijarda nam je danes žalibog, še preveč znan. Včasih nismo imeli smisla o tako visoki številki. Danes pä vojska stane milijarde, ne milijone, države najemajo posojila v milijardah, v Ameriki .umirajo miljarderji. In milijonar biti, danes ne pomeni več dosti, čast so jim vzeli milijarderji. Kakor vemo pomeni milijon tisoč ti-sočev (1,000.000), milijarda pa tisoč milijonov /1.000,000.000). Pa kljub temu si težko prestavljamo eno milijardo, kaj šele več. Recimo da bi imeli milijardo kron v samih srebrnih kronah. Če smo zelo spretni kot so blagajni-čarji pri bankah, bi našteli v eni minuti 100 kron na mizo. Ko bi šteli vsak dan 12 ur z enako hitrostjo, tedaj bi morali šteti eno milijardo 13.889 dni, torej 38 let in 19 dni.
Vojska, ki je stala pet goldinarjev. Ko
je Rudolf Habsburški šel prvič z vojsko nad češkega kralja Otokarja, ki ga ni hotel priznati kot svojega cesarja, tedaj so knezi vprašali cesarja, kje ima vojno blagajno, da bo plačal vojsko. »Čeinu vojna blagajna,« odgovori Rudolf, »za prvo potrebo imam v žepu pet goldinarjev in Bog, ki mi je dal cesarski prestol, mi bo že dal tudi potrebnih sredstev, da >i ga ohranim brez vojne blagajne.«
Zdravi nazori. Jožef II., ki je vladal Av-
ftrijo od 1. 1780.—1/90., je imel pri vsem svo-em čudaStvu veliko dobrih nazorov. Tako je srečal nekoč četo rokrutov, samih zdravih, močnih, lepih kmetskih fantov. Ko jih tako dolgo časa z velikim dopadajenjem gleda, vpraša: »Zakaj neki vzamejo te ljudi od kmet skega dela. pri katerem bi bili tako potrebni. Zakaj rajši no pobero lenuhov, ki vsak dan postopajo po Dunaju z likanimi škoniti?«
Al. St. Mirovnina je invalidu zaprositi naravnost, pri kadru lastnega polka. Stvar ne gre tako hitro, kar je razumljivo z ozirom na število invalidov. Roditeljem izplačevana državna podpora nikakor ni zapreka, da bi se invalidu ne izplačala mirovnina. Čo je invalidov brat v vojnem službovanju, potem svojci lahko vlože novo prošnjo, če jih ,ie službujoči j brat v toliki meri podpiral oziroma preživljal, ■ da je njih preživljanje vsled vpoklica ogro-I ženo. Vpoklic k nadaljneimi zdravljenju sam na sobi nikakor ne razveljavlja superarbitra-cijskega odloka, moč letega je pa seveda odvisna od vsebine superarbitracijske listine. Po vsebini Vašega superarbitracijskega odloka je sklepati, da bi moral ta v vsakem slučaju »držati«. Z novim vpoklicem oziroma pozivom k prebiranjem pa je seveda mogoče gotovo vrste superarbitrirancev vnovič klicati k morebitnim novim prebiranjem.
Mariji S.: Če morete dokazati, da je Vas Vaš sedaj vpoklicani sin podpiral in da je Vaše preživljanje vsled njegovega vpoklica ogroženo, vložite Inhko novo prošnjo.
Ani M., Nemčija: Vložite prošnjo na, okr. komisijo za preživljanje v Ljubljani, v kateri natančno povejte naslov onega izmed Vaših, ki je bil vpoklican, kdaj je bi! vpoklican kje je pred vpoklicem delal, koliko je zaslužil in I na kuk način so Vi sedaj preživljate. Če bi I Vam prošnje potem ne rešili, se lahko obrnete na najbližji avstro-ogrski konzulat za posredovanje. Če pa ste prošnjo že vložili pa je Vam ne rešijo, se istotako lahko obrnete na najbližji avstro-ogrski konzulat ali pa se obrnete na c. kr. deželno vlado v Ljubljani s prošnjo, naj okrajni komisiji za preživljanje naroči, da Vašo prošnjo čim prej reši.
Rešitev naloge v štev. 18.
Tone iz K. je dal obema turistoma prav, češ, da je bilo prav razdeljeno, če sta dobila vsak polovico darila, ker sta. oba enako jedla. — Mirko z V. pa je stvar natančno izračunal in prišel do tega pravega rezultata: Vsi trije so imeli 8 hlebčkov, torej vsakdo 27, ali /• hlebčka. Prvi turist je prinesel s seboj 3 hlebčke, sam je od tega snedel 2*/,, torej je dal tujcu samo >/з! drogi turist pa je prinesel s seboj 5 hlebčkov, sam je od tega snedel 2'/3 hlebčka, 2i/3 to je % hlebčka pa je dal tuicu. Ker je torej tujec snedel 8/, hlebčka, je dobil 1/3 od prvega turista, '/3 pa od drugega, torej mora od podarjenih 8 kron dobiti prvi I K, drugi pa 7 K.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 4. maja: 87. 53. 63. 48, 70, Trst, 1, maja: 42. 53. 40. 5. 79.
letnika 1918 se že sedaj žele zagotoviti. Prijazne ponudbe v nemškem jeziku na: Konservenfabrik Altbach, Dunaj, VI,, Kasernengasse 22.	1536
SKRIVALNICA.
Kje je mali Vladko?
Vsaka bolečina v vsakem delu telesa se odpravi, če povzdignemo na bolečih mestih obtok krvi in živce, nositelje bolestnih občutkov, pomirimo, Oboje dosežemo z dobrodejnim, bolečine hladečim vdrgavanjem s Fellerjavim, od mnogih zdravnikov priporočenim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elza-fluid. Misaže, lahna vte-ranja in umivanja s Felierjevim Elza-fluidom so za boleča mesta prava dobrota. Čutimo dobro, kako z »Elzafluidom« vteranim mestom kri privalovi, razburjene živcc pomiri in poživi. Kdor uporablja Elza-fluid, ima najboljše, kar odstranjuje bolečine v telesu in udih. 12 steklenic tega pomirjevalca bolesti stane franko le 14 K 32 vin. Naioča se pristne samo pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubi-ca, Elza trg 16, Hrvatsko, Priporočamo obenem Fellerjeve milo odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kioglice«, 6 škatljic: franko 7 K 37 v. Obe zdravili naj bi imela vsaka domača lekarna. Onim, ki trpe na kurjih očesih, svetujemo, da naroče Fellerjev turistovski obliž. Cena 1 in 2 kroni.	(ee)
is.
ki se hočejo marl ivo baviti z razpečevanjem dobro dočih in zelo rab-'j ljenih konzumskih predmetov, naj pošljejo svoje naslove na kemičio tovarno Hngon Pollak, Kralj Vinogradi, Jungmanuova cesta 33; tovarn, telefon 5455, pisarn, telefon 5495.
DOBER ZASLUŽEK
dobč izurjeni, solidni Iščejo se za obisk trgovcev z mešanim blagom, drožislov itd. za konsumske predmete prve vrste. Tudi začetniki, invalidi in ženske lahko pošljejo svoje resne ponudbe z navedbo reterenc in dosedanje službe pod: Solid in reel 176 a na Kienreichovo a nončno ekspedicljo v Gradec.
Oziralo se bo le na zanesljive moči.
41ЛЛ» Wftft g livnležnlh od|emal, po-IU№iWU I trdijo, da uničevalec korenin ,,Riabalsam" v treh dneh brez bolečin od-Dravi kurja ucesa, bradavico, trdo kožo. Uspeh .zajamčeni Ceno 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov [ 0 K. Posip. praSek „Ita" odstranja naglo pol; ^ ' " nu rokah in nogah. Cena K 2-50, 3 Skatlje 6 K, Krema „Circo" omchsa razpo-kaneroke.Cena 5K,31otičklK 12, 7nhnhnl odstranja .Fides1 naj-iUUUUUl h dov. revmat. bolečine, ko ie že vse odreklo, in pri otlih zobeh, Ce ni uspeha.denar nazai. Cena 3 K, 3 pu5<ce 7 K, 6 puSic 10 K, Nlkak. okam. zobovja, ne neprijet, rinila! Snežno bele zobe da ,Xlrle', zobno tekočina. Takoj, uspeh. Cena 3 k, S stoki. 7 K. KEMENY, Ka«oha = (Kassa) I. postni predal 12-0-18, Ogrsko.	11«
Posestno
v Dolgi vasi (Lienfeld) pri Kočevju s hišo štev, 40 se bo na prostovoljni javni dražbi v torek, dne 21. maja 1918 na drobno razprodalo.
Posestvo meri okoii 30 oralov. Začetek dražbe na licu mesta pri hiši ob 12. uri opoldne.
LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANL
tiad 1,000.000 v rabil
llocuo Silo io praktično orodje za vsakogar «a šiv an. jo usnjenih predmetov, jermenov, vroč, jader, oprom, mo-liov, pinbt, čev-ljov. — Razprodajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 5 —, povzetm stroški poseboj. Izvoz žrobijev, varovalccv podplatov iz kovino in usnja, podkvio. colul, trakov za čevlje, čevlj. smole, okov za podplate in vojnih podplatov. P. F, Lacbmazm, Dunaj JX, Mosel-gasso 3, odd. 181.
rezano in mešane kupuje v vsaki množini po najviSji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3?.
Agitirajte za
.Domoljuba'
Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad
isti ga mora že sedaj naročiti, ker je treba dobrega pol leta čakati. Mogoča so samo naročila na cele vagone. — Pojasnila daje: FR. MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6.
Pozor, gospodinje!
Na občo željo naših slovenskih gospodinj, uvedel sem razpošiljanje pcšfnih zavitkov s sledečo vsebino:
Kavni nadomestek s sladkorjem, Ing, pralno milo, škrob, plavilo, dišave, kocke za juho in gola!, Saj, vaniijni sladkor, pcciloi prašek, sladkor in irancosko žganje. — Ta tuli zavitek stane samo 50 kron ter se pros: 10 kron predplačila, ostanek pa po povzetju.
Z odličnim spoštovanjem
F. ŠIBENIK, Adria - izdelki, Zagreb. Prosi se za točni naslov.
miafiinice, gepeijvii, siamoreznice
ter drugi poljedelski stroji tovarne Umrath ве lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2.
T /> 9 I/ Off f« stane pri nas I^C ОП^Л mali tot. aparat „Omega", vol. sliko 4X* kompl. z malo opremo z natanč. navod. za začetnlko. Aparat ..Perfekt", vel. 4»/,Хв z motnim steklom, dvojno ka-eeto, dober objekt in malo opremo ter navodilom za začetnike le K 9. Zakiopnak amora,Gertrud4vel.9Xl2; fina izvršitev z vsem potrebnim o-premlj, za razne lege, prima a k romat- leča, kompl. e xovinasto kaseto in navodilom dokler v zalogi, le K 76. вО h zaklopna omara ea vojaštvo za ploščo in filma, žepna oblika vel. 4»/tX6 le X 64.80; vol. 6X0 lo K 76.60. Pošilja po povzetju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj VII. Neuetiftg-. 137/162.
Avtomatična past
?a podg .no KS-80, za miši K 4-80, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči. ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisočo ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborno delujoči lovile'-, za muhe „Nova" komad K 4-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. t"rd. Tintner, Dunaj III., Neu-•Inpgnsse 2S-L.
Srbečico, lišafe
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin tog. 1629
РаиНе na varstveno znamko „Skibolorm"!
Za odstranitev peg (ogrcev) sc rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, d treba pege z dotičnuu sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se saino obelijo, ker sc iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča edino le s takozvano »Santo-Creme«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže sc lepa belo-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr. Hagerja, zakon, zajarn. in je danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena S K, po pošti franko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo in ena vrečica
praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, po 948	nakaznici ali tudi po povzetju.
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71.
ZANESLJIVO
LUCERMO
ali nemško deteljo oddaja v vsaki množini FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Donijska cesta 36.
Ročni mlin za žito I
Moj izvirni ročni mlin za žito jo izboren иа dobolo in fino mlotev vsakovrstnega žita, je priprosto pa trpežno izvršen и iz-menjajoč. mlovni-mi ploščami iz trdega materijola in skoro noporušsn tudi pri najvouji porabi. Neochodno potreben za vsako gospodinjstvo. Model 4 z vrtiiom za mali obrat, to ž a 7 J kg K 100-- . Model 5 n goni litim kolesom za večji obrab okolu 12 kg K 120 - . Razpošilja z Dunaja proti predplačilu zneska glavno zastopstvo НАХ BÖHNEL, Dunaj IV. Margaretenstr. 27.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno pofporno Mo
fiU
t? LJubljani
s-egistrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi Ijenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. п^-
Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22У2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno iastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84810 Zadruga sprejema ludi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/«% Deležnikov je bilo koncem lela 1915 192'1 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
živ-proti
kron
Priporočamo
dolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem!
GARJE
lisaje, hrasto, srbečico in druge kožne bo'ezni odstrani naglo in sigurno Paralo!-domaČo mazilo. Ne maže, je popolno brez duha. torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50 dvojno-velik lonček K 6-—. Dalje Pa Mol-posipalni prašek, ki v: ruje najbolj občutij), ■ kožo. 1 škatlja K
Obojo so dobiva po povzct.iu ali predplačilu pri tvrdki Јеиагја M, Klein a
Paratol-Werke, Budapest VII-10.
Rons ol. 21.
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse tfoslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavrj 32 kosov K 18.—. Toaletno railo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj ?4 vel. koscv K 18,—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more r.aročiti en zavoj vsake vrste.
Izvozno podjetje v Zagrebu it. 1.
Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
Vsakovrstna domača semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pr.'delke kupuje trgovina s semeni
—-:: PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KGMP,, Ljubljana, Marijin trg.
П1Ш - podgane stenice - ščurki
»Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učiilkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miSi K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 is K 3,—; sem spadajoči razpra-ževelec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri psth K 1.20; tiuktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po
povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3,
l—nwurn —.....mm«.................
Kranisha deželi podružnica
n. a deželno življenjske in rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, .združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna ln ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premija.
Najugodnejši pogoji g» vojno уауиr<van(o
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. ls3 Г
zastonj tiobivsak nažoijo
moj glavni katalog ux, ero-brnino, zlatnine, godbenih prodni, violine jn više. Dobre bar po K 14, 20, 26, If, 25, 35, 50, 2 vrstno harmoniko po K 70, GO, too, 120; 3vrstne harmoniko po R 180, 200, 240, 280. Zamena do-voljna ali denar nazaj. t Pošiljat, po I povzetju rdi j predplačilu i "Razpošiljal-1 nicn-
•JAN KONRAD, c, i. kr. dvor.
flob.Most(BrIix)M.175D, беЗко.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobto prebavi in popolnoma izkoristi, naj so primeša 2 krat na teden krmi, ena peat polna lUarfin" to je dr. pl. Trnk6czy-a redilnl prašek. ,,|ПШШ Paket velja 1 K, 5 paketov 0 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredi
Glavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in R'mu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Najboljša 3-01'ецјика kosa se dohi edino v irvi gorenjski razpošiljalni
IVAN SAVNIK, KRANJ,
katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahjjo kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker so je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči.
Dolgost in uene kos so. cm 60 S5 60 65 70 75 80 85 00
pesti ž SV, 8 «'/, 7 7'/, S 8V, »_
i< 8 -, b'»», 8' 10, 8 1)0, 8-80, 9-, » 20, »•«>, »'M Trgovci pri večjom odjemu dobe popust.
LAID5M POSOJILNICA'
registrov.ina zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1, ure in jih obrestuje po
41
ft 10
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih i krone 26 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge 7 „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica dnje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlon je bilo
koncem leta 1917 :uad 34 milijonov kron,	0
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure. . po K 24 — 26— 32— 40— 60'— 100 Srebrne ure . . po K 70 - 90 — 100 — 120 —200 — Kovinaste verižice po K 2 — 3 — 4 — 6'— 10 — Usnjate verižice . po K 160 2*80 480
USg?" Zlatnina in srebrnina v bogati izberi!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" sveiovnoznana. — Lastna protokoiirana to-- - varna ur v Švici.--
Svetovna razpošiljalnica
ÜSiiifißr samo u LjnblJani št J
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba", 12
Odgovorni urednik Josip Gostinčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani.
Tiskala Katoliška tiskarna.