gjgjšSšgglli
1:11111='
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov no vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in r.prava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-2-84 — Telefoni: uprava 81-281, uredništvo: 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din.
Leto XII. — Štev. 50
V Ljubljani, 16. decembra 1956
ž!:=III!=hš
=s=
=::::===s:::e

lisi
Jeseničanom se pnnti
umetno drsališče
Jesenice, 16. dec. Za pokal, ki ga je V podaljšku pa niso hoteli nastopiti in daroval sindikat trgovskih podjetij iz s tem prepustili Ljubljani, da igra v Jesenic, so se včeraj In danes borila tri finalu. Sodnik Pogačnik je bil nekoliko hokejska moštva: KAC iz Celovca, Ljub- pristranski, kar je pač razburilo 800 gle-ljana in Jesenice.	dalcev.
Nogometna tekma za »Pokal Zezničarje
KAC : LJUBLJANA 2:2 (0:2, 1:0, 1:0)
V,
JESENICE : LJUBLJANA 6:2 (2:0, 0:1, 4:1)
V TRETJE GRE RADO
Ljubljana je v začetku prevzela pobudo in kmalu prišla v vodstvo. V drugi Domačini so v prvi tretjini prišli že tretjini so gostje zmanjšali rezultat, zad- kmalu v vodstvo po Klinarju ln ga ob-nja tretjina pa je bila zelo ogorčena in držali do konca. V drugi tretjini so do-
• ••
Uspešen finiš nogometašev Lilijane
L j u b j a' n a , 16. dec. — Tako lepe in sončne nedelje verjetno niso pričakovali niti igralci, niti ljubitelji nogo meta. Ceprao je obstal kazalec na urt prvenstvenih srečanj, je vendarle, mo štoo Ljubljane šele sedaj začelo igrati s polno paro. Tekme za lelezničarski pokal so na sporedu kot po naročilu in kakor vidimo, je moštvo Ljubljane za zaklju ček jesenskega dela tekmovanja šele danes v dokaj razveseljivi formi. Premagati Ugaša Lokomotivo, nato Rabolničkega in danes še Železničarja iz Sarajeva to res ni naključje, temveč dokaz solidnega znanja. Zato nič čudnega, če se je k današnji tekmi zbralo kar lepo šleuilo gledalcev, blizu 4000, ki so spet videli, če nič drugega, vsaj uspešen finiš domačega moštva.
Ljubljana : Željezničar 3:2 (1:1)
Moštvi sta se sodniku predstavili takole:
Željezničar: Babič (Simič), Kranjc, Kočan, Imamovič (Avdiče vic), Radojčič, Matič II, *azlagič, Dizdarevič, Ribar, Udovič, Basara (Matič I).
Ljubljana: Jereb, Eltrin, Pirc, Gruden, So-č^n, Maroša, Kompoš, PerhariČ, Dolenc, Blaznik, Šoštar (Hacler).
Glavni sodnik: Gvardjančič, mejna: Sušnik in Skalar (vsi iz Lj.); strelci: Blaznik v 12 min., Gruden v 56. min. (11-metrovka), v 73. min. pa Dolenc (11-metrovka) za Ljubljano ter Fazlagič v 20. in Mitič I. v Dl min. za Željezničar.
Ljubljana, ohrabrena po dveh lepih in pomembnih zmagah je tudi danes takoj krenila v napad. Toda Sarajevčani so bili vendarle trši oreh kakor Lokomotiva in Rabotnički, saj so takoj začeli vračati milo za drago. Domači so imeli že na začetku nekaj lepih
Ni se prepozno!
Samo še nekaj dni nas loči od 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade. Kakor vsako leto, bomo tudi letos slovesno proslavili ta naš skupni praznik. Letos bo seveda proslava 22. decembra, dneva JLA, še prav posebno svečana, kajti letos bo preteklo že 15 let, odkar je bila ustanovljena naša ljudska Armada. Ob tem dnevu se bomo spominjali herojske epopeje, ki jo je od svoje ustanovitve dalje ustvarila naša ljudska Armada med narodno-osvobodilno vojno, Spominjali se bomo ogromnih zaslug, ki si jih je JLA pridobila pri obnovi in graditvi porušene domovine, pri ohranitvi naše neodvisnosti, zlasti v kritičnih letih 1948 do 1954, pri izgradnji Ijaše industrije, pri dvigu najširših plasti ljudstva na ideološkem, zdravstvenem, kuliurno-prosvetnem, telesno-kulturnem in drugih področjih. Vendar o vsem tem kaj več prihodnjič, tokrat bi želeli samo opozoriti naše organizacije, zlasti društva, na nekatere stvari.
Mnoga društva imajo že ustaljeno navado, da ob 22. decembru prirejajo razne prireditve v proslavo dneva JLA. Nekatera partizanska društva pripravijo telovadne akademije, na katere povabijo pripadnike JLA, športne in sorodne organizacije pa prirejajo tekme v raznih športnih panogah skupno z borci JLA. Vse to je seveda lepo in prav. Vendar bi bilo treba letos, ko slavimo jubilejno 15. obletnico, takšnim prireditvam dati še mnogo več poudarka.
Do dneva JLA imamo resda samo še 6 dni, vendar menimo, da za takšne prireditve še ni prepozno, da je še dovolj časa. Morda res ne bo več mogoče v tako kratkem času pripraviti telovadno akademijo, če društva niso že prej mislila na to. Vsekakor pa je možno organizirati skupno tekmo v tej ali oni panogi ali pa vsaj poslati delegacijo pionirjev in članov na obisk k najbližji enoti JLA. Prav bi bilo, da bi vsako partizansko in športno društvo ter sorodne organizacije, ki imajo v bližini kakršnokoli enoto JLA, takoj razmislile o tem in na kakršenkoli način vidno manifestirale neločljivo povezanost med našim ljudstvom in našo jugoslovansko ljudsko Armado.
priložnosti, da s točnimi streli prisilijo nasprotnega vratarja h kapitulaciji, toda kakor običajno, tako se je tudi danes pokazala rakova rana naših nogometašev, da nihče ne zna odločno streljati v pravem trenutku. Vendar je prvi uspeh dosegla Ljubljana. Po večkratnih napadih, kjer se je odlikoval spretni Blaznik, se je znova znašla žoga na levi strani, kjer jo je prejel Šoštar in jo oddal prostemu Blazniku. Brez oklevanja jo napadalec Ljubljane streljal mimo vratarja in vodstvo za domače je bilo tu. Po tem golu se je spet razvila enakovredna in živahna igra, kjer sta imeli glavno besedo obrambi. Se posebej naj pohvalimo srednjega krilca Ljubljane Sočana, pri katerem se je dejansko zaustavil vsak prodor sicer hitrih in nevarnih napadalcev iz Sarajeva. Toda v 20. minuti igre tudi Sočan ni mogel posredovati. Fazlagič je potresel Jerebovo mrežo prav po njegovi lastni krivdi, saj je pred tem že večkrat po nepotrebnem spravljal v zagato stoje tovariše v obrambi in v slabo razpoloženje Številne gledalce, s slabim degaži-ranjein žoge. Z neodločnim rezultatom sta šli moštvi na odmor.
V NADALJEVANJU NEŠPORTNO IN GROBO
Kot rečeno, smo bili z dogodki prvega dela igro še kar zadovoljni. Zato smo upravičeno pričakovali, da nam bo drugi polčas prinesel še lepše trenutke. Toda vsestransko smo se ušteli. Gostje so navalili z vso silo in skušali za vsako ceno doseči vodstvo. Pri tem pa so se opazili znaki grobe igre, kar je sodnik Gvardjančič skušal v kali zatreti. Po večkratnih menjajočih se napadih je Željezničar streljal v kot in po krivdi vratarja se je spet znašla žoga v mreži. Vratar Jereb je sicer hotel žogo odbiti, toda pri tem
je zgrešil in žogo je Datič prav počasi poslal mimo Maroše in branilca Pirca v mrežo. Zares nespretno in skorajda neverjetno! Po tem golu je Ljubljana zaigrala živali nc= je. Vrstili so se napadi drug za drugim in izenačujoči gol je visel v zraku. Do prvega večjega incidenta ni bilo treba dolgo čakati.
V	56. min. je PerhariČ prodrl pred samega vratarja, ki je sicer žogo ujel, toda pri tem surovo z nogami udaril Pcrhariča, ki je padci na zemljo. Sodnik Gvardjančič je upravičeno dosodil naj hujšo kazen, £i jo je izvedel Gruden. Žoga je z bele točke našla mesto v levem spodnjem kotu vrat. Tik preden je Gruden streljal tl-metrovko pa je sodnik izključil iz igre branilca Kranjca, ker je brcnil žogo z bele točke. Po tem golu pa so se vrstili grobi prekrški kot na tekočem traku. Zdaj je bil na tleh Blaznik, zdaj Dolenc, skratka Sarajevčani so spet pokazali tiste »odlike« športnega vedenja, kot smo jih prav pri njih že pred leti zapazili na Odre-dovem igrišču. Ljubljančani so napadali z velikim poletom in imeli nasprotnika v šahu.
V	onem izmed prodorov je igralec Železničarja* Matič I udaril Pcrhariča, seveda ta pa mu ni ostal dolžan. Sodnik Gvardjančič jo pravilno oba izključil iz igre. Težko je pravzaprav naštevati koliko je bilo medsebojnih obračunavanj za sodnikovim hrbtom nekaj pa tudi pred njegovimi očmi. Kar
(Nadaljevanje na 8. strani)
borbena. Ta borba je dovoljene meje, saj obračunavali med seboj nik ni reagiral. Pfoti koncu
včasih presegla so igralci surovo na kar pa sod-so gostje
dosegli gol, ki ga je sodnik za golom priznal, glavni sodnik Pogačnik pa ne. To je povzročilo precej protestov s strani občinstva. Igralci KAC so zapustili igrišče. Po daljši razpravi se j.e igra nadaljevala pri stanju 2:1. Nekaj pred koncem pa so gostje ponovno izenačili.
pustili, da so gostje znižali rezultat, v tretjem delu igre pa je prišla do Izraza utrujenost Ljubljančanov, tako da so Jeseničani povsem prevladovali na igrišču. V začetku je bila igra precej mlačna, nato pa se je razvila ostra borba. Prt Jesenicah sta se zlasti odlikovala Klinar in Pišlar, Igralci Ljubljane pa so bili povprečni. Pred okrog 1500 gledalci sta sodila Božič in Pogačnik.
Državno prvenstvo v namiznem tenisu
Mladi v ©spredfu
Subotica, 16. dec. V petek se je v Subotici pričelo državno prvenstvo v namizne m tenisu za posameznike in dvojice. Nastopilo je 100 tekmovalcev in tekmovalk vseh razredov.
2e prvi dan je bilo končano prvenstvo pionirjev posamezno in dvojic. V prvi disciplini je zmagal Zupančič, pri dvojicah pa sta bila uspešna Zupančič in Markovič
Pri članih je bil od Slovencev še najuspešnejši Kern, ki je najprej premagal Markoviča I. 3:2 (!), nato pa še Sijako-
viča. V četrtfinalu je izgubil z Grujičem 3:0. Podobnik in Kocijan sta izpadla že v prvem kolu. Prvega Je premagal Pavasovič 3:2, drugega pa Uzorl-nac 3:0. V četrt finalu je prav malo manjkalo, pa Harangoza po 11 letih prvič ne bi bil v finalu, saj je le s težavo premagal Pavasoviča s 3:2. V polfinalu so bili doseženi naslednji rezultati: Harangozo : Iludec 3:0 in Grujič : Hrbud 3:0. Finalna rezultata v času poročanja še nismo prejeli.
Pri ženskah sta se v polfinale uvr-
Kdo bi si mislil: zmagale so
NOVE IABŠE
Nedelja ,	16 dec. S >tradicio-
nalnot 15-minutno zamudo je zastopnik generala Karanooiča, pokrovitelja današnjega tekmovanja, olooril VIL povojni patrolni tek za >Peroo pokaL. Sodniški komisiji se je prijavilo 63 članskih in 5 ženskih ekip, kar je skoraj za polovico manj kot preteklo leto.
Kot običajno, se je tudi letos pri ekipah, ki so startalo v prvih skupinah marsikaj zataknilo. Nervoza pred startom, na startu samem, še posebno pa na strelišču, je bila zelo očitna. Vedeti moramo namreč, da so puške zaradi hudega mraza ena za drugo odpovedale. Mogoče slučaj, mogoče malomarnost odgovornih. Tako strelci niso mogli pokazati kljub svoji izkušnji tistega znanja, ki bi ga lahko ob normalnih pogojih. Glavni starter Skušek Marjan — znani strelec in atlet —- je svojo dolžnost kljub začetni nervozi odlično pričel in vseskozi obdržal hladno kri. Že po prvih skupinah se je videlo, da bo odločal pri zmagovalcu rezultat pri streljanju. Za vsak doseženi krog so namreč določale propozicije, 4 sekunde bonifikacije. Ko je v drugi skupini startala ekipa Krašna Ciril iz Novih Jarš, se je napetost na startu
še povečala, saj so dosegli s 65 krogi rekord dosedanjih tekmovanj, mimo tega pa so imeli tudi v teku odličen rezultat. Ena minuta, devet sekund je samo za tl sekund slabši rezultat, ki so ga dosegli lanskoletni zmagovalci iz Tržiča. V 11. skupini so starlali strelci Dioptra. Jež, Vrbinc in Dimic so vsekakor imena, zaradi katerih se je marsikdo s spoštovanjem ozrl na to ekipo. Toda patrolni tek ni strelska tekma in tako je tudi tem »asom« zmanjkalo časa za precizno merjenje. Vseeno pa so lahko s svojim rezultatom 1.51 upali na uspoh pri vrhu lestvice. Lanskoletni zmagovalci iz Tržiča so bili tudi letos favoriti številka 1. Več kot enomesečni trening jim je vlil dokaj samozavestih Toda tarča ima okrogle kroge in tako so jih Gorenjci »napokali« samo 35, kar jih je seveda potlačilo dokaj nižje kot so pričakovali. Zato pa so se dokaj bolje odrezale članice iz Tržiča. Lanskoletne zmagovalke so bile tudi letos uspešne, saj so zmagale s 50 sekunda-
mi naskoka. Pri vsem tekmovanju pa je bilo Čudno to, da niso nastopili strelci »Branka Ivanuša«. Ti so doslej že štirikrat osvojili Pcrov pokal; še ena zmaga — in pokal bi bil za vedno njihov.
Organizacija letošnjega patrolnega teka je bila zaupana strelski družini »Poštar«. Svojo nalogo so zadovoljivo opravili, če no upoštevamo malenkostnih spodrsljajev na strelišču. Grajati pa moramo prireditelja, ki je prepozno razposlal razpis za to tekmovanje, kar se je razločno videlo na številu nastopajočih ekip, ki je občutno manjše kakor lansko leto.
Popoldne je general Karanovič izročil mladim zmagovalcem pokal Franja Pora, vse nastopajoče ekipe pa so dobile lepe spominsko diplome.
Tehnični rezultati: člani:. 1. Krušna Ciril (Lampe, Lakovič, Kogej) 1.09, 2. Triglav-Javornik 1.38, 3. Diopter t.51, 4. Kamnik I. 2.17, 5. Franc Vidmar-Kamnik 2.18; članice:
1.	Tržič, (Štucin. Bertoncelj, Zakrajšek) 3.33,
2.	Gradbeni teli nik um 4.23, 3. Medvode 6.09, 4. Tabor I. 6.10, 5. Tabor II. 6.(9.
Rema Fedor
stili Trampuže v a in Plutova, Prvo je nato premagala Čovičeva 3:0, drugo pa Nikoličeva 3:2.
V	tekmovanju mladincev smo Slovenci tokrat upali na ugodno uvrstitev slovenskega prvaka Terana, ki je zadnje čase v odlični formi. Teran je v osmini finala premagal novega državnega pionirskega prvaka Zupančiča 2:0. žezlina pa Fr a niča. V nadaljevanju je Teran odpravil svojega klubskega kolega Zezllno 2:0 ter se tako uvrstil , polfinale. Tam Je po hudi borbi podlegel Markoviču II. 2:1. V tem srečanju je Markovič vodil že 15:5, vendar je Teran izenačil na 20:20, ni pa mogel zmagati. Za drugega finalista so vsi predvidevali Iirbuda, ki se je pri članih uvrstil med prve štiri. Za presenečenje pa je poskrbel Jazvlč, ki ga Je izločil in tako postal drugi finalist.
Pri mladinkah je Plutova v finalu premagala Despotovičevo iz Beograda 2:0 in tako osvojila najvišji naslov v tej disciplini.
Pri mladinskih dvojicah sta letos osvojila najvišji naslov Markovič II in Trifunovič, ki sta v finalu premagala dvojico Hrbud-Franjič. Slovenca Teran in Zezlina sta v polfinalu izgubila proti dvojici Hrbud-Franjič 2:1.
Lep uspeh sta dosegli Kranjčanki Te-ranova in Plutova, ki sta v polfinalu premagali dvojico Nikolič-Urek 3:1 V polfinalu pa sta Gabričeva in Sekelljeva ponovili lanski uspeh in premagali kranjsko dvojico 3:0.
Polfinalni rezultati moških dvojic so naslednji: Markovič II.—Petrovič : Bar-lovič—Hamerlic 3:0 in Gabrič—Harangozo : Hudec—Franjič 3:0.
Ostalih rezultatov v času poročanja še nismo prejeli.
Rusinj ne bodo vabili
Organizacijski odbor mednarodnih smučarskih tekem v Grindelv/aldu v Švici je sklenil, da na letošnja tekmovanja ne bo povabil smučark Sovjetske zveze.
V	Buenos Aires je prispela madžarska plavalka Katarina Sztike, ki se ne namerava vrniti v domovino, ampak je prosila za azi' / Argentini.
Madžarke zmagovalke
Zagreb, 16. dec. — Od petka do danes je bil v zagrebški velese j inski dvorani mednarodni turnir v malem rokometu za ženske, na katerem so sodelovale Madžarke, Francozinje in Jugoslovanke. V petek je jugoslovanska reprezentanca premagala Francijo z 9:4, nato pa Madžarska z 11:2. Tako je bila danes zjutraj odločilna tekma med Madžarkami in Jugoslovankami.
1 e kina je bila zelo živahna in razburljiva, zlasti v drugem polčasu. V prvem polčasu so povedle Madžarke s 3:1, nato pa je v drugem delu igre prišla do izraza premoč domačink, ki so včasih vodile tudi s tremi goli razlike. Madžarke pa so stanje izenačile na 8:8 iu na osnovi boljšega količnika zasedle prvo mesto.
Zaščitni
znali
i
je jamstvo za kvaliteto izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ELAN"
V BEGUNJAH izdeluje
vse vrste kvalitetnih smuči, od navadnih jesenovih otroških, do lepljenih tekmovalnih smuči za alpske smučarje, skakalce in tekače
Vse »ELANOVE« smuči so izdelane iz naravno sušenega lesa!
Odbojkarji Olimpije se zborovali
1600 iredn/ešo/cev
na orientacijskih pohod Ih
Celje, 16. dec. V počastitev Dneva JLA prireja celjska srednješolska mladina športne dneve v orientacijskih pohodih. V zadnjih lepih sončnih dneh je bilo po bližnji okolici vse živo. Male skupine mladine so krenile na vse strani. Mladinci so imeli dokaj težavno nalogo, saj so poleg obveznega stre ljanja na 15 km dolgi progi morali rešit še 20 različnih nalog in delati skice, iskat fmer pohodov po azimutu itd. V- nižjih razre dih so bile naloge in proge prilagojene zmoglji v osti in starosti otrok. V teh pohodih je do slej sodelovalo že nad 1600 mladine iz I. in 11. gimnazije ter Učiteljišča. Kdo bi našte vol zmagovalecI Najbolj razveseljivo je to da je mladina opravila svoje delo prav do hro, preživela nekaj ur na čistem zraku, uži vala lepoto prirode ter se navdušila za orientacijski šport.	Jug
Prve lopute za celjski bazen
Celje, 16. dec. Toplo nedeljo je večje število celjskih športnikov izkoristilo za slovesni pričetek gradbenih del za celjski plavalni bazen. Najaktivnejši so bili seveda celjski plavalci, ki so po temeljitem delu celjskega Odbora za izgradnjo kopališča prepričani, da bodo že v prihodnjem letu realizirane njihove davne želje. Če bo šlo vse po sreči, bodo že drugo leto lahko plavali v lastnem bazenu.
Turnir srednješolcev v malem rokometu
Celje, 16. dec. Na turnirju srednjih šol v malem rokometu, ki je bil v preteklem tednu, je zmagalo prvo moštvo II. gimnazije, pred I. gimnazijo in B-moštvom II. gimnazije ter ESš. Prijateljsko srečanje v isti disciplini se je včeraj končalo z zmago II. gimnazije nad Učiteljiščem s 6:5 (4:3).
Pred ustanovitvijo celjske atletske podzveze
Celje, 16. dec. Danes je bil v Celju sestanek atletskih delavcev iz Celja, Laškega, Žalca, Velenja, Konjic, Šentjurja in Trbovelj, na katerem so se pomenili o atletski
Več mladine
v brodarske vrste
Po lanskem svetovnem prvenstvu v kajak-slalomu, ki je bilo v Tacnu, je bilo pričakovati, da bodo naši brodarji to manifestacijo ugodno izkoristili za pridobivanje novih članov. Skupščina ljubljanskega brodarskega društva, ki je bila te dni v Ljubljani, pa je žal ugotovila, da glede povečanja števila Čla-nov v pretekli sezoni ni bilo doseženega skoro nič. Dejstvo, da ima Ljubljansko brodarsko društvo, le 12 mladincev, ni ravno razveseljivo. V vrstah imajo še vedno najboljše v državi, žal pa to še ni zagotovilo, da bodo najboljši ostali tudi čez nekaj let. Znano je, da je mladina dokaj navdušena za vodne Športe. Navadno je čolnič iz kosa lesa prva igrača, ki jo otrok napravi sam. To priča, da bi mladina bila sprejemljiva za modelarsko delo, le na pravi način jo bo treba dobiti.
Skupščino je pozdravil tudi zastopnik Ljudske tehnike, ki je obenem zastopal tudi pred kratkim ustanovljeno brodarsko društvo ob Cerkniškem jezeru. Povedal je, da je mladina v tem kraju pripravljena delati na tem področju, nima pa nobenih izkušenj. Člani ljubljanskega brodarskega društva imajo torej lepo priložnost, da svoje znanje posredujejo mladini, ki si hoče ustvariti razvedrilo ob Cerkniškem jezeru. V novi sezoni bo torej treba poskrbeti, da se bodo vrste brodarjev občutno povečale In to predvsem iz vrst mladine. Treba se bo tesneje povezati z vsemi množičnimi organizacijami in pri njih vzbuditi zanimanje za to vrsto športa.
aktivnosti v celjskem in trboveljskem okraju. Izrazili so željo, da bi po dosedanjem delu in razvoju atletike, zlasti v celjskem okraju, bilo potrebno v najkrajšem času formirati strokovno podzvezo. S tem je soglasna tudi AZS, ki je storila že vse potrebno za formiranje tega organa. Navzoči so se domenili, da bo ustanovna skupščina atletske podzveze že v tem mesecu.
Ljubljana, 16. dec. Včeraj popoldne so imeli svoj redni letni občni zbor odbojkarji Olimpije, na katerem so govorili o pomembnih dogodkih preteklega leta in seveda tudi o smernicah za prihodnjo sezono. Tehnični referent, tov. Kosec Miloš je na široko obrazložil kvalitetno in kvantijetno stanje članstva, govoril o uspehih in neuspehih in pa tudi o dolžnostih novega odbora, ki bo motal še več storiti za klubsko disciplino, ker le tako bodo uspehi večji. Olimpija je lani dosegla prav lepe uspehe. To velja še posebej za ženske, ki so nastopale v zvezni ligi in se tudi obdržale r njej v prihodnji sezoni. Seveda je vprašanje kadrovske politike, saj bo treba veliko več storiti za vzgojo mlajših moči, sicer se lahko pripeti tudi Olimpiji tako kot Ljubljani, ki je letos izpadla iz lige. Tudi moški, ki so nastopali v republiški ligi, so uspešno zastopali barve svojega kluba. Tov. Kosec je prepričan, da bi Olimpija dosegla še boljše rezultate, če ne bi bili igralci zarodi študija večkrat zadržani. Prav gotovo pa ima Olimpija tudi v bodoče vse možnosti vsestranskega razvoja, še posebej pa zato, ker ima v svojih vrstah dobre strokovnjake.
Fužinar : Elektrostroj 3:1 (16:14, 15:10, 7:15, 15:11)
Zagreb, 16. dec. — V kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno odbojkarsko ligo je ravenski Fužinar danes premagal Elektrostroj' s 3:1. Povratna tekma bo v nedeljo v Ravnah. Istpčasno so bila tudi izbirna tekmovanja za vstop v zvezno odbojkarsko ligo za ženske, na katerih so nastopile igralke mlade Bosne iz Sarajeva, Lokomotive iz Zagreba in Maribora. Srečanje med
Mariborom in Mlado Bosno se je končalo s 3:0, med Lokomotivo m Mlado Bosno pa s 3:2. Danes zvečer pa bo že odločilno srečanje med Mariborom in Lokomotivo.
GIMNAZIJCI IN JLA I. gimnazija v Ljubljani je te dni organizirala turnir v odbojki, malem rokometu, namiznem tenisu, šahu ter streljanju z zračno puško Nasprotnika sta bila Vojaška sanitetna šola — »Udarnik« ter Vojaška veterinarska šola »Jedinstvo« iz Ljubljane. V tritedenskem turnirju je zmagalo »Jedinstvo« z 8 točkami pred »Udarnikom« 6 točk ter 1. gimnazijo 1. točko.	Anžin Ivan
Naši olimpijci so se vrnili domov
Pretekli teden se je vrnila v domovino prva skupina jugoslovanskih športnikov, ki je sodelovala na XVI. olimpijskih igrah. Med ostalimi sta prispela tudi Stanko Lorger in Milena Usenik, ki sta zelo uspešno zastopala barve Jugoslavije v Melbournu. Vse športnike pa je zelo neprijetno presenetila vest, da se ni vrnila atletinja Nada Kotlušek. Po izjavah naših olimpijcev Je ostala v Avstraliji, kjer se namerava poročiti. Sodimo, da bi lahko prišla brez težav do istega cilja tudi po zakoniti, legalni poti, ne da bi zaradi njenega postopka pri tem trpel ugled našega športa in Jugoslavije sploh, ki Jo je kot olimpijska tekmovalka v Avstraliji zastopala.
Tekmovanje v dviganju uteži za »Pokal Jugoslavije«
LJUBU!!! prepričljivi boljša
Ljubljana, 16. dec. Včeraj zvečer je bila steklena dvorana Železniške direkcije prizorišče finalnega srečanja moštvenega tekmovanja dvigalcev uteži za »polak Jugoslavije«. Tekmovanje je razpisala TAZJ. Srečala sta se prvak vzhodne cone Herkules (Bač) In , najboljši v zahodni skupini, Ljubljana. Uspešnejši so bili domačini, ki so premagali atlete Herkulesa za več kot 360 kg razlike (1533.5 : 1171.5) in tako osvojili pokal Jugoslavije.
Na tekmovanju sta bila dosežena tudi dva nova državna rekorda in eden izenačen. Colarič je v srednjetežki kategoriji najprej v potegu dosegel nov državni rekord z dvigom 112.5 kg Pri sunku pa je s. 140 kg izenačil svoj državni rekord. V olimpijskem triatlonu je dosegel nov absolutni državni rekord s 360 kg. S tem je svoj rekord izboljšal za 5 kg.
Ljubljana je tokrat nastopila brez Rozmana, ki ima poškodovano nogo. Če bi nastopil še on, bi verjetno domači dosegel tudi nov ekipni rekord, saj je manjkalo le 15 kg, pa bi tudi ta dobil novo znamko.
Pri teznem dviganju so pričeli s 60 kg. Ko je bilo na ročki 95 kg, nista pričela z dviganjem še domačina Dolenc in Colarič. Slednji je že v tej disciplini dokazal, da je v dobri formi, saj je s 107,5 kg dosegel svoj osebni rekord. Upajmo, da edini rekord, ki ga še ima Sara v srednjetežki kategoriji, 115 kg tezno. ne bo več dolgo obstajal. Razlika po prvi disciplini je bila 87.5 kg v prid domačih.
Tudi pri potegu so pričeli s 60 kg. Karali č kot predzadnji tekmovalec s tretjim poskusom ni uspel dvigniti 100 kg. Poslednji pa je nastopil Colarič, ki je pričel s 105 kg in nato s 112,5 dosegel nov državni rekord v tej disciplini. Tehtanje ročke je pokazalo celo 113 kg.
V zadnji disciplini, sunku, je Bujak kot poslednji gost poskušal dvigniti 120 kilogramov, vendar ni uspel. Karalič je nato dvignil 125 kg. Ostal je le še. Colarič, ki je prišel s 135 kg, dvignil nato še 140 kg, ni pa uspel s 145 kg. S 140 kg je izenačil državni rekord, ki ga je sam pred kratkim dosegel. Vendar je tudi to zadostovalo, da je znamko državnega rekorda v srednjetežki kategoriji in seveda tudi absolutnega pomaknil za 5 kg navzgor.
Gostje so se predstavili kot borbena ekipa in je zanimivo, da so vsi razen enega, kmečki fantje. Primanjkuje jim tehničnega znanja, tako da so domači brez težav zmagali.	M. G.
Najboljši boksarji
na svetu
Znana boksarska revija Ring iz New Yorka je objavila jakostne lestvice najboljših profesionalnih boksarjev na svetu. Objavljamo sv-tovne prvake in najboljše v posameznih kategorijah ter boljše plasirane boksarje iz Evrope. Mušja kategorija — prvak Pascual Perez (Arg), 1. Diec (Meh), 2. Dovver (VB), 3. Martin (Sp), 4. Misako (Jap). 5. Kld (Filip), 6, Pozzali (It), 9. Pollazon (Fr), 10. Jones (VB), bantam — prvak Mario D’Agata (It), 1. Macias (Meh), 2. Espinosa (Filip). 3. Peacock (ZDA), 4. Halimi (Fr), 5. Čampo (Filip), 7. Keenan (VB), peresna — prvak Sandy Saddler (ZDA), 1. Hamia (Fr), 2. Jorgensen (ZDA), 3. Bas-sey (Niger), 4 Barrlos (PortorJco), 5. Costa (ZDA), 6. Sneyers (Helg), lahka — prvak Joe Brown (ZDA), 1. Loi (It), 2. Boardman (ZDA), 3. Smith (ZDA), 3. An-
drade (ZDA) 5. Lane (ZDA), velter — prvak Carmen Basilio (ZDA), 1. Saxton (ZDA), 2. De Marco (ZDA), S. Aragon, 4. Ortega (Meh), 5. Logart (Kuba), srednja — prvak Ray Robinson (ZDA), 1, Fullmer (ZDA), 2. Humez (Fr), 3. Jones (ZDA), 4. Webb (ZDA), 5. Calhoun (ZDA), poltežka — prvak Archie Moor-e (ZDA), 1. Hecht (N), Stretz (N), 3. Speser (ZDA), 4. Pompey (Trin), 5. Anthony (ZDA), 6. Besmanoff (N), 8. Colin (Fr), 9. Hopner (N), težka — prvak Floyd Patterson (ZDA), 1. Jackson (ZDA), 2. Moore (ZDA), 3. Pastrano (ZDA), 4. Carter (ZDA), 5. Machen (ZDA) 8. Johans-son (Šved).
V tekmovanju za pokal kralja Gustava je teniška reprezentanca Belgije v Bruslju premagala Italijo s 3:2. Italijani so morali nastopiti brez Sirole in Pietran-gelija, ki sta na gostovanju v Južni Ameriki.
Četrtfinalna srečanja tekmovanja za pokal kralja Gustava so zaključena. V Oslu je Norveška premagala Dansko s 3:2, v Berlinu pa Švedska Nemčijo prav tako s 3:2. V polfinalu bosta igrali Francija in Norveška ter Švedska in Belgija.
IX. kolo košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Reyer : Viareggio 77:51, Pavia : Romo 49:65, Stelja Azzurra : Motomorini 70:60. Virtus : Simmenthal 71:64, Varese : Benelli 78:64, Gira : Cantu 63:58.Vrstni red: Virtus 14, Simmenthal 14, Varese 14, Motomorini 12, Roma 12, Benelli 12.
Kratke iz namiznega tenisa
Končna lestvica jeseniške skupine gorenjske namiznoteniške lige je naslednja: 1. Radovljica 18, 2. Jesenice II. 14,
3.	Jesenice III. 14, 4. Javornik 10, 5. Dobrava 2, 6. Žirovnica 2.
*
V	novem izvršnem odboru Namiznoteniške zveze Slovenije, ki je imel svojo sejo pred kratkim, so takole razdelili posamezne funkcije: predsednik Weiss-1 acher, tajnik Turel, blagajnik Zupanc, tehnični referent Oražem, propaganda Košir, sodniki Šlambergar, trenerji Vilfan ter člani Štrumbl, Novak in Vesel.
*
Po novem točkovanju, ki velja v sezoni 1956/57 je stanje v posameznih disciplinah za enkrat naslednje: moški A:
1. Teran 17, 2. Kern 16, 3. Tomažič 15,
4.	Kocjan 11, 5. Petrovič 8, 6. do 7. Česen in Stana 7, 8. Podobnik 6, 9. Štrumbl 4, 10. Tigerman 3. Moški B: 1. do 2. Pirc in Črešnjevec 11, 3. Svoljšak 9, ženske: 1. Plut 32, 2. do 3. Teran In Trampuš 23,
4.	Pogačar I. 18, 5. Pogačar II. 8, 6. Er-rath 6. Mladinci: 1. Teran 40, 2. Zezlina 22, 3. do 4. Kostanjšek in Kovačič 12,
5,	do 6. Godina in Miklavc 8.
Svetovna in evropska prvenstva 1957
V	mednarodnem športu bo prihodnje leto precejšnje zatišje, kar je že splošen pojav po olimpijskih Igrah, Za enkrat so določena naslednja evropska oziroma svetovna prvenstva: 26. in 27. januar evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju za moške v Oslu, 2. do 3. februar svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu v St. Moritzu, 9. do 10. februar svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu v St. Moritzu, 9. do 10. februar svetovno v hitrostnem drsanju za ženske v Davo-St. Moritzu, 9.—10. febr. svetovno prvenstvo v hitr. drsanju za ženske v Davc-in 17. februar svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Oestersundu, 24. februar do 5. marec svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Moskvi, 24. februar svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu v Edelaeru, 26. februarja do 2. marca svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Colorado Springsu, 20. do 30. juaij evropsko prvenstvo v košarki v Sofiji, 10. do 15. avgust svetovno kolesars-ko prvenstvo na dirkališču v Rocourju, 17. do 18. avgust svetovno kolesarsko prvenstvo na cesti v Wareghemu, 19. do 24. avgust svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Stockholmu, 29. avgust do 1. september evropsko prvenstvo v veslanju v Duisburgu, 5. do 14. november svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Teheranu. Razen tega bodo na sporedu še svetovno prvenstvo v modernem peteroboju v Mexico Cityju, evropsko prvenstvo v boksu v Pragi, sabljanju v Budimpešti (druga polovica julija) in rokometu za ženske v Jugoslaviji. Evropsko prvenstvo v telovadbi bi moralo biti v Švici, vendar je ta organizacija odpovedala in za enkrat še niso določili organizatorja.
švicarski hokejisti so slabo začeli svojo letošnjo sezono. V Sionu so najprej igrali z reprezentanco Kanadčanov, ki Igrajo v švicarskih klubih in Izgubili 4:14, potem pa jih je odpravila B reprezentanca Nemčije z 9:2.
V Moskvi je gostovala hokejska reprezentanca CSR. V prvi tekmi so zmagali Rusi z 1:0, druga pa je bila zaključena z neodločenim rezultatom 2:2.
18. januarja se bosta v Clevelandu pomerila v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka vvelter kategorije, sedanji prvak Amerikanec Carmen Basilio in izzivalec prav tako Amerikanec Johnny Saxton.
V zanimivem boksarskem dvoboju
zmaga Mariborčanov
I/so> p&o&m&st mladini
LETO X!l. Štev. 50
Stran 2
Ljubljana, 16. dec. — Več kot 60 članov atletskega kluba Odred se je danes zbralo na občnem zboru. Za uvod so prisotni videli dva filma, potem pa so po običajnem uvodu sledila poročila o delu. Iz organizacijskega, tehničnega in gospodarskega poročila nekaj najvažnejših podatkov. Klub je imel ob koncu sezone 187 aktivnih članov, pa še 10 odbornikov in 21 sodnikov. Število članov ni majhno, vendar moramo upoštevati, da niso vsi sistematično trenirali in tekmovali. Večino članstva tvori še vedno srednješolska in študentska mladina. Ekipe so dosegle solidne uspehe, zlasti seveda ženska, ki je osvojila državno prvenstvo. Prav tako so sc uspešno uveljavili posamezniki, pri čemer so bile atletinje zopet boljše od atletov. Zanimivo je, da so bili letošnji uspehi doseženi v slabših pogojih, kot jili je klub imel prejšnja leto Letošnji izdatki so bili približno za polovico manjši od lanskoletnih. Klub se je vse leto boril z velikimi finančnimi težavami in pomoč s strani matičnega društva ni bila vedno zadostna. Po osvojitvi državnega prvenstva se je
klub obrnil na več kot 200 ljubljanskih podjetij in ustanov za pomoč. Le redki so sploh odgovorili in še ti večinoma, da nimajo več sredstev v take namene. Istočasno pa so dajali podporo drugim klubom istega društva, ki si to manj zaslužijo. Taki pojavi kažejo, da bo treba sredstva, ki jih dajejo naši kolektivi za telesno vzgojo zbirati ali pri okrajni zvezi športov ali pri kakem podobnem organu, ki jih bo potem pravično razporejala.
V bodoče bo AK Odred posvetil vse svoje sile povečanju množičnosti in poskušal z najrazličnejšimi prijemi vključiti novo članstvo. Seveda tudi ne bodo zanemarili skrbi za kvaliteto. Diskusija o poročilih je bila tudi precej plodna in marsikaj koristnega je bilo slišati tudi tedaj. Razen predstavnikov AZS in društev je pozdravil občni zbor tudi zastopnik SZDL občine Center tov. Černe, ki je obljubil, da bo SZDL pomagala po svojih močeh telesno-vzgojnim in drugim organizacijam na svojem področju. Ob koncu je članstvo izvolilo nov upravni odbor, ki mu bo predsedoval tov. Miro Tušek.
Ljubljana, 16. dec. Videti je, da so ljubljanski gledalci prav željni boksarskih nastopov, saj so ob današnjem dvoboju med :Mariborom« in »Ljubljano« do zadnjega napolnili dvorano v Domu železničarjev. Čeprav je bil ta dvoboj le prijateljski. lahko rečemo, da so bili gledalci ugodno presenečeni. To pa predvsem zaradi tega. ker so videli dober boks in zadovoljivo tehnično znanje, vrh tega pa še borbenost posameznih boksarjev. Mariborčani so nastopili s T tekmovalci prvega moštva, Ljubljana pa s tremi boksarji ki so šele prvič javno nastopili. Kljub temu pa razlika med obema moštvoma ni bila velika in je rezultat 10:8 v korist Maribora povsem realen.
Na vsak način moramo poudarita, da so Mariborčani pokazali tehnično boljši boks, Ljubljančani pa so bili l>o-lj borbeni. Da pa je prireditev še bolj uspela, so z dobrim in objektivnim sojenjem tokrat precej pripomogli sodniki Antolin in Remec iz Ljubljane ter Luše n c iz Maribora. Prireditelj je tokrat pripravil gledalcem še majhno presenečenje: točkovni sodniki so sodili s pomoč io električne aparature, kar se je ibneslo zelo dobro.
Če pogledamo posamezne borbe, moramo posebej pohvaliti zaradi dobrega tehničnega znanja Meška in Boheka iz Maribora ter Kovača
iz Ljubljane, zaradi borbenosti pa začetnika Lubeja, ki si je priboril celo zmago s t. k. o.
Rezultati posameznih dvobojev so bili naslednji: muha Žižek : Vuk 2:0 p. t., bantam Kulčar (L.) 2:0 brez borbe, perclahka Meško : Kovač 1:1. lahka Hauptman : Zadnikar 2:0 t. k. o., polwelter Bobek : ščurk 0:2 p. t.^ vve-lter Vadija : Mencej 1:1, polsrednja Trampuž : Kraljič 2:0 p. t., srednja Knafeljc : Lubej 0:2 t. k. p., poltežka Peršak : Troha 2:0 p. t. (prvoimenovnm so člani Maribora).	Z. P.
ZDA: Indija ‘i: 1
V Perthu v Avstraliji se je pričelo medeonsko tekmovanje za Davisov pokal med teniškima reprezentancama Indije in ZDA. Po dveh dneh vodijo ZDA s 3:0 in so si s tem že zagotovile nastop v finalu proti Avstraliji. Rezultati: Flam (ZDA) : Krishnan (Ind) 7:5, 4:6, 10:8, 2:6, 6:4, Seixas (ZDA) : Kumar (Ind) 6:4, 6:1, 6:2, Seixas-Giammalva (ZDA) : Kumar-Krishnan (Ind) 6:2, 3:6, 6:4, 6:4,
Končni rezultat srečanja med teniškima reprezentancama Indije in ZDA je 4:1 za Amerikance. V zadnjih dveh srečanjih je Indijec Krishnan premagal Amerikanca Greena s 7:5, 6:4 in 6:3, Giammalva pa je odpravil Kumarja s 6:3, 6:4 in 6:2.
Morda izraz festival ni najboljši, toda dokler ne najdemo boljšega, bo pač moralo držati, da bo prihodnje leto naše telesnoikulturno življenje obo.gate.no z važnim dogodkom, festivalom naše telesne kulture. Izvedli bomo niz prireditev, na katerih bo-ino skušali v taki ali drugačni obliki pokazati vse načine dela, ki pri nas ustvarjajo telesno kulturo. Nastopali bodo pripadniki najrazličnejših društev, oz, zvez, ne glede na to. po kakšnih metodah delajo in kakšnih poteh hodijo pri svojem delu. Višek vsega ,pa bo zaključna prireditev, kjer naj bi vse glavne organizacije .na možen in dostopen način pokazale način in vsebino svojega dela.
Zunanja slika pravzaprav niti ne bo predstavljala kdove kako velikega presenečenja, saj imajo na pr. telovadni zileti pri nas staro tradicijo. pa tudi športniki zadnje čase čedalje pogosteje nastopajo na zle-t-nih prireditvah; na j večja novost na zunaj bo vsekakor ta. da bomo v festivalske prireditve vključili tudi nastope naše šolske mladine, ki ni vključena v nobenem društvu in ki bo predvsem pokazala način dela v šolah, pa tudi strelci, planinci, gasilska mladina in še kdo drugi bodo verjetno že sedaj znali poiskati način in obliko, da prikažejo svoje delo.
Zunanja slika torej naj bi bila taka, da bi lahko spoznali z nje vse vrste dejavnosti, ki ustvarjajo našo telesno kulturo. Ne gre pa samo za zunanjo sliko. Samo zaradi nje festival ne bi bik vreden takšne pozornosti. kot mu jo posvečamo. Zunanja slika mora biti veren odraz naših hotenj in naporov, da damo končno tudi naši telesni kulturi njeno pravo vsebino in da iz našega dela končno izbrišemo vse tisto, kar ne sodi več v današnjo dobo.
Imamo velike in mo6ne_ tradicije v telovadbi in športu. Naša telesna kultura je v obdobju pred osvoboditvijo rastla iz družbeno različnih korenin. Tako je >Sokol« odigraval svojo veliko in važno, toda našemu današnjemu družbenemu sistemu tujo vlogo, isto velja tudi za šport, strelstvo, planinstvo itd. Vse to delo je imelo vedno pečat tedanje politike, različne politične stranke so skušale tudi s pomočjo telesne kulture uveljavljati svojo moč in oblast nad ljudstvom. Rekli bi lahko na kratko, da je naša telesna kultura te dobe. bila razmeroma visoka, toda neenotna.
I’o osvoboditvi smo te stvari občutili in skušali tudi ustvariti temelje za novo telesno kulturo. Ustvarili smo ustrezne organizacijske oblike, nekdanja Fizkulturna zveza naj bi v tem procesu odigrala odločilno vlogo. Nismo uspeli. Nimam namena danes na dolgo in široko razpravljati o teli vprašanjih. ker to ne sodi v okvir tega članka. Hočem le ugotoviti, kot to z menoj vred ugotavljajo tudi d'rugi ' tovariši, ki delajo na lem področju, da Fizkulturna zveza kot ustanova, ki naj bi maši telesni kulturi dala poseben, enoten pečat, ni bila slaba stvar. Slabo je bilo edino to, da mi sestavnim organizacijam nismo znali dati prave smeri in prave vsebine.
Predvsem se nismo znali otresti starih tradicij. Krčevito smo se držali telovadne in športne smeri, z vsemi slabimi posledicami, ki jih je ta delitev prinašala. Prepirali smo se zaradi metod in sredstev in reševali »problem« ali je bradlja boljša od žoge, smučka od proste vaje itd. Nismo spoznali, da je ta delitev po načinih dela bila posebnost starih organizacij, ki svojemu članstvu le niso mogle vedno postreči s čisto resnico in so zato zbirale ljudi okoli sebe, talco da so prevzele monopol nad določeno metodo dela.
Pozabili smo, da nekdanja telovadba in šport nista bila namenjena izključno samo človeku kot osebnosti, temveč predvsem in v večji meri ozkim političnim namenom posameznih društev. Prepiri okoli eno-stranosti in vsestranost.i športa in telovadbe itd., kot smo jih bili vajeni iz ča=ov med obema vojnama, so nas zaslepili tako zelo, da smo v tej zaslepljenosti pozabili na najosnovnejše naše naloge: napraviti vse, da pripeljemo čim več ljudi na igrišča, v telovadnice, na plava-lišča, smučišča itd. Pozabili smo-tudi na to. da pri nas tako telovadba kot šport ali strelstvo in planinstvo služijo samo enemu cilju: dvigniti našega človeka. Tovariš Marinko natn je ob našem obisku pri njem še posebej podčrtal, da vprašanje standarda nista samo kruh in meso, ali čevlji in obleka, temveč v veliki meri to, kako človek živi v svojem prostem času. Tu morajo vso tako imenovane panoge telovadbe in športa odigrati svojo odločilno, vsebinsko novo vlogo. Važno ie samo
FESTIVAL
to, da človek v svojem prostem času namesto v gostilno odide na igrišče ali v telovadnico. Ce so se včasih Sokoli in športniki prepirali med seboj zaradi ljudi, so se prepirali zato, ker so jim to narekovali njihovi posebni interesi. Sodim, da bi se smeli danes prepirati samo o tem, kateri način dela je‘boljši, sodobnejši, modernejši in kateri slabši. Predmet razprave sme biti samo to, ali bomo privabili več mladih ljudi na igrišče z žogo ali z bradljo. Pri 'reševanju teh vprašanj res ne smejo igrati vlogo razna osebna prepričanja in nagnjenja, temveč, kot sem že rekel,. satno vprašan je koristi človeka.
Gre torej za novo, enotno smer v našem delu. Pri tem ne nameravamo poenotiti ali kakorkoli vsiljevati sredstev, poenotiti moramo osnovno nalogo im tej enotni osnovni nalogi dali tudi potrebne organizacijske osnove.
Sodim, da danes ne bi kazalo takoj obnavljati staro enotno organizacijo. S tem ne bi napravili koraka naprej. Najprej moramo preusmeriti naše gledanje na telesno kulturo. Otresti se moramo vsega starega, vsega, kar nas je nekoč oviralo in razdvajalo. Mi vsi vemo, da to delo ni lahko in tudi ne enostavno. Začeti moramo tam, od koder vse izhaja, pri človeku. Zato ne bomo uspeli z administrativnimi ukrepi, temveč s prepričevanjem, prikazi in dokazi. Šele ko bo stvar dozorela v nas samih, in bomo lahko tudi legalizirali v obliki primernih organizacijskih načinov.
Festival naše telesne kulture prevzema na sebe breme teh zahtev. Na festivalu bodo družno nastopili vsi -in z vsem, kar naša telesna kultura premore. V medsebojni pošteni .konkurenci bodo vsi pokazali vabljivosti in prednosti svojega načina dela. mladina pa, ki bo prišla na te prireditve, si bo lahko svobodno izbirala tako telovadbo kot nogomet, odbojko, košarko, atletiko itd. Organizatorji bodo dobili novih pobud in na festivalu se bodo lahko prepričali, da je treba iz.premeni.ii samo metode dela in sredstvo, pa bo mladina tu. Delavci s podeželja bodo lahko poiskali za sebe primerno stvar prav tako, kot organizatorji športa v tovarnah, ustanovah itd.
Festival pa bo razen tega tudi tista priložnost, ob kateri bomo tudi
v bodoče lahko polagali račun o pravilnosti svojega dela. Priprave za festival bodo v krajih z več vrstami organizacij vodile k zbližanim spoznavanju in medsebojnemu razumevanju. Festival mora postati področje, kjer bomo skušali čim preje pozabiti na store prepire in razlike, ki so najčistejši anahronizem, s pomočjo festivalov bomo prerojeni iu z novimi pogledi lahko pričeli ustvarjati novo. enotno organizacijo naše telesne kulture.
S. D.
Marsikatero partizansko društvo zna dobro poskrbeti za svoje najmlajše. Prav gotovo so pionirji veseli takšnih' lutkovnih predstav, kakor jih večkrat prireja zanje društvo »Partizan« Tabor
V
IIIIŽIEI! imflJIUE
tudi na Višji soli za telesno vzgojo
Na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani smo tudi dobili šolski svet, organ družbenega upravljanja. Če kje, potem smo tak organ zelo željno pričakovali prav pri nas, saj smo dan za dnem ter korak za korakom čutili, da nam pri reševanju težav, v katerih se šola nahaja, lahko pomaga samo predstavnik vseh tistih organizacij, ki so zainteresirane v imenu družba na pravilni vzgoji naše mladine.
Svet se bo takoj v začetku moral spoprijeti z rešitvijo problema, ki muči vse naše šolstvo: treba bo rešiti vprašanje šolskih prostorov. Vsi dosedanji poizkusi, da si šola pridobi primerne prostore, so se izjalovili, kar pa tudi ni nič čudnega, saj v Sloveniji in državi sploh nikjer ni takih prostorov, ki bi ustrezali temu, za nas novemu tipu šole. Šele zadnji čas so se izgledi nekoliko izboljšali, treba pa bo še dovolj truda, preden bomo lahko rekli, da -šola dela v primernih materialnih pogojili.
Tudi vprašanje ranga šole je treba začeti reševati čim preje. Sola je danes, kljub temu, da traja tri leta in da so ji naložene tudi naloge znanstveno-raziskovalnega značaja, v rangu višje šole. Tu so močno prizadeti slušatelji, ki si, kar je več kot razumljivo, žele doma pridobiti možnosti akademske izobrazbe in postati tako ravnopraveh faktor v konferenčni sobi. Gre pa tudi za to, da se telesni vzgoji nasploh prizna važnost njene vloge, v sklopu našega celokupnega kulturnega življenja. Telesna vzgoja danes ni in ne sme biti več samo nekaj, kar je v predmetnik vneseno pod naslovom telovadba; gre za važen, nepogrešljiv kompleks celotne vzgoje mladega človeka, in če hočemo na tem področju doseči stopnjo kulture, ki si jo želimo, morajo vzgojitelji na tem področju znati ogromno več kot samo »telovaditi«.
Na šoli nam je včasih res težko, ko nam nekateri očitajo, da gremo preveč v »športno«, drugi pa v »telovadno« smer. Le s težavo jim pojasnjujemo, da takih namenov usmerjanja šole pri nas ni, kajti edina smer, ki jo lahko priznamo in za katero se vedno trudimo, da se je držimo, je smer vzgajanja socialističnih pedagogov. Tu pa bo seveda treba še ogromno dela in izkušenj iti til si od organa družbenega upravljanja obetamo največ.
Ob tem bo treba pregledati predmetnik, učne načrte, sistematizacijo in še celo kopico stvari, ki čakajo na nujno rešitev.
Svetu, ki mu predseduje tov. Krese, predsednik Športne zveze Slovenije, želimo pri njegovem delu čim več uspeha. D. S.
Proslave planincev
v Kranju
Planinsko društvo Kranj bo v času od 16.—23. decembra priredilo »Teden planinstva«. V tem tednu bodo v kranjskih kinematografih iti po šolah predvajali same planinske filme. V toreik, 18. decembra, pa bodo člani alpinističnega odseka prikazali reševan je ponesrečenca . s strehe hotela »Evropa«. Ob zaključku tedna bo društvo priredilo množičen izlet v prelepo dolino Tamar.
J
Šport v Krarvu in na Gorenjskem
Preteklo nedeljo je bilo v Kranju v počatitev 15-obleltiice ustanovitve JLA tekmovanje v orientacijskem in patrolnem teku obveznikov predvojaške vzgoje .z vse Gorenjske. Skupno je nastopilo 17 ekip. Obvezniki so glede na težak teren pokazali izredno vol jo in veliko požrtvovalnost. zato tudi uspehi niso izostali. Rezultati so bili tile: 1. Tržič 96-25 točk. 2. Metalurška industrijska šola (Jesenice) 5:3.73 in 3. »Iskra«. Kranj s 33.37 točkami.
V nedeljo je bilo okrajno ekipno tekmovanje z zračno puško, na katerem so udeleženci dosegli zavidljive rezultate. Nastopilo je 13 ekip, med katerimi ie ekipa tovarne »Iuteks« že drugič osvojila prehodni pokal.
Planica, umeino drsališče v Liubiiani in še kaj . . .
Včasih pač nanese priložnost, da pride človek na sestanek kot po naročilu, Seveda večkrat si nedobrodošel, so pa tudi trenutki, ko zadeneš v črno. Oni dan je bilo v Projektivnem biroju ali »po domače« v Gradbenem oddelku Športne zveze Slovenije, živahna razprava o gradbeni dejavnosti, ki v zadnjem času zavzema vedno širši obseg v naši republiki. 2e na enem iztned zadnjih razgovorov je šef tega Biroja naš inženir Bloudek, potožil, da ima večkrat pri svojem poslu zvezane roke in noge. Rekel je namreč, da »Gradbeni biro« večkrat zastane na pol poti.
»Dobiš naročilo za gradnjo tega ali onega objekta fn seveda z naj-večjim veseljem pristopiš k delu. Moji sodelavki, Milica in Vesna, začrtata na papir zamisel objekta, po navadi v rekordnem času — ker se športnikom običajno zelo mudi — in delo se začne. Toda. ko je objekt v grobem izgotovljen, usahnejo finančni viri. s tem pa tudi vo-
Upajmo. da našemu popularnemu inženirju letos v Planici ne ho potrebna »marela«
lja tistih, ki so se lotili dela in konec je našega veselja.«
No, naš pogovor je kmalu zašel na drug tir. Na mizi pred inženirjem je ležal načrt o tako težko pričakovanem umetnem drsališču, ki ga. že leta in le-ia obljublja jo ljubljanskim drsalcem. Tokrat je vendarle steklo z mrtve točke...
Prihodnjo pomlad bodo zavihali rokave
Prav v trenutku, ko je inž. Bloudek povzel besedo o gradnji umetnega drsališča, je vstopil njegov sodelavec tov. Marjan Božič, kj že leta pomaga našemu inženirju pri športnem gradbeništvu. Prinesel je z OLO pogodbo med hokejskim klubom Ljubljana in OLO Ljubljana o lokaciji umetnega, drsališča. OLO Ljubljana je pristal na lokacijo ob Poljanski cesti za vojašnico. Tov. Božič je pogodbo položil pred inženirja in rekel:
»Sedaj pa se bodo hokejisti in drsalci oddahnili! Led je prebit, čeprav ga še ni (namreč umetnega), prihodnjo sezono bo že puck drsel po umetni ledeni plošči.«
Torej, končno se vendarle tud-i Ljubljančanom odpira lepša bodočnost pri razvoju te koristne zimskošportne panoge. Kakor je znano, je naš inženir mimo drugega tudi »skrbni oče« mladega drsalnega roda. Ne samo, da drsalcem in kotalkarjem popravlja in izpopolnjuje njihove rekvizite, tud-i pri strokovnem pouku je naši inženir vedno na mestu.
Mladi rod mnogo obeta
»Kako je z vašimi drsalci? Alt so za letošnjo sezono tudi tako pripravljeni kot lani?«
»Najprej moram povedati, da imamo v Ljubljani dva kluba: Ljubljano in Olimpio. Pri Olimpiji, kjer tudi delam, so v glavnem nekateri že znani drsalci, kot Rozman, Perš-in, Galova, Andrejeva itd., vendar je še okoli 12 mladincev in mladink, samih talentov, ki bi se ob
dobrih pogojih razvili v odlične tekmovalce v umetnem drsanju.«
»In kako se pripravljate sedaj, ko še ni ledu?«
»Kar v slačilnicah ob drsališču se zbira mladina, ki je pri vadbi vztrajna in marljiva. Vadimo predvsem skok čez vrvico z drsalkami, kar je izredno važno za utrditev členkov. Člani pa se vozijo vsako nedeljo na Jesenice na dopoldanski trening, kar pa je seveda odločno premalo, če hočeš doseči več kot smo doslej.«
»Kakšen program dela in tekmovalni spored imate?«
»Posvetili smo vso pozornost športnemu drsanju, saj je bila do danes pozornost usmerjena vse preveč -na 'revialne nastope. Seved-a, tudi te imamo na programu, toda šele po končanem tekmovalnem drsanju, torej po republiškem m državnem prvenstvu, ki bo konec januarja prihodnjega leta.«
»Kaj se vam zdi, tov. inženir, ali je pametno, da sta v Ljubljani dva drsalna kluba, če še eden nima pogojev za pravilni razvoj?«
»Prav gotovo! Seveda samo pod pogojem, če v vsakem klubu delajo požrtvovalni športni delavci in funkcionarji, ne pa klubaši. Tega pri nas v Ljubljani ni več, zato se obeta drsalnemu športu lepa bodočnost, zlasti če bomo dobili umetno drsališče.«
Planiška skakalnica je pripravljena, vendar...
Naš pogovor ne bi bil popoln, če ne bi govorili še o planiški prireditvi," ki bo marca prihodnje leto. Inženir Bloudek se je potegoval za določeno vsoto denarja, ker je tudi planiška skakalnica obstala ria pol poti. Danes je naša velikanka urejena. Nekoliko je bilo treba popraviti zalet in vzpenjačo, nadomestiti trhle daljnovodne drogove, »olepšati« stolp, popraviti ograjo in kar je najpomembnejše, dokončno urediti električni daljnovod. Skakalnica je že danes pripravljena, tako nam je zagotovil n jeti konstruktor, ki ved-
Te dni je bilo zaključeno izbirno
tekmovanje kranjskih namiznoteniških igralcev za sestavo reprezentance »Triglava«, ki bo prihodnji mesec odšla na turnejo po Avstriji, Nemčiji in Češkoslovaški. Ekipo bodo sestavljali Teran, Česen. Petrovič in Plut. Igralci so se srečali vsak po dvakrat. Teran je prišel v ekipo brez nastopa na tem tekmovanju zaradi svojih uspehov, ki jih je dosegel v zadnjem času.
AK »Triglav« po dosedanjih prijavah tekmovalcev šteje že okoli 70 članov, med njimi tudi 13 žensk. Število članstva pa se bo po vsej verjetnosti s pričetkom prihodnje atletske sezone še povečalo. V prihodnjih dneh bo klub priredil orientacijski tek. na katerem bodo sodelovali tudi tekmovalci ostalih klubov centralnega društva Triglav, ŠD »Mladost« in pripadniki »Partizana«.
Kmalu pa bodo začeli tudi z organizirano vadbo v telovadnici pod vodstvom izkušenega trenerja. V teku zime bodo priredili več zanimivih predavanj iz atletike.
Javornik
no govori o Planici z velikim zadovoljstvom.
»Kakšno dolžnost imajo delavci v dnevih pred prireditvijo? Kakor je znano. je ob planiški skakalnici vedno nekaj pridnih rok. od katerih je najagilnejši tov. Kerštajn?«
»Moji fantje morajo odslei dalje konzervirati sneg na senčnih straneh. Prav lahko se zgodi, da bomo ob. planiških dnevih spet tarnali, da ni snega. Zato moramo že danes misliti, rla ga bomo imeli takrat dovoli v btižin-i skakalnice.«
»Tn še vaše mnenje, tov. inženir, o pripravah naših skakalcev za to prireditev?«
»Za to jaz ne odgovarjam. Kar povprašajte tisto, ki se zanimajo za udeležbo in strokovno »izobrazbo« naših skakalcev, ker oni morajo o vsem tem več vedeti, kakor jaz, ki imam že z gradnjami toliko .skrbi in nevšečnosti, kot bi bilo vse skupaj to samo moja lastnina.«
L. M.
i>T <) XII
Štev. 59 Stran 3
H
lfJ0QhJt
v ■
v ■ ■
v nosi največ ji tovarni aluminija
Pred dobrimi desetimi leti je bilo Strnišče pri Ptuju v pravem pomenu besede nekakšno »strnišče«. Razen starega gradu, okoli katerega je bilo raztresenih nekaj lesenih provizorijev in majhnih zgradb, pravzaprav ni bilo ničesar. Približno kilometer daleč od tega skromnega naselja, v katerem so se utaborili prvi graditelji sedanje moderne tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, -so pričeli kopati temelje za bodočo tovarno in zidati ogromne dvorane. V glavnem pa je bila vse naokoli takrat sama pustinja. Kdor bi danes stopil v te kraje po presledku 10 let. jih skoraj ne bi spoznal. Med razsežnimi tovarniškimi poslopji se dviga visok dimnik, višji od ljubljanskega nebotičnika, ki ga opaziš žc s Pragerskega. Noč in dan se iz dimnika vije proti nebu tenka proga dima, znamenje, da nenehno utriplje življenje v tej veliki, moderni tovarni.
Ko smo pred kratkim obiskali to cev, ki nastopajo v I. in II. moštvu,
tovarno, nas seveda niso zanimali podatki, koliko ton glinice in aluminija predelajo vsak dan v tem kolektivu. Nas je predvsem zanimalo, cev?«, me je zanimalo, kako in kaj je v Kidričevem s šport- ™ nim življenjem.
razen tega pa še celo vrsto pionirjev.
»Kako pa to, da nimate mladin-
bu je vključenih 26 igralcev, v odbojkarskem nekaj manj, v namiznoteniškem 22, največ pa je kegljačev, nad 53 jih je. Za kegljanje je sploh veliko zanimanje med delavstvom, vendar je sedanje kegljišče preveč oddaljeno od tovarne in naselja. Precej zanimanja je seveda tudi za namizni tenis, mnogi ga igrajo za zabavo, nekateri boljši igralci pa bi -z vestnim treningom lahko dosegli tudi pomembnejše uspehe. In še nekaj je razveseljivo. Vsi prostori in igrišča so vsak čas dostopni komurkoli, če je član športnega društva ali pa ne.
Kaj pa »Partizan«?
Ko sem vprašal, zakaj v naselju
Nogometna enajstorica iz Kidričevega si je letos priborila v svoji ligi prvo mesto s 1? točkami pred mariborskim Kovinarjem, ki ima 15 točk.
Pojasnili so mi, da je v tovarni- so mi povedali, da zaenkrat za to škem naselju	in sploh tovarni raz-	še nimajo pogojev. S kadri "bi mor-
meroma malo	mladine od 14. do 18.	da še	nekako šlo, a teže je glede
leta. Tovarna namreč nima več svo- dvorane. V kinu so pritrjeni stoli, je industrijske šole in na predvoja- za veliko dvorano v restavraciji, ki ški vzgoji se v tem kraju zbere bi bila menda Sploh največja teio-vsega skupaj 50 mladincev. Torej, vadnica v Sloveniji, pa zahteva to-Seveda,	kakor	v	večini	krajev,	je	v Kidričevem	bodo pač morali po-	varna	previsoko odškodnino. Zato
Kidričevem^	nogomet	šport	čakati, da bodo sedanji pionirji od-	odbor	ŠD Aluminij računa na šolo,
rasli in dopolnili 14 let.
500 delavcev in nameščencev. Čeprav je razumljivo, da ta tekmovanja nimajo kakšnega posebnega fiziološkega učinka na sodelujoče, ne ustanove partizanskega društva, ker so bolj ali manj kampanjska,
jih je treba vseeno pohvaliti, kajti
Resno delo je nogometašem prineslo uspehe
tudi v-
številka 1. Moštvo Aluminija nastopa v prvenstvenih tekmovanjih že precej let. Nekaj časa so nogometaši Aluminija tekmovali v bivši vzhodni slovenski ligi. Toda uspehov ni in ni bilo, moštvo se je vedno vrtelo nekje na repu lestvice.
Letos pa so nogometaši iz Kidričevega nenadoma prišli prav na vrh dočnost, vsaj v nogometnem športu
Upajo,
da bodo ostali prvaki
ki jo bodo pričeli v naselju graditi 'prihodnje leto in bo ob niej seveda šolska telovadnica. Pač pa nameravajo že prihodnje leto v okviru športnega društva ustanoviti telo-Tr.	„	..	.. vadno sekcijo, iz katere bi se morda
Ko sem vprašal odbornike SD Alu- pozneje lahko razvilo partizansko minij, kakšne načrte imajo za bo- društvo.
dočnost, vsaj v nogometnem športu, Največje uspehe pa doseže dru-mariborsko-celjske lige. Od 11 te- so mi odgovorili, da upajo obdržati štvo z raznimi preprostimi tekmo-kem so 8 srečanj dobili, enkrat so tudi spomladi svoje prvo mesto. Po- vanji, ki jih vsako leto prirejajo igrali neodločeno in samo 2 tekmi zimi, če bo količkaj ugodno vreme med obrati. Tekmujejo v nogometu,
in ne bo preveč snega, bodo tu pa odbojki, atletiki, namiznem tenisu tam trenirali tudi na stadionu, da in tenisu. V ta medobratna tekmo-
Vanja zajamejo vsako leto okoli
če drugega ne, se delavstvo vsaj na teli tekmovanjih seznanja s športom in n jegovimi koristmi.
Podpore so skromne, a sčasoma bo bolje
»Kako pa je kaj društveni blagajni,«
s financami
najbolj oddaljeno mesto stane 150 tisoč dinarjev. V društvu računajo, da bi za normalno življenje vseh sekcij potrebovali letno okoli 900 tisoč dinarjev, letos so pa od tovarne in od OLO prejeli približno polovico tega zneska. Morda se komu zdi, da je ta znesek premajhen in bi tako velika tovarna, ki ustvarja milijardne dohodke, lahko izdatneje podprla športno življenje. Do neke mere takšno stališče drži, čeprav je treba istočasno upoštevati, da je seznam prosilcev zelo obsežen, saj se razen športnega društva na seznamu zvrstijo še KUD, Svo-
vprašal zbrane odbornike.
•Na to vprašanje sem dobil odgo vor, da društvo prejema redne dotacije od OLO v Ptuju, pravzaprav
sem spet po- boda, gasilci, strelci, prijatelji mla-
dine, taborniki in ne vem kakšne organizacije še.
Na vsak način lahko zapišemo, da je odbor športnega društva Alu-
od Sveta za telesno vzgojo OLO in nlinij na pravi poli in bo z vztraj-
so izgubili. Torej, kar dobra bilanca ob zaključku jesenskega dela tekmovanja v tej ligi. Sicer pa prepu- nekoliki razgibajo otrdele ude in stimo besedo predsedniku ŠD Alu- da ne bodo popolnoma izgubili kon-
• ’• 1 _ T  ..v,. 1' * ., « X!,rl ■ At, 111 , ! . , r k I A ll TA A L 1' -1 Irmi fllOl TO O Tl n
tudi od tovarniškega vodstva. Sicer je res, da so te podpore danes še zelo skromne, vendar odborniki upajo, da bo sčasoma bolje. Zlasti draga so namreč tekmovanja, ki jih morajo nogometaši opravljati z avtobusom in jih samo ena vožnja v
nim uveljavljanjem svojih načel ter z aktivnostjo v Svetih za telesno vzgojo in pri drugih organih še uspešneje izpolnil svojo glavno nalogo: razširiti in še bolj približati šport našemu delovnemu človeku.
Prešern Igor
minij tov. Lipušu, ki je o življenju nogometašev povedal tole:
»Prva leta smo imeli z nekaterimi igralci precej težav. Nekateri boljši
dicije. Sploh je dobra kondicija eno prvih orožij Aluminijcev, čeprav jih tudi glede borbenosti in tehničnega znanja ne moremo označiti s
nogometaši so postavljali skoraj iz- slabo oceno. Zanimivo je, da so le-siljevalne zahteve do kluba, ni bilo tos jeseni igralci izgubili obe tekmi prave discipline in požrtvovalnosti, z najslabšima moštvoma, kar doka-Letos pa smo te probleme resneje zuje, da so svoja nasprotnika ne-pretehtali in vse tiste nogometaše, koliko podcenjevali.
Zakaj stažne. SpK&tneM&e.
v nogometnem tekm©wem|y?
Letos smo že pisali o na me mu upravnega odbora NZJ, da hi izpre-menil način prvenstvenega tekmovanja v Jugoslaviji. Napovedana je bila zaradi tega celo izredna skupščina, vendar do nje letos ni prišlo, ampak bo sklicana najbrž
tako nujne? Zanimivo pa je, da predlagajo spremembe vedno isti
jenih zvez in podzvez, se nanje ne ozirajo. Nasprotno — pride direktiva:	conske lige so nepraktične,
ustanoviti je treba enotno ali deljeno II. ligo. Po tej direktivi se
ljudje, ki se eno leto navdušujejo moraj0 usmeriti seveda vsi klubi in
m snpt 7a nov sistpm. _____i.. '. -	i-	iz
za ta, drugo pa spet za nov sistem.
Če pogledamo v zgodovino našega nogometa še izpred vojne in po vojni, lahko vidimo, da se je način
Tudi s»eg ne more ovirati nogometašev Aluminija
ki se niso hoteli sprijazniti z disciplino, enostavno odslovili.«
»Kako pa kaj s privatnim življenjem igralcev. V mnogih klubih smo slišali, da imajo z igralci precej težav, ker se vdajajo pijači in sploh nesolidnemu življenju?«
Predsednik tov. Lipuš se je nekoliko namuznil. »Glede tega pri nas ni ravno težav, naš odbor ima najboljše zaveznike v ženah ...«
»V ženah? Kako mislite to?«
»Veste, večina igralcev so mladoporočenci in potem že njihove boljše polovice poskrbijo, da njihovi možje ne pogledajo preveč globoko v kozarec, zlasti pred tekmo. Sicer pa,« je smeje nadaljeval predsednik, »za te stvari skrbita tudi odbor in naš trener.«
Dober trener — dobro moštvo
Letos poleti je ŠD Aluminij poslal na nogometni tečaj v Rovinj svojega igralca tov. Koreliča Antona. Ko se je omenjeni vrnil s tečaja, •ki ga je dovršil z odličnim uspehom, je takoj resno zagrabil za delo. Torej, vidimo, da je možno tudi glede tega priti na zeleno vejo, če le klubi pošljejo v tečaje prave ljudi, kajti doslej smo dostikrat izvedeli, da marsikateri tečajniki po opravljenem tečaju v svojih klubih ne izpolnjujejo tistih nalog, ki bi jih morali. Tov. Kurelič je še sam aktiven igralec, ker za trenerske posle ne prejema nobene nagrade. Treningi so redno dvakrat tedensko, čeprav ima trener precej težav, kajti vsi igralci so zaposleni v tovarni in delajo tam v raznih izmenah. Zato se ne morejo nikoli vsi istočasno zbrati na treningu. Vendar tudi te težave rešujejo z dobro voljo. Danes imajo v klubu 28 aktivnih igral-
LFTO X!S Štev. 50
Stran 4
prihodnje leto v maju. Trenutno pa tekmovanja še izpred vojne zares je na delu komisija za izpremembo stalno izpremin jal vse dotlej, ko se tekmovanja, ki proučuje možnosti, je začelo z državnim prvenstvom, kako bi izpremenili dosedanji si- to je, leta 1923. Do leta 1927 je bilo s:tem. Sliši se. da nameravajo uki- organizirano pokalno tekmovanje, niti conske lige te'r znova vzposta- Od ]e.{a 1927 do leta 1935—36 smo vit] II. zvezno ligo. To-rej stojimo imeli takratno prvo ligo. Leta 1935 znova pred spremembo.	do 193-6 smo znova prešli na pokal-
Dognali pa smo, da pri klubih ni sistem, tri let., za tem je bilo glede tega ni prevelikega navduše- tekmovanje znova organizirano v
podzveze, če jim je prav ali ne. Komentar menda ni potreben.
Če povzamemo vse to, lahko rečemo, da se pravzaprav strinjamo z ustanovitvijo deljene II. zvezne lige. Toda vodilni ljudje v našem nogometu bi morali da ti končno in nepreklicno zagotovilo, da se le-ta si-stem brez potrebe ne bo spreminjal. >6 smo Menda je dela več kot preveč: z
In še nekaj moramo Aluminijcem šteti v prid. Disciplina igralcev je dobra, saj so na vseh tekmah letos nja, kajti stalne izpremembe so nam prvi ligi, leta 1939—40 sta bili usta-—	’	’	”	že dostikrat pokazale, da so bile -—,1 —• —'1-----------‘-1—	—
zagrešili samo dva prekrška. Za enega igralca pravijo, da je bil prestrogo kaznovan. Vendar odbor zaradi tega ni uprizoril nikakršne »afere« in ni naredil »iz muhe slona«, kakor marsikdaj radi naredijo v tem ali onem klubu. »Mi raje molčimo in bomo s svojim delom in uspehi na igriščih dokazali, koliko veljamo,« jč zaključil predsednik
Odbojka, namizni tenis in kegljanje...
V Kidričevem goje razen nogo-
novljeni Srbska in
škodljive in da niso na nikakršen nato pa je prišla vojna. Po osvobo-način koristile "razvoju nogometne- d i t v j je obveljal leta 1945 pokalni ga športa, najmanj pa kvaliteti. Vsi- sistem. Naslednje leto je bila usta-Ijuje se nam misel, da se pri vrhu novljena prva liga, od leta 1947 in borijo za izpremembe samo zaradi 1948 do le-ta 1952 smo imeli v drža-tega, d.a nogometnim klubom »ne vi I. in II. ligo, katerima se je leta bi bilo menda dolgčas«. Toda. če bi 1950 pridružila še III. liga, nato je se dotaknili tega vprašanja. lahko bila II. liga ukinjena, pa leta 1954 govorimo, da je nekaj le stalnega, do 1955 znova ustanovljena. Živela
vzgojo mladih nogometašev, trenerjev, sodnikov, za ureditev profesionalizma in amaterizma. Bolje bi bilo, da bi se poglobili v to delo, ne pa po nepotrebnem izgubljali čas za hrvatska liga, spreminjanje načina tekmovanj. Bolje bi bilo. da bi posvečal-i več pozornosti državnemu prvenstvu, ki se večkrat zapostavlja na račun meddržavnih in mednarodnih tekem. Spremembe pa našemu nogometu
samo škod-ijo.
M. T.
To pa so spremembe, ki so vsako leto ta-korekoč na dnevnem redu,
Ka j je temu vzrok? Ali morda želja za dvig našega nogometa? Morda so spremembe potrebne nekate-_ .	_ rim klubom, ki veliko gostujejo v
meta tudi odbojko, namizni tenis, inozemstvu? Vprašamo pa se, ali so kegljanje in tenis. V teniškem klu- bile vse dosedanje spremembe res
SPODAJ: Pogled na nogometni stadion ŠD Aluminij — ZGORAJ: Upravni odbo-r društva mora na svojih sejah reševati marsikatere probleme in težavne naloge
Pa je samo to leto. Zadnja izpre-memba je bila leta 1955—56, ko smo prešli na tekmovanja v co-nah.
Iz tega pregleda vid-imo, da se je tekmovalni sistem stalno izpreminjal. Toda vprašanje je. ali je bilo to zares potrebno. Sistem se pač mora pokazati kot pomanjkljiv, če hočemo uvesti nekaj novega. Pomanjkljivost pa se je p-okazala prav glede izprememb. Skratka, občutek imamo, kot bi 6e igrali otroci.
V Angliji teh sprememb niso vajeni. prav tako tudi ne drugod. Toda moštva III. angleške lige so kos tudi našim najboljšim moštvom, ker so si pridobila mnogo izkušenj v dolgotrajni in stalni obliki tekmovanja. Pri nas pa takorekoč premetavamo večino drugorazrednih moštev iz ene oblike tekmovanja v drugo in jim ne damo možnosti, da bi se utrdila ter kvalitetno dvignila. Pri večini moštev, ki sp v nekdanji II. zvezni ligi nekaj pomenila in igrala dober nogomet, vidimo samo še sence n jihove kvalitete, državnem prvenstvu, ki se bo začelo Tem-u pa so krivi oni, ki si vedno	'' *
želijo sprememb, ki si jih želijo tudi sedaj in bi radi razformirali cone. namesto njih na spet ustanovili II. zvezno ligo. Lahko pa reče-
Drobne is nogometa
Pripadnik; jugoslovanske vojne enote v okrilju OZN v Egiptu, so -v svojem taborišču v bližini Fort Saida nedavno odigrali nogometno tekmo z enajsterico norveških vojakov in zmagali s 5:3.
Nogometni klub Ujpest, ki trenutno gostuje v Jugoslaviji, je doslej odigral tri tekme, in sicer proti Zenici. Budučnost-i in Sarajevu. Zenico je premagal s 4:2. s Sarajevom je izgubil s 3:4. proti Budučnosti pa z 2:3.
Beograjski Radnički je na svoji turneji po Angliji premagal člana III. angleške lige. enajstorico Col-cliestra s 6:2, Sheffield United z 2:1, izgubil pa je proti Stock Cityju z 1:3.
Na sestanku upravnega odbora
NZJ v Beogradu so razpravljati o
spomladi 3. marca. Govorili so tudi o tekmah državne reprezentance, ki bo prihodnje leto nastopala takole: 14. aprila Grčija : Jugoslavija in Jugoslavija B : Luksemburg, 12. mo. da so si mnoga moštva v con- maja Jugoslavija : Italija- in Luk-
ske.m tekmovanju izboljšala kvaliteto, ki pa jo lahko izgube, če bodo znova porinjena v nižja tekmovanja. Čakati bo treba znova nekaj let, da bi se ponovno dvignila na današnjo kvalitetno raven.
Zanimivo je. da se pojavlja pobuda za izpremembo pri našem vrhu, to je pri NZJ. Namesto, da bi upoštevali zdrave predloge podre-
semburg : Jugoslavija B, 19. maja CSR : Jugoslavija in Jugoslavija B : ČSR B, 15. sept. Jugoslavija : Avstrija ter Avstrija B : Jugoslavija B in Jugoslavija : Avstrija (mladi reprezentanti) 22. sept. Jugoslavija : SZ in SZ-B : Jugoslavija B, 13. oktobra Romunija : Jugoslavija. 27. oktobra Jugoslavija : Grčija, 17. novembra Jugoslavija : Romunija.
Teden dni po končanih olimpij-kih igrali smo lahko že zbrali prve vtise in dali zaključke s te največje športne pri reditve v zadnjih štirih letih. V športih, kjer lah-ko rezultate merimo s sekundami in metri, smo najbolj realno lahko ocenili vrednost in napredek športnikov v zadnjih letih. Plavalni del sporeda olimpijskih iger nam je pokazal tak razvoj, da se nam zdi skoraj nemogoče ob spominu, ko smo se štiri leta preje čudili izrednim rekordom na olimpijskih igrah v Helsinkih. V Melbournu so bili ti rekordi prava igračka za najboljše tekmovalce.
58-krat boljše od starih rekordov
V vseh trinajstih disciplinah plavalnega sporeda so bili v Melbournu izboljšani Stari olimpijski rekordi. Če skupno seštejemo vse tekmovalce, ki so plavali boljše od starih rekordov, dobimo številko 58. Najuspešnejši so bili plavalci metuljčka, ki jih je bilo kar 11 boljših od »starega« Daviesa (2:54.4). To gre predvsem na račun novega delfinovega sloga. Tudi plavalci prsnega sloga so sedemkrat izboljšali stari rekord, seveda pa je bil ta še iz leta 1956, ko je zmagal Japonec Hamu ro (2:42.5),
Med ženskami so bile najuspešnejše plavalke prostega sloga, saj jih je 8 na 100 m doseglo boljše čase, kot zmagovalka v Helsinkih. Nasprotno pa je med ženskami najmanjši napredek v prsnem slogu, kje'r je le zmagovalka dosegla boljši rezultat od Novakove (2:54.0) iz Helsinkov. Če k tem- rekordom prištejemo še 12 plavalk metuljčka, kii so dosegle rezultata pod 1.20, (vendar se doslej ta proga še ni plavala na olimpiadi) povečamo naše število rekordov na 70.
Le en zmagovalec star nad 21 let
Ko je na olimpijskih igrah leta 1952 v Les Angelesu na lOO m prosto zmagal 15-letni Japonec Mija-zaki. je bilo to presenečenje nad presenečenji. Od tega časa dalje so se Japonci pojavljali na velikih tekmovanjih z jzredno mladimi tekmovalci, vsi skoraj mlajši od 20 let. Plavanje je vedno bolj dobivalo vzdevek športa mladih. Zadnje olimpijske igre v Melbournu so to trditev najboljše manifestirale. Naj-siarejša zmagovalka je bila Nemka Happe, ki ima 50 let, medtem ko so se leta vseh ostalih tekmovalcev stikala okrog 20 in tudi pod 20 let. Povprečna starost zmagovalcev je znašala 19 let. po posameznih panogah pa so zmagovalci bili stari: 100 m prosto Henricks 21, 400 m in 1500 m prosto Rose 17, 200 m prsno Furukava 20, 200 m metuljček lor-zyk 20, 100 m hrbtno Theile 17; ženske:	100 m prosto Frasser 18,
400 m prosto Crapp 17, 200 m prsno Happe 50, 100 m metuljček Mann
18 in 100 m hrbtno Grinliam 17 let, Kot vidimo so se leta med ženskimi zmagovalkami sukala med 17. in 18. letom, medltem ko so bili moški zmagovalci morda za leto ali dve starejši.
Kje so zmagovalci iz Helsinkov?
V Melbournu je nastopilo pet olimpijskih zmagovalcev z zadnje olimpiade. Najbolje se je odrezala Madžarka Szekely, ki je osvojila to pot srebrno medaljo. Doka j slabša sta bila Američan Oyakava na 100 m hrbtno in Mad žarka Gydage, ki sta sicer upala, da se uvrstita v finale, vendar sta tam zasedla zadnje mesto. Naj slabše sta končala Francoz Boiteux na 400 m prosto in Mad žarka Sziike na 100 m prosto, ki sta oba izpadla že v predtekmovanjih. Med vsemi tekmovalci, ki so nastopili v Melbournu, pa lahko za najuspešnejšo proglasimo Madžarko Evo Szekely, ki je sodelovala, na treh olimpijskih igrah in dosegla v Londonu 4. mesto, v Helsinkih 1. in v Melbournu 2. mesto. Zanimivo je tudi to, da so se prav na 200 m prsno srečale v Melbournu kar štiri tekmovalke, ki so nastopile v tej disciplini na treh olimpijskih igrah. To so bile Mad žarka Szekely, Angležinja Gordon, Danka Ha n se n in preje Madžarka, sedaj Belgijka Eva Novak-Gerard.,
In še medalje
O blesteči premoči avstralskih plavalcev, ki so preko noči zatem-
Košarkarji Proletarca
so zborovali
Nedavno so imeli košarkarji Proletarca v Zagorju svoj redni občni zbor. na katerem so pregledali svoje dosedanje delo. Košarka je v Zagorju še mlad šport in zato še ni dosegla prave kvalitetne ravni. Treba pa je poudariti, da so se košarkarji za prvenstvo premalo pripravljali i.n so imeli letos le 25 srečanj, kar je občutno premalo. Imajo pa precejšnje težave zaradi pomanjkanja rekvizitov. Sicer čez zimo redno vadijo v telovadnici »Partizana«, poleti pa na igrišču, ki ga nameravajo prihodnje leto popraviti. Sklenili so pritegniti v klub tudj mladinke iz gimnazije, pri tem pa bo moral upravni odbor poskrbeti za to. da bodo dobile opremo. Zanimanja v Zagorju za košarko je precej, zato bo moral novi upravni odbor Tesneje popri jeti za delo. Pri vadbi jim pomaga tudi vaditelj »Partizana« tov. Livk. ki jih vadi v osnovnih prvinah telesne vzgoje.
Upajmo, da se bo prihodnje leto stanje pri košarkarjih Proletarca izboljšalo in da bodo lahko izpolnili načrte, ki so jih sprejeli na občnem zboru,	M. Lipovšek
nilj nekdanjo slavo Američanov in Japoncev, smo že pisali. Toda poglejmo še, kako je bila ta premoč izražena v medaljah. Skupno so osvojili: Avstralija 8 zlatih, 4 srebrne, 2 bronasti, ZDA (2, 4. 5), Japonska (1, 4. 0), Nemčija (1, 0, 1), Anglija (1, 0. 1). Madžarska (0, 1, 1), Sovjetska zveza (0, 0, 2) in Južna Afrika (0, 0, 1). In če računamo po točkah, koliko so jih zbrale posamezne države, bi bil takle vrstni red: 1. Avstralija 34, 2. ZDA 19, 3. Japonska 11,4. in 5. Nemčija in Anglija 4, 6. Madžarska 3, 7. Sovjetska zveza 2 in Južna -Afrika 1 točko.
M. P.
dvi;gan j emr eti
VELIK USPEH
Colariča
• Ljubljana — ŽTAK Ljubljana je pred dnevi organiziral tekmovanje svojih dvigalcev pred nastopom v borbi za pokal Jugoslavije. Nastopilo je 14 najboljših tekmovalcev, ki so dosegli zadovoljive rezultate, presenetil pa ie znova Colarič. To pot je nastopil v srednje-težiki kategoriji in dosegel dva nova rekorda:	v potegu 110.5 (stari
rekord je imel Šara s 105.5 kg) in v olimpijskem triatlonu s 335 kg, kar je novi absolutni jugoslovanski robo n’. boljši za 2.5 k? od rekorda Šare
'O B.. . ■ J A
Naši kegljači pred ekipnim prvenstvom Sloveni)t.
J^etos je kegljaški šport naredil viden korak naprej, zlasti v gradnji svojih objektov. Odprtih ie bilo nekaj novih kegljišč, med njimi kar dve štiristezni pri Gradisu v Ljubljani ter pri Triglavu v Kranju. S tem pa se je še bol; povečalo zanimanje ža kegljaški šport in število kegljačev vedno bolj narašča.
Zato je Kegljaška zveza Sloveni je začela razmišljati o novem načinu tekmovanja, s čimer bi zadovoljila vse klube. Nedavni plenum KZS v Kranju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki podzvez, je razpravljal o bodočih prvenstvenih tekmovanjih, predvsem o moštvenem tekmovanju za moške. Le-to bo v prvi, kvalitetni ligi odigram? po dosedanjem načinu, tako da bo imelo vsako moštvo po štiri nastope, in sicer na šti-risteznih kegljiščih v Mariboru, Kranju in Ljubljani ter na dvosteznem kegljišču Rudarja v Trbovljah. Kvalitetna slovenska liga bo zajela v tekmovanje 15 moštev, in sicer Branik, Maribor ter Lokomotivo iz Maribora, Ljubljano, Ilirijo, Gradis in Zvezdo (prej Krim) iz Ljubljane, Jesenice, Triglav, trboveljski Rudar ter po enega predstavnika celjske, dolenjske in primorske podzveze.
Namesto dosedanje enotne republiške lige II. skupine, ki jo je sestavljalo 10 moštev, bosta ustanovljeni vzhodna in zahodna skupina, vsaka z 10 člani. Za vzhodno skupino bo skrbela mariborska, za zahodno pa ljubljanska kegljaška podzveza. 'V teh dveh skupinah bo vsako moštvo imelo po tri tekmovalne nastope, prvaka obeh skupin Pa si bosta pridobila pravico sodelovanja v prvi, kvalitetni slovenski ligi.
Fo vsem ten lahko vidimo, da bo v prvenstvenem tekmovanju, ki se bo pričelo že v januarju prihodnjega leta. sodelovalo mnogo več moštev kot doslej. To pomeni, da naše trditve držijo, da se je kegl jaški šport tako po številu klubov, kot po številu članstva zelo razširil.
Republiško prvenstvo za ženske bo odigrano v Mariboru, Ljubljani
i.. Kranju, pri čemer bo lahko sodelovalo neomejeno število ekip.
Posebej so na tem plenumu govorili o ostalih nastopih in prvenstvih. pri čemer je zanimivo, da bosta prihodnje leto v Sloveniji kar dve državni prvenstvi, in sicer za mladince v Mariboru od 5. do 8. aprila, za moštva in posameznike med moškimi pa v Kranju od 10. do 16. maja.
Kegljači bodo že te dni znova stopili v tekmovalno areno. V počastitev Dneva JLA bodo prihodnjo nedeljo tekmovali moški v čet v e robo ju Slovenija - Hrvatska - Srbija -BiH na Gradisu v Ljubljani, zenske Pa v dvoboju Sloveniia : Hryatska v Kranju.
NAM!X.;B! *ETS**1 S
Teran uspešen v Grčiji
Svoj prvi nastop v državni namiznoteniški reprezentanci je Kranjčan Teran odlično prestal. Nastopil je na gostovanju po Grčiji skupaj s Harangozom, Gabričem in Markovičem II.
'V mednarodnem srečanju državnih reprezentanc je Jugoslavija premagala Grčijo s 5 : 0. — Rezultati — Harangozo : Jankopulos 3:0, Gabrič : Harapulos 3:0, Markovič II : Foradis 2:0. Teran : .Georgiu 3:0, Harangozo-Gabrič :	Jankopulos
Harapulos 3:0.
Naš; tekmovalci so se udeležili tudi treh turnirjev. Na prvem je Teran premagal v polfinalu Gabriča z 2:1, v finalu pa je izgubil s Harangozom. Na drugem turnirju je Teran izgubil v polfinalu proti Ilarangozu katerega je v finalu premagal Markovič II. Zadnji turnir pa je bil za Terana najuspešnejši. Najprej je premagal Ila ran-goža z 2:1, nato pa še Markoviča II z 2:0 in tako osvojil prvo mesto.
f>c SI©vcni/i
• Zagorje — V počastitev Dneva republike je domače partizansko društvo organiziralo prvo povojno prvenstvo Zagorja za moške t orodni telovadbi. Udeležba je bila zelo razveseljiva, organizatorjem pa je treba izreči vse priznanje za zelo dobro pripravo prireditve. Borbe so bile precej ogorčene, na koncu pa je postal prvak Zagorja Drago Robič s 110.6 točkami pred Livkom s 102.8, Bašljem 98.6, Renkom 96.9 in Gove j šokom 76.3.
• Ljubljana — Pred nekaj dnevi je imel svoj jubilejni, deseti občni zbor a V to-mo to krožek »Poljane«, kj je najstarejša a v to-moto organizacija v Ljubljani. Uvrščamo ga med najboljše krožke AMD »Ljubljana«, saj je kljub precejšnjim materialnim težavam vzgojil že lepo število šofer jev-a mater j e v. Največ zaslug za uspešno delo ima tov. Jože Vrhovec, ki je predsednik tega krožka že od ustanovitve dalje.
® Ljubljana — V soboto so v Trnovem ustanovil; novo AMD »Trnovo«, ki je nastalo iz dosedanjega avto-moto krožka, vključenega v AMD »Ljubljana«. Ker pa se s tem ne strinja Avto-moto zveza Slovenije, niti ostali forumi pri Ljudski tehniki, bodo to društvo znova ukinili in tako mu je bilo usojeno le kratko življenje.
• Kranj - V nedeljo so se na novem štiristeznem kegljišču srečali kegljači Triglava in Ruš. Člani Triglava so dosegli zelo dober rezultat 5018 kegliev. Ruše pa 4507 kegl jev. Rekord kegljišča je ob. tej priložnosti dosegel Miro Ambrožič z 8% kegl i i.
8» Vrhnika - Kegljači vrhniškega »Partizana« zelo marljivo vadijo. Čeprav so s kegljanjem začeli šele letos, imajo žc precej številno članstvo. Sedaj se je moštvo vključilo tudi v prvenstveno tekmovanje, kjer pa trenutno ne more pričakovati večjih uspehov.
—. — Vrhnika — Vrhniška strelska družim a je imela te dni svoj občni zbor, na katerem so pregledali svoje dosedanje delo. Letos je družina organizirala več nastopov in sodelovala na raznih tekmovanjih, na j večji uspeli pa ie dosegla s tem, da se je vključilo vanjo veliko število mladine. V družini je največ pionirjev, ki vse leto marljivo vadijo z zračno puško. Zelo pozitiven korak je naredilo vodstvo SD s tem, da se je povezalo s šolskim vodstvom in tako smejo vaditi in nastopati le tisti učenci, ki so v šoli brez slabih ocen. Strelci so sklenili, cin bodo svojo dejavnost v prihodu jem letu še bolj razširili.
• Jesenice — V sredo je bila na Jese .icah hokejska tekma med B moštvoma Jesenic in Ljubljane. Po precej boljši igri so zmagali domačini s 6:2 (1:0. 2:0. 3:2). Pri Jeseničanih se je posebej izkazal mladi igralec Tišler.
POT
r O N I S A I L E R :
DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
»Ne morem razumeli,« se je vmešala v pogovor Sailerjeva mali, »ali mu morda zavidajo tri zlate kolajne? Ali so mu morda zavistni zaradi mnogih povabil in ponudb? S kakšno nasladno škodoželjnostjo je moglo nemško časopisje pisati, da je Toni pri poizkusnem snemanju za »Geier-waliy« doživel neuspehi In če hočem biti odkrila, moram še povedati, da mi je gospod Ostermeier iz Miinchenp lelelonično sporočil in pojasnil, da ljudem novinarske branže ni dal nobenih izjav, ampak da se stolpci časopisov polnijo iz navadne zlobe tn zavisti. Razen lega pa je lelelonično potrdil, da bo Tonija sprejel k Ulmu, seveda, če se bo Toni hotel za to odločiti.«
»Pa tudi druga italijanska in ameriška Ulmska podjetja so mu pripravljena dati vloge v svojih filmih in ga sprejeti odprtih rok brez poizkusnih posnetkov,« se je v pogovor vmešal nek prijatelj Sailerjeve rodbine. »In tudi drugače je na vrsti še cel kup prav zadovoljivih ponudb. Nobene zapreke ni, da bi Toni danes ne mogel postati vodja neke smučarske šole v ZDA, ali da ne bi mogel nastopat' pri filmu ali pri televiziji... Eno pa je jasno: ponudb je toliko, da bi si bil lahko, če bi jih sprejel, priboril velikansko premoženje. Toda Toni se je zmeraj zavedal, da bi s tem zaplaval v vode prole-sionalcev in Ulmskih družb ter za vedno opravil s svojo športno kariero — kariero smučarja amaterja in da bi potlej lahko o njem po pravici pripovedovali nečedne stvari. In njegovi načrti za bodoče? Najprej bo treba na zemljišču, ki mu ga je podarila mestna občina v Kilzbiihelu, zgradili pen-sion za domače in tuje turiste, opraviti mojstrski izpit za kleparja ter smučali dalje kot — amater!«
Pogovor se je nadaljeval...
»Seveda, vsega pa le ni bilo mogoče tako hitro opraviti. Prvo je bilo treba na Dunaj, koder ga je predsednik republike nagradil z visokim odlikovanjem, čast pa so mu izkazali tudi člani avstrijske vlade in mestnega občinskega sveta. Po vsej Avstriji so ljubitelji športa nosili našega Tonija dobesedno na rokah. Kdo bi mogel med tem misliti še na kaj drugega, vas vprašam? Na Cervinio, na proiesionalizem, na Ulmske kamere in televizijo? Na škandale, ki so mu jih hoteli naprtiti? Glejte, takšna je bila hvaležnost. Seveda mu bodo morali v
bodoče kakorkoli pomagati, ker je ostal od začetka do kraje dostojen, in razen tega je Toni z dušo in telesom tekmovalec, bi moral on — zdaj mu je komaj dvajset let — stati med gledalci ob progi, tega, verujte mi, naš lani ne bo nikoli storil...!«
Se nekaj dobrih besed in razodetih načrtov za bodočnost in že smo se bili preselili v Sailerjevo sobo. Pokazali so mi tudi Tonijevo sobo in razen nje še kopico nagrad. Tamkaj stoje skoraj pol metra visoki pokali in vaze. Pred našimi očmi je blestelo v vsej svoji lepoti sedem zlatih medalj — tri olimpijske in štiri od Mednarodne smučarske lederacije. Medalje so bile tudi na svojih meslih. Najbolj impozanten pa je seveda bil briljant, ki mu ga je podaril zvezni kancler med obiskom na Dunaju, »zlate smučke« iz Pariza ter še nekaj kristalnih vaz — to je bila zares čudovita zbirka. Pa tudi še veliko drugega žlahtnega kamenja, ur, plaket, diplom, sponk, igel in drugih daril je dopolnjevalo la smučarski muzej, ki živi s lemi dragocenimi darili v spominu na trde boje, na velike smučarske zmage!	i
Sprva sem poskušal šteti, ko pa sem naštel do sto, sem neka]. Cernu naj bi štel dalje? Veliko je tega...
Medtem se je vnovič oglasil naš Toni. Pripovedoval je o olimpijskih igrah v Cortini, o tekmovalnih progah širom po Evropi.. . Pripovedoval je, kako važno je danes v alpskem smučanju dobro poznavanje proge. Sleherni tekmovalec jo mora poznali bolje od svojega lastnega žepa. In prav zaradi tega lahko med tekmovanjem stori tisto, za kar je, da je najbolj pravilno: ve, kdaj mera skočiti, kdaj mora spet nekoliko zavreti, kako mora prevoziti ta ali ona vratca ... Pripovedoval nam je o težavah med treningom v tujini, koder se morajo tekmovalci pogosto boriti s iunkcionarji in načelniki športnih klubov za mesta v gondolah žičnic. Da, Toni je postal čislo drugačen. Poprej je bii med »delovnimi« intervjuji čisto plah, zdaj pa je nastopal odločno in samostojno. Danes je Toni previden .. . Pa zato ni nič manj prostodušen in pripravljen vsak čas za šalo ali odrezavi odgovor. Toni je takšen, kakor si ga zamišlja na tisoče deklet po svetu: dober, odkritosrčen, prikupen in zastaven. Vražji tani je to...
»Slišali smo,« ga je vprašal neki reporter, »da boste tožili vse tiste časopise, ki so pisali o vas neresničnosti, z namenom, da-bi javnosti prikrili vašo pravo podobo?«
Toni se je v odgovor samo nasmejal, pogovor pa je nadaljevala njegova mati:
»Veste,« je rekla, »veliko število časopisov je o mojem sinu pisalo objektivno, pa tudi na tisoče pisem je bilo napisanih prijateljsko in ljubeznivo. Nekatera med njimi pa so bila naravnost podla . ..«
Ob teh besedah je segla v svojo torbico in izvlekla na aun neko pismo ter začela brati:
»Odpošiljaleij — Krematorij, Dunaj X, Sargdeckelgusse 13... Zadeva: sežig. Dragocen človek. Ker ste dosegli pristojno starost in ker si človeštvo od vas ne obeta nobene koristi in ker tekate spričo nevoije vaših soljudi naokrog, se zglasite, kot določa paragrai 307, prihodnjo soboto v zakurjenem krematoriju pred vrati številka 13 zavoljo upepelit\e vaše smehljajoče figure. S seboj morate prinesti seveda naročaj drv, 10 kilogramov premoga in staro pločevinasto škal-Ijico za nekaj gramčkov vašega pepela ...« itd.
Sailerjeva mati je žalostno odložila pismo in rekla:
»Nekaj, gospodje, pa je še hujših. Vprašam vas, kaj je tem ljudem storil naš Toni? Le zakaj ga nadlegujejo? Pustijo naj ga pri miru, pa bo pravi«
Da, zakaj ne pustijo Tonija Sailerja pri miru? Le zakaj se nekateri spotikajo ob njegovih zmagah, ki so bile častne in bodo za vselej zavzemale eno najlepših poglavij v zgodovini zimskih olimpijskih iger? Zakaj sramoti peščica nedostoj-nežev tega fanta, ki se je bil s pridnostjo in vztrajnostjo čez noč povzpel do trikratnega olimpijskega zmagovalca? In do najboljšega alpskega smučarja vseh časov? V smučaria-tekmovalca, ki je bil pred nekaj meseci osrednja osebnost evropskega in celo svetovnega zanimanja. Ali je moderni propagandni aparat lavnal pravilno z nekdaj malo poznanim smučarjem? Odgovor je čisto preprost: vabili so ga trgovsko pie-tkani menagerji in ga dobesedno zasipali s ponudbami ter mu odpirali vsa mogoča vrata z namenom, da bi pri tem sami zaslužili težke milijone. In ženske so na vrat na nos bezljale za njim, koderkoli se je bil samo zatrenutek pokazal. Čigava je torej krivda, da se je hrup okrog Sailerja v dokaj trezno mislečem evropskem časopisju odvijal po ameriškem vzorcu? Zakaj si še danes izmišljajo na njegov račun vrsto podlih laži in obrekovanj? Morda zato, ker je bil prvi smučar, ki je na nekih olimpijskih igrah požel zmago v vseh treh alpskih disciplinah?
Pri vsem lem nečednem hrupu pa ni izgubil glave sam olimpijski zmagovalec, Toni Saiier. Vse udarce, ki jih ni bilo malo, je prenesel s pravo potrpežljivostjo resničnega in . dobrega športnika . ..
S tem je Sailerjeva knjiga »Pot do trikratne olimpijske zmage« pri kraju. Napisana je bila z neveščo roko, pa vendar iskreno in prepričljivo. Prepričani smo, da so njegove besede z veseljem brali mladi in stari — prav posebno pa še ljubitelji zimskega športa in smučanja. Morda pa bo vendarle s svojim svetlim zgledom našel tudi pri nas veliko posnemalcev
Konec
OB ZAKLJUČKU XVI. OLIMPIJSKIH iGER
Mnogo svetlobe
Prišel je čas, da napravimo bilanco XVI. olimpijskih iger. Pogledati moramo, kakšni so bili športni uspehi iger, kako so se odrezali Jugoslovani, pa tudi, kako so bile igre pripravljene in izvedene in pa kakšno je bilo vzdušje v Melbournu.
Športni uspeh letošnjih iger je bil nedvomno zelo velik, večji kot na katerihkoli igrah do sedaj. Zlasti atletika in plavanje sta mnogo prispevali k 58 olimpijskim in 16 svetovnim rekordom. V vseh športih je bil viden večji ali manjši napredek. Nič manj kot 145 disciplin je bilo na sporedu in mednarodni olimpijski komite se bo moral na svojih prihodnjih zasedanjih verjetno zopet truditi, kako bi nekako zmanjšal to preveliko število disciplin, ki bi ga ponekod seveda radi še povečali z vključitvijo novih športov in disciplin. Morda bodo govorili tudi o tem, da bi nekoliko spremenili razpored disciplin na igrah in sicer tako, da bi Bila atletika v drugem tednu olimpijskih iger. kajti letošnje igre, so ponovno pokazale, da po koncu atletskih tekmovanj zanimanje za igre pada, namesto da bi sc stopnjevalo do konca igre.
Objavili smo že pregled osvojenih medalj na igrah. Naj večje število so jih osvojili Rusi. Zakaj je do tega prišlo, ni težko ugotoviti. Arne-rikanci, kot doslej najuspešnejši, go letos ponovno zanemarili nekatere športne panoge, ki prinašajo veliko število, medalj, kot na primer telovadbo, rokoborbo in kajak. Atletika in plavanje pa deloma še dviganje uteži, veslanje in boks ne zadostujejo za osvojitev neuradnega naslova najuspešnejše države na igrah. Res je, da so zmage v atletiki mnogo pomembnejše od onih v kajaku, jadranju, pa tudi v telovadbi na posameznih orodjih, toda medalje so medalje in ob dosedanjem številu olimpijskih disciplin je pričakovati na naslednjih olimpijskih igrah še višjo zmago Rusov, v kolikor se ne bodo ZDA resneje posvetile tudi zanemarjenim disciplinam. Zelo velik uspeli so dosegli domačini, ne samo zaradi tega, ker so prišle igre za njih v ugodnejšem času kot za ostale. Avstralci so pravzaprav šele letos dokončno dokazali. da so športna velesila in v plavanju so tudi dokončno opravili z ZDA, Japonsko in Evropo. Mnogo manj kot doslej so tokrat dosegle skandinavske države. Od Madžarov smo pričakovali več, toda po znanih dogodkih na Madžarskem so bili njihovi rezultati še vedno več kot zadovoljivi.
,P
tudi sse m milili
lovanja v sabljanju, rokoborbi in boksu.
go gledalcev in odlično kvaliteto so dala tudi tekmovanja dviganju uteži,
Frav isto velja tudi za kolesarstvo, ki je v Avstraliji še prav posebno priljubljeno.
Zanimanje občinstva je bilo mnogo večje kot so pričakovali. Na nobenih olimpijskih igrah doslej še niso nastopali tekmovalci tolikokrat pred razprodanimi »hišami; kot tokrat. Priznati pa je treba, da so imeli organizatorji tudi veliko srečo z vremenom. Precej časa pred igrami je bilo dan za dnem slabo vreme, ves čas iger pa ni niti enkrat deževalo. Organizacija iger je bila v celoti vzeto, zelo dobra. Bile so sicer manjše napake, ki pa so se dogajale tudi doslej, zato zaslužijo organizatorji vso polivalo, posebno, če upoštevamo še dejstvo, da Avstralija doslej praktično ni imela nobene možnosti, da se izkaže z organizacijo kake velike športne prireditve, ker takih prireditev na peti celini ni bilo.
NEOBJEKTIVNO OBČINSTVO
XVI. olimpijske igre so prišle v času velike mednarodne napetosti in pred igrami so se mnogi tudi že izpraševali, če bo do iger po dogodkih v Egiptu in na Madžarskem sploh prišlo. Nekatere države so udeležbo odpovedale, toda kasneje so spoznale, da so s tem napravile slabo potezo in slabo uslugo ideji mednarodnega zbližanja. Po raznih dogodkih širom sveta je bilo veliko vprašanje, kakšno vzdušje bo vladalo med olimpijskimi tekmovalci in pa kakšno stališče bodo zavzeli gledalci. Spočetka je kazalo, da bo šlo vse v redu. Na otvoritvi so bili na primer Rusi deležni le malo manjšega aplavza, kot domačini. Atletska tekmovanja so prav tako potekla povsem v redu. Kot je bilo pričakovati, je prišlo do težav pri igrah. Najbolj kričeč primer je bilo srečanje v waterpolu med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz ostre igre se je razvila pravcata pod- in nad-vodna borba in tekla je celo kri. Ker so bili ruski igralci glavni pobudniki takšne igre, so gledalci zavzeli stališče proti njim in nazadnje je prišlo tako daleč, da je morala Ruse zaščititi celo policija. Tudi na finalnem nogometnem srečanju gledalci niso bili najbolj objektivni, čeprav je bilo to tokrat manj upravičeno kot v vaterpolu. Nekako demonstrativno so »navijali« za Jugoslavijo, pozdravljali vsako akcijo, pravilno ali nepravilno,
naših igralcev, dočim je bila vsaka poteza Rusov deležna negodovanja. Tudi ob razdelitvi medalj so bili naši nogometaši deležni vččjega odobravanja kot Rusi. Tako gledalci. Kaj pa tekmovalci med seboj? V glavnem so bili odnosi mnogo boljši kot je bilo pričakovati. Športniki Vzhoda in 'Zahoda so se družili v olimpijski vasi in drugod in edino izjemo predstavljajo menda odnosi med Madžari in Rusi, kjer so ruski športniki iskali kontakta, vendar so jih Madžari od prvega do zadnjega ignorirali. Povedati pa moramo tudi, da so časopisi vsak najmanjši incident močno napihnili, tako, da navsezadnje le ni bilo tako hudo in da lahko rečemo, da so letošnje olimpijske igre vendar v innogočem prispevale k zbližan ju najrazličnejših narodov, ki so odšli
Melbourna Kako pa je
lepimi vtisi, bilo z našimi
olim-
pijci? Ni naš namen dajati podrobnejše analize uspeha ali neuspeha naših tekmovalcev. Najbrž se bo večina strinjala s tem, da je bila naša olimpijska ekspedicija uspešna, uspešnejša kot smo smeli pričakovati, če smo gledali stanje dovolj trezno. Večina naših tekmovalcev je ali dosegla to, kar smo od njih pričakovali, ali pa je bila celo boljša. Med atleti so z izjemo Mu-goše vsi zadovoljili, Lorger in Mihalič pa sta nas najprijetneje presenetila. Več kot zadovoljila je tudi Jeričevičeva, uspeh Vukova je nekako v skladu s pričakovanji, pričakovan uspeh so dosegli tudi Vla-šič, nogometaši in »vaterpolisti. Nekoliko slabši pa so bili Mašek, Petrovič in Simič, slednji ne po lastni krivdi, saj je bil že v prvem kolu poškodovan. Naši športniki so se vrnili s tremi srebrnimi medaljami. To ni tako slabo. Vendar nam naša uvrstitev v razvrstitvi držav po osvojenih medaljah kaže, da ocenjujemo včasih naš šport preveč optimistično, da ga postavljamo kot celoto na višje mesto kot ga zasluži. Za prihodnje olimpijske igre, ki bodo čez tri leta in pol v Rimu, se moramo pričeti pripravljati že sedaj, vendar bi želeli, da bi uspeli naših zastopnikov na XVII. olimpijskih igrali ne bil samo posledica uspeha nekaterih odlično pripravljenih posameznikov, ampak da bi bil odraz splošnega razvoja športa v širino in višino.	R. M.

Hladiiib Zasavja
v smuzaiske i/tde
Pred kratkim je bila ustanovljena zasavska smučarska podzveza, ki bo sedaj osrednji smučarski organ v trboveljskem okraju. Smučanje ima v tem okraju precejšnjo tradicijo, članstvo je v klubih številno. ne manjka pa tudi požrtvovalnih odliornikov. Glede tega je slabše stanje edino v nekdanjem krškem okraju, kjer bo treba storiti več za razmah smučanja.
Občni zbor pa je ugotovil, da je bilo v klubih doslej premalo mladine. zlasti delavske in vajenske. Verjetno je glavni vzrok pomanjkanje rekvizitov, slabo finančno stanje klubov ter pomanjkanje vaditeljev smučanja. Sklenili so tesno sodelovati s »Partizanom; in skupaj z njim pritegniti čim več mladincev in miadink v smučarske vrste. Poizkušali bodo stopiti v stik tudi z Ljudsko tehniko, ki naj bi zavela izdelovati okovje za smuči, smučj pa bi morda dobili iz tovarn po zmernejših cenah. Da bodo pridobili čim več smučarskih vaditeljev, bo zasavska smučarska zveza organizirala na Kumu dva tečaja za smučarje iz vsega okraja.
NAPREJ ŽE GREMO..
. . . toda nekoliko prepočasi
VSESPLOŠEN NAPREDEK
Še kratek pregled po športih. Atletika je dala odlične rezultate, kljub temu, da tekališče in ostale naprave niso bile najboljše. ZDA so potrdile svojo vodilno vlogo pri moških, dočim pa pri ženskah ni bilo opaziti velike premoči ruskih atletinj, kot smo jo pričakovali. Rezultati so pokazali tudi, da delitev sezone v dva dela z vmesnim krajšim aktivnim odmorom, ni bila škodljiva, ampak je dala celo boljše rezultate, kot dosedanja praksa ne-prekinjenga treniranja in nastopov.
V	plavanju so posneli smetano Avstralci in to večinoma z zelo mladimi plavalci. V na novo uvedenem, metuljčkovem slogu so bili najboljši Amerikanci-in le klasični prsni slog je prinesel uspeh Japoncem.
V	telovadbi so Rusi »kasiralk ogromno medalj. Toda pomembnejši je neverjeten napredek Japoncev, ki so bili deloma tudi oškodovani od sodnikov, ki .se še vedno bolj navdušujejo za ruski način telovadbe, ki temelji na moči. Košarkarski turnir je dokazal, da v tem športu še nihče ne more premagati Amerikancev, v »vaterpolu je prišlo do potrditve vodilnega položaja Madžarov, v hokeju je bilo isto z Indijo, nogometni turnir pa je bil kvalitetno vsekakor najslabša panoga vseh olimpijskih iger. Ta turnir ni pokazal niti današnje kvalitete nogometa na svetu, še manj pa njegove razširjenosti. V veslanju so bila tekmovanja v znamenju borbe med ZDA in Sovjetsko zvezo, v kajaku pa so se kot nove velfesile Uveljavile še Sovjetska zveza in Tomunija, medtem ko so Skandinavci za svoje uspehe lahko v glavnem hvaležni le odličnemu Frede-rikssonu. V strelstvu so bili rezultati zelo dobri, mnogo boljši od dosedanjih olimpijskih rekordov, čeprav pogoji niso bili najboljši. Mno-
Atlatske sezone je konec ja zopet je prišel čas, da napravimo pregled stanja po letu 1956. Naše letošnje preglede začenjamo s pregledom jugoslovanske atletike v pretekli sezoni.
Ko smo pred letom dni pregledovali uspehe in neuspehe naše atletike v državnem merilu, smo prišli v glavnem do dveh ugotovitev: jugoslovanska atletika je v letu 1955 precej napredovala, kar je bilo razvidno iz povpreekov in novih rekordov. Istočasno pa smo ugotovili nazadovanje na evropski jakostni lestvici, ker so v večini drugih držav napredovali pač nekoliko hitreje. Letošnje ugotovitve so precej slične. Novih mest na evropski lestvici nismo izgubili, morda smo celo nekoliko boljši kot lani, kajti tokrat lahko postavimo Jugoslavijo pred Romunijo, ki smo jo premagali na Balkanskih igrah in ki bi jo odpravili tudi v neposrednem dvoboju. Tako lahko rečemo, da smo trenutno v Evropi na 11. mestu za SZ, Nemčijo, Vel. Britanijo, Mad- - - -	, ,
žarsko. Poljsko. CSR. švedsko. Fin- sluzile stare tabele sko. Francij# in Norveško. Z Itali- Te tabele smo up, Jani smo precej enaki, ostale reprezentance Pa so slabše. Zanimivo je. da imamo v letošnjih desetericah najboljših atletov Evrope zelo malo predstavnikov. Mugoša je na 5000 m na S. mestu. Lorger si na 110 m ovire deli 5. do 10. mesto,
Radoševič je v disku deveti Račič pa v kladivu sedmi.	,
Pogled na letošnje deseterice nam pokaže, da smo napravili v večini disciplin zadovoljiv korak naprej.
V 15 disciplinah so letošnji po-vprečki boljši od lanskih, 1 je enak.
6 pa je slabših. V večini disciplin smo torej nadaljevali napredek iz leta 1955, ko so vsi povprečki bolj-
ši. O dvigu kvalitete pričajo tudi novi državni rekordi, ki so bili doseženi v naslednjih važnejših disciplinah: 1000 m, 1500 m, 3000 m, 5000 metrov, 403 m ovire, palica, disk, kopje, kladivo in 4 X 400 m. Izenačenj so bili rekordi na 100 m. 200 m in 110 m ovire.
PARTIZAN IN RACIC
V razvrstitvi po društvih je ^podobno 1 kot vsa leta doslej na čelu državni prvak Partizan, toda razlika do Ovene zvezde je zelo majhna in precej manjša od lanskoletne, ko je bila Crve-na zvezda moštveni prvak države. Ocenjevali smo tako. da smo dali za prvo mesto 10 točk, za drugo 9 itd. Vrstni red je naslednji: Partizan 249, Crve-na zvezda 286, Kladivar 161, Dinamo 94, Vojvodina 78, Mladost 75v Sarajevo 55, Ljubljana 45,5. Spar-tflk 26,5, Odred 24,5, Željezničar (Karlovac) 17, Senta 14, ASK 13, Budučnost 13, Takovo 8, Svoboda 4, Radtrčki (Kragujevac) 3, Egyseg 1.
Tudi naše tekmovalce smo poskušali razvrstiti. Za osnovo so nam ocenjevanje. Te tabele smo uporabili zato, ker so boljše od novih in ker so pri nas še vedno v uporabi. Vrstni red pa ni povsem realen, kar dokazuje samo, da tak način ocenjevanja ne zadovoljuje v celoti. Deseterica najboljših so naslednje:
1.	Račič — kladivo
2.	Bezjak — kladivo
3.	Gajič — kladivo
4.	Mugoša — 5000 m
5.	Radoševič — disk
6.	Murat — 1500 m
7.	Štritof - 5000m
8.	Mihalič - 10.000 m
9.	Vipotnik — 1500 m
10.	Radišič — 1500m
točk
1249
1207
1203
USI
1145
1103
1102
1098
1079
1061
»S
W,
rp
V.

Rl
: .lili
j

Si
SPRINTAMO »NA MESTU«
Nekoliko komentarja še k posameznim disciplinam in tekmovalcem. V sprintu nismo napredovali. Večina rezultatov v letošnji lestvici tte predstavlja dejanske vrednosti tekmovalcev, ki je nekoliko nižja. Skoraj vsi rezultati so namreč doseženi v najugodnejših pogojih, Cesto tudi z močnim vetrom v hrbet. Lorger je letos večkrat dokazal, da je naš najboljši sprinter. Na 200 m je bil nekoliko slabši in tu pripada naslov najboljšega povsem zasluženo Petroviču, ki je večkrat izenačil državni rekord. Tudi na 400m kar ne moremo naprej. Imamo sicer precej tekmovalcev za 50 sekund, zato pa je 48 sekund že znamka, ki jo jugoslovanski atleti že dolga leta zaman naskakujejo. Morda bo Petrovič prvi prebil ta »zvočni zid
do veliko tekačev se je letos spustilo pod 4 minute na 1500 m. Mugoša se je s svojim 'rezultatom na tej progi, kakpr tudi na vseh daljših, že prerinil med najboljše v Evropi. Žal pa svojih sposobnosti ni pokazal na večjih tekmovanjih. Na 3000 m je Mugoša daleč pred vsemi. Isto velja tudi za 5000 m, kjer imamo odličnega Mugošo, dobre Štritofa, Mihaliča in Murata, ostali pa so v mednarodnem merilu že povprečni. Še, slabše je na 10.000 m. kjer zadovoljujeta samo prva dva rezultata.
LORGER - PA DOLGO NIC
Na visokih ovirah se še vedno nihče ni mogel približati Lorgerju, ki je sanio ponovil svoj dosedanji rezultat, čeprav je bil letos hitrejši. To kaže. da je bil v tej sezoni tehnično celo slabši kot v preteklih letih. Za Lorgerjem je precejšnja praznina, potem sledijo 4 tekmovalci, nato pa zopet precej časa nič. Na 400 m z ovirami smo sicer zopet napredovrali, toda v mednarodnem merilu je to še vedno naša najslabša disciplina. Ostrim borbam med Milerjem in Zupančičem Ise imamo zahvaliti za nov državni rekord, ki smo ga boli pričakovali od Puca in Sabatija. Posledica slabih tekačev na 400 m so slabi tekači na nizkih ovirah. Šele z izboljšanjem prve discipline bo avtomatično napredovala tudi druga. Seveda moramo pripomniti tudi to, da so naši tekmovalci v tej disciplini tudi daleč od dobre tehnike, predvsem pa zanesljivega koraka. Na 3000 m z ovirami je stanje precej žalostno.
V	tej disciplini, ki je bila nekdaj ena naših najboljših, smo ostali na mestu, dočim so drugod po svetu ogromno napredovali. Dve stvari sta predvsem potrebni za dvig te pano-
Dobri tekači na srednje in dol-proge In pa tudi trening te discipline. kajti s slabo tehniko naši atleti mnogo izgubljajo.
Od skokov smo še najboljši v pa-Jici, kjer je M:lakov dokaj presenetljivo dosegel rekord. Nekdaj nepremagljivi skakalec je sedaj že ogrožen od večjega števila mladih.
V	višini je Marjanovič le senca enega najboljših skakalcev Evrope v letu 1955. ‘Vsi ostali pa so še vedno zelo daleč od kakšnega koli pomeb-nejšega repultata. Zelo malo predstavljajo tudi rezultati v daljini in troskoku, vendar je daljina vseeno nekoliko boljša.
Se.
ge
Z METALCI SMO ZADOVOLJNI
Z meti mo lahko v glavnem zadovoljni. Opaziti pa je dejstvo, da imamo v vsaki disciplini le po ene-morda dva ali največ tri boljše
LETO XII.
Stran 6 Štev. 50

Zmag a ameriškega deseteroboj ca Miltona Campbella je bila ena največjih atletskih storitev na olimpijskih igrah v Melbournu. V zelo neugodjih vremenskih prilikah in kljub bolezni je 23-letni črnec iz Kalifornije dosegel odličen rezultat, ki je le 44 točk slabši od svetovnega rekorda njegovega rojaka Raferja Johnsona.. V boljših pogojih bi Campbell po vsej verjetnosti zrušil tudi svetovni rekord
ruviu pivi pit-uji u-i v, v, v. -.	n ’	....... ..	.	i. i . i .
! se bo bolj posvetil tej disciplini, atlete, za njimi ostali, ki bi V vseh tekih na srednje prpgc smo rali predstavljati nekakšno zaledje, -—v t r o m yx Ran m Tei at daleč zaostajajo. Zelo lepo se je
razvil Radoševič, Vujačič pa ie slavil uspešno »vstajenje od mrtvili;. Met kladiva je najbrž naša najmočnejša disciplina, sai imamo tri metalce preko 61 m. s čemer se lahko pohvalita le še SZ in ZDA.
Letošnja sezona je bila torej za našo kvalitetno atletiko še dokaj uspešna in upamo, da bomo čez leto dni lahko napisali še več razvese-
napredovali, z izjemo 800 m, kjer smo ostali na mestu. Letos je bilo na teh progah že nekoliko več tek- vil movalcev, ki so se približalj eliti, ki je bila do nedavna daleč pred vsemi. Na 800 m sta se za prvo mesto vse Teto borila Vipotnik in Radišič, tekača približno enakih ^sposobnosti. Vsekakor pa so se.naši tekači na 800 m prepočasni, da bi lahko na tej progi dosegli rezultate večje mednarodne vrednosti. Za ču- liivih stvari.
Marko Rožman
Poslovilne iekit atletov
Pa olimpijskih igrah so se atleti s številnih držav zbrali na tekmovanju v Sidneyu in dosegli tudi nekaj odličnih rezultatov, med drugim tudi nekaj rekordov v štafetah, o katerih smo že poročali. Danes dajemo če preostale rezultate: 3 milje Thomas (Astra]) 13:43.2, Ibbotson (VB) 13:43.4, 110 m ovire Davis (ZDA) 13.9, Calhoun (ZDA) 14.2,	440 y
ovire Davis (ZDA) 61.6, višina Dumas (ZDA) 205, daljina Bell (ZDA) 7.93, Ben-nett (ZDA) 7.83, troskok En go (Nigerija) 14.80, palica Mattos (ZDA) 4.36, krogla 0'Brien (ZDA) 18.83, disk Oerter (ZDA) 66.13, O Brien (ZDA) 34.09, kopje Young
(ZDA) 72.79, kladivo Connolly (ZDA) 65.63, ženske: 80 m ovire strickland (Avstralija) 11.6, višina Donaghy (N. Zel) 182.
12 ur po tem, ko se je vrnil iz Avstralije, je olimpijski zmagovalec iz Helsin-koy Horace Ashenfelter, nastopil na prvenstvu ZDA v krosu ln zmagal pred poljskim izseljencem Macyjem in Bossom.
Italijanska teniška zveza je kaznovala s prepovedjo nastopa za dve leti svojega najboljšega igralca Fausta Gardinija. Ta odlični igralec Je bil že ves čas »enfant terrible« italijanskega tenisa, saj so se najrazličnejše afere vrstile druga za drugo.
Deseterice najboljših atletov v državi v letu 1956
Deseterice je sestavil Marko Rožman
100 m
10.5	Lorger (K)
10.6	Petrovič (CZ)
10.7	Bcnjak (V)
10.7	Pecelj (CZ)
10.8	Unger (V)
10.8	Dragaševič (P)
10.9	Oslakovlč (M)
10.9	Miler (M)
10.9	Borštnar (L)
11.0	Ivančevlč (P)
13.0	Trifunovič (P)
11.0	Solarevič (S)
11.0	KapetanoviČ (CZ)
11.0	Pokorn (O)
11.0	Dovjanič (CZ)
13.0	Savič (CZ)
11.0	Kovač (K)
11.0	Barič (P) Povpreček:
30.81 (10.77, 10.78)
200 m
21.7	Petrovič (CZ)
21.8	Benjak (V)
21.9	Lorger (K)
22.1	Pecelj (CZ)
22.3	Unger (V)
22.3	Trifunovič (P)
22.3	Grujič (V)
22.4	Anjelkovič (CZ)
22.4	Miler (M)
22.5	Oslakovič (M)
22.5	Dragaševič (P) Povpreček:
22.29 (22.15, 22.17)
4C0 m
48.6	Grujič (V)
48.9	Petrovič (CZ)
49.6	RadiŠič (CZ)
49.7	Alimpijevič (P)
49.7	Hočevar (P)
49.8	Sarič (P)
49.9	Sabolovič (P)
49.9	DcvjanJČ (CZ)
50.0	Zupančič (K)
50.0	Radulovič (P) Povpreček:
49.75 (49.69, 49.61)
800 m
1:50.0 Vipotnik (K) 1:50.2 Radišič (CZ). 1:51.7 Murat (D)
1:52.0 Hočevar (P) 1:52.2 Sarič (P)
1:52.7 Grujič (V)
1:53.0 Cular (D)
1:53.2 Nalovič (P)
1:53.4 Erber (M)
1:54.7 KoŠčevič (D) Povpreček:
1:52.3 (1:52.3, 1:53.2)
1000 m
2:24.1 Vipotnik (K) 2:25.2 Murat (D)
2:25.4 Mugoša (CZ) 2:26.6 Cular (D)
2:26.8 Sarič (P)
2:28.0 Radišič (CZ) 2:29.0 Gajšek (K)
2:29.0 Futo (Sp)
2:29.2 Čovič (Sp)
2f31.4 Nalovič (P)
2:31.4 Važič (K) Povpreček.
2:27.5 (2:27.7, 2:32.1)
1500 m
3:44.0 Mugoša (CZ) 3:46.8 Murat (D)
3:48.4 Vipotnik (K) 3:49.6 Radišič (CZ) 3:50.0 Cular (D)
3:50.8 Sarič (P)
3:51.0 Futo (Sp)
3:52.6 Važič (K)
3:53.2 Čovič (Sp)
3:55.8 Otcnhajmer (P) Povpreček:
3:50.2 (3:52.8, 3:53.4)
3000 m
8:05.4 Mugoša (CZ) 8:24.4 Štritof (P)
8:28.0 Murat (D)
8:26.8 Otcnhajmer (P) 8:28.2 Vipotnik (K) 8:32.0 Pavlovič (P) 8:34.0 Jovanovič (CZ) 8:35.0 Važič (K)
8:35.8 Cera j (P)
8:36.6 Jeremič (CZ) Povpreček:
8:28.5 (8:30.1, 8:35.8)
5000 m
13:58.8 Mugcša (CZ) 14:18.0 Štritof (P) 14:18.8 Mihalič (P) 14:28.0 Murat (D)
14:47.2 Pavlovič (P) 14:48.6 Važič (K)
14:53.8 Cetinič (P)
14:54.4 Zuvela (M)
14:58.8 Segeclln (P) 15:03.2 Ivanič (E) Povpreček:
14:39.0 (14:43.3, 14:48.7)
10.000 m 29:50.0 Mihalič (P)
29:53.8 Štritof (P)
30:54.2 Cetinič (P)
31:00.4 Jovanovič (CZ) 31:24.2 Zuvela (M)
31:48.6 Toldi (Sp)
31:53.0 Male (K)
31:53.8 Pandurovič (CZ) 31:54.4 Skenderovič (Sp) 31:58.0 Škrinjar (D) Povpreček:
31:15.0 (31:12.8, 31:42.5
110 m ovire 14.3 Lorger (K)
14.9 Puc J. (L)
15.0	Petrušič (Sar)
15.1	Kovač (K)
15.1	Vucelič (M)
15.5 Rukavina (P)
15.5	Miler (M)
15.6	Nedeljkovlč (P)
15.7	Puc T. (L)
15.7	Zupančič (K) Povpreček:
15.24, (15.32, 15.46)
400 m ovire
54.1	Miler (M)
54.2	Zupančič (K)
54.8	Puc J. (L)
55.0 Radulovič (P)
55.3	Kopitar (K)
55.6	Sabolovič (P)
55.7	Sabati (T)
55.8	Petrušič (Sar)
56 3 Puc T. (L)
56.9	Vucelič (M) Povpreček:
55.36 (55.42. 55.58)
Steeple-chase 8:03.0 Štritof (P)
9:05.6 Segedin (P)
9:11.8 Jeremič (CZ)
9:21.4 Cular (D)
9:27.2 Hafner (L)
9:31.2 Silaški (V)
9:38.4 Male (K)
9:48.2 Futo (Sp)
9:50.0 Jovanovič (P) 9:51.4 Gajšek (K) Povpreček:
9:28.8 (9:27.9, 9:50.9)
198 Marjanovič (P)
150 Šepa (CZ)
190 Zečevič (Sar)
190 Radonjič (Sen)
188 Spiridonovič (ASK) 185 Gvozdenovič (Sar) 185 Ivanovič (B)
185 Boškovič (P)
185 Nikolič (CZ)
185 Kavčič (CZ) Povpreček:
188.1	(188.8, 186.4)
daljina
7.32	Savič' (CZ)
7.15	Radovanovič (CZ) 7.13 Miler (M)
7.06 Kušec (CZ)
7.06 Radonjič (Sen)
6.99 Pokorn (O)
6.87 Benjak (V)
6.85 Vujičič (RK)
6.32	Nenadič (Sar)
6.82 Kolnik (O)
6.82	Perovič (CZ) Povpreček:
7.01	(6.95, 6.86)
troskok
14.83 Milovanovič (P)
14.82	Jocič (P)
14.72 Radovanovič (CZ) 14.47 Kuzmanič (2K) 14.23 Simjanovskl (CZ) 14.18 Nenadič (Sar)
14.07 Gogič (K)
13.96 Miler (M)
33.90 Petrovič (T)
33.88 Kolnik (O) Povpreček:
14.30 (14.25, 14.09)
palica
4.32	Milakov (CZ)
4.22 Lukman (CZ)
4.20 Lešek (K)
4.15	Skupek (P)
4.12 Miler (M)
4.10 Kuzmanovič (CZ)
4.03	Kušec' (CZ)
4.00	Budimski (P)
3.80	Kolnik (O)
3.80	Brodnik (K) Povpreček:
4.07	(4.01, 3.83)
krogla 16.11 Sklljevič (P) 15.45 Bojič (V)
15.43 Radoševlč (Sar)
15.38	Penko (L)
15.09	Gavrilovič (CZ) 15.05 Sarčevič (CŽ) 14.61 Bezjak (D)
14.58	Jelisijevič (P)
14.51	Mirlč (P) Povpreček:
15.11 (14.93, 14.59)
* disk
53.04 Radoševlč (Sar) 50.40 Krivokapič (CZ) 48.33 Sekulič (CZ)
46.80	Peterka (K)
46.60 Krnjajič (P)
46.42 Golc (Ii)
45.97 Rakič (P)
45.92 Minič (CZ)
45.31 Faget (D)
45.26 Simič (Sp) Povpreček:
47.40 (47.71, 46.60)
kopje
71.58	VujaČič (B)
68.47 Pavlovič (P)
67.59	Kopitar (K)
66.01	Grabovac (ASK>
65.23	Miletič (P)
63.67 Kastelic (O)
63.03	Dangubič (CZ)
60.51	Plut (O)
59.85 Stankovič (CZ) 58.69 Mirič (P) Povpreček:
64.26 (63.56, 62.51)
kladivo
62.80	Račič (ZK)
61.39	Bezjak (D)
61.24	Gajič (CZ)
54.10	Koprivica (Sar)
53.80	Dokler (D)
53.75 Gubijan (P)
53.60	Mijatovič (V) 53.30 Galin (M)
52.S0 KostriČ (K)
52.80	Sekulič (CZ) Povpreček:
55.96 (55.13, 53.54)
4 X 100 m
4 X 400 m
3:17.3 Crvena zvezda 3:17.7 Partizan 3:22.8 Kladivar 3:25.7 Ljubljana 3:26.6 Odred 3:26.6 Mladost 3:27.4 Dinamo 3:33.0 Vojvodina 3:33.8 Spartak 3:36.8 Takovo
Kratice pomenijo:
K — Kladivar, Celje CZ — Crvena zvezda, Beograd
V — Vojvodina, Novi Sad P — Partizan, Beograd M — Mladost, Zagreb L —■ 2AK Ljubljana S — Svoboda, Ljubljana O — Odred, Ljubljana D — Dinamo, Zagreb Sp — Spartak, Subotica E — Egyseg, Novi sad Sar — Sarajevo Sen — Senta ASK — ASK, Split B — Eudučnost, Titograd RK — Radnički, Kragujevac ZK — Zeljezničar, Karlovac T — Takovo, Gornji Milanovac
Opomba:
Pod vsako disciplino je najprej naveden povpreček za leto 1956, v oklepaju pa sta povprečka desetorice za leta 1955 ln 1954.
42.4	Crvena zvezda
43.0	Partizan
43.5	Mladost
43.6	Kladivar
43.7	Vojvodina
43.8	Ljubljana
44.6	Svoboda
44.7	Dinamo
44.9	Odred
45.0	Takovo
NgONARODHE


Madžarski športniki
se še niso odločili
Nogometna prvenstva evropskih držav
NEMČIJA — Južna liga: Freiburg : Ntlrnberg 2:2, Regensburg : VfB Stutt-gart 1:1, Schweinfurt : Karlsruhe 0:4, Eintracht : Augsburg 2: l, Kickers : Frankfurter SV 7:0, Schivaben : Bayern 1:4, Fiirth : Mannheim 0:1. Vrstni red: Ntlrnberg 25, Karlsruhe 23, Offenbach 22.
FRANCIJA — XIV. kolo: Metz : Nsncy 1:1, St. Etlenne : Monaco 1:1, Nice : Toulouse 1:0, Lens : Nimes 4:0, Sochaux : Strasbourg 6 :0, Marseille : Lycn 3 : 2, Reims : Rennes 3:1, Racing : Sedan 1:2, Angers : Valencicnnes 2:0. Vrstni red: St. Etienne 22, Lens 20, Reims 10, Marseille 10.
ŠVICA — XII. kolo: Grasshoppers : Urania 1:2, Chlasso : Schaffhausen 2:2, Chaux de Fonds : Ztirich 6:2, Winter-thur : Lugano 2:0, Belinzona : Young Boys 1:1, Servette : Young Fellovvs 1:0, Basel : Lausanne 1:0. Vrstni red: Young Boys 21, Chaux de Fonds 20, Grasshoppers 16.
Prihodnjo nedeljo se bo nogometna reprezentanca Nemčije pomerila v Kol-nu z Belgijo. Za to tekmo so poklicali na trening večje število igralcev, med njimi tudi precej takih, ki doslej še niso igrali v reprezentanci. Širši kader obsega naslednje igralce: vratarja Til-kowski, K\viatkowski, branilci Schmidt, Juskovviak, Erhardt, krilci Schlebro\vski, Wewers, Fratsch, Szymaniak, napadalci VValdner, Peters, Schrtider, Biesinger, NeuschSfer, Geiger, Laumann, Vollmar.
V nadaljevanju svojega gostovanja po Italiji so nogometaši budimpeštanskega Honveda izgubili proti Romi 2:3, premagali pa so Palermo s 6:3. Kaže da so madžarski nogometaši že preutrujeni, kar tudi ni nič čudnega, saj igrajo tekme drugo za drugo. Drugo madžarsko moštvo MTK gostuje še vedno v Angliji, kjer je igralo z Woiverhamptonom neodločeno 1:1.
Znana sta še dva četrtfinalista v tekmovanju za pokal evropskih nogometnih prvakov. V odločilni tretji tekmi je Real iz Madrida doma premagal dunajskega Rapida z 2:0. Gledalcev je bilo loo.ooo. Povratna tekma med Grasshop-persom in Slovariom iz Bratislave se je končala z zmago Švicarjev z 2:0, ki so se na ta način tudi uvrstili v četrtfinale, kjer bodo igrali s Fiorentino.
Večina madžarskih olimpijskih tekmovalcev je trenutno v Milanu. Od skupno 175 ljudi, kolikor je štela, jih je v Italiji 127. Ostali so prosili za azil v Avstraliji. Nekateri od onih, ki so ostali v Avstraliji, bodo odšli v ZDA. Po še nepotrjenih vesteh, se ne bodo vrnili domov naslednji znani športniki: atlet Tabori in trener Igloi, plavalci Zabor-sky, Ats, Dobay, Magyar, tirdogh, Sztike, Szekeiy, Pajor in Gyenge, telovadke Ke-leti, Nagy, Korondi, sabljači Karpati, Sakovisc in drugi.
Z letošnjimi olimpijskimi igrami je letošnje olimpijsko leto končano. Po zimskih igrah v Gortini, igrah v jahanju v Stockholmu in letnih igrah v Melbournu, so zlate medalje razdeljene takole: Sovjetska zveza 44, ZDA 34, Avstralija 13, Švedska 10, Madžarska 9, Ita-
Nizozemska plavalka Mary Kok je dosegla v La Louvieru nov evropski rekord v plavanju na 200 m v metuljčkovem slogu. Mlada Nizozemka Je dosegla čas 2:47.6, kar je za 9 desetink sekunde boljše od dosedanjega rekorda njene rojakinje Schimmel. Svetovni rekord v tej disciplini ima Američanka Mann s časom 2:44.4.
Po zaključku olimpijskih iger je bilo v Melbournu tradicionalno tekmovanje v štafeta hmed kontinenti. Razen tega so se najboljši plavalci pomerili tudi v nekaterih drugih disciplinah. Doseženi so bili naslednji rezultati: 50 m prosto Pat-terson (ZDA) 25.0, 400 m prosto Rose (Avstralija) 4:41.2, 200 m prsno Walkden (VB) 2:47.9, 100 m hrbtno Rigby (ZDA) 1:09.3; 4 X 200 m prosto Evropa (Sorokin, Ward-
iija 9, Velika Britanija 6, Finska 5, Nemčija 5, Romunija B, Francija 4, Avstrija 4, Japonska 3, Turčija 3, Švica 3, Norveška 3, Iran 2, Kanada 2, Nova Zelandija 2, Poljska 1, CSR 1, Boigarljal* 1, Irska 1, Danska 1, Mehika 1, Indija 1, Brazilija 1.
Komisija za pravila Mednarodne atletske zveze je z novim določilom preprečila vsakršne variante v metu kopja. Novo določilo namreč pravi, da mora biti konica kopja od začetka zaleta do' izmeta obrnjena v smer meta. Priznaj! so tudi že nove svetovne rekorde, ki so bili doseženi na olimpijskih igrah. Tako so v rekordnih listah Danielsen s 65.7) m v metu kopja, štafeta ZDA (Murchlson, King, Baker, Morrovv) z 39.5 na 4 X 100 m, McDanlelova (ZDA) s 176 cm v višini ln štafeta Avstralije (Strickland, Crocker, Mclior, Cuthbert) s 44.5 na 4 X 100 m.
rop, Zieroid, Nikitin) 8:40.2, Avstralija 8:41.0, 4 X 100 m mešano Avstralija 4:20.2, Azija 4:21.8, ženske: 50 m prosto Ste-wart (Kan) 29.2, 400 m prosto Crapp (Avstralija) 5:10.9,	100	m metuljček Mann
(ZDA) 1:13,5, 200 m prsno Gordon (VB) 3:05.0, 4 X 100 m mešano Amerika 5 00.9, 4 X 100 m prosto Avstralija 4:46.4.
Nov rekord so zabeležile nizozemske plavalke v štafeti 4 X 100 m mešano. V Zvvollenu so plavalke domačega kluba preplavale progo v času 4:53.1. Prejšnji rekord je pripadal klubu Robben iz Hil-versuma in je znašal 4:54.3. V štafeti so plavale posamezne plavalke takole: 100 m hrbtno De Korte 1:14.9,, 100 m prsno Haan 1:20.0, 100 m metuljček Lagerberg 1:14.3, 100 m prosto Gastelaars 1:03.9.
Spet rekord Kokove
5 km v senci, 37 po soncu
Franjo Mihalič piše o svoji zmagi v maratonskem teku
Pošta iz Melbourna roma do Ljubljane precej dolgo. 2e 2. decembra nam je pisal iz Avstralije naš najuspešnejši olimpijec Franjo Mihalič. Pismo smo prejeli šele včeraj, bili pa smo ga vseeno zelo veseli, ker nam je naš stari znanec napisal marsikaj zanimivega. Njegovo pismo objavljamo v celoti.
Včeraj popoldne je bil zaključen glavni del olimpijskih iger, to je atletika. Proti večeru, ko so zadnji gledalci zapuščali ogromni stadion, ki je bil dan za dnem poln do zadnjega kotička, smo tudi mi zadovoljni in srečni odhajali, ker nam je uspelo to, za kar so nas sem poslali.
Moramo priznati, da smo mi atleti odšli na pot z zelo majhnimi upi na kakršenkoli uspeh. Nekateri novinarji ,tako n. pr. pri »Vjesniku u sredu«, so zapisali: »Zakaj gresta na olimpijske igre Lorger in Mihalič, ki itak nimata nobenih možnosti za boljši plasma«. Sedaj se prav posebno veselim, ker je prav nama dvema uspelo opravičiti zaupanje Atletske zveze Jugoslavije in zato, ker sva sc plasirala boljše kot sva sama računala. Ali ni res velik uspeh 5 mesto v finalu na 110 m ovire za tremi Amerikanci in samo enim predstavnikom Evrope? Takšnega uspeha se tudi Lorger ni nadejal. Tudi vsi ostali atleti so se dobro odrezali, razen Mugoše, ki je bil bolan, toda, ki je tudi precenil svoje sile in odstopil na 5 km.
Na poti v Melbourne sem mislil, da je dovolj, če se uvrstim med prvih deset. Sam pri sebi pa sem vendar stalno upal, da imam sedaj priložnost, da dokažem svo sposobnost za maraton. Svoje želje sem torej usmeril na 5. do 6. mesto. Po odstopu Mugoše sem tudi sam začel izgubljati zaupanje vase, ker sem se bal, da bi se tudi meni lahko zgodilo kaj podobnega. Zato sem spremenil svoj načrt. Tekel sem izrazito defenzivno.
Na tekmovanju me je najbolj ovirala velika vročina. Dan 1. december je bil dotedaj najtoplejši dan v Melbournu. Vreme je tu sploh čudno. Danes te zebe v plašču, jutri pa ti je vroče v srajci. Kadar je sončno vreme, je tako toplo kot pri nas v pasjih dneh, čeprav december še ne ustreza našemu poletju. Pred soncem smo se vsi zavarovali s posebnimi kapami, ki ne varujejo samo glave, ampak tudi vrat.
Točno ob 15.10 smo se na stadionu postavili za startno črto, bilo nas Je 50. Favorit št. 1 je bil Zatopek, njega so največ fotografirali in dajal je tudi izjave,* da upa v zmago. To je bil njegov čemo skozi nekakšen tunel iz,ljudi. Des-
zadnji tek. Atletiki daje sedaj slovo. Ob 15.15 smo se podali na dolgo pot. Najprej dva in pol kroga na stadionu, potem pa 21 km po cesti do obrata In po isti poti nazaj. Stadion je bil poln, čeprav ostale discipline še niso bile na sporedu. Ob vsej progi je stal človek ob človeku in zdelo se nam je, kot da leno in levo smo videli mahanje rok in zastavic ln vpitje in bodrenje, ob nas pa so vozili policisti na motorjih, ki so pazili ,da je bila pot vedno prosta. Pred vodilno skupino je vozil avto s televizijsko kamero. Samo 5 km smo tekli v senci, ves ostali del proge — 37 km — pa nas je neusmiljeno žgalo sonce. Ne vem, kaj je bilo hujše: vročina sonca, ali asfalta. Na polovici proge eo se nekateri tekmovalci že tako oznojili ,cla so znojne kapljice kar deževale z njih. Tl niso več daleč prišli. Kmalu po obratu so začeli zaostajati in odstopati. Tekel sem stalno za vodilno skupino nekje na 10. do 15. mestu. Po polovici proge sem se počasi prerinil do tretjega mesta, kasneje pa še na drugo. Mimoun nas je zapustil že med 20. in 21. kilometrom. Nihče ga ni hotel spremljati in tudi jaz sem mislil, da je še prezgodaj, ker Je pač do cilja še predaleč. On nam je v tem delu pobeghil za kakih 250 m in ta razlika je ostala nekako do konca. Na 32. kilometru sem se »osvobodil« zadnjega spremljevalca Finca Karvonena, od tedaj sem tekel sam in pričakoval, kdaj me bodo dohiteli. Teda za menoj ni bilo nikogar. Na stadion sem pritekel malo za tem, ko je prišel na cilj Mimoun, seveda potem, ko je pretekel še en krog. Na cilju me je zmagovalec že pričakoval in mi takoj čestital. Ze prej sva bila namreč dobra prijatelja, v Melbournu pa sva mnogo tudi skupaj trenirala.
Se nekaj podrobnosti o maratonu. Od 15 km naprej je bila na vsakih 5 km okrepčevalna postaja, kjer si lahko dobil limonado, vedo, Čaj, kavo in pomaranče. Skoraj vsi tekači so se posluževali osvežujočih pijač, med njimi tudi jaz, čeprav večina tega v normalnih vremenskih razmerah ne bi delala. Bili smo popolnoma mok~t od stalnega polivanja, usta pa so se nam tako osušila, da smo nazadnje komaj govorili.
Zelo se.m bil srečen in zadovoljen, ker sem uspel uresničiti svoje sanje, zlasti
v	trenutku, ko sem prejel srebrno medaljo in ko sem videl našo zastavo na drogu. Vedel sem, da nisem sam in da
vi	doma pričakujete od nas rezultate in ugodne vesti. V zadnjih kilometrih, ko mi je bilo najteže, sem stalno mislil na Jugoslavijo in na one, ki od mene pričakujejo dober uspeh Vesel sem bil.
ker sem osvojil prvo olimpijsko medaljo za Jugoslavijo, kajti že kar neprijetno Je bilo, ko so nas športniki drugih držav izpraševali, koliko medalj že imamo. Morali smo jim odgovarjati, da naše najmočnejše discipline vvaterpolo in nogomet, še pridejo na vrsto. V trenutku, ko pišem to pismo, so eni drugi že vsaj ‘ drugi, z nekoliko sreče pa bodo lahko osvojili tudi zlato medaljo. Čeprav nas je bilo tokrat manj kot v Helsinkih, smo dosegli več uspeha.
Veseli me, da sem svoj naj večji uspeh dosegel na koncu svoje športne kariere, kajti sedaj se bom lahko mirno poslovil od tekališča ln prepustil mesto mlajšim. Pomembno vlogo pri mojem uspehu so letos odigrale tudi priprave v Sloveniji, predvsem v Kranjski gori, kjer sem sl nabral največ kondicije. Docela najbrž sprintaric ne bom še obesil na klin. Sem pa tja bom že še malo tekel.
Letošnje olimpijske igre so bile. v celoti mnogo boljše od onih v Helsinkih ln Če bi bilo vreme, ali boljše rečeno, podnebje sploh ugodnejše, bi bila žetev svetovnih rekordov še mnogo večja
Mnogo pozdravov vsem slovenskim športnikom in bralcem »Poleta«
Franjo Mihalič

2PK Ljubljana imn svoj redni letni občni ?bor v petek, 21. t. m. ob 18. uri v sindikalni dvorani Direkcije železnic. Pozivamo vse Članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži, prav tako pa vabimo tudi starše tekmovalcev in vse prijatelje kluba.
SEMINAR ZA UČITELJE SMUČANJA
Smučarska zveza Slovenije razpisuje seminar za aktivne učitelje smučanju, ki bo v času od 5. do 10. januarja 1957 v Kranjski gori v domu Janeza Porenle. Na seminar bodo špreejti učitelji, ki jih prijavijo posamezna društva ali klubi hkrati s potrdilom, da so zadnji dve leti delovali- Prijave je poslati na Smučarsko zvezo Slovenije do 20. decembra I 1. nakar bodo posamezniki o sprejemu pravočasno obveščeni. Udeleženci vplačajo ob prihodu 1000 din prijavnino in potne stroške.
SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE
i t Id XII Štev. 50
'	* fi 2
Tekmovanje za »Hanžičev memorial«
Skupščina Kolesarske zveze Slovenije
Bmnik osvojil pokal JE& f afe© nccpre/ Z
Maribor, 16. dec. — V dvorani v Pipuševi uiici je bilo danes, v prav dobri organizaciji sabljaškega kluba Branika, tradicionalno vsakoletno tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je darovala Sabljaška zveza Slovenije za zmagovalno ekipo turnirja za Hanžičev memorial. To tekmovanje zbere vsako leto najboljše slovenske sabljače v drugem mestu. Nastopajo ženske in moški v floreta, ocenjuje pa se najboljša Šesterica. Prvo tekmovanje je bilo leta 1948. Lani je zmagal Branik.
Dopoldne so bile ostre _ borbe njed članicami in sta Frangeževa in Proaceva (obe Branik) osvojili prvi dve mesti, nato pa slede:	Avšič
(»Partizan$ Tabor), Kranjec (Branik), Spelak (»Partizan« Tabor) in Lovrenčič (Branik). Branik je s tem osvojil 15 točk, »Partizan« Tabor iz Ljubljane pa 5. Skupno je nastopilo 10 tekmovalk, ki so se borile v dveh.
skupinah, po tri najboljše pa so se uvrstile v finale.
Nastopilo je 11 članov v treh skupinah, trije najboljši vsake skupine so se kvalificirali v finale, kjer so se v 36 borbah pomerili vsak z vsakim. Tudi tu so bila srečanja zelo napeta in kakovostno dobra.
Rezultati: Mezgolič (Odr) 8 zmag; Simoniti (Part. Tabor) 6 zmag, 2 poraza, Baumgartner (O) 6 zmag, 2 poraza; Oblat (B) 5 zmag, 3 porazi; Lubej (B) 5 zmag, 3 porazi; Stegu (Part. Tabor) 3 zmage, 5 porazov; Logar (B) 2 zmagi, 6 porazov, Irgolič (B) 1 zmaga, 7 porazov; Toplak (B) 8 porazov. Dosežene točke: Branik 17, Odred 16, »Partizan« Tabor, Ljubljana 12.
V skupnem plasmanu je zopet osvojil I-ianšičev memorial Branik s 32 točkami pred »Partizanom« Tabor iz Ljubljane 18 točk in Odredom 16 točk.	Bergant
Ljubljana, 16. dec. — Danes so se zbrali predstavniki kolesarskih klubov Slovenije na svoji redni letni skupščini. Že v poročilih predsednika tov. Šavorna, sekretarja tov. Cajhna ter tehničnega referenta tov. Tršana smo zasledili, da je naredila slovenska kolesarska organizacija za kolesarski šport v Sloveniji letos zelo veliko. Drugi uspešen korak je bil pomladitev in dopolnitev sodniškega kadra, le s to razliko, da se vsi klubi niso odzvali KZS, ki je o-ganizirala tečaje. Nasprotno pa trpi naš kolesarski šport še vedno na pomanjkanju trenerjev in inštruktorjev.
Viden napredek je bil storjen pri pridobivanju članstva. Registriranih je 420 članov, to je za 100 več kot lansko leto ter 10 klubov. Najboljši kvalitetni dvig je dosegel • »Rog«, ki je osvojil državno prvenstvo med člani na dirkališču iu cesti ter med turisti-
člani ter turisti-mladinci na cesti. »Rog« je tudi moštveni republiški prvak med Člani, turisti-člani ter turisti-mladinci na cesti. Vrh tega so- nekateri njegovi posamezniki osvojili naslove državnih prvakov.
Razprava je bila živahna in konstruktivna. Posegli so vanjo skoraj vsi udeleženci skupščine. Posebej pa moramo poudariti načelne misli dr. Gogale, ki je dejal, da moramo posvetiti veliko pozornosti ‘mladini in organizirati zanjo tekmovanja, prav tako pa tekmovanja za neorganizirane dirkače, za aktive
tovarn, zadrug in vajeniško mladino. Poseben poudarek bodo dali proslavi 70-letnice, kolesarstva, kjer bo organiziranih več prireditev, tako razstava, cestna in dirkališČna dirka za člane in mladince, turistične prireditve, svečana akademija in drugo. Ob koncil so nadvse zasluženemu predsedniku tov. Savomu za njegovo požrtvovalno delo podarili lepo kristalno vazo, on pa bo znova vodil kolesarsko organizacijo pri delu v prihodnjem letu.	Tone BanČič
Nad 60.000 mladincev
sodeloval MvzttiU itkrnak
Skupščina kegljaških sodnikov Slovenije
Z lastno pobudo - lepi uspeh!
Ljubljana, 16. dec. Včeraj so se na svojem petem rednem zasedanju .zbrali kegljaški sodniki Stovčnije, da potegnejo črto pod svoje dosedanje delo. Ugotovili so, da je bilo to leto najuspešnejše in da šteje danes organizacija že lepo število registriranih sodnikov. Le-telr ie 21 y I. razredni, 48. v II. in 133 v III. razredu. Letos je tudi dosegel naslov mednarodnega sodnika tovariš Rebolj. Predstavniki sodniških poverjeništev so grajali dosedanje delo sodniške organizacije, ki je prepustila republiške organizacije lastni pobudi in dolu. Kljub temu imajo vsi slovenski sodniki potreben strokovni material, merila, enotne sodniške izkaznice in trakove, organizirali pa so tudi več seminarjev za nove sodnike.
Delegati so sprejeli več koristnih predlogov, ki bodo dajali napotke za nadaljnje delo sodniške organizacije. Poverjeništva se bodo še bolj utrdila, da bodo lahko opravljala nekatere posle, ki jih je morala voditi doslej republiška organizacija, prirejala bodo tečaje za novo sodnike, izdajala legitimacije za sodnike TI. in III. razreda ter sploh opravljala vse organizacijske in administrativne posle. Dogovorili •so se. da na prvenstvenih tekmovanjih ne bodo več točkovali po adutih, temveč to le na prijateljskih, sindikalnih in medkrožkovnih tekmah. Točkovanje pa je iz-premenjeli o tudi tako, da se bodo odslej seštevale le slabe točke.
Novi odbor bo ponovno vodil tov. Rebolj, pomagali pa mu bodo tov. Emil Novak, Sonenivald, Vojska in Sen jan.
*
Danes so se na posvetu zbrali tudi vsi najboljši slovenski kegljači ter nekateri inštruktorji ter vaditelji.
Ta posvet je bil kratek, dogovorili pa so se, da bodo pričeli v bodoče s poukom športnega kegljanja po enotnih metodah. Žal čas ni dopuščal, da bi izmenjali misli o vseh vprašanjih tehnike in metodike športnega kegljanja, vendar so po posvetu posneli na filmski trak nekaj primerov iz tehnike metanja krogle, zaleta, rotacije krogle in podobno. Posvet bo prav gotovo povzročil, da bodo inštruktorji in vaditelji začeli s še bolj sistematičnim delom.
PRVENSTVO KRANJA V KEGLJANJU
Kranj, 11. dec. Pred dnevi se je v Kranju pričelo odprto prvenstvo Kranja v kegljanju na katerem nastopa nad 100 kegljačev. Tekmujejo v disciplini 4 krat 100 mešano in sicer starejši člani, člani, mladinci, članice ter invalidi. Tekmovanje bo trajalo do petka 21. decembra, ko bodo dobili nove prvake Kranja v kegljanju,	k
V Kranju bi državno prvenstvo
Celje, 16. dec. — Včeraj zvečer je bil v Celju občni zbor aktiva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, katerega so se udeležili tudi predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Iz poročila o delu v celjskem in trboveljskem okraju so bili vidni veliki uspehi. Sadovi telesne vzgoje se že kažejo pri mladini. Športni dnevi nudijo možnost za široko tekmovalno aktivnost in razvedrilni šport. Glede množičnosti lahko rečemo, da smo to dosegli na šolah, saj je samo v celjskem in trboveljskem okraju v zadnjem šolskem letu tekmovalo v raznih igrah in panogah 62.000 mladincev. Pri tem je podčrtati, da je ta široka tekmovalna aktivnost obremenila skupnost le za nekaj borih tisočakov. Na smučarskih in atletskih tekmovanjih je bilo največ udeležencev, nato pa pri raznih športnih igrah, na šolskih in javnih nastopih, akademijah, proslavah in sličnih manifestacijah. Pri
Kranj, 16. ..ec. V petek zvečer je bil v prostorih štiristeznega kegljišča redni letni občni zbor kegljaškega kluba Triglav. Iz poročila predsednika tov. Rozmana je^ bilo razvidno, da šteje klub 201 člana in da je bilo delo kluba v preteklem letu zelo uspešno. Tekmovalci so se udeležili vseh tekmovan j in dvakrat gostovali v tujini. Največji uspehi so zgraditev štiristeznega kegljišča, drugo mesto na državnem ekipnem prvenstvu v Zagrebu, prvo mesto v tekmovanju posameznikov za državno prvenstvo itd. Predsednik je oh koncu nagradil najzaslužnejše graditelje novega kegljišča.
V ži vahni razpravi so navzoči grajali nekatere člane, ki niso hote'i pomagati s posojilom, čeprav bi lahko z njim preje zgradili kegljišče. Sklep občnega zbora je bil, da bo treba še povečati število članstva, zlasti mladine in članic. Ker bo v Kranju tudi državno prvenstvo v maju drugega leta, so že sedaj nakazali nekatere smernice za organizacijo tega prvenstva. Novemu odboru še nadalje predseduje tovariš Rozman.
ZBOR GORENJSKIH NOGOMETNIH SODNIKOV
Kranj, 16. dec. Na zboru nogometnih sodnikov Goren jske nogometne podzveze so ugotovili, da se je organizacija v preteklem letu številčno okrepila, tako da danes šteje 20 članov, kar zadošča potrebam po nogometnih sodnikih na Gorenjskem. Da bi sodniki vsaj enkrat na leto pregledali pravila nogometne igre, so za vse sodnike in kandidate organizirali poseben seminar. V septembru so priredili tečaj, ki_ ga je vodil tov. Macoratti iz Ljubljane.
ČRNOMELJ V POČASTITEV DNEVA JLA
Črnomelj, 16. dec. — V počastitev dneva JLA je »Partizan« Črnomelj organiziral vrsto športnih prireditev. V tekmovanju odbojkarjev, ki traja že sedem dni, nastopa 20 moštev. Po 12. odigranih tekmah vodi gimnazija pred Svobodo iz Kanižarice, VP Otovec, VP Črnomelj in gradbenim podjetjem. V prihodnjem tednu se bodo pomerili med seboj strelci za naslov najboljše ekipe in posameznika. Nastopilo bo 18 ekip.	Molk
Skupščina nogometnih sodnikov Ljubljane
Vedno bolje gre
hCeiika ph&smdZmja
pri izbirnih tekmah kegl|ciše¥
Ljubljana, 16. dec. Izbirna tekmovanja za sestavo republiške moške in ženske kegljaške reprezentance so sc danes zaključila. Prihodnjo soboto bo namreč v Kranju dvoboj ženskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije, v nedeljo pa četveroboj moških reprezentanc Srbije : Hrvatske : BiH in Slovenije". Najboljše slovenske kegljačice so imele izbirne tekme v Kranju in to v disciplini 2 X 100 lučajev, moški pa v Ljubljani in Kranju v disciplini 3 X 200 lučajev. Kolikor pri izbiri tekmovalk ni bilo posebnih presenečenj, so zato bila pri moških tein večja. Ze po nastopu 2 X 200 lučajev je proti vsemu priča-
kovanju izpadel Starc, po zadnjem nastopu pa so se mu pridružili tudi Gomolj, Kobal in Ambrožič Miro.
Vrstni red po izbirnem tekmovanju je tale: 1. Podkrižnik (Branik) 2501, 2. Debeljak (Tr) 2571, 3. Vanovšek (Beton) 2558, Steržaj Miro (Ljutomer) 2542, 5. Likovnik (Lj) 2540, 6. Mar-tinšek (Cradis-Lj) 2538, 7. Martelanc Lado (Tr) 2536 in 8. Ambrožič L. (Tr) 2513. Od teh tekmovalcev bo IO KZS izbral 6 članov v republiško reprezentanco. Pri ženskah pa je tale vrstni red: 1. Martelanc (Tr), 2. Klemenčič, 3. Erjavec (obe Gradis), 4. Čadež (Tr), 5. Gradišar (KI), 6. Pirc M. (Gr).
Ljubl/ana, 16. dec. — Ze na lanski skupščini podzveze nogometnih sodnikov Ljubljane smo ugotavljali, da je ta organizacija v Sloveniji v sklopu ZNSS po številu pripadnikov najmočnejša, mimo tega pa po organizacijskem delu in glede na raven svojega članstva najkvalitetnejša. Današnja letna skupščina pa jc te ugotovitve le še bolj podčrtala, saj je ljubljanska organizacija naredila precejšen korak naprej, tako v kvalitetnem pogledu, kot znova po številu članstva. K temu pa je precej pripomogla pravilna politika odbora, ki se je lotil zahtevnih in dokaj obsežnih nalog, pa jih je vse več ali manj zadovoljivo rešil. Tudi letos je organiziral tečaj za nogometne sodnike, po katerem je opravilo izpit 11 kandidatov, mimo tega je uspel s tečajem za mladinske sodnike, kjer je opravilo teoretični izpit 19 mladincev, v teku pa je že drugi letošnji tečaj za sodnike, ki ga obiskuje 12 tečajnikov. Torej je bila skrb za vzgojo novega kadra pravilna. Vrh tega so bili vsakomesečni plenarni sestanki tisto torišče skupnega dela, kjer jo članstvo ljubljanske podzveze obravnavalo problematiko, se s pomočjo dokaj kvalitetnih predavanj seznanjalo z novostmi v nogometni igri, ugotavljalo svoje
napake iu so skratka učilo. Organizirani so bili tudi seminarji za vse sodnike, nato pa kolokviji, kjor jo bila preizkušena kvaliteta posameznih sodnikov. Vse to je bila pozitivna plat dela.
Nasprotno pa povejmo še nekaj o senčnih straneh. Kljub temu, da šteje ljubljanska sodniška organizacija letos že 85 članov, t. j. 21 več kot lani, je to število še odločno premajhno, saj so morali le-ti sodniki voditi kot glavni ali kot mejni nad 1400 tekem. Zaradi tega seveda le-ti niso mogli povsem zadostiti svojim nalogam, kar je nekako zaviralo dober razvoj tekmovanj. Opazilo se je pri nekaterih tudi pomanjkanje kondicije, pri nekaterih pa premajhna disciplina glede sojenja tekem. Zatorej je moral odbor za delegiranje večkrat poseči celo po kandidatih, ki pa so svojo nalogo zadovoljivo opravili.
V razpravi jo bilo videti, da ljubljanska sodniška podzveza tudi v bodoče stremi za tem, da bi povečala število svojega članstva, da bi izpopolnjevala vse tiste sodnike, ki so izpite že opravili in da bi še prirejala tečaje za mladince. Uvedli bodo obvezne skupne treninge za vse sodnike ter kontrole sojenja.
V TRETJE GRE RADO...
(Nadaljevanje s 1. strani)
čudno se nam je zdelo, da je tov. Gvardjančič naenkrat popustil pri svoji sicer strogi presoji. V 73. min. je bil zrušen v kazenskem prostoru Blaznik iu druga 11-metrovka, ki jo je streljal Dolenc, je prinesla zmago Ljubljani. Dolenčev stre^, je bil izredno lep, saj je žoga obtičala v levem kotu, medtem ko se je vratar vrgel v desnega. Gostje so z zadnjimi silami skušali zadeti v črno. Nekaj minut pred koncem je imel Jereb spet lepo priložnost, da pokaže svoje znanje. Ostri strel, iz 20 m daljine je komaj obranil ? kot, ki je ostal neizkoriščen. Ljubljana je imela še eno priložnost, da poviša rezultat. Dve minuti pred koncem, je Hacler v solo prodoru skušal povišati rezultat, toda eden izmed branilcev ZeljezniČarja, ga je surovo podrl, toda sodnik ob tem zares nešportnem prekršku, sploh ni reagiral. Zakaj ne, kdo ve?
Ljubljana je igrala samo na trenutke lepo
in koristno. Kot po navadi se je mod branilci spet odlikoval požrtvovalni Sočan, medtem ko ostali niso bili vedno na mestu, čeprav so se srčno borili. Pri napadalcih moramo danes še posebej pohvaliti razpoloženega Kompoša na desnem krilu, kjer je menda končno le našel svoje pravo mesto. Prav dobro se razumeta tudi Blaznik in Dolenc, seveda pa jima še vedno primanjkuje večje prisebnosti in odločnosti pri streljanju na gol. Gostje so bili v prvem polčasu boljši. V drugem delu igre pa so zaradi svoje grobosti izgubili prav vse simpatije. Sodnik Gvardjančič je do sredine drugega polčasa imel igro v svojih rokah, kasneje pa jc znatno popustil, kar je prav gotovo močno vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov na igrišču. Občinstvo je bilo z zmago domačinov zadovoljno, prav gotovo pa ne z nekaterimi nešportnimi izpadi, katere je ogorčeno obsojalo.	Lipar M.
Poletov nagradni natečaj ODREZEK št		
1. Nemčija : Belgija		Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
2. Rabotnički : Ljubljana		
3. Arsenal : Birmingham		
4. Astonvilla : Manchester City		
5. Bolton : Everton		Ime:
G. Burnley : Cardiff		
7. Leeds : Tottenliam		
8. Manchester Un, : W. Bromvich		Kraj:
9. Nevvcastle : Sunderland		
10. Preston : Chelsea		Ulico in hišna številka:
11. Woolverhampton : Blackpool		
12, Lutton : Cbarleton		
tem je zopet nastopilo okrog 10.000 mladine.
Celjsko društvo pa se zaveda, da ni samo zunanja manifestativnost dela in napredka pri šolski telesni vzgoji. Zato so se navzoči zavzeli za izboljšanje notranjega dela, za boljše učne in vzgojne metode. V ta namen bo letos več strokovnih seminarjev in predavanj. Izven šole pa so učitelji in profesorji telesne vzgoje zelo aktivni pri delu v društvih ter upravičeno so sprejeli moralno priznanje vseh zastopnikov oblasti in družbenih organizacij.
Košarkarji v Kamniku
Kamnik, 16. dec. — Fo dolgem odmoru je bil v Kamniku košarkarski turnir v organizaciji domačega »Partizana«. Pokazal je, da bi z malo več volje pri obeh domačih društvih ŠD Kamniku in »Partizanu«, lahko sestavil kvalitetno moštvo. Najlepša je bila tekma med SŠD Kamnikom in VAŠK iz Litije, ki je končala z uspehom domačinov 41:36. V preostalih tekmah je VAŠK premagal »Partizana« z 68:44, SŠD Kamnik pa si je s svojo zmago nad »Partizanom« 75:39 priboril prvo mesto.	Windscknurer
CRVENA ZVEZDA : BSK 2:1 (1:1)
Beograd, 16. dec. — Danes je bila v Beogradu na stadionu Crvene zvezde prijateljska nogometna tekma med jesenskim prvakom Zvezne nogometne lige ln BSK. Zmagala je Crvena zvezda zasluženo, ker je bila boljša v obeh delih igre. Obe moštvi sta nastopili v popolnih sestavah. Gole so dosegli Rudlnskt ln Tasič za Crveno zvezdo in Davidovič za BSK.
FERENZVAROS : VOJVODINA 3:1 (2:1)
Novi Sad, 16. dec. — Pred 10.098 gledalci je danes nogometno moštvo Ferenz-varoša iz Budimpešte zasluženo premagalo domačo Vojvodino, Madžari so Igrali hitro in enostavno, vsak njihov napad je predstavljal največjo nevarnost za domačega vratarja. Domačini so sicer prišli v vodstvo v 7. min. po Blažiču, ki je na predložek Rajkova z glavo potresel mrežo. Samo 5 minut kasneje je Fenyvest izenačil, v 30. min. pa Je Ker-tezs povedel goste v vodstvo. Ko so že gledalci zapuščali Igrišče, je Orosz dosegel še tretji gol. Pri gostih so bili najboljši vratar Gylyas in reprezentanti Fenyvest, dalje Buzanskl, Matral in Kertesz.
VELE2 : UJPEST 3:3 (0:1)
Mostar, 16. dec. — Pred 6000 gledalci je bila danes prijateljska nogometna tekma med Veležem In budimpeštanskim Ujpeštom. Tekma se je sicer končala z neodločenim rezultatom, vendar so bili gostje boljši in bi zaslutili zmago. Domačini so igrali izredno borbeno In požrtvovalno.
Zmaga Crvene zvezde v Pragi
V tretji tekmi na mednarodnem košarkarskem turnirju v Pragi so košarkarice Crv. zvezde slavile prvo zmago. Premagale so PUC iz Pariza s 45:42 (17: 26). V prvih dveh tekmah so bile Beograjčanke poražene od Udarnika Iz Sofije z 68:78 in Slovana iz Prage s 60:75. V finalu se bosta srečali ekipi M’Al Iz Moskve In Udarnik lz Sofije, Crv. zvezda pa se bo borila s Spartakom lz Prage za peto mesto.
HOKEJ MED TEDNOM
Jesenice B ; Ljubljana B 6:2 (2:0, 1:0, 3:2)
Opomba:	1. Meddržavna nogometni
tekma v Kdlnu, 2. Tekma za pokal železničarjev v Skopju, 3. do 12. Tekme I. angleške lige.
Vrstni red klubov I. angleške lige je naslednji: Manchester U. 32 točk, Totten-ham 28, Leeds 26, Blackpool 26, Bolton 25, Birmingham 23, Woolverhampton 23, Burnley 23, Preston 23, Arsenal 23, West Bronwich 22, Lutton 19, Astonvilla 18, Chelsea 18, Manchester C. 18, Everton 18, Cardiff 17, Netvcastle 17, Sheffield W. 16, Portsmouth 13, Sunderland 11, Char-leton 10.