onca Zdrava prehrana na taborjenju Najprej zdravje revija Zveze tabornikov Slovenije Kolofon Glavna in odgovorna urednica Nina Medved (revija.tabor@taborniki.si) Urednik fotografije Matic Pandel (matic.pandel@taborniki.si) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (petra.grmek@taborniki.si) Oblikovanje Igor Bizjak (igor.bizjak@taborniki.si) Lektoriranje Zala Šmid (zala.smid@taborniki.si) Novinarji in sodelavci Jure Ausec, Miha Bejek, Jaka Bevk, Eva Bolha, Vesna Bitenc, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Petra Bregant, Teja Čas, Tea Derguti, Mojca Galun, Tomaž Horvat, Martin Justin, Primož Kolman, Frane Merela, Katarina Miklavec, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Anja Novljan, Živa Novljan, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sterniša, Zala Šmid, Domen Šverko, Blaž Zupančič. Naslov uredništva revija.tabor@taborniki.si Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana 01/3000-820, pisarna@taborniki.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada: 6750 izvodov Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar-december). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 & TABORNIKI Potem ko se je januarja zaključil proces usposabljanja mladinskih promotorjev zdravja, so se tisti taborniki, ki so predvideli svoje projekte, pridno lotili dela na njih. Ni mi jih treba posebej povprašati, da lahko povem, s katerim vprašanjem so se največ ukvarjali: Kako doseči največji učinek pri mladih, s katerimi bomo delali? O velenjskem projektu smo že pisali, zdaj sta v zagonu tudi oba mariborska projekta promocije zdravega življenjskega sloga. Zato smo vam v Temi meseca pripravili pregleden članek o tem, kako organizirati zdravo prehrano že na letošnjem taborjenju. V Mnenju pišemo o veliki težavi mnogih taborniških prostovoljcev, t. j. izgorevanju zaradi obilice dela. Pa navsezadnje tudi o varnosti v prometu - naj smo še tako zdravi, nič nam ne bo pomagalo, če nas na koncu kaj povozi, a ne? Tu pa je tudi še zdrava in ekološka pesem Adija Smolarja na strani 45. Vzemite si torej nekaj minut za to, da preberete omenjene prispevke. Morda vas bodo navdahnili, da zdravemu življenju odslej namenite še kakšno minuto več ... Drago je namreč zdravje, ki se kupuje v lekarni, pravijo Danci! Nina Medved, glavna urednica Zgodba z naslovnice Avtorica fotografije: Alja Tekavc U. Najboljše za na konec Kamniška Bistrica, maj' 2016 Taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale si šolsko leto vedno popestrimo z različnimi izleti in akcijami, ki so polni dogodivščin in novih izkušenj. Najboljše pa smo si letos pripravili za konec. Na našem zadnjem izletu v tem šolskem letu smo obiskali terme Snovik in se sprehodili po prečudoviti dolini Kamniške Bistrice. Slika je nastala na poti do izvira Kamniške Bistrice, kjer je našo članico Saro tudi ujel fotografski objektiv. Sara je vedno nasmejana punca, polna energije in norih idej, s katerimi povzroči tudi kakšen siv las svoji vodnici. Dejavnosti ZTS sofinancirajo: P «II «4HM umttal ustnom «itvni 4 Novice / Po naših območjih 5 Novice / Tabornik je poln energije 6 Novice / Na izletih je najbolje in Prideš k tabornikom? 7 Novice / Ob koncu šolskega leta 8 Veščine / Vremenoslovec in Opazovalec neba Raziskovanje 17 Orientacija / Tudi sonce kaže pot 18 Kosobrinovi pripravki / Zdravilni jetičnik 19 Z ognjišča / Ananasova obrnjena torta 20 Varno v naravo / Varno na vseh poteh 21 Astronomija / Kako deluje teleskop? Dogodivščina 12 Veščine / Mi gremo pa na morje 14 Naredi sam / Naučimo se pravilno uporabljati sekiro 16 Zavozlano / Roparski vozel 22 Taborniška skrinja / Nazaj na tabor Aktualno 24 Tema meseca / Zdrava prehrana na taborjenju 28 Intervju / Rok Rozman kazalo /farnaaimots 30 Strokovno / Naj ne utone v pozabo 32 Stran vodstva ZTS / Vsebine tečajev ZTS, Datumi tečajev, Oprostitev plačila upravnih taks 33 Aktualno / Gremo v naravo 34 Aktualno / Vsi na mnogoboj! 35 Mnenje / Prilika o bosanskem delavcu 36 Mednarodno / Evropska taborniška konferenca pred vrati 37 Reportaža / Še ta počasnemu je minilo 38 Od rodov / Veslo v roke, čoln pod rit 39 Od rodov / Scoutball 40 Od rodov / Bičikleta žur in KOTL je del novega Guinnessovega rekorda 41 Od rodov / Zreški taborniki v Ljubljani in Planinopis #4 42 Od rodov / Kamniška Bistrica in kopanje v termah ter Galsko pomladovanje Razvedrilo 43 Strip o Lisjakih / Lisjaki in prva pomoč 44 Knjigožer in filmoljub / Luža 45 Pesmarica / Čiki, čiki Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat 4 fefep / novice Besedilo: Uredništvo Kdo se boji državnega mnogoboja? Nihče! Maj so taborniki izkoristili za pohajkovanje, predstavljanje taborništva in priprave na enega od vrhuncev leta, državni mnogoboj. Zbralo se je vodstvo prenovljenega Tečaja bivanja v naravi, ki bo letos združil vsebine s pionirskega in tečaja Življenje v naravi. Na druženju so preizkušali nove aktivnosti in metode. Športni navdušenci so se odpravili v Izolo na Bičik-leto, ki je preverila kondicijo tabornikov na kolesih ter spretnost na lokalno obarvanih nalogah. Tekmovanje pripravlja Rod jadranskih stražarjev Izola. Drugi so si zagnano podajali žogo na Scoutballu, ki ga organizira Rod Pusti grad Šoštanj. Za ekološke športnike je bil tu Spust po Ljubljanici v organizaciji Rodu Bičkova skala Ljubljana: ekipe so očistile ljubljansko reko in se zabavale na nalogah. Spet tretjim je hitro minil čas v Ponikvi na tekmovanju Rodu Jezerski zmaj Velenje Še ta počasnemu mine. Po naših območjih Podravska zveza tabornikov se je predstavila na dnevih odprtih vrat mariborske vojašnice, kjer so že stalni gostje. Neformalna Koroška zveza tabornikov je zaključek Koroške orientacijske lige speljala na svetovni dan orientacije, s čimer je pomagala podreti Guinnessov rekord. Bravo! Čestitke grejo tudi Zvezi tabornikov občine Kranj, ki se je z akcijo Očistimo Kranj uvrstila na drugo mesto natečaja Moja reka si 2016. Sodelovala sta še Rod Bičkove skale Ljubljana in Taborniški klub Celje. Vsem navdušeno čestitamo! Po območjih so potekali mnogoboji, odločilni za to, ali se bodo lokalne ekipe uvrstile tudi na državno tekmovanje. Mnogoboj Severnoprimorskega območja je obiskalo 23 ekip. Južnoprimorsko-notranjsko območje je 'mnogobojevalo' v Izoli, z zelo uspešnimi najmlajšimi člani. Za 26 ekip Celjsko-zasavskega območja je območni mnogoboj pripravil Rod bistre Savinje Šempeter. Na ljubljanskem Žaboboju je tabornike razveselilo sonce, bodoči vodniki so tudi opravljali preizkuse pred poletnimi izobraževanji. Območni mnogoboji so potekali še za Koroško-šaleško-zgor-njesavinjsko, Obljubljansko in Gorenjsko območje. In kako so se pripravljali v rodovih? Rod II. druge grupe odredov Celje je na vajah združil MČ-je in GG-je, medtem ko so DJ kure iz Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica intenzivno vadile postavljanje ognjev. Rod jadranskih stražarjev Izola in Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem sta se cel maj postopoma pripravljala na več akcijah. Rod Sivega volka Ljubljana je vadil v parku Tivoli, Rod Louisa Adamiča Grosuplje je vadil predvsem z MČ-ji, Rod puntarjev Tolmin pa z GG-ji. Korajža sporoča: Rok za oddajo prispevkov za poletno številko je v nedeljo, 12. junija! novice /mmms Tabornik je poln energije V maju so taborniki energijo vlagali v družbeno odgovorne namene. Rod dveh rek Medvode je zbiral zamaške za deklico Lizo. Rod Črnega mrava Ljubljana je čistil območje Most, Rod Lilijski grič Pesje pa je dan preživel s starostniki v Domu za varstvo odraslih Velenje. Tudi 20. obletnico delovanja so praznovali dobrodelno: na slavnostni prireditvi so zbirali sredstva za letovanje socialno ogroženih otrok! Z novimi oranžnimi ruticami se kitijo: trije novi člani RR kluba Rodu Stane Žagar - mlajši Kranj, ter vsi prvi RR-i Rodu modrega vala Trst-Gorica. Nov klub grč Babji zob so ustanovili v Rodu Pusti grad Šoštanj, ogledali so si fotografsko razstavo in film Ribno 1973. Sicer so se taborniki dobro zabavali: na Eksplozivnih uricah so taborniki Rodu Veseli veter Murska Sobota predstavili različne znanstvene eksperimente. MČ-ji Rodu gorjanskih tabornikov Novo mesto so na ognju spekli hrenovke ter čokoladne banane. Rod zelenega Žirka Žiri se je spoprijateljil s skavti, s katerimi načrtujejo več skupnih akcij. Z vodnimi igrami na bazenu in na fotoorientaciji so se sprostili člani Rodu zelene sreče Železniki, taborniki Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica pa na lutkovni predstavi. Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči so se dobro odrezali člani Rodu kraških j'rt Sežana, na različnih vodovih akcijah, ki so spodbujale gibanje in se odvijale v naravi pa Koroški jeklarji. GG-ji Rodu Podkovani krap Ljubljana so poskrbeli za blokovsko atrakcijo z igro roverček: pridobili so kar nekaj gledalcev in kondicije! Novosti v pripravi! Zaradi povečanega števila kitaristov pišejo novo pesmarico v Rodu srebrnih krtov Idrija. Rod Louis Adamič Grosuplje je pokazal stop-motion animacijo, ki so jo pripravili na pomla-dovanju in jo najdete na njihovi Facebook strani. Rod II. grupe odredov Celje pa bi rad novo ime! Zato so njihovi taborniki razpisali natečaj, ki bo trajal vse do konca septembra. Imate kak predlog? Za zdravje pridno skrbijo na mariborskem koncu: Rod II. SNOUB Ljubo Šercer je na Športnem vikendu pripravil akcijo Družinski zagon, sproščeno tekmovanje v hoji na Pohorje za družine. PP-ji Rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška so osnovnošolcem predstavili različne vedenjske zasvojenosti. Osnovnošolci bodo po njihovem obisku en teden vztrajali brez aktivnosti, kot sta igranje video igric in pretirano nakupovanje, ter jih nadomestili z zdravimi aktivnostmi. Več o obeh akcijah boste izvedeli v prihodnjih Taborih! Rod svobodnega risa Kočevje je cel mesec vadil različne discipline mnogoboja. Foto: Arhiv RSR mm/mVCii Na izletih je najbolje Rod Zelena Rogla Zreče se je podal v Ljubljano na športne delavnice in v živalski vrt. Grče Rodu zelenega Žirka Žiri so šle na pohod do Ricmanj, slovenske vasice pri Trstu. Po Krasu so se potikali taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica in si ogledali ribiški muzej. Črni grizliji iz Rodu Tršati tur Ljubljana so preizkusili temperaturo vode Iškega vintgarja, Rod upornega plamena Mengeš pa je ob morju prespal v bivaku in raziskoval skrivnosti plaže. Rod močvirski tulipani Ljubljana je peljal GG-je v Minimundus in na Bled, Zlate orke in Kul vrvice pa na izlet presenečenja! Zahodno Slovenijo je odkrival Rod Beli bober Ljubljana, GG-je je peljal po okolici Bovca. V Kekčevo deželo je Rod Srnjak peljal MČ-je, GG-je pa na Primorsko, kjer so preverili znanje preživetja v naravi. Vojaške objekte v Kočevski Reki so obiskali člani Rodu svobodnega risa Kočevje, navdušili so jih vojaški psi in golaž! Rod bistriških gamsov Kamnik je GG-je peljal na paintball in na Pot ob žici so se podali v Rodu Samorastniki Ljubljana. GG-ji so prehodili celo pot! Prideš k tabornikom? Maja in junija je sezona festivalov, pa športnih dni in taborniki znamo izkoristiti priložnosti za promovi-ranje našega gibanja. V Kranju so člani Rodu stražnih ognjev Kranj za osnovnošolce pripravili taborniško in športno obarvan dan. Rod zelene sreče Železniki ima novo mailing listo! Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka se je znova udeležil Golažijade in na Kralju golaža je sodeloval Rod Bičkova skala. Rod kraških viharnikov Postojna je obletnico rodu napovedal na Radiu 94 in z njimi organiziral nagradno igro. Del organizatorske ekipe obletnice se je pred začetkom sprostil v pustolovskem parku! Na Štajerskem ne počivajo: Rod XI. SNOUB Miloša Zidanška Maribor se je predstavil na regijskem srečanju civilne zaščite na Lovrencu na Pohorju in za otroke iz vrtcev Pesnica in Pernica pripravil predstavitev. Rod II. SNOUB Ljubo Šercer Maribor se je predstavil na akciji Prostovoljsko mesto. Tudi malo zahodneje veselo migajo: Rod Lilijski grič Pesje se je udeležil Velenjske promenade, Rod Hudi potok Šmartno ob Paki je pomagal pri izvedbi projekta Šport špas in se pridružil dobrodelnemu teku lokalne osnovne šole, Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem pa gorskemu teku na Obretanovem. Taborniški dan v zdraviliškem parku je pripravil Rod Topli vrelec Topolšica. In okolica Ljubljane? Rod mlinskih kamnov Radomlje se je udeležil športne sobote in Rod Enajsta šola Vrhnika je s PP-ji zasedel drugo mesto na Jambowlreeju, svetovnem taborniškem tekmovanju v bowlingu. Za udeležbo čestitamo tudi njihovim grčam! Večer orientacije in astronomije so za osnovnošolce pripravili v Rodu Louis Adamič Grosuplje, na dnevu odprtih vrat osnovne šole pa so lepo predstavitev pripravili člani Rodu svobodnega risa Kočevje. a Ob koncu šolskega leta Nekateri so izkoristili še zadnjo priložnost za pomladovanje: v Galicijo so se odpravili na galsko pomladovanje taborniki Rodu II. grupe odredov Celje. Rod Mrzli studenec Mislinja je pomladoval na Obretanovem in obnovil spretnost streljanja z lokom. Za druge je to bil čas za marljivo delo: Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto je pri svoji hiški urejal okolico, pokosil, nažagal drva. Rod Bičkova skala Ljubljana je na svojem tabornem prostoru v Mirtovičih pripravil vse potrebno za taborjenje. Nekaj zanimivih živali, npr. pajka, so na delovni akciji našli taborniki Rodu upornega plamena Mengeš. Ob koncu šole je tudi čas za zaključne akcije: Rod Sivega volka Ljubljana bo kmalu na pikniku podelil nove rutice, Rod skalnih taborov Domžale je leto zaključil z izletom k izviru Kamniške Bistrice ter s skokom v toplo vodo Term Snovik, pripravil pa je tudi predtaborni sestanek za starše. Z MČ-ji in GG-ji je piknikoval Rod svobodnega risa Kočevje. Rod Sivega volka Ljubljana pravi, da se aktivno pripravlja na letošnji tabor, tako kot drugi taborniki po Sloveniji. Rod puntarjev Tolmin si je ogledal kratek film z lanskega taborjenja in predstavil letošnji program. Rod skalnih taborov Domžale in še nekateri rodovi so pripravili sestanek za starše, da jih seznanijo z vsemi pomembnimi informacijami. Kako pa grejo prijave vam? Korajža pojasnjuje: Novice pripravimo v uredništvu tako, da strnemo in povežemo informacije, ki nam jih pošljete rodovi. Pa vendar na vaših spletnih straneh nato odkrijemo, da ste bili bolj živahni, kot ste nam sporočili! Vabimo vas, da nam na revija.tabor@taborniki.si napišete, kaj ste doživeli v preteklem mesecu v tej obliki: datum, ime akcije, komu je bila namenjena in, seveda, kaj se je dogajalo. Taborniški fotografi ste vabljeni, da z nami delite vaše fotografije: portretne, skupinske, reportažne, posnetke narave idr. Posnetkov, narejenih z mobilnimi telefoni ali snetih s Facebooka, ne sprejemamo. Uredništvo Tabora se vam že vnaprej lepo zahvaljuje! ll®vgane Ko ni interneta in televizije ... vreme napoveduje narava! Besedilo: Špela Gec Rožman, slike: Petra Grmek Greš letos na tabor? S starši na morje? Obstaja nekaj preprostih in dokaj zanesljivih metod, kako napovedati lokalno vreme za kak dan naprej. Preberi naslednje nasvete in lahko boš blestel kot vodov meteorolog! C Prvo zlato pravilo: Glej na zahod! Pri nas vremenske spremembe prihajajo večinoma z zahoda, saj so za našo zemljepisno lego značilni zahodni vetrovi. - -i VZttpt> veščine /figll Rdeča zarja Rdeča svetloba se zjutraj in zvečer lahko pojavi kot odsev sončeve svetlobe na visoko ležečih oblakih fronte. Zjutraj se Večerno rdeče nebo ni samo prekrasno nebo obarva rdeče, če na pogled, je tudi čudovita vremenska so oblaki, ki svetlobo odsevajo na napoved za prihodnji dan. Sončeva svetloba zahodu. Fronta torej k nam šele prihaja. tedaj odseva na oblakih na Na tak dan se raje ne odpravljate na vzhodu, tistih torej, ki nas daljše izlete in pripravite tabor na dež. že zapuščajo. B*W> V" iMIHiqf hr*iilM))h in Ynrpui !nih SPOTI, i pflmgfjp Pdrt^ih JflhVg flpvt« ehrflnjp rorivir v r>vnotfIfn lf" m pečmi rf(t)r ► vsakdan zelenjava K ► j-krat dnevno sadje ► 2-krat dnevno rdeče meso ► manj kot 3-krat na teden ribe polnozrnati žični izdelki in kaše S ► vsaj 3-krat na teden ocvrta hrana ► manj kot 3-krat na mescc ener gi j sko bogata i n h ran itn o r e vna ž i in la \ (ppkfl'us!ii in slsše ¡car Mti i^dpl ki, i n rfu tf ri jsk i dtsf1 rt i, ga rirafie ¡n 1 hegi iluno pijačo z dodani m sladitorjoi n, mest ii, majonozni, t kremni /t o Vol jdi 1111 Ltrnd ¿j. mtfin i ude 1 Vi i 1101 r: ofieno sit u 111 ild 11L m juhe in podohni koncentrirani Ud^lk:, gpiovi aJi polpiipratfljerii irdellii ..; M L redko, d 0 3~k rat n a m esec * in v manjših količinah owp/ tema meseca V skoraj vsak obrok lahko vključimo sadje in zelenjavo. Sveže sadje ponudimo za malico, tako se bodo taborniki sploh na vroče dni nekoliko odžejali in posladkali. Pri kuhanih obrokih vključimo zelenjavo kot pomemben del obeda: zelenjavnih juh se lahko domislite še pa še, prav tako je lahko zelenjava okusna priloga ali glavno živilo obroka. Ne pozabimo na sezonsko zelenjavo: kumare, paradižnik, zelena solata, korenje redkvice itn. Četudi bo zelenjava pri kakšnem taborniku pristala v organskih odpadkih, ne obupajte. Vsi smo različni in tudi prehranjujemo se različno. Ko uvajate nove jedi, bodite vztrajni in jih ponudite večkrat. Tudi vodnikom, ki se bodo morda najglasneje upirali! Vrsta prehrane Katere vrste prehrane ponujate na taborjenju? Za vsejede, vegetarijance, vegane, tiste, ki potrebujejo posebne obroke zaradi različnih zdravstvenih stanj? V primeru alergij na določena živila ali celiakije, ki zahteva prehrano brez glutena, se še pred taborjenjem pogovorite s starši, kako boste pripravljali hrano za člana, ter po potrebi dodatno izobrazite kuharja. Verjetno pa ste že sami opazili, da vse diete niso povezane z zdravjem, temveč z okusom posameznika. Vsekakor že zaradi organizacije prehrane in nabave živil ne dopuščajmo taborečim, da dnevno spreminjajo vrsto prehrane. Dogovorite se, da bodo dobivali obroke v skladu s tem, kar so navedli na prijavnici! Recimo "ne" varčevanju pri hrani Taborniki smo vajeni organizirati letovanja in akcije z najnižjimi stroški, predvsem zato, da bi članom zagotovili čim nižjo kotizacijo za udeležbo. Pri hrani pa se ne splača varčevati, saj je to naložba v naše zdravje, prav tako smo se taborniki zavezali, da smo (zdrav) zgled našim članom. Tudi s tem, kako organiziramo prehrano na naših akcijah, učimo otroke, kaj je zdravo in kaj ne! Vendar draga živila niso nujno tudi kvalitetna. Pri tem nam lahko pomaga izkušen kuhar ali kateri od staršev, ki se ukvarja s področjem prehrane. Povežemo se lahko tudi z lokalnimi pridelovalci hrane. Če nam že ne morejo zagotoviti dovolj velikih količin za vse taboreče, se dogovorimo vsaj za predstavitev ter pokušino. Domače mleko ima povsem drugačen okus kot industrijsko proizvedeno, kar je lahko dobra priložnost za pogovor s člani o tem, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo. Taborne sladice pa lahko popestrimo na primer z domačim medom, ki smo ga kupili na obisku pri čebelarju! Pijače Ne pozabimo tudi na pitje tekočin. Vodniki naj spremljajo, koliko tekočine zaužijejo njihovi člani. To pa naj ne bo samo voda, ker to pospešuje dehidracijo. Ohladimo nesladkan čaj. Razredčimo Cedevito (1 kg na 50 l vode, ne tako kot piše na embalaži). Vodo lahko "popestrimo" tudi tako, da vanjo stisnemo limone in pomaranče, dodamo metine liste in že je tu taborna limonada! Vsekakor se odrecimo sirupom in sokovom, ki so polni sladkorja. Prav tako ne ponujajmo sladkih mlečnih napitkov ali jogurtov, ter sladkih gaziranih in energijskih pijač. Nezdrave navade Bonboni, čokolade in druge sladkarije niso del zdrave prehrane. To velja posebej svetovati staršem, saj ti otrokom v taborno opremo pogosto spakirajo tudi sladkarije, ki jih otroci pač obožujejo, ker so navajeni nanje. Nekateri taborniki so zato uvedli posebne taborne navade: na začetku taborjenja poberejo sladkarije svojih članov, ti pa jih lahko dobijo samo po obrokih ali samo enkrat dnevno in v omejenih količinah. Najbolje bi seveda bilo, da bi se s starši dogovorili, da sladkarije ne sodijo na taborjenje in bi se posladkali na zdrav način! S sadno solato na primer ... Prav tako bodimo pozorni na dodatno sladkanje in soljenje jedi. Pogosto si solimo jed, saj se nam ta tema meseca jiiuihei? zdi neokusna. To ni potrebno, če je hrana primerno pripravljena. Za to lahko največ naredi kuhar, ki doseže močnejši okus z različnimi začimbami in dišavnicami. Kako vnašamo spremembe na področju prehrane? Zdaj nekateri gotovo že zmajujete z glavo, češ, vse to se dobro sliši, ampak ...! Uvajanje sprememb je počasen proces, sploh na področju prehrane, kjer so naše navade globoko zakoreninjene v nas. Zato imejte v mislih, da je treba spremembe vpeljevati postopoma in vztrajno. Zagotovo boste naleteli na nekaj upora, presenečenja, pa tudi navdušenja pri vaših članih! • Članom predlagamo, da na taborjenju osvajajo veščine, povezane s prehrano. Kuhar začetnik, Kuharski vajenec, Kmetovalec 1 in 2, Zeliščar 1 in 2, Kosobrin. Velik del taborniškega programa je že tako ali tako povezan s tem področjem zdravja! • Vodi naj pripravijo plakate o zdravi in škodljivi hrani in jih obesijo pri kuhinji, jedilnici. • Preko aktivnega dežurstva v kuhinji se bodo taboreči spoznali z načinom priprave hrane in bili vanjo aktivno vključeni. Že zaradi tega bodo z večjim veseljem vsaj poskusili kakšno jed, ki je sicer ne bi! Zavedajmo se, da lahko večji učinek dosežemo z iskanjem alternativnih rešitev kot pa s prepove-dovanjem. Če prepovemo sladkarije v odmorih, ponudimo zdravo sladko alternativo, si recimo specimo banane na ognjišču, pripravimo granolo! Če zelenjava ne gre z lahkoto po grlu, ji dodajmo omako, npr. jogurtovo polivko, salso, humus. Ni vse, kar obstaja, samo kečap in majoneza. Bodimo kreativni! Oblikujmo jedi v zanimive oblike, otrokom je tudi pogosto privlačna hrana, ki je narezana na majhne koščke. Nadenimo jedem zanimiva, domišljijska imena (npr. zmajev golaž), pa ne samo v sklopu tematskih aktivnosti. V vodu se pogovorimo o vplivu vrstnikov na prehranjevanje. Se vam je že kdaj zgodilo, da je eden v vodu sklenil, da določene jedi ne mara, pa se je uprla še ostalim članom? Z vodniki se lahko dogovorimo, da obroke užijejo z mlajšimi člani in opazujejo, kaj otroci jedo, lahko se tudi z njimi pošalijo okoli hrane in jih spodbujajo k temu, da ne preskakujejo določenih delov obrokov, kot je recimo solata. Vendar naj ne bojo pri tem preveč vsiljivi, saj se bodo otroci na tak način samo še bolj uprli! Z vodniki se pogovorimo o zgledu. Vodnike se pogosto razvaja s hrano, dobijo poseben obrok ali pa se na sestankih odprejo paketi s sladkarijami. Otroci budno opazujejo vse, kar počnejo vodniki, tudi to, kaj in koliko pojedo pri skupnih obrokih. Poskusimo premakniti svoje meje. In večkrat na glas izrazimo navdušenje nad jedmi, za katere vemo, \, da morda niso najbolj priljubljene pri članih. • Naj starši članov i. ' postanejo naši par- tnerji. Na sestanku se z njimi pogovorimo o zdravi prehrani in o tem, zakaj si želimo organizirati zdravo prehrano za njihove otroke. Razvijajmo zavedanje o zdravem življenjskem slogu tudi pri starših, saj bomo lahko prav z njihovo pomočjo najbolj uspešni! Ne pozabimo pa tudi na taborniške šege in navade. Skupni obroki so pomemben del razvoja kulture prehranjevanja, ki jih lahko obogatimo s šegami. Tudi pesmica Dober tek, ki jo mnogi taborniki zapojejo preden začnejo jesti, je del tega. / intervju K ne rci s kajaki, ki ogrožajo getsko varnost Balkana Besedilo: Tea Derguti, fotografija: Jan Pirnat Z 28-letnim Rokom Rozmanom smo spregovorili o tem, kako so se na poti od Bohinja do Tirane upirali hidro lobijem z vesli, kajaki in veliko zagnanosti. Pravi, da mu je žal, da nima taborniške izkušnje. Ima pa hokejsko, veslaško, olimpijsko, ribiško in kajakaško, ki jo je tudi zabeležil v filmu Why. Vodi ga prepričanje, da je treba v življenju poskušati. Spremljajte njegova prizadevanja, navdušeni boste! Ste z 39-dnevno akcijo Balkan Rivers Tour res ogrozili našo energetsko varnost? Ne ogrožamo energetske varnosti, ker Evropa elektriko še izvaža. Niti nismo proti razvoju, kar nam očitajo, smo samo za pravično upravljanje z naravo in rekami. Če že kaj ogrožamo, potem je to bogatenje elit, ki si polnijo že tako preveč polne žepe. Evropa novih elektrarn ne potrebuje, gre samo za pranje denarja pri gradnji in od tega imajo korist le redki izbranci. Pod črto je vse tole korupcija. Vaš cilj je preprečiti gradnjo jezov na evropskih rekah? Hidroenergija je krinka. Ljudi že od malih nog prepričujejo, da z njo rešujejo okolje, nihče pa ne pove, koliko nafte se porabi za izgradnjo, pa da količine metana, ki izhajajo iz rezervoarjev za jezovi, presegajo količine, ki jih letno pridela svetovni letalski promet. Poleg tega nobena od držav, v katerih se bo gradilo 2700 elektrarn, nima sprejetega energetskega plana o tem, kam bo ta elektrika šla. Graditelji pa izhajajo iz zahodnoevropskih držav, kjer so že vse pozidali in morajo zaradi škode, ki so jo tam naredili njihovi jezovi, že obnavljati svoje okolje. "Kelag, shame on you," se bodo glasili plakati v Gradcu, tako da tudi Avstrijci izvedo, kaj počne njihovo podjetje, ki se v domačih logih razglaša za ljudem in naravi prijazno, na Balkanu, skrito očem javnosti, pa izvaja genocide nad naravo in kulturno dediščino. Hidro lobi je zelo močan, v Južni Ameriki tisti, ki želijo zaščititi reke pred novimi jezovi, padajo pod lobističnimi streli. V Peruju so tako ubili aktivista, ki je bil del te mreže in prijatelj mojega dobrega prijatelja Bennya, ki sem ga spoznal na svoji poti po Južni Ameriki. Pri nas na srečo še nismo tako daleč. Zakaj si se tega lotil? Ne bi mogel spati, če tega ne bi naredil. Sprva ni nihče verjel v mojo idejo, Patagonia pa je takoj zagrabila in financirala večji delež odprave, tako da sem se vrgel v akcijo in ugotovil, da so olimpijske igre v primerjavi s tem pravi hec. 15 kilogramov sem shujšal, spal nisem, takšne izkušnje še nisem imel, a me je ljubezen do rek gnala naprej. Še posebej naporno je bilo sodelovanje z Nemci, saj so vnaprej želeli vedeti vsako potankost. Zraven so bile organizacije Save blue heart of Europe, Euronatur, Riverwatch in WWF. Zadnji sta sodelovali prvič, ampak če hočeš nekaj premakniti, moraš stopiti skupaj. Edino izbiro ekipe sem si pridržal za konec, 14 dni pred akcijo sem med ogromno kandidati izbral 5 fantov. Izbral sem tiste, ki so imeli v prvem planu reševati reko in iskrico v očeh. Nisem jim mogel ponuditi intervJU / gfeanp 29 nekega konkretnega denarja, vendar jim je bilo všeč, da gre končno za nekaj iskrenega. Od začetka toura so v vodo padli projekti za izgradnjo treh jezov, ampak reševanje rek se še ne zaključuje? Zagotovo ne, to je bil začetek za nekaj večjega in tudi to, da si je albanski premier zadnji dan premislil, nam je šlo na roke. Celo pot smo namreč zbirali podpise na kajaku, ki smo ga na koncu želeli izročiti Ediju Rami skupaj s peticijo proti gradnji HE na Vjosi, zadnji neokrnjeni reki v Evropi. Premier je ostal v svoji palači, za ograjo iz policistov, medtem ko smo zunaj protestirali. Trenutno potekajo boji proti izgradnji petih jezov na Muri, ki je edina nezajezena reka v Sloveniji. Že na začetku smo se srečali tudi z odlokom občine Bohinj, ki želi z junijem uvesti karto za veslanje na jezeru. Kaj bo naslednji korak - da nam bodo zaračunali pot na Komno, potem pa še zrak? Če se na to ne bi odzvali slovenski veslači, bi odlok že veljal. £ £ Naša naloga je, da predstavimo takšne kraje ljudem, da jih vzljubijo in odženejo tiste, ki se želijo z njimi le okoristiti. Kakšna prigoda na poti? Neverjetno je, da se nobenemu ni nič zgodilo. Na Langarici, ki je edini Vjosin zajezeni pritok, smo pričakovali, da ne bomo mogli veslati, ker je struga zaradi zajezitve suha. A nam je naproti prišel šef elektrarne, ki se je prav za to priložnost pripeljal iz Avstrije in je bil pri volji odpreti jez za nas, ob sebi je imel seveda fotografe. S fanti smo v 5 minutah sestavili kontra zgodbo. Sprejeli smo ponudbo in zaveslali po kanjonu, kakršnega še nismo videli, in obžalovali, kaj so uničili. Zakaj, za delovna mesta? Gospod nam je v sekundi, s potegom po svojem iPhonu odprl jez, iz česar je jasno razvidno, da tu nikogar ne bo treba zaposliti. Naša naloga je, da predstavimo takšne kraje ljudem, da jih vzljubijo in odženejo tiste, ki se želijo z njimi le okoristiti. Jaz ne rešujem rek, da se bom lahko po njih vozil s kajakom, ampak za polžke, za ribe, za lokalce, ki živijo od tega. Ti so nas celo pot spremljali, objemali in tudi jokali. Ljudi ni nihče nič vprašal, če hočejo jez. Naš namen pa je, da ljudem predstavimo, kako je Balkan super destinacija, ne kraj, kamor greš, ker drugam ne moreš. Če uspemo to dopovedati njim in nato še obiskovalcem, smo zmagali. In na koncu bomo seveda z največjimi nasmehi tudi veslali po teh prelepih rekah. owp/ strokovno Naj ne utone v pozabo Besedilo in fotografije: Andrej Lenič Z vodom Gepardi iz Rodu Rožnik smo si ogledali razstavo Ana Frank - zgodba za sedanjost, ki je aprila gostovala na Gimnaziji Vič. Vedoželjnost otrok nas je spodbudila, da smo tudi v taborniških vrstah začeli razmišljati o tem, kako se z otroki lotiti teme holokavsta in drugih vojnih grozot. Čeprav se taborniki ne oziramo nazaj, temveč iščemo svoj zagon v boljši prihodnosti, je vseeno nemogoče pozabiti na dogodke, ki so tako pomembno vplivali na razvoj civiliziranega sveta. Pomen zmage nad nacifašizmom, ki smo se je spomnili v preteklem mesecu, je danes že močno zbledel. Grozote druge svetovne vojne so se pridružile ostalim zgodovinskim zapisom, naše generacije pa z odhajanjem zadnjih živečih pričevalcev izgubljajo zavedanje o pomembnosti poznavanja tega za Slovence tako odločilnega obdobja. Zakaj se sploh še pogovarjati o holokavstu? Holokavst - nepričakovano uničenje (hebrejsko Šo'ah) je tema, za katero mnogi menijo, da je že tako prepogosto izpostavljena. Kljub temu pa se lahko zgodi, da gremo mimo zgodovinskega obeležja, ob čemer nas bodo otroci vprašali, čemu je namenjeno. S pozabo ali celo zanikanjem holokavsta, kar se že dogaja v nekaterih evropskih državah, odpiramo pot ponovnemu vzponu sovraštva in rasizma. Čeprav je večina prepričana, da se tovrstne strahote po drugi svetovni vojni ne morejo ponoviti, so se vseeno dogodili gulagi, apartheid, Rdeči Kmeri, še v devetdesetih pa tudi Ruanda ter nam bližnja Vukovar in Srebrenica. Kaj vemo o holokavstu? V Sloveniji (Dravski banovini) je ob začetku vojne leta 1941 živelo okoli 1500 Judov. Večina jih je bila odpeljana v taborišča, od koder se jih je vrnilo le okoli 200. Največji delež žrtev holokavsta, skupaj preko 6 milijonov, je sicer izhajal iz Nemčije, Poljske, Madžarske, Sovjetske zveze ter sosednje Hrvaške, kjer je obstajalo grozovito uničevalno taborišče Jasenovac. Da pa ne bi mislili, da so bili Judje edine žrtve sistematičnega genocida, je treba spomniti, da so bili v taborišča ali internacijo odpeljani tudi mnogi drugi Slovenci, med njimi Romi, invalidi, napredni akademiki, socialisti in komunisti. Mnogi so končali v delovnih in koncentracijskih taboriščih po vsej Evropi, nam najbližji sta bili na severnoitalijanskem Gonarsu ter na otoku Rabu. Ne pozabimo tudi na mnoge Slovence, predvsem s Štajerske, ki so bili izgnani v Srbijo, saj je Hitler želel nemško, etnično čisto Štajersko. Žal so tudi na slovenskih tleh obstajala zbirna taborišča, od koder so mnoge prepeljali v Mauthausen, Dachau, Ravensbruck in Auschwitz. Od tam se večina ni vrnila. Kdaj in kako se pogovarjati o holo-kavstu in drugem vojnem nasilju? Z otroki se o holokavstu in grozotah vojn zaradi odprtosti naše organizacije lahko pričnemo pogovarjati že nekje pri 12 letih, saj, kot nam je povedala dolgoletna učiteljica zgodovine Sonja Nagode, otroci takrat namreč že poznajo dejavnike, ki privedejo do sovraštva in rasizma. Še posebej zdaj, ko spremljamo vojno v Siriji ter begunsko problematiko, je mogoče potegniti nekatere vzporednice in otroke usmeriti k empatičnemu dojemanju. Za vodnike, ki se bodo spustili v tovrstno tematiko, je predvsem pomembno, da ne pustijo nerazrešenih vprašanj otrok. Fotografije in posnetki jih lahko prestrašijo, zato je pomembno, da se, če se vodnik zanje odloči, pred in po tem z otroki temeljito pogovori, pogovor pa naj vodijo kar sami. Odličen način izobraževanja, ko se otroci že spoznajo s tematiko, je skupen ogled igranih ali dokumentarnih filmov. Seveda je gradivo potrebno izbrati glede na starost otrok. Kdaj in kje se lotiti teme, je odvisno od situacije. Najbolje je, da se to ne dogaja v zaprtem prostoru, temveč kje zunaj, kjer je otrokom mogoče predstaviti spomenik, razstavo ali drugo obeležje. Pri nas so to denimo Klopca in pozabljeni kovček na železniški postaji v Murski Soboti, od koder so v Auschwitz deportirali domala vse prekmurske Jude. Ohranjeno je tudi obeležje na mestu podružnice taborišča Mauthausen na Ljubelju, ki je tudi primerna lokacija za izlet. V Celju je ohranjena muzejska zbirka v zaporu Stari pisker, kjer so zapirali, mučili in nato ustrelili mnoge nedolžne jetnike, v Ljubljani pa denimo Gramozna jama, kjer so streljali in zasipali talce. Za mednarodne odprave tabornikov bo zanimiv ogled taborišča na otoku Rab, obisk taborišča v Oswi-encimu na Poljskem, za še bolj vedoželjne pa predvsem strokovno jllulkeli svetovni center holokavsta Yad Vashem v Jeruzalemu, kjer še danes zbirajo informacije in zgodbe o žrtvah. Witold Pilecki Zanimiva je zgodba o poljskem skavtu Witoldu Pileckem (roj. 1901), širitelju poljske nacionalne skavtske organizacije. Leta 1940 se je kot član poljskih partizanov z lažnim imenom pustil ujeti Gestapu in se infiltriral v Auschwitz, kjer je od znotraj organiziral borbene enote za upor. Preko skritih kanalov je o razmerah v taborišču obveščal odpornike in zahodne zaveznike. Po 945 dneh v taborišču je uspel pobegniti in je dalje prepričeval za napad in osvoboditev Au-schwitza. Do napada zaradi odločitve vodstva odpora nikoli ni prišlo. Pilecki je kot medvojni partizan postal sovražnik povojne oblasti, za kar so ga leta 1948 obsodili in usmrtili. Priporočamo - Roberto Benigni, film Življenje je lepo (MČ+) - Anne Frank, Dnevnik Ane Frank (GG+) - John Boyne, roman Deček v črtasti pižami in Mark Herman, istoimenski film (GG+) - Markus Zusak, roman Kradljivka knjig in Brian Percival, istoimenski film (GG+) - Jože Vozny, dokumentarni film o taborišču na Rabu Skozi trpljenje v svobodo (GG+) - Thomas Keneally, roman Schindlerj ev seznam in Steven Spielberg, istoimenski film (PP+) - Primo Levi, roman Ali je to človek (PP+) - Boris Pahor, roman Nekropola (PP+) - Witold Pilecki, knjiga The Auschwitz Volunteer: Beyond Bravery (PP+) m b m i H Obrazložitev vsebin tečajev ZTS Razpisi ZTS tečajev so že objavljeni na Stenčasu, tu pa sledi nekaj obrazložitev v zvezi z vsebinami posameznih tečajev. Namen Tečaja za vodje ostaja enak kot dosedanja leta - izobraziti vodjo taborniške enote. Pomembna sprememba v letošnjem letu je, da bodo tečajniki poleg organizacijskih znanj na letošnjem tečaju pridobili tudi znanje koordinacije priprave dobrega programa, ki bo temeljil na vzgoji članov. Po koncu tečaja bo tečajnik suveren pri koordinaciji tako organizacije projektov kot njihovega programa, kar je odgovor na izpostavljene potrebe rodov. Tečaj orientacije in topografije ostaja, več poudarka pa bo na prenosu znanj. Največja razlika se pojavlja pri tečajih pionirstva in življenja v naravi. Z izvajalci tečajev smo namreč ugotovili, da se večina tem prekriva, zato smo se odločili, da letos izvedemo enoten tečaj - Tečaj bivanja v naravi, na katerem bodo obravnavane teme obeh dosedanjih tečajev. V sklopu vseh tečajev bodo tečajniki izvajali tudi letne projekte. Tečaj je opravljen, ko udeleženci zaključen projekt predstavijo. V razpisih so letos prvič jasno opredeljene tudi naloge in funkcije, za opravljanje katerih so udeleženci tečaja po tečaju usposobljeni. Lepo vabimo tako udeležence kot tudi načelnike rodov, da si ta dodatek dobro preberejo, saj bomo tako uskladili pričakovanja s ponujenim znanjem na tečajih. Za vsa vprašanja kontaktirajte načelnico KVIDO na e-mail naslov jona.mirnik@taborniki.si. Datumi tečajev ZTS in vodniških tečajev 2016 Tečaj bivanja v naravi: 1.-7. avgust Tečaj za vodje: 6.-14. avgust Tečaj orientacije in topografije: 13.-21. avgust Vodniški tečaji Šaleško-koroško območje (Rod Hudi potok): 24. julij - 2. avgust Severnoprimorsko območje (SPOOT): 17.-27. avgust Mestna zveza tabornikov Ljubljana (MZT) -MČ: 17.-26. avgust Mestna zveza tabornikov Ljubljana (MZT) -GG: 17.-26. avgust Obljubljansko in Južnoprimorsko-notranjsko območje (OO in JPN): 19.-28. avgust Gorenjsko območje (GOOT): 20.-30. avgust Celjsko-zasavsko območje (CE-ZAS): 21.-30. oktober Podravsko in Pomursko območje: 29. oktober - 6. november Oprostitev plačila upravnih taks Aprila letos so bile sprejete dopolnitve in spremembe Zakona o upravnih taksah, ki po novem določa, da so upravnih taks oproščene med drugim tudi vse nevladne organizacije, ki imajo status društva v javnem interesu. Taborniški rodovi smo tako oproščeni plačila vseh upravnih taks, tako za izdajo dokumentov (potrdil, dovoljenj, soglasij ...) kot tudi za opravljanje dejanj upravnih organov. nunois Gremo v naravo Besedilo: Blaž Zupančič, fotografija: Matic Pandel Bi lahko z enim kamnom zadeli več ptic, ujeli več muh na en mah? Kaj če bi naredili akcijo, s katero bi dobili nove ideje za aktivnosti v naravi, naredili drugačno propagandno akcijo in se hkrati predstavili lokalnim skupnostim v najboljši luči? V soboto, 10. septembra 2016, bo dan D za projekt Gremo v naravo, s katerim želimo doseči točno to. Ampak kaj bomo počeli? Čri ... čri ... čri? Pazi idejo! Z Zavodom za gozdove Slovenije (to so tisti, s katerimi smo jeseni 2014 skupaj obnavljali naše gozdove) peljemo ljudstvo v gozd! Vse! Otroke in mame, mlade in stare, župana, pa prodajalko, pa poštarja, snažilke in ostale. In tukaj zadeva postane res zanimiva. V tem trenutku, točno tem trenutku, ko ti to bereš, odpiramo javni natečaj za aktivnosti, ki jih bomo na akciji Gremo v naravo izvajali. Iščemo sveže, za bavne, kreativne in kvalitetne ideje, ki jih bomo z veseljem izvajali z najbolj raznolikim občinstvom in s katerimi se bomo ponosno predstavili širši javnosti. Biti morajo taborniške in vključevati naravo. Zelo zaželeno je tudi, da izvajanje aktivnosti zahteva fizične pripomočke, ki jih navadno nimamo ravno pri roki. Organizatorji akcije bomo med vsemi prispelimi idejami naredili izbor najboljših in pripravili programske pakete, ki bodo vključevali vse potrebne pripomočke ter navodila za izvajanje aktivnosti. Te bodo nato vsi sodelujoči rodovi dobili brezplačno. Ja, povsem brezplačno. Da povzamem: če zadeva uspe, bomo dobili en kup sveže taborniške vsebine, odkrili in izmenjali si bomo ideje, kaj lahko počnemo v naravi, in nekdo drug bo za nas pripravil ves material, vsebino in logistične priprave. Zmagovito! Ampak to še ni vse. Če pokličete v naslednjih 15 minutah ... Aja ne, to je iz drugega vica. V glavnem, da boste še bolj motivirani, bodo najboljše ideje nagrajene! Med prispelimi idejami bomo izbrali najboljše v kategorijah: - - didaktična aktivnost, - aktivnost za veeeeliiiikoooo ljudi, - okoljska aktivnost in - najboljša ideja v celoti. Vsaka od zmagovalnih aktivnosti bo nagrajena s tremi prijavninami za Zlet leta 2017. Zanimiva zadeva, ne? Saj vem. Več idej ko boste prijavili, več ugodnosti boste imeli. Torej? Gremo v naravo! Vaša aktivnost naj bo taborniška in naj vključuje naravo. Pa tudi sveža, zabavna, kreativna in kvalitetna naj bo! om? / aktualno Vsi na mnogoboj! Besedilo: Nina Kapelj Letošnji mnogoboj prinaša nekaj novosti na področju nalog, ki pa naših tabornikov ne bi smele preveč zmesti. Že nekaj let se pogovarjamo o dejstvu, da nam mnogoboj, kot smo ga poznali, ne ustreza več. Lansko leto smo se lotili prenove mnogoboja in prvi korak je bil preizkusiti nekaj popolnoma drugačnega. Nastali so Kmečki upori, ki so odlično uspeli. Drugi korak pa nas čaka letos. Nekaj dobrih panog, ki smo jih preizkusili na Kmečkih uporih, smo vključili v koncept letošnjega mnogoboja in nekaj stvari smo spremenili. Z majhnimi koraki želimo predrugačiti koncept mnogoboja, da nam bo ta kar najbolje ustrezal, da bo poučen in zabaven, obenem pa bo ustrezno preverjal taborniško znanje. V nadaljevanju smo na kratko opisali letošnje novosti. Lov na lisico in orientacija Pri vseh tekmovalnih skupinah MČ smo lov na lisico in orientacijski pohod podaljšali, MČ1 bodo hodili s spremstvom vodnika, MČ4 pa že imajo nekaj nalog, ki so težje in jih bolj približajo GG-jem: opis poti, označiti morajo lokacijo KT. Mlajši GG-ji bodo imeli namesto pohoda ob potnih znakih pravi orientacijski pohod. 6 km in 5 živih kontrolnih točk, na katerih se preverja znanje prve pomoči, življenja v naravi, vozlov, skice terena ... Ognji Kurjenje ognjev bo za MČ4 malo drugačno. Na izbiro bodo imeli vžigalice, kresilo in lupo. Na začetku tekmovanja si bodo izbrali vžigalno sredstvo. Najmanj točk so vredne vžigalice, največ pa lupa. Tudi GG-ji bodo imeli kurjenje ognjev, ob tem pa še postavitev ognjišča in trinožnika, na katerem si bodo skuhali kosilo. Panoga presenečenja Panoga je namenjena mlajšim in starejšim GG-jem. Na dan tekmovanja bodo izvedeli, kakšno nalogo bodo reševali. Gre predvsem za zabavno nalogo, nekaj, kar gozdovniki in gozdovnice gotovo počnejo tekom taborniškega leta! Vod vodu MČ3 in MČ4 ter GG-ji bodo imeli tudi nalogo vod vodu. Vsak vod bo doma pripravil aktivnost, za katero bo zapakiral vse potrebščine in navodila v škatlo. Na dan tekmovanja bo vsak vod prejel nalogo, ki jim jo je sestavil drug vod. Spretnostno tekmovanje MČ4 imajo namesto premagovanja ovir spretnostno tekmovanje. Skozi štafetno igro se bo preverjalo znanje vozlov, primerno pakiranje nahrbtnika in zabijanje žebljev. Signalizacija Pri mlajših GG-jih se pri Morsejevi abecedi ne upošteva več toliko čas. Maksimalen čas je 8 minut, pomembno pa bo predvsem, koliko znakov je bilo pravilnih! mnenje /ggnnis Prilika o bosanskem delavcu Janez zida vikend. Pa si reče, zakaj bi se mučil sam, Jamboree, 20. letnico MZT, pomagali smo v begunski najel bom poceni fizičnega delavca in bo delo dvakrat krizi in občutno izboljšali delovanje naše zveze na hitreje opravljeno. In res. Najde Muja, dnevnica je nizka. vseh področjih. Letos nas čaka še GootJam, drugo Na sončno soboto začneta delati skupaj. Janez si poln leto pa ZLET. zanosa in delovne vneme naloži dve vreči cementa, Eden največjih rodov v Sloveniji ima 450 članov, od Mujo počasi spije jutranjo kavo, pokadi cigareto in si tega 50 popotnikov, samo 3 raziskovalce in za prgišče naloži eno vrečo. Ko Janez že četrtič pelje pesek, ga večinoma neaktivnih grč. Razmišljajo o tem, da bi bila Mujo nalaga šele drugič. Ko nimata skupnega dela, njihova naslednja načelnica stara 18 let. Trenutna, Janez zlaga zidake, Muja pa podpira lopata. Janez 21-letna načelnica, naj bi postala starešina. Glede na Muju: ''Ajmo, ajmo!'' Mujo Janezu: ''Lako čemo." Na moje poznavanje rodov tako stanje ni izjema, ampak koncu delovnega dne Janezu prekipi in vidno užaljen že skoraj pravilo. reče svojemu pomočniku: ''Glej, najel sem te, da bova Vlada občutek, da imamo dve vrsti prostovoljcev: delala skupaj. Ampak jaz naredim dvakrat toliko kot ''če-že-moram'' in ''za-vse-sam''. Prvim naj bi vedno ti! Seveda se strinjaš, da lahko tudi ti narediš toliko primanjkovalo motivacije za delo, drugi pa je imajo kot jaz!?'' Pa mu Mujo odgovori: ''Seveda bi lahko. toliko, da zaradi tega trpijo šola, služba in odnosi. Ampak Janez, ti boš vikend zidal nekaj sobot. Jaz jih Morda je iskanje srednje poti naša večna bitka ... moram graditi celo življenje. Če bi delal toliko kot ti, Ampak nekaj je očitno - ne eni ne drugi ne ostanejo ne bi zdržal niti en mesec.'' Seveda Janez z odgovorom v organizaciji zelo dolgo. Prvi ne vidijo koristi, drugi nikakor ni zadovoljen in Muja v jezi odpusti. Naslednji pregorijo. Delež aktivnih članov, starih med 25 in 35 dan se Janez zbudi z neznosno bolečino v hrbtu, ki ga let, je izredno majhen. Kako bomo v bližnji prihodnosti priklene na posteljo. Vzeti mora še teden dni bolniške. dosegli, da bodo naši popotniki in raziskovalci ostali In mi? Koliko časa bomo še prostovoljci pri tabornikih? v organizaciji dalj časa? Aktivni in s funkcijo? V rodu, na območju ali zvezi? Pred kratkim sem prvič začutil, da imam preveč Na mnogo velikih dogodkov, ki jih organiziramo, dela za tabornike. Prvič zares. Misel na prihajajoče smo lahko odkrito ponosni. Tudi na Urbani izziv! projekte me je obdala s tesnobo in malo groze, ne več Ampak, ali je prav, da nek prostovoljec naslednji dan samo s stresom in malo nervoze. To ni taborništvo, zaradi izčrpanosti omedli na poti do stranišča in se kot si ga želim. Ampak tabornik in prostovoljec bi rad še dva dni ne more premakniti iz postelje?! Poleg bil celo življenje! Ko vidim cestne delavce, ki počivajo vseh tedenskih sestankov, rodovih akcij, taborjenj naslonjeni na lopate, se spomnim, da je morda tako, in izobraževanj smo taborniki v zadnjem času orga- da moramo kdaj delati manj, da bi naredili več. nizirali svetovno skavtsko konferenco, odpravo na cte!? / mednarodno Evropska taborniška konferenca pred vrati Besedilo: Eva Bolha, fotografija: Christos Hatzidiamandis Evropska taborniška konferenca bo potekala med 17. in 21. junijem v Melsomviku na Norveškem. Že dobra dva meseca v moj nabiralnik letijo konferenčni dokumenti, ki jih je treba natančno pregledati, če želimo kvalitetno zastopati našo organizacijo. Že na simpoziju, ki je potekal decembra v Skopju, se je med predstavniki taborniških organizacij pričelo šušljati o spremembi statuta Evropske taborniške regije. Ta trenutno predvideva šest članov Evropskega taborniška komiteja, ki so v preteklem mandatu zelo aktivno sodelovali z vsemi državami. Posledično je prišlo do izgorevanja nekaterih članov. Belgijska delegacija je predlagala spremembo IV. člena, in sicer da bi od zdaj komite sestavljalo sedem članov. O tej veliki spremembi, ki ima tudi nekaj finančnih posledic, bomo odločali v prvih dneh konference. Drugi veliki rezultat konference bo izvolitev novega Evropskega taborniškega komiteja. Ne glede na rezultat glasovanja o spremembi statuta bomo tokrat izvolili šest članov. V razpisnem roku je svojo kandidaturo oddalo 10 kandidatov. Od teh sta dva v tem mesecu odstopila. Prvi kandidat za članstvo v komiteju je Kevin Camillieri, malteški tabornik, ki se je sedanji ekipi pridružil po odstopu enega izmed članov komiteja. Druga kandidatka je Julijana Dasklov, ki prihaja iz Makedonije. Hulda S6lrdn Gučmundsd6ttir je tretja kandidatka, ki je že članica komiteja in prihaja z Islandije. Četrta kandidatka je nam že poznana Chip Veerle Haverhals, belgijska tabornica, ki j e bila v tem mandatu naš kontakt z evropsko regijo. Peti kandidat Lars Kramm prihaja iz Nemčije in šesti kandidat Marian Panait iz Romunije. Nicolo Panzini je italijanski kandidat pod sedmo in Juho Toivola kot finski kandidat pod osmo zaporedno številko. Tretje pomembno poglavje tokratne konference bo sprejetje triletnega plana 2016-2019. Člani komiteja predlagajo delovanje na treh področjih: izobrazba za vse, krepitev naše organizacije in širitev našega sporočila. V okviru teh naslovov se skrivajo konkretne dejavnosti, od razvijanja duhovnosti, vključevanja ranljivih skupin, podpore upravljanja s prostovoljci, preko merjenja družbenega vpliva, priprave preverjanj GSAT, podpore predstavljanju taborniške podobe v javnosti, do podpore pri oblikovanju finančnih strategij in še kaj. Tekom konference bomo lahko oddali predloge za spremembe predlaganega triletnega plana, ki ga bomo ob koncu konference tudi sprejeli. Čakajo nas štirje zelo naporni dnevi na Norveškem, kjer poleg formalnih sestankov veliko vlogo odigrajo tudi neformalni pogovori ob kavi. V prihodnji številki pa sledi poročilo! Nejc je vznemirjen: Vse dokumente letošnje konference sem našel na spletni strani en15egsc.europak-online.net in svoje mnenje o njih sporočil na eva.bolha@taborniki.si! reportaža /ramualffiglsz Še ta počasnim je hitro minilo Besedilo: Zala Prašnički, fotografija: Nik Jevšnik V petek, 13. maja, smo se taborniki zbrali na tekmovanju Še ta počasnemu mine, kije potekalo v Ponikvi pri Žalcu. Tako smo med 17. in 19. uro prišli na mesto tekmovanja. Po namestitvi in prijavi ekip smo imeli nekaj prostega časa. Po zboru smo se vodje ekip zbrale v lokalni osnovni šoli in prejele pomembnejše informacije. Po sestanku smo imeli ravno še kakšnih 15 minut časa, da ponovimo definicije in znake za topo teste, potem pa smo to svoje znanje že morali preliti tudi na papir. Zvečer je sledila strateška igra, ki je na koncu štela h končnemu rezultatu ekipe. Preizkusili smo se lahko v spretnostnih igrah, kot je prenašanje žogice po cevi in sestavljanje kipa iz naših teles, ali pa v igrah, kjer je bilo potrebno napeti naše nevrončke, saj smo recimo ločevali karte po barvi njihove hrbtne strani, trenirali pa smo tudi naše reflekse pri igri, kjer smo s stiskom rok pošiljali "električne impulze". Prebudili smo se v deževno jutro in še malo poležali, potem pa je bilo treba kaj hitro vstati, saj smo imeli kar zgoden start. Proga je bila blatna in mokra, tudi trnja in visoke trave ni manjkalo, tako da smo morali kar dobro pogledati, kam stopamo, na naši poti pa smo kar dvakrat srečali močerada! Progo so nam popestrile kontrolne točke, med katerimi smo našli tako klasične (skica terena, minsko polje ...) kot tudi bolj nenavadne naloge: streljanje z lokom in zračno puško, spretnostni poligon ter skrivnostno nalogo organizatorja. Seveda smo tu in tam tudi staknili STPm stpin.rutka.riei Rezultati Prva mesta v kategorijah so osvojili: • Mini Vidovi mučeniki, RJZ • Baby Face Sončna mafija, RJZ • Senior Topoušeki, RTV • Doubles RJZ-RMS naveza, RJZ in RMS glave in orientirali karto, saj smo le tako lahko ugotovili, kam nas pelje pot. Ko smo raziskali kontrolne točke in končno prilezli na cilj, se nam je pokazal sonček. Počakali smo še na razglasitev rezultatov in tako se je naše bivanje v Ponikvi končalo in vrnili smo se v ustaljeno življenje. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, pokrajina z vsemi griči in vrtačami je bila čudovita, le vreme je malo nagajalo. Rada pa bi tudi pohvalila organizatorje, saj je bilo poskrbljeno za vse, tako da verjamem, da smo čisto vsi udeleženci tega tekmovanja uživali v opisanem vikendu! Mnenji Taborniki so še enkrat pokazali, da jih nič ne more ustaviti, saj so kljub deževnemu vremenu uspešno zaključili tekmovanje in si tako nabrali ogromno lepih spominov. Dogodivščina je bila zagotovljena! Uršika Holešek, organizatorka Proga je bila zelo dolga, a kljub temu vrhunsko postavljena. Naloge za vrisovanje na temo jame Pekel so bile zelo domiselne in hkrati tudi dober izziv. Mark van Elteren, ekipa Drva, RGT b0p/ od rodov Veslo v roke, čoln pod rit Besedilo: Nejla Kambič, fotografiji: Maruša Vehovar V soboto, 14. maja, smo taborniki Rodu Bičkova skala Ljubljana organizirali že 21. Spust po Ljubljanici, ekološko-kanuistično tekmovanje. Njegovi začetki segajo v daljno leto 1987. Nekaj let smo si organizacijo delili z Rodom Tršati tur Ljubljana, danes pa ti ne pobirajo več prijavnin ampak lovorike. Letos se je na ljubljanskem veletoku zbralo 18 ekip in na 11 km dolgi progi opravljalo najrazličnejše naloge. Poskrbljeno je bilo za adrenalin, taborniška znanja, zdravje in za širjenje obzorij. Na progi so si namreč taborniki lahko ogledali razstavo o koliščarjih, kjer je bilo predstavljeno odkritje prvega kolesa z osjo, in izpolnjevali kviz o barju, živalih in vodi. Naloga, ki so jo opravljali preko celotne proge, pa je bila Ekofora, katere namen je rečne bregove in reko očistiti smeti. Tekmovalci so jih nabrali kar 107 kg. Družbo so nam na Ljubljanici delali gasilci, ki so se zelo izkazali, saj se je Ljubljanica letos tabornikov preveč razveselila in v svoj objem sprejela kar tri ekipe! A ta dogodivščina ni negativno vplivala na taborniško veselje, saj so na koncu proge vse ekipe pričakale okusne pleskavice (ali bučke) in celo sonce nam je namenilo nekaj pozornosti. Bičkovci smo na Spustu zelo uživali in smo ponosni na vse ekipe, ki so se ga udeležile ter pomagale čistiti Ljubljanico. od rodov /rambiaimgls9 5. Scoutball turnir v Šoštanju Besedilo: Suzana Podvinšek, fotografiji: Jerneja Videmšek Vsem, ki nosimo okoli vratu taborniško rutico, je jasno, da je taborništvo druženje velike družine. Če tega začinimo s športno aktivnostjo, pa je rezultat vrhunski - 5. Scoutball v Šoštanju. Scoutball se od ostalih ekipnih športov loči po uporabi taborniške rutice, ki jo nasprotniki poskušajo odvzeti tekmovalcu z žogo ter ga s tem izločiti iz igre. Enajst ekip se je pod Pustim gradom v Šoštanju prvo majsko soboto športno družilo in zabavalo. Za nekatere je bila to povsem nova izkušnja, nemalo pa jih je ta teren in igro že preizkusilo. Ekipe so med seboj odigrale kar nekaj tekem, najboljši dve pa sta svojo borbenost izkazali v velikem finalu. Najboljši so domov odnesli lovoriko za 1. mesto in letos prvič tudi prehodni pokal. Ostali tekmovalci pa so pridobili novo taborniško izkušnjo, nova poznanstva ter kakšno dobro taktiko, kako naslednje leto premagati nasprotnika. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj nas je skozi celotno tekmovanje spremljalo sonce, ki je poskrbelo za odlično vzdušje na in ob igrišču. Ekipe, potrebne počitka, in navijači so se lahko spočili v t. i. chill-out kotičku, lačni tekmovalci pa so si privoščili čevapčiče, ki so jih pripravili naši kuharji, ter za ohladitev sladoled. Organizatorji smo resnično veseli, da smo se odločili za organizacijo tovrstnega tekmovanja, in obljubljamo, da bo naslednji Scoutball še boljši. Torej, se vidimo naslednje leto zopet v Šoštanju, že na 6. Scoutball turnirju! oJoTP / OD RODOV Bičikleta žur Za tabornike Rodu jadranskih stražarjev iz Izole prvomajski prazniki niso bili čas za počitek, ampak čas za pripravo in organizacijo taborniško-rekreacij-skega kolesarskega tekmovanja, ki vsako leto poteka drugi vikend v maju - Bičikleta žur. Kljub poznim pripravam in slabim vremenskim napovedim je tekmovalce zjutraj pričakalo sonce, ki jih je spremljalo skozi celoten dan. V nasprotju s prejšnjimi leti so bili tekmovalci letos že predhodno obveščeni, da je pomen tekmovanja vrnitev nazaj k začetkom torej k taborniškemu tekmovanju. Tako je veliko ekip zjutraj, pred odhodom na start, po taborniškem prostoru vadilo razne veščine, kot so prihod pod kotom, uporaba šotorke in vozli. Na progi so jim ta znanja prišla še kako prav! Poleg taborniških nalog so se tekmovalci na kontrolnih točkah pomerili še v različnih zabavnih nalogah kot so človeško kladivo, kričač in standardnih nalogah kot so test ŽOM ali Življenje ob morju, ki preverja poznavanje lokalnih posebnosti in izrekov, prva pomoč, polnjenje zračnice. Najbolj iznajdljiva in uspešna je bila letos ekipa KARAMPAMPOLI, ki je po večletni udeležbi končno domov odpeljala glavno nagrado. Organizatorji se zahvaljujejo vsem tekmovalcem, še posebej pa vsem taborniškim ekipam, ki so se udeležile tekmovanja. En velik M! Maja Mahne KOTL je del novega Guinnessovega rekorda! Na Koroškem se je že tretjo sezono zapored skuhal KOTL. Ne, ne gre za kuhanje golaža v kotličkih. Gre za največjo akcijo neformalne Koroške zveze tabornikov, urbano orientacijo, katere namen je predvsem spoznavanje Koroških mest in naselij in povezovanje koroških tabornikov. Gre za Koroško orientacijsko taborniško ligo, ki se skozi sezono seli od Radelj ob Dravi, Mute, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Kotelj vse do Mislinje. Že prvo leto je liga ponudila zanimive orientacijske podvige, v zadnji sezoni pa se je še dodatno razširila ter postregla s tako dnevnimi kot nočnimi izzivi. Posebnost v letošnjem letu je bila priključitev svetovnemu dnevu orientacije. Gre za dan, ko 1OF (Mednarodna orientacijska zveza) v okviru projekta WOD združi čez tisoč organizacij, letos iz 79 držav. Cilj letošnjega projekta je bil podreti Guinnessov svetovni rekord iz leta 2003, ko se je orientacijske preizkušnje v enem dnevu udeležilo 207.979 mladih. Rezultat - taborniki smo prispevali k novemu Guinnessovemu rekordu! Nobena skrivnost ni, da je orientacija na Koroškem vedno bolj priljubljena. A bolj kot priljubljenost te odlične metode doživljanja gibanja je pomembno, da Korošci z ligo presegajo meje svojih mest ter krepijo močne vezi prijateljstva. Monika Kobolt in Gregor Matavž od rodov /imb11wqii Zreški taborniki na izletu 35 zreških tabornikov vseh generacij je preteklo soboto združilo učenje, rekreacijo in zabavo ter se odpravilo v prestolnico na prireditev V naravo z glavo, v Ljubljani ki so jo organizirali centri šolskih in obšolskih dejavnosti iz vse Slovenije. Polni energije in dobre volje so se udeležili številnih delavnic v ljubljanskem parku Tivoli. Skoraj 40 delavnic je pokrivalo različna področja preživljanja časa v naravi - bodisi s športom in rekreacijo (kolesarjenje, rolanje, skike, plezanje na drevo, vožnja z raftom ali kanujem ...), z učenjem o naravi (zdravilne rastline, svet pod lupo, čebelarstvo, male živali in žuželke, poznavanje kamnin ...), z učenjem o kulturni dediščini (belokranjsko kolo, rudarska tradicija, stare slovenske igre, klekljanje ...) ali pa z zabavo (jezdenje ponijev, izdelovanje dišavnih vrečk, božanje kač, cirkuška delavnica ...). Seveda pri izbiri delavnic, ki so se jih mali in veliki taborniki udeležili, ni šlo samo za zabavo, temveč tudi za aktivnosti, potrebne za opravljanje nekaterih veščin, s katerimi bodo potrdili taborniška in druga znanja, ki so jih pridobili v preteklih mesecih. Aktivno dopoldne je prijetno zaokrožil še popoldanski obisk živalskega vrta. Tina Tinta Kovačič Planinopis #4 Rod stražnih ognjev Kranj je skupaj z društvom KrArh in ostalimi organizacijami v soboto, 21. maja, od 10. do 13. ure v Kranju poskušal oživiti Planino. Iz te kranjske soseske prihaja namreč tudi večina naših članov, zato smo se vabilu z veseljem odzvali. Glavni cilj je bil vključevanje stanovalcev - da bi ti začeli razvijati čut za soodgovornost pri vzdrževanju, urejanju ter oblikovanju skupnega prostora in družabnega življenja v svojem oziroma našem naselju. Udeleženci so se lahko družili na pikniku na travi, se poučili o varnosti slepih in slabovidnih v prometu, si ogledali delo gasilcev in reševalcev, se poigrali na napihljivem gradu, na stojnicah sodelovali pri delavnicah za oblikovanje otroških igral ter se pridružili tudi taborniški pustolovščini. Pripravili smo orientacijo, na kontrolnih točkah pa so se lahko Planinčani preizkusili na poligonu, v Kimovih igrah, v igrah z žogo, pri poznavanju vozlov, v izdelavi bivaka in še čem. S skupnimi močmi smo privabili prebivalce Kranja, vzbudili njihovo zanimanje in jim pokazali, na kakšne načine lahko oživimo Planino in kako bo to koristilo vsem. Prav je, da odpremo oči in začnemo uživati v tem, kar imamo oziroma nas obdaja! Jamina Tirovič oJoTP / OD RODOV Kamniška Bistrica in kopanje v termah Kljub ne ravno najlepšemu spomladanskemu vremenu smo se domžalski taborniki iz Rodu skalnih taborov odločili, da izvedemo še en zanimiv in zabaven izlet. Tokrat nas je pot zanesla k izviru Kamniške Bistrice, kjer smo si ogledali prečudovito naravo in uživali v dobri družbi. Tako otroci kot vodniki smo se pozabavali in osvežili v mrzli vodi ter navdušeno občudovali naravo okoli nas. Dogodivščina pa se s tem še ni končala, saj smo se kasneje odpravili še v Terme Snovik, kjer smo preživeli moker in zabaven konec zadnjega izleta v tem šolskem letu. Domov smo se vrnili z mokrimi lasmi in utrujeni od čofotanja v bazenu! Alja Tekavc U. Galsko pomladovanje Nekje med poscano Zofko in ledenimi možmi smo se taborniki Rodu II. grupe odredov iz Celja odločili, da se ne bomo dali grdemu vremenu, in smo se odpravili na vikend akcijo, namenjeno ponavljanju taborniškega znanja. V petek so se GG-ji zbrali v centru Celja, od koder so se s pomočjo zemljevida in kompasa odpravili proti oddaljeni osnovni šoli v Galiciji. Seveda je to za naše mojstre čisto prelahka naloga, zato so imeli na poti tudi nekaj težjih izzivov. MČ-ji so imeli še srečo, saj so jih do šole pripeljali kar njihovi osebni vozniki (starši), vedo pa, kaj jih čaka že čez par let. Ko so stopili iz avtomobilov, so jih v šoli pričakali pravcati praljudje - očitno so se med Celjem in Galicijo znašli v časovni kapsuli! Njihova naloga I je bila, da praljudi naučijo vse, I kar potrebujejo za preživetje, H GG-ji pa so osvežili spomin in I povadili nekaj najosnovnejših I veščin, ki jih mora obvladati I vsak tabornik. I Kljub temu, da nam vreme I ni bilo najbolj naklonjeno, I smo izkoristili vsak trenu- I tek, ko ni deževalo in ga I y preživeli zunaj. GG-ji so se I J1^ najbolj navdušili nad hojo I / z A-jem, saj so dokazali, da H , ,, ...... ... | Foto: Katarina Melik lahko s svojimi mišicami (m ^^^^^ manjšo pomočjo prijateljev) premikajo kar tri sušice naenkrat, fantje pa so seveda zraven kričali, da so zdaj pa čisto ta pravi moški. MČ-ji niso kazali svoje moči, ampak iznajdljivost, saj je nekaterim uspelo celo prižgati ogenj zunaj, na vlažnem! Čez dan so vsi torej v mislih imeli vsa pomembna znanja za mnogoboj. Nekateri so se učili, drugi so ponavljali, vsi pa so dokazali, da celo leto dela pri tabornikih ni bilo zaman. In preden smo se vsi odpravili domov, smo kot pravi taborniki pustili prostor čist (mame, zdaj veste, da nam pospravljanje ne dela težav!). Povzetek vikenda: Vreme nam ne more odvzeti dobre volje in zagona za delo, nikoli ne znamo toliko, da se ne bi mogli naučiti še česa, in najbolj pomembno: s taborniki je vedno zabavno! Mia Zupančič J L fL m a c _ strip o lisjakih / iMssasL Pile- rcMt> fZfSE - špfc? [JŠJSŠ % v yi^K A \ 1 - -C-i— PA POGLEJMO. KAKO USPEŠNO STE UPORABILI SVOJE ZNANJE PRVE POMOČI! 44 fefegl? / knjigožer in filmoljub Luža Matjaž Pikalo Besedilo in fotografija: Martin Justin "Jaz nisem Luža, jaz sem Ran, če veš. Samo da me vsi kličejo Luža, ker rad skačem po lužah, in še zato, ker se včasih polulam v hlače, ponoči, ko spim, in če se preveč smejim in je potem na tleh luža. Tega ne povej naprej, če ne, umreš." Zabavna in iskrena. Taka je pripoved šestletnega Rana, ki mu jo "malo pomaga pisati oči, samo čisto malo, Ran mu pa govori veliko." Nenavadna in po stilu in vsebini izvirna pripoved otroka o otroštvu, o odraščanju in o čudnem, nelogičnem svetu odraslih, v katerem "v soboto ni vrtca, ne vem, zakaj ne. V nedeljo tudi ni vrtca. To vem še bolj malo." Pripoved o svetu, v katerem mora mama vseeno v službo, čeprav ima kartico za denar, oči pa ne hodi v službo, ker pride služba k njemu. "Ta glavni v mojem vrtcu je Mito. On ima črno brado. On bere take debele knjige, lej, taake. Naši skupini se reče Sončki." Ran se bralcu predstavi skozi 12 zgodb, večinoma prigod iz vrtca oziroma male šole, saj "v vrtec hodijo otroci, ki so še majhni. Jaz sem že velik in mali šolar." Še bolj zanimivi od samih prigod pa so Ranovi prijatelji in sošolci, vsak s svojim kupčkom prikupnih posebnosti, ki se nam razkrivajo skozi dogodivščine, predvsem pa Ranove preproste opazke. Krisa, na primer, vsi kličejo Kolumbija, saj nočejo reči "kri" in ker bo raziskovalec, ko bo velik, tako kot Krištofer Kolumbija. Brata Mak in Maj, od Mitota sinova, se neprestano tepeta, čeprav je "ta glavni Mak, on je spredaj brez zob." Važič Ernej naj bi vse vedel, razen tega, kako se izgovori njegovo ime, njegova sestra "debelorita Milenca" pa zelo po tiho poje, saj ima popoln posluh. Lana je najlepša punca v skupini, Tisa, Nika in Ela pa vse ponavljajo druga za drugo, ker so najboljše prijateljice. Luža nam zelo direktno predstavi tudi odrasle, predvsem Mita in Anamarijo, njihova vzgojitelja, in ravno v teh opisih se skriva največ večplastnosti, stvari, ki jih Luža še ne razume in so pogosto lahkotne, kot na primer: "Mito je imel plavalni tečaj. Eni še ne znajo plavati. Samo ne vem, zakaj je Mito učil plavati Anamarijo." Nekajkrat pa precej temačne, kot pri Krisu, ki "nima očija, samo mamo. On je rekel, da mu je oči umrl, samo to ni res. To je zato, ker njegov oči kar naprej dobiva injekcije, če veš." Krisov oče se nam kasneje pokaže kot koščen in apatičen tip, ki občasno iz sebe spravi samo: "Kriza." Iskrena - neobremenjena s korektnostjo, s pravilnim in napačnim, z vzorci vedenja ali razmišljanja je Luža tako zabavna za otroke, hkrati pa genialna satira za odrasle, ki, pa čeprav že desetič prebrana za lahko noč, ne izgubi svoje magične navihanosti. Priporočamo: Vodnikom, da jo pred spanjem prebirajo MČ-jem ali GG-em, ter vsem ostalim, da Lužo preberejo sami! D G D REFREN: REFREN REFREN D Čiki, čiki, čiki, čiki, povsod sami čiki. v G Čiki, čiki, čiki, čiki, D na srečo niso veliki. A Čiki, čiki, čiki, čiki, G A G pri vsakem čiku čikov pet. A Čiki, čiki, čiki, čiki, G D prekrili bodo ves naš planet! G Vsi vemo, da je neumen D tisti človek, ki kadi. G Vendar to se še prenese, A ena stvar pa me ujezi. G Prav zares postanem jezen, D jezen, kolikor se da, G če vidim, da nekdo nemarno A čik odvrže kar na tla. G G Sem se sprehajal po parku, D med potjo sem zrl v tla. G Vse je s čiki bl'o nastlano, A da me kar groza je obšla. G Da bi se malo pomiril, D sem na klopco šel sedet. G A tam bilo je še najhuje, A čiki, čiki za znoret. Kadar mi kupi sladkarije, D mama vedno govori: G "Sladkarije so za v usta, A a odpadki za v smeti." G In tudi ko sem čisto sam, D vedno le tako ravnam. G Kdor koli pa ravna drugače, A naj ga bo pošteno sram. REFREN Vsi vemo, da je neumen ... REFREN c¡261?/ koledar akcij 23.-25. september Republiško orientacijsko tekmouanje (ROT) orientacijsko tekmouanje Okolica Škofje Loke PP, RR in grče Več na rot.rutka.net ZTS in RSK Škofja Loka 17.-19. junij Držauni mnogoboj taborniško tekmouanje TABORNIKI Mirna na Dolenjskem MČ+ Več informacij: stencas.rutka.net Rod mirne reke Mirna in ZTS 1 1 17.-19. junij Aduenture race Slouenia športno tekmouanje @ Velenje PP+ Rok prijau: 31. 5. Cena: 330 €/duojico, 660 €/ekipo Kontakt: Zoja Lešnik, zojalesnik94@gmail.com Več informacij: www.aduenturerace. si 11 Rod Jezerski zmaj Velenje julij in august Tečaji in usposabljanja ZTS izobražeuanja O Različne lokacije in termini PP, RR in grče TABORNIKI Poglej na Stran uodstua ZTS! _ ZTS, OO ZTS in rodoui 31. julij-15. august Rouerway mednarodno srečanje Francija PP, RR in grče Več na rouerway2016.blogspot.si WOSM in WAQQQS 1 6r 1 ' • ii r ifWi ' $ \ To niso taborniki, to so žiuali! Foto: Katarina Melik Hej, nič ne uidim! Foto: Pija Šarko Drži se. Foto: Maruša Vehouar Pod eno streho. Foto: Arhiv RSR Skice Pionirski objekti Bivok Doživi naravo Spoznaj sebe Naredi POLETNA DOGODIVŠČINA Orientacijo Vodjo progromoj TEČAJ PIONIRSTVA IN | JEČAl ZA VODIE TECAJ ORIENTACIJE D.waki.A x/K.A«>Av,. J J INTOPOGRAFIJE 6.-13. 8. 2016 13.-21. 8. 2016 BIVANJA V NARAVI 1.-7.8. 2016