rife»k,fetTt*t liHUb likali i» "V "
br#l |P<Jill«l» «» nu IIT.l It» > «I- — •
,, Bul	— „
,, frtrt lab . i .. so ..
Po potil : i! ,1! IlU io (I. - k, „ ?J Irfl. 6 .. — ..
u ,«111 )«1» * « 1
yrtJM.1«!»«»"'"1*1,."
lll.tllPJi"«)
št. 31.
\r Mariboru
11 IUI*

lignitu lin:
ti diUiliiD >tf»*t»pn4
»lil" (»Uilljl-kf.,i# n.iliMH« llritt. Л lir. i l* 1, -kit *kr*t, 4 Ir. f* «p li«k« Strti -
»•> .............l>l4. V
j«jl> I»" priVltori,
V* »-lik link j* plira». kolek t»ti«Tii|H'1j)
1'пкор|ч| n" vr nuj", d.i|kl.| Kiij »0 Mttfuipl )iiv
li ^nkajfjn.
гГ«с-ај II.
Nekoliko o založnicah.
(Konec.)
Še drugo dobrotno stran založnic moram omeniti, namreč priložnost, ktero one dajejo hranljivim in varčnim ljudem. — Z malimi vlogi — najmanjši znažajo po 00 krajearjov na mesec, tedaj iu krajcarjev menj kakor pet goldinarjev na leto — se »M s časom velik kapital nabrati, ako se vlogi pustu ležati in se obresti vsako leto t kapitala pripisujejo. Kdor pa ima dober zaslužek, nnbrnuegu kapital» pa šo ne, ta lehko vsak mesec ali pa po Četrtletjih dvakrat, trikrat iu Se večkrat više vloge v založnico vposojuje, in si lako polagoma iti po malem lehko črez več let precej velik kapital nabere. Posebno mladim ljudem, delavcem, rokodeljoem, obrtnikom in uradnikom ae tu lepa priložnost k hranljivosti iu pomnoženju prihrankov ilaje, ker pri založnici denar procente nese, med tem ku bi doiua mrtev in nero-do»iten ležal. —
Konečno še založnica tudi večim kapitalistom dobro služi. Kdor proda živeža, zrna, vina, živine ali kako posestvo, iu ne ve, kjo svoj denar shraniti, ta bode najbolje storil, nko ga založnici posodi. Takö je za denar brez straha, ker založ nični vlogi vsi kup dajejo posojevalcem varščino ali kavcijo, da denar nc po)de v zgubo, iu pri tem io posojevalec drugim rojakom pomaga skoz žaložnico, iu kedar sam svoj denar potrebuje, ga lehku iz založnice vsak čas vzorne.
Dobrota založnic je na več strani velika, ker pomaga hitro in nemudoma, ker malo obresti tir ju, ker se v nji lehko z malim denarjem s časoma velik kapital napravi in ker kapitalistom služi za shrambo iu poumo-žeijje njih vloženega gotovega denarja. Največa dobrota po mojih mislih pn je ta, ker se »koz založnico ljudje najlaže navadijo denar hraniti in s časoma pomnoževati. Mi Slovcnci, Štajerci pa posebno uisino preveč hranljivo ljudstvo, in denar raji v krčmi kakor pa na obresti zalagamo. Zatö nuni je založnic posebno v povzdigo hranljivosti treba, ker brez ptodo- in sudu-nosne hranljivosti ne moremo priti do večoga kredita, Kedar pa bodemo bolj obMženi, kedar bodemo vedeti z denarjem bolj ravnati, kakor sedaj, tednj bode nam tudi več kredita treba, ker gotovi denar no zadostuj« potrebam vsakdanje, le količkaj veče kupčijo in obrtnij*, in kredit su hode meril vsakemu lo pu mori njegove hranljivosti ali špurovuosti, Zato so udeležite vii kterim je mar na svoj dobičok, kterini je mar za blagor celega narodu. Vsi vkupe in vsak posebej bodo od založnic imel svoj dobiček! — Drugikrat, kedur utegnem, hočem več o založnicah povedati, namreč: knku se snujejo, kakö je /. njimi ua Ceskcm iu v Nemčiji, kakti se računi vodijo, kje je treba založnic in kdo jih naj osnuje. Slednjič pa še saino to novico, da smo v Mariboru pravila prihodnje „zal o ž nice v K a ribo ru" žo pretresli in prosmotrili, iu da v dveh, treh dneh pojdi) prošnja j naprej. —
Dvignite srčno zaklad slovenskega uma in dlani!"
V Mariboru nn Stirdeselih iiiurleruikov. X.
Kiju I .in, tuj., V«v JL' |>,left,nI.,.
N.ru't. I'll.
Iz
ftzir iiii zadnje case slov. politiko.
|Halju.|
Po vsem dosedanjem imamo tedaj, naj se ozremo v Ljubljano ali na Dunaj, v Zagreb alivPeštO ali v daljni „Riogratl" (kajti tudi njega jo v novejšem času iKSmškomngjnrski dualizem V'politinio^vWn spremenil): Figaro чил, Fignro Iii; a tužna domovina plače. —liuWiliiost utegnila hi pn še slabSa biti; kajti denar in službico mastno so zapeljive reči na tem revnem svetu, kakor nas skušnje tiče, tudi za otroke Slave; a s zapeljivostmi temi razpolagajo vsled dnulizma skoro izključljivo le gospodujoči Nemci in Ma-gjnri, kteri poslednji so, kakor so j i i so, za prodstoječe volitve novih poslancev na Ogerskem neki žn devet milijonov gold, pripravili, da bi s temi naj-praktičnejimi timanicami kratkovidne Slovano v svojo malho lovili, Volitvene agitacije so na Ogerskem, kakor se piše, žo grozno velike. Tura so spet nekaj slabega kuha, kajti slišati jo lo oil Dcokovcev iu magjarskih tigrov, da si so zarad zmago v laseh, --- ml Slovakov, Rusiuov, Srhov iu ftomnnov, i ki Iii se morali Dcakove Seile, ravno tako ko Košutovo Karihdo skrbno ogibati in se vsi skupaj pod svojo lastno federalistično zastavo vojskovati in sebi primerno število zimčnjnih federalnih poslancev privojekovati, jn prav malo slišati, liati se je torej, da se bodo spet eni ali drugi mngjnrski strani zapeljati dali, potom pa bodo spet „milo zdiliovali", koliko milijonov da jih je iu kako neusmiljeno, da jim magjurska manjšina narodnost preganja iu teptii. Toda kako не morejo Slovaki za slovansko politiku posebno navduševati, ko vidijo, kako Slovani zarad nestanovitnosti in neslogo svojih vodnikov povsod v Avstriji vkljtib vsej svoji velikosti te žalostno rolo igrajo. — Tako od zvitih nemških pijonirjev zasejana, od Poljakov dobrovoljno sprejela in od slovenskih oportuncav grajena razprtija med Slovani vsak dan bolj zori v povzdigo nemško-inagjarsko snprcmacijc, v ponižavanjo in zaviranje slovanstva, in na škodo Avstriji, kajti sedaj vladajoča politika, ktera jo Magjarom dala, karkoli so zahtevali, (nI avtonomijo Slovanov pa ni« slišali nece, temveč marljivo skrbi 1« za miiogobrojno, vsoganiogočno, dobro plačane in od nemškega duha razsvetljeno „flinvorto", kteri kot zastopniki gc poiligočih nemških „liauptwortov" Slovanom v slovanski deželi kruh rav-nopravnosti po svojo režejo ali jim ga colö, posnemajo onega kranjskega Kibni&ma, ki jo svojega „kajička" brez krmo živeti učil, popolnoma kratijo, ta politika, pravim, jo še zmeraj tako silno draga, nenaravna in pogubljivn, da, čo hi se še dolgo gnala, hI utegnile vse strune popokati in Jinis Austrian" vzrokovnti. — Zatorej tudi noben razumen Slovenec niti Nemec, komur ui na Nemškem pijonirslvu več ležeče, ko na obstanku Avstrije, oportunakn pulil iko slovenskih poslancev hvalili no more. Vsak Slovenec, ki kolikaj ve, kaj ta reč jeda, pravi: Slava dr. Vnšnjaku! Slava Hermann! slava dr. Lav-ričtiI a oportunsko politiko Hvetčevo iu njenih podpornikov v tem oziru, razen pešOičo slovenskih opiirtuncev v Ljuoljoni, menda uikdo ue hvali. I'a čo bi jo tudi vsi hvalili, le eden ne, če bi se vsi motili, le eden no! Naj mi uikdo ne očita, da fo pisnje zdražbo delam, in nesloge some mod Slovencu sejem, ki smo sloge zlasti v sedanjem času krvavo potrebni. latino, da smo jsjiigo silno potrebni, da Iii zoper vedno predrznoje nasprotnike kakor poprej
slriško okolico, povsod vidimo našo ljudi, klerih dedje in morebiti še očetje so bili lastniki vinskih goric, v vincurski stan potisneno. Tujci lastniki pa Živo v Gradcu, v Mariboru ali kje drugje od z nuja slovenskega viličarja. Ta proces, ki je kakor rak na telesu našega narodu, so dan na dan bolj eutljivo za naš živelj razširja, ■— da so Jlog usmili!
Mimogrede opominjam, da za nemški „Weinbauer" imajo štajnraki Slovenci izraz vinščak, kterega so liom tudi ja/. dosledno držal. „Vmorejec* je zato napačno skovana beseda, ker se le živina redi, vino sadje in sploh, rastline pa tie. Cas jc, da ludi v tem pogledu jezik očistimo pug.
Dan sv. ]!laža je kakor za čebelarje, tudi za vinSeako odloiivcu dan, kujti vreme lega dne odloči, ali bo dobro vinsko leto, ali no. Ce je na llla-ževo motno, oblačno iu deževno, potem ho bogata bcudiiiia ; ču pa solrice lega dne iz jasnega izhaja, eo viuščaki kislo držo. Na Ulaževo sem v Zagrebu tudi neko blngoslovljnujo videl, za ktero doma na Štftjarskein poprej nisem vedel. Duhoven drži v dosni roki dve sveči, ki sto na enem koncu tako skup zvezani, da delate rogovilo. Med to rogovile vtakne blagoslovljenec vrat tako, da se sveči grla dotikate. Na to duhoven čez-nj moli ter ga blagoslovijo. Ker, kakor sum rekel, tega nisem poprej nikjer drugod videl, lo poprašnm poleg mene. stoječega „inužeka", kaj ta blagoslov pomeni, čudno
Narodopisne slike iz naSega naroda
111. V i u s k i običaji.
Slovenska zemlja pvirodi ua leto poldrugi milijon veder viun tega števila se vidi, ilu je vinstvo zelo važen del gospodarstva našega naroda, Slovenski vinščak potegne lep denar za pridelek svojih goric. 1'osebno na gorenji Stajer in na Koroško gre mnogo slovenskega vinu. In čo iiasiiu sosedom vso kar je slovenskega smrdi, naša vinska kapljica jim zmerom iliši. Pa tudi uaš vinščak časih že komaj čaka, da trta dozori, in star kupce i/, gorenjega Stajorja s svojimi butikovci pride. Na Malem Štajerji in v ljutomerskih gorica!) jo v prejšnjih časih vsak vinščak svojega, stalnega kupcu imel, Na njega jo čakal z vinotn, pa dasirnvno bi hil mogel že poprej vino prodati drugemu kupcu, in morebiti celo po bolji ceni! On so svojemu staremu kupcu nikoli ni hotel izneveriti iu tako zameriti. Nasproti pa tudi kupec ni od drugega vinščuka vina kupil, pa dasiravao bi hil boljegu iu cenejega dobil. Tako jo bilo vsaj še pred kakimi dvajsetimi leti; kako jc denes, ne vem. Celo na Laško se jo zadnja leta, ko je tam bolezen trs morila,, mnogo slovenskega vina skupčevalo. Co tedaj važnost vinstva v me je pogledal moj inožek, gotovo si je mislil: lep ei krščttn , da to^a ne
našem narodnem gospodarstvu v obzir jemljemo, mislim da ne bo odveč, če neke šege in navade, ki ве okolo vinstva drže, povem, kolikor so meni poznane; posebno kako se vino prideluje, še bolj pa, kako so v veselem društvu spijo,
Slovenski vinščak je dobra, je blaga dušo, Prod (iorcnjt-еш, ki niinii via- Iva, odlikuje ga posebno njegovo odkrito in rahločutno sito. SploSrm prikazen je pu. da je naš svet v vinskih krajih siromašneji nego v ouili, kjer nista legu in podnebje zn vinstvo prikladna. Sploh nalmjnmo našega viuäünka v nepo-aeslnega vincarjn potienenegn, Doljo so gorico, več vinogradov jo v tujib rokah. Poglejmo v Haloze, poglejmo v Ljutomersko, v Mariborsko, v 1Ü-
vešl Ko se mu je pa začudenje vleglo, mi znSepne: kaj nezunju, to iiu je lllažOv blagoslov! Jaz sem mislil, da se vrat blagoslavlja radi kakšnih bolezni, ali moj možek jo djal, da se grlo blagoslovijo., ia pri teh liesedab, vzdigne pest k itslum, poraiga nmlo v. njo, ter uii tako puntomiinično na iicilviplieni način poknže, da e grlo zalo hiagiisiovja, da se lagljo pije. Jaz sein potem šo druge proste ljudi o tem vprašal, pa od vseh som isti komentar dobil.
Tudi Petrova rosa jc za vinograde pogubna. Pregovor pravi: Vidova meglirn, in Petrova rosica spiji-te vino in pšenico. Drugo znamenje o prihodnji^ vim,ki lelilii je to-le: Na sv, Andreja dnu ali pn na božič
z združenimi močmi vsi enega srca in enega duha neumorno io uspešno delali za blagor domovino, kajti dobro mi je znano, da „slogom rastu malo stvari, a neslo«» svn pokvari*, liog mi je prič», da nesloga ta, vsled ktere se v svoju največo škodo med seboj pričkamo in slabimo, mene bolj peče, ko tiste, ki mi očitajo, da jo jaz napravljaui, bolj morda, ko vsacega druzega slov, rodoljuba, karkoli jih je po širokem slov. svetu, ali nesloge in va/.prtijo to oi moja pisanja kriva, tudi časnik „Slov. Narod" ni tega novega prepira napravil, niti časopisi „Zukunft", „Primorec" ali kdo drug izmed „nezrelih" politiknrjcv, kterirn „Novice" obligaten žolč na slovenske prvake očitajo, ampak tisti prezreli slovenski oportunci, ki so so — da ne bi so glasja v dual i stičnem roichsratliu motili — soglasju s Cehi in svojim lastnim programom izneverili, Slovanom, zlasti pa Slovencem toliko pogubljive in od samega kolovodje slov. oportunrev žo naprej proklete politike so poprijeli, ter nemškim in magjarskim hegomonom iz Avstrijo privega parklja za vse Slovane ustvarjati pomagali, — Ne rečem, da so so s tem Slovanstvu samemu nu sebi žo izneveriti, ampak le trdim, kar se tajiti ne moro, da so so pravi slovanski politiki izneverili in nn kriv pot zagazili; jaz trdim, da vse njih oportunstvo in „železnocestovanje" ni nobeno vrednosti. Tudi tega ne rečeni, da so slab namen imeli, ko so med dualiste so podali, dnsiravno mi no gre v glavo, kako so mogli oni kot zreli in modri politiki od nemško-timgjarskega dualizma, kaj prida pričakovati; mogočo je vendar, da so takrat šo mislili, da modro iu previdno ravnajo, in da bodo z oportunstvom svojim domovini noši Hog ve koliko koristili; — toda idaj, ko vidijo in lehko tudi s prstom potipnjo, da so na led speljani, zdaj, ko vidijo, da vlada, ki so vedno hvali, da stoji na njih stališči, svojim organom zameri, ako se ludi oui ua njih stališče vstopijo, ker jim pri občinskih volitvah itd, šo nov-traluosti ne dopušča, ampak kar kategorično zapoveduje, da se morajo — ako nečejo službo zgubiti — nasprotnikom njihovim pridružiti, dasiravno ve, da imajo Slovenci pravico pri tej priči poslance svojo iz dunajsko lesene hišo poklicati, — zdaj, ko vidijo, da ravno ta vlada postavlja v slovenski deželi Nemce in nemšknlarjo /a primarjo, Slovence pa komaj za vratarje in tudi to šo lo potoni, ako niso kaj otrovani od „hudobnega" slovenskega duha, - - zdaj ko vidijo, kako vlad», ktera toliko toži, da ni mogoče v slovanskem jeziku ur,ulova ti, slovenske nradnike, ki v djanji pokažejo, da to ni tolika eopernija, prestavlja in na njih mesto trde Nemcu ali nemškutarje postavlja, a vrh tega nam ludi takovc profesorje v deželo pošilja iu mladino našo v takovom dnini podučujo, da bi tudi čez leta in letu še trditi mogla: glejte, tudi zdaj še ni v slovenskem jeziku uradovati mogočo", zdaj ko je očitno, da po tem potu ne bodo 19, jj v šoli, cerkvi uradu in v javnem življenji nikdar nikoli od smrti listal, vsled cesarje Nemcem, oziroma Italijanom greben tako visoko zrastel, da so s svojo prevzetnostjo celo priprosto miroljubno slovensko ljudstvo razdražili in pomilovanja vredno nerede vzro-kovali, — zdaj ko vidijo pred soboj sad dualistične praktike: mesto materialnega blagostanja novo in povišane slare davke, mesto ravnopravnosli narodov, staro stanje Slovanov, in zraven neporavnanih narodnih še novoskova-ne cerkvene zdražhe, mesto avtonomije staro birokracijo vsegamogočno ; — zdaj ko vidijo iz neodobrene šolske postave kranjsko, da po dualističnem potu ne !o drugim, ampak tudi kranjskim Slovencem zares v nobenem obziru na bolje pomagati no morejo: po vsem tem je zdaj, mislim vendar že skrajna doba, da bi oportunski poslanci slovenski, »ko so šo to, kar so bili, zmoto svojo spoznali, ter si jo popraviti prizadevali.	(Dalje prih.)
Govor poslanca L Svet ca o slovenski ravnopraviiosti.
v Iti) xrjt ilržnviK'Kn zboru 8, iiinrra t. I.
,t.e preteklo leto sem med proračunskim posvetovanjem izrekel željo, naj bi vlada skrbela, da se 10 državnih osnovnih postav o splošnih
se postavi kupa sred mize, ter se do vrba z vinom nalije. Ako se najde drugo jutro miza okolo kupe mokra, ali kakor narod pravi, da je vino po noči kupi črez rohe prekipelo, potem bo prihodnje leto vlažno, in vino slabo, nasprotno pa pomeni snlio leto pa dobro vino.
Naš vinščak sledno delo v vinogradu z nekim posebnim veseljem opravlja, raje nego kak drug posel. Zato pa tudi, kader vino ua prodaj ponuja, klobuk zabavljivo po strani nosi, ravno kakor tudi žitni trgovec. 1'ri nobenem drugem gospodarskem opravilu delavci toliko pijače tie dobivajo, nego pri Yiuogradarekcm. Pri rezanji in količenji, pri vezanji pri prvi iu drugi kopi, morajo težaki vina dobiti, naj ga gospodar tzeuio kjer ga hoče. Ce so razglasi, da ta ali oni gospodar vina ne daje, ne dobi za boga delavcev. Najvcče veselje jo pa gotovo v berbi. Tukaj sa ti ponuja sladka kraljevina, čč od te grozd pozobljes, so ti bodo prsti kar spri-jemali, tako je mastna; tam iukn spoil listja bleda helina, tam so zlati rumena šiprina, dalje naprej je pegasta lipivin», ena je lepša od druge, ena slajša od druge. Moiunrji pokajo, trgalko popevajo: došel je došel sveti Mihalj, — grozdje jo zrelo, jnz ga bom bral itd. Brentarji vse sloki žmehke brente nosijo, tiskalniea v kleti časih pokne, da bi človek mislil, celi stroj se bo razuesel, spod njo pa s cinkom tečo mošt, rdeč kakor zajčja kri v lakomnice. Celi roji čebelic in oi stika »krog, denes nobena ne piči, vso so nekako bolj krotko, kakor siccr. Tako je v berbi! Kako je pa tam dolgočasno, kjer so pivo kuha, kak neznan duh, da nu rečem smrad, tam celo okolico zaleže, kjer se žganjica pali, tako, da mora človek ne hote reči: fej le bodi!
Ucz nekoliko dni, kader mošt rezek postane, pravi štujerski vinščak, dajo čriiH' v njem. Na dolenjem Kranjskem imajo za tu izraz „greneč". Tako sem bral v Levstikovem: popotovanji iz Litije do Čateža, natisuenem v Glasniku leta 1858, Na Hrvaškem so pravi: da mošt rezanec in kostanj pucnncc (pečen da pod prati poka) su nnj boljo drug k drugemu priležeU. Kuder jo mošt do dobrega izvrel, ter se »čistil, ima naš viničak za to teh-
državljanskih, pravicah brž ko bri izvrši. NjegOTa ekscelenca g. minister uka in prosvete je takrat na mojo in na želje od mnoge strani izrečene takole odgovoril (b«e>: .Vladi se je izročilo nekoliko želj, na ktere se v uekoliko da ob enem splošno odgovoriti; te želje tirjajo, kar je т državnih osnovnih postavali izrečeno, namreč naj se dejansko izvrši načelo, da so vse narodnosti enakopravne, in da se nobena ne sme siliti, naj se uči jezika druzega naroda. Vlada ima seveda dolžnost, la načela prav pravično na vse strani izvrševati, in prizadevala si bo , da — ako kaj tacega opazi — odpravi napake, kar se jih jo v prejšnjih časih storilo, in skrbela bo, da so v prihodnje ustrežo; vsem pravičnim željaui." Tako je tedaj odgovarjal g. minister uka in prosvete. Donea žalibog nisem tako srečen, da bi mogel trditi, da je bila njegova ekscelenca glede teh obljub mož beseda. Ravno nasprotno moram javno izrekati, da se ođ one dobe vsaj kar se slovenskega naroda tiče, ni nič spremenilo, da je od onih mal ostalo vse pri starem, in da živimo v ravno istih okoliščinah, kakoršue so bile pred ustavno napravljenimi osnovnimi pravicami. Seveda ne poznam težav, ktere tlado ovirajo iu jej branijo imenovane osnovne pravice dejansko izvršiti. Samo to vem, da je g. minister uka in prosvete ravno take krivice na Moravskem in Česk em že davno odpravil, da je na českorn dotičen predlog izročil deželnemu zboru, da je na Moravskem ukazoma odstranil enake krivice in naravnost izrekel, da se smejo dotične razmere na Moravskem zaukazoma odpraviti, ker tu nikakoräna deželna postava no overa, da no hi se odpravilo noprilike, ki so se tudi le zaukazoma ukoreninile. Ravno isto razmere so tudi v deželah, kjer Slovenci prebivajo, in g. miuister uka in prosvete vendar ni hotel tu ravno tako kaj spremeniti. Jaz ua dalje vem, da je no le ua Ceskem in Moravskem, ampak tudi v deželah, kjer Slovenci stanujejo, najveie važnosti, da se osnovno pravice ravno v tem obziru izvrši;; jaz vem, da more ljudstvo še le potem dobiti zaupanje do ustavo in nstavnih naredeb, ako se tudi v tem obziru ustava brezobzirno izvrži.
Res so nedavno javni listi med potovanjem Nj, ekscelenca g, ministra uotrajnib zadev v Trst in Ljubljano prinesli novico, da se je g. miuister glede vresničanja narodne ravnopravnosti v Krajnski deželi tako izrazil, da so njegovo besedo prav čudno posvetile dotičuo mišljenje naše vlade. Nočem misliti, da je res, kar so razglašali javni časniki, nočem misliti, da je miuister tako govoril, kakor so poročali javni listi, Nj, ekscelenca je neki med drugimi rekla, naj si Slovenci sami odgojajo svoje uradnike, ako hočejo imeti narodne, t. j, tako uradnike, ki bi mogli tudi v slovenskem jeziku uradovati. (Nn deuii: Čujtc, fiujte! Dr. Ginkri: To uireil) Glede šole je Nj. ekscelenca neki rekel, da naj si Slovenci svoja učilišču sami nu lastne stroške napravljujo, ako hote imeti učilišču s slovenskim učnim jezikom; (N» desni: Cujtol) kakor pravim, ne vem ali je to res tako, in misliti smem, da vse to ni nesnično; kajti ko bi hil Nj. ekscelenca kaj tacege izustil, bil bi se v popolno protislovje postavil proti obstoječim osnoviin pravicami To bi bitov protislovji s člankom lt) postave o splošnih državljanskih pravicah, kterega tuj tu v zndnjem oddelku preberem. {Svntec here ladtijo toGko iliviminuieg« 41. 14.) Rrcz vprašanja se kaže iz hezed tega članka, da se njegova določila »imajo samo tam izvrševati, kjer si dežele na lastne stroška učilišča napravljajo; na dalje jo razvidno, da ima država sama dolžnost ta g izvršiti, da se državni vladi odločno veleva, naj vso potrebno stori, da se ta § izvrši, kajti oa veleva: .javna učilišča so imajo (sollen) luko urediti" ... in ne pravi morebiti: ako je dežela pri volji plačati stroške, tudi ne, da so ima §. še le izvršiti, ako bo ktero deželno zastopništvo v tej zadevi kaj storiti hotlo; no, osnovna državna postava vladi kategorično brez obzirov in izjem zaukazujo, ker pravi: „javna učilišča so imajo (sollen) tako vrediti, in ne le srenjski zavodi morebiti ali zavodi s privatnim denarjem oskrbovani, ue, j a v u i zavodi se imajo tako vrediti. (Pravo! ua desni). Jaz mislim, da je država osnovna postava odstranila vse dvombe o tem, kaj se ima storiti iu zdaj je dovoljeni) le še vprašanje, zakaj se to ni storilo; in kolikor se ni storilo, kedaj naj
ničen izraz, pa pravi, da so jo ubrisat; pa to šo ni zadosti, pravo ali ,ka-pital-vino* mora tudi iskro imeti kakor dcmaut, ki se pokaže, če se kupica proti solncu drži. U sv. Martinu, kakor je sploh znano, se mošt v vino prekrsti. Poprej je bil nepokojen mladenič, vsakovrstni duhi so so nemirno podili po njem, vse je vrelo, vse je kipelo; — od sedaj postane resen mož, ki sicer inanj burno, zato pa tudi bolj dostojno dela. Kakor je za dobroto vina to odločivno, kako je kot mošt vrelo, kako je svojo droži in drugo so- : drgn izmotalo, ravno tako tudi pri mladeniču. Ne bojte se, če v mladeniču j nemirni duhovi kipijo, naj kipijo! s tem so mu bo značaj obrisal, iu iskra v duh vkresala!
Kakor drugi rokodelci, so si tudi viničaki izmed svetnikov svojega varila, svojega zavetnika, svojega palrona izbrali, namreč sv, Martin», Legenda pravi, da je rimski cesar Maksimiu pri gostijah prvi bokal vina zmerom pred svojega stotuika Martina postavil, iu sicer zato, da ga jo potem zopet iz njegovih rok nazaj prejel! In zavolj tega je boje sv, Martin postal vinski pokrovitelj, Noč pred sv. Martinom pravi naš narod, eo vsakolika voda tega sveta za trenutek v vino spremeni. Če je v tiitom trouotku zajemei, ho viuo ostala kolikor si jo zajel, in siccr najboljše vino, ki ga le tre priredite more. Sv. Martina naši vinščaki lepo časte. Njega dne so vso zidanico odprte, Vsak kdor mimo gre, pokliče so notre, ter počasti s kupo vina. Kader je naš vinščak v zidanici, je zelo radodaren z vinom. Zakaj ga ne hi d»! en glažek аГ pa dva — pravi — saj mi ni na srci zraslo. Bog nam ga je zato dal, da ga po pameti pijemo! Šo celo razžaljen je, če bi se kdo branil piti. Ali z euo samo kupico je težko iz zidanice priti. Proden odidsS moraš „odhodnico" piti, ki se ti v kuk etari majolki predstavi. Izvrstno je zapopadel pokujui škoi Slomšek mišljenje nažega tmvoda, ko je pesmico zložil, ki pravi :
SlovniTo, .Slovencu vabi, Ce «o ti pit' na gubi, Le pridi v «or'co k nam, Da bomo dobra volj« tain itil.
je slon. Znana je stvar, Ja je za ispeljavo tega g, potreba izvršilnih postav, kterib nekoliko spada v poitavni delokrog deželnih zborov, nekoliko pa Jr-iavnega zbora. Vprašanje nam ostaja: Ali je vlada v tej zadevi kaj storila? kakor sem že rekel, je le glede češkega kraljestva nekaj storila; poslala je namreč deželnemu zboru dotičen predlog; storila je nekoliko tndi glede Moravske ; zaukazoma je namreč odpravila zaukaze, ki hi bili v proti ilofji s tem §ош drž. osnovnih postav; glede omike dežel pn, kjer slovenski narod stanuje, ni vlada dosihmal nič storila; niti ni predložila dotičnim deželnim zborom postavnih osnov, niti ni laukazoma kaj odločiti hotela.
Lansko leto se je pri posvetovanji o ravno tem predmetu izrekla
jp|ja _ in sicer jo nisem izrekel samo jaz," ampak tudi eden poslancev*)
»driske grofijo — naj bi se ne le po srednjih iu ljudskih učilnicah, ampak udi na viäih učilnih zavodih obzir jemalo na slovensko narodnost; vlada naj ij nadalje skrbela za to, da bi se kakor že koti tudi ua vseučiliščih ncko-iko smelo učiti v slovenskem jeziku. V tej zadevi so že tudi deželni zbori iizrekli svoje želje, goriški deželni zlior je poslal vladi nasvet v tej zadevi, «naccga je dobila vlada tudi iz kranjskega deželnega zbora. Do vlade se tu stavlja prošnja, naj ali napravi pravno akademijo za italijansko in slo-Ivensko narodnost, ali pa naj kak» drugače skrbi , da se bodo mogli tudi vseučiMčni predmeti podučevuti v italijanskem ali slovenskem jeziku. Jaz sem lansko loto povdarjal, da je lo neobhodno potrebno, ako hoče vlada sploh dobiti sposobnih uradnikov, ki bi bili r.inožni v dotičnem deželnem jeziku uradovati.
Kei se pa kakor že rečeno v tej zadevi ni nič storilo, dovolil si bom denes zdaj v drngokrat izreči, da od vlade pričakujem, da stori, kar je potrebno, da so omenjeni g. 10 osnovnih pravic dejansko izvrši; da nadalje pričakujem, dn ho vlada kolikor mogoče odpravila zaukaze, ki so s item paragrafom v protislovji in da, kjer imamo že sklepe deželnih zborov fiz lastnega nagona izroči postavne osnove dotičnim deželnim zborom , kjer pa bi šlo za više učilne zavode, zlasti za vseučilišča ali pravne akademije slavnemu državnemu zhoru; konečno pričakujem, da bo v prihodnjem proračunu sprejela dotične stroške, ki so potrebni, da so omenjeno postave tudi materijalno izvršiti morejo. Tega svojega pričakovanja mi pač ni treba z mnogimi besedami podpirati, saj je celo naravna stvar, da se morajo dane postave tudi izvršiti, da mora postati ustava resnica, ako se hoče, da se ustava ukorenini, in da si pridobi zaupanja. Ustava ne smo stati samo na papirji; v dejanji, v istini se mora oživiti; to, gospöda nmja, je neobhodno potrebno, ako hočemo v Avstriji doživeti srečo, da se tako zadosti raznim narodom, tla bodo oni vbrano (harmonično) Bodelavali za skupno celoto, ktera bo inogla napraviti državo trdno in močno, nas vse pa srečne. (Pravo! v ileini sreilini.
I) opis i.
Od dolenje Sotle, 10. marcu. [Izv. dop.] Ker se je v vsi naši okolici toliko govorilo o sijajnem sprejemu Nj. veličanstev v Zagrebu, je tudi mene radovednost dole gnaln. V Brežicah se vsedem na navaden vlak , ki je šel kake pol ure pred cesarskim, pa se oddrdram proti Hrvaškemu. O prvem mraku smo prišli do hrvaške meje na Sotli, ktero smo veselo pozdravili, Grajščine Laduč, Januševec, l.užnica, banski Novidvori in Jan-koniir, ki stoje blizo železniške progo, so bile od tal do vrha vse razsvetljene. Po bližnjih brežuljkih so kresi goreli. Klizo železnice so tu pa tam stalo cele trume praznično oblečenega kmečkega naroda z gorečimi bak-Ijami, tez Zagreb je bila tolika svitloba razlita, da smo je že iz Podsuseda videli. Na kolodvoru v Zagrebu so je vse trlo velike množine čakajočega naroda. Malo za našim vlakom je Nj. veličanstva poseben vlak v kolodvor pripeljal. Ko so prve sprejemne uerenionije svršene bile, in ko so se cesarske in dolga vrsta drugih kočij v precej oddaljeno mesto odpeljale bile, šel sem tudi jaz lepo peš v mesto. Najlepši so bile razsveljene z grade kr. ura*) Poslanec Černe. — V redu.

Dokaz, da je ta njegova pesem na pravo struno v srci našega naroda vdarila, je to, da ee vsaj na Štajerskem povsod poje, kjer trta rod Razen Orožnove: Kje so moje rožice itd. ni nobena druga umetna pesem se tako po našem narodu razširila, kakor ta Slomšekova.
Vino navadno do božiča na droželi leži. Med božičem in svetnico, kader je najhuja zima ga naš vinščak iz drož vzdigne in v čisto posodo pretoči. Po svečnici še ni več dobro pretakati, ker nn svečnico, kakor naš narod pravi, prva topla iskra iz neba na zemljo pade, in se mlada vina zopet rada kaliti začno.To kaljonje mladega vina, ki se navadno pri nastopu tople pomladi godi, si naš vinščak s tem tolmači, da si do misli, da ga ,jug meša in inoti", Na Sentjanževo se vino blagoslavlja. Gospodar ga nese cel» čutaro i cerkev na blagoslov. Domu prišedši reče gospodinji, da gre v zidanico s blagoslovljenim vinom sodo zalivat. In res, v vsak sod nekoliko Šentjanževca vlije. Pa ker se pri tem poslu rad mudi, ga gospodinja žc težko doma čaka; in ker ga le ni domu, gre tudi ona k zidanici. Zdaj pa ni no gospodarja ne gospodinje domu. Sin jo v stralieh in skrbeh, da se ni morebiti какл nesreča v zidanici pripetila, rečo hlapcu naj doma za čuvaja ostane, ter se tudi k zdatiici napoti, lllapcc nekoliko čaaa čaka doma, pa ker zdaj nobenega več nazaj ni, ne gospodarja, no gospodinje, пв sina. zaklene in zapahno vse, kar se zaklepati in zapahovati da, izroči čuvajstvo sultanu, pa jo tudi proti zidanici potegne. Tam liaido vse skupaj dobre volje. Veseli so, da jc tudi on prišel, V sredi zidanice so si zakurili, ker je zunaj krivec ostro piskal. Okolo kurišča sede, počasih iz majolčic pi-juckajo ; in še le v trdem mraku so vrnejo več ali manj Sentjanževi domu.
(Daljo prili.)
dov, javnih zavodov, šole, cerkve, samostani, -županijska hiša, magistrat, kamenita vrata, plemiški konvikt itd , od privatnih hiš so so posebno judovske odlikovale. Največi Zagrebški hotel „pri caru avstrijskemu jc pa bil skoro čisto temen, ravno tako tudi gostilnica „ogerske krono*, ki ste obe-dve v Iliri. Čemur sem se pa naj bolj čudil, je bilo to, da spomenik Jeln-čiča bana ni bil nc z eno lampico razsvetljen. To ni samo razžaljenje za ves hrvaški narod, to jo desave zgodovine, to jo rahlo rečeno, grd pie-greäck proti vsakdanji pristojnosti. Da so je pa to roganjo in srnmotenje namenjeno spominu Jclačiča bana prav očito pokazalo, se jo čez podnožni kamen vrgel vcnec.ki jo bil tako tenek in taka medel, da su mu je poznalo, da so ga iz tistih obrezkov zvili in zvezali, ki so bili pri vezanji slavolok-nih vencev odpadali. To roganje in to sraniotcnjc pa spomina na .lelačiča bana ni izbrisalo iz hrvaških src, njegova dela niso po teui izbrisana iz zgodovino hrvaškega naroda, njegova ideja ni izbrisana iz hrvaške bodočnosti. V kako častnem spominu živi on posebno т junaški krajini, jo to do-roljno pokazalo, da so Serežani, došavši k sprejemu Nj. Veličanstev v Zagreb sc sami ii svojega nagiba prod spomenikom v red postavili, svojo crven-kape z glav posnemali, ter so mu. naklonili. Potom so redom šli okolo spomenika, so opet pred njim v red postavili, zopet crven kape posneli, zapet naklonili tn odšli. Ta prizor je vse, ki so pričujoči bili, globoko genil. Ktranjskega sveta se ni bilo toliko sešlo, kolikor so g:i bili pričakovali. Jaz bi bil sti-anjski svet na kake »000 cenil. Med temi so bili gotovo peti del Slovenci iz bližnje Štajarske in Kranjske. Mnogo je bilo Ljubljančanov, in celo iz Savinske doline sem nekoliko poznanih obrazov srečal. Na nekih hišah rnzobešene slovanske iu niagjarsko trobojnico so bile tako nespretno sestavljene, da so slovanske trobojnice predstavljalo francosko, magjarsk« pa italijansko trikoloro. Modra in odnosno zelena barva ki imate zilole biti, ste so namreč zgorej djale, kjer ima v obojih trobojnicali rdeča in v sredi bela barva biti. Rad bi bil videl našega Ijubeznjivega nazidpritiskalca, pa nisem imel te ereče. Pravili sa ini, da sc nekako bolj na skritem drži. Mesto njega sem pa videl drugo hudo nazidpritiskovaliiD cksceleuco, nainie Osman-pašo iz llosno, ki je prišel z velikim spremstvom Nj. Veličanstva v ime turškega Sultana pozdravit iu poklonit. V sredo zjutraj je bila velika soldaška parada na vežlmlišči poleg kolodvora, Jaz sem ravno odhajal, in pri tej priliki tega zloglasnega osmanlija videl. Sedel je z dvoma mladima fantičema — morebiti sinovoma — ki sta obadva imela prava aetccka obraza, v kočiji, ter oil strani gledal vojniška vožbanja. Oujte, da vi vidite to človečino, gotovo bi rekli, to je hišna, ki je v človeško kožo zlezla,, in zdaj iz njo gleda, llarva njegovega lica ni ne bela uo riuleča, no črnikasta, ampak, da prav rečem, barva jo enaka novopodplatuemu usnju.— liubo po njem drže na vse strani kakor risi na vetrovni roži. Vsaka teh gub, sem snm pri sebi mislil, ko sem ga od straue gledal, ima gotovo svojo Čudno zgodovino, S pod obrvi, kosmatih kakor buzarsko niustačo, so so blisketalo malo oči iglastih pogledov, zmerom so nemirno, djal bi, boječo sem ter tjo tripale. Pogledi so mu večkrat po tleh skakali, ko da so kako iglo iskali, nego čez. tmiogobrojuo občinstvo okolo njega se razprostirali. Sploh prvi utisek, ki ga njegova prikazen naredi, ni za njega po volj en. Rad bi še bil njegovo obrazno gubo študiral, pa čas jo začel ščipnti, moral sem na kolodvor, da srečnega življenja v Cislajtaniji ne zamudim!
Iz Zagreba, 11. marca, |lzv. dop. | V kronologičnem rodu so se poedine svečanosti sprejema in bivanja Nj, veličanstev tnko-lo druga na drugo vrstile. Ponedeljek ob sedmih mi večer so jo začel Zagreb razsvetljevali. Točno ob osmih jo vlak Nj. veličanstva v Kolodvor pripeljal. Na kolodvoru so Nj. veličanstva pričakali in pozdravili ban in deputaclji sabora in mesta. Na to so je začel svečani sprevod v mestn, N'a čelu sprevoda je jezdarit pikel ulanov, za njimi se je peljal mestni župan Mihalič, in za tem Nj. Veličanstvo, kraljica v zaprti kočiji. Kteri so kraljico videli, pravijo, da bolehno izgleda, in da je zato v zaprti kočiji so vozila. Kralj jo pa prav zdravega obličja. Za Nj, veličanstvi se je peljala dolga vrsta kočij v kterili se jo Njegovo in Njeno spremstvo peljalo. Med celim sprevodom se je zvonilo z vsemi zvonovi in iz topova se je 101 vstrelilo. Sprevod jo šel skoz llico, dolgo, kipno in pivarsko ulico na trg sv. Marka pred banovo rezidencijo : Na trgu sv. Marka so Nij. veličanstva pričakali: sabor, velikaši, duhovništvo. oblasti iu deputaciju inostranih munieipij in korporacij, in mnogo sveta. D'ugi dan v torek ju Nj. veličanstvo kralj sprejemal poklone raznih depu-tacij, sabora, oblasti itd. Potem je obiskal cerkve, gimnazijo, realko, plemiški konvikt, bulnišnico niilosrcoikov, drugo javne zavode, in bolnega kardinala Haulika, Na večer je bil sijajen teater pare. Sredo 10. jo bila revua tukajšnega garnizona in potem "privatne auiliencije. Popoldan je bil izlet v Maksimir nameravan, nastalo neugodno vrome je bilo krivo , da je izostal. Danas četrtek odpeljal se je kralj v Itelovar, in pride ž.e na večer nazaj, listo tako odpeljal so bo juter v Sieck in Petrinjo, in saboto v Karlovcc. V nedeljo nas zapustijo Nj. veličanstva. Kralj se ho odpeljal čez Ljubljano iu št. Peter na Reko, kraljica pa čez Pragarsko v Pcsto. Na Ilcki ostano kralj 15. in IG. in bo med tem kraljeviču Buknr in Senj obiskal; 10, so odpelje v Polo in pride t S. v Trst.
K koncu vam šc to javnim, da jo v Ravnigori (v Primorju) za narodnega zastopnika izbran poznani vodja narodne stranko Mato Mrazovič. Ravnagor.i je slovenska naselbina, Pod Marijo Terezijo so so tukaj (ia-renjci naselili. Njih jezik so je sicer žu precej pomešal, pa sluvenščina mu se še dobro pozna.
Politinii razgled.
0 prihonji delavnosti državnega zbora v sedanji sesiji poročajo podučeni dunajski listi: V poslanski zbornici potrjeni proračun pride prihodnji teden v gosposki zbornici v pretres. Poslanska zbornica pa bo začela posvetovanje o postavi zarnd deželne hrambe, potem pa se ruzidejo še