ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ARHITEKTURNI RAZVOJ KOPRSKE LOGGIE EMIL SMOLE Platea comunis — stari, z učinkovitimi zgradbami Pretorske (današnje sodnijske) palače, z gotsko-renesančno katedralo, s »Forestarijo« in »Armerijo« (današnja zgrad- ba mestne občine), s starim še romanskim mestnim stolpom iz XII. ali XIII. stol. ter z loggio obdani trg nosi še vedno vse sledove stoletnega zgodovinskega,razvoja, ki se zrcali v skoraj neprekinjeni sosledici v zidovih, pročeljih in notranjščinah umetnostnozgodo- vinsko nad vse pomembnih stavb, ki zapi- rajo in harmonično povezujejo v celoto stilno tudi zelo različne stavbne objekte. Ta res- nično visoko umetnostni ambient Kopra, ki je hkrati vse od naselitve otoka pomenil tudi vozlišče in žarišče vsega zgodovinskega do- gajanja, pa se je skozi niz stoletij oblikoval počasi, postopoma in kot drugi podobni trgi v istrskih mestih brez začetnega enotnega osnutka, pač tako, kot so to narekovale po- trebe, razmere in ekonomske možnosti mesta. Brez začetnega enotnega osnutka, toda z eno- dušno željo meščanov, ki je prehajala iz roda v rod, da se na tem temenu z morjem obdanega otoka izoblikuje zaključena enota, ki naj bi s svojimi horizontalnimi in verti- kalnimi komponentami že na prvi pogled ter nato v detajlih minuciozno obdelanih členov izražala samozavest in moč komune, ki je črpala neusahljive življenjske sokove iz svojih starih mestnih statutov. Vsako sto- letje je temu trgu vtiskalo bolj ali manj opazna znamenja, vsaka umetnostna doba od romanike do baroka in današnjih dni je zapustila vidne sledove v pročeljih stavb, ki okvirjajo ta najvišji in obenem najlepši del mesta. Čas, ki je neusmiljeno vrtal v zidove zdaj te zdaj one stavbe, je zahteval nove in nove restavratorske posege in jih zahteva še danes. Namen naše okrajšane študije ni v tem, da bi se zagledali v mrak potopljena stoletja ter iz njih poskušali izluščiti vse tiste tokove, ki so gnali zgodovinski in umetnostno-arhi- tekturni razvoj tega trga v celoti, marveč v tem, da bi kot izvleček iz te zamotane arhi- tekturne rasti Platee comunis izluščili, četudi na škodo celoti, le tisti delček — loggio, — ki nas trenutno najbolj zanima, ne le zaradi tega, ker ta stavba, kot bomo to kasneje ugotovili iz zgodovinskega razvoja, nujno zahteva korekturo zadnje restavracije, mar- več tudi zato, ker ta poseg terjajo tudi eko- nomske potrebe. Tem pa se da ugoditi le, če ne prezremo dokumentarno historičnih in estetskih vidikov. Važna pa se nam zdi obde- lava tega objekta tudi zaradi tega, ker ima- mo pred seboj že tudi idejne načrte, ki jih jc komaj leto dni pred svojo smrtjo izdelal mojster slovenske arhitekture Jože Plečnik. Njegova zamisel o arhitektonski ureditvi tega trga v celoti in njenega člena — loggie v detajlu, nas sili k temu, da se moramo od- reči vsem začasnim in zaletavim poskusom »urejanj«, ki naj bi periodično zadevala tako trg kot tudi zunanjščino in notranjščino loggie. Takšne preureditve začasnega zna- čaja, ki jih je v zadnji dobi loggia doživela več, niso doslej poskušale niti za las opleme- nititi tega dragocenega arhitekturnega spo- menika, marveč so mu preje celo škodovale, na drugi strani pa so vse tovrstne investicije izzvenele kot značilno negospodarske in ne- smotrne, ker so zadovoljile le dnevne ne pa perspektivne potrebe. Vse, kar so stoletja arhitekturne zgodovine na tem trgu obliko- vala, pa je bilo smotrno, trdno pogojeno v potrebah pa tudi v estetskih principih dob, v katerih so posamezne stavbe nastajale. Čeprav se bomo, kot rečeno, omejili le na arhitekturno rast loggie, se moramo pa ven- darle v začetku vsaj v najbolj skopih pote- zah dotakniti okolja, v katerem je ta stavba mogla nastati in katerega del organske celote tudi je. Prav tako kot nas negotove mitolo- ške pripovedi ne morejo prepričati in nam podati resnično sliko o naselitvi otoka in na- stanku mesta, prav tako se nam zaradi abso- lutnega pomanjkanja ostankov rimske arhe- ologije in situ vse bolj vsiljuje misel, da je bila rimska naselbina im otoku, če je sploh obstajala, majhna in nepomembna. Zelo ver- jetno pa je, da je mesto zraslo šele v dobi preseljevanja narodov ter se v bizantinski dobi tolikanj razširilo, da je dobilo tudi svoje obzidje. To je spočetka objemalo razmeroma majhno površino v središču otoka. V svoj krog je vklenilo le prostor današnjega Trga revolucije in Brola ter se zaključevalo že na začetku današnje Cankarjeve ulice. Vzpo- redno z naraščanjem prebivalstva se je ši- rilo tudi obzidje in leta 555 v vzhodnem delu mesta zajelo v svoj obseg že polovico imenovane ulice. Upravno središče se je v tej dokaj omejeni obzidani površini moralo razviti prej ko slej na najvišji točki otoka in je vse bolj in bolj pričelo dobivati določnejše oblike, zlasti v spreme- njenih pogojih v času posvetne in cerkvene vlade oglejskih patriarhov. Čeprav obrav- navani teren vse do danes še ni zadostno raziskan, je vendarle zelo verjetno, da je morala tudi prva starokrščanska bazilika nastati nekje v neposredni bližini tega uprav- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nega središča, precej gotovo na površini med Izolansko romansko rotnndo in današ- njim glavnim trgom. Gotovo pa je romanska kultna stavba stala že na prostoru današ- njega Duoma ter s svojim pročeljem zaklju- čevala vzhodno stranico Platee comunis. Do- volj dokazov za to trditev prinašajo ostanki romanike, ki je ohranjena v južni steni ka- sneje, v gotiki in baroku, močno spremenjene zgradbe. Nekako v isti dobi je bil zgrajen tudi stari romanski obrambni in opazovalni mestni stolp, ki je s svojim kvadratnim tlo- risom in zanosnim višinskim zagonom poma- gal okrepiti ne le strnjeno linijo vzhodne stranice Platee, marveč je temu trgu, hkrati pa vsemu mestu, dal osrednjo vertikalno poanto, okoli katere so se kasneje vse do danes v koncentričnem ravnotežju nalagale, vse od temena in po pobočju do morske obale, ostale zgradbe. Tudi južno stranico Platee sta že v začetku XIII. stol., v času patriar- hove politične in cerkvene hegemonije, za- ključevali dve zgradbi. Leva zgradba je bila že od vsega začetka namenjena sedežu »po- testas Ivstinopolis«, desna, nekoliko večja pa je predstavljala »potestas Marchionis«. Ze v XIII., vsekakor pa v XIV. stol. sta bili tudi severna in zahodna stranica trga obdani z manjšimi zgradbami. Tako sta na severni strani stali dve stavbi, ki sta bili last ko- mune in sta služili javnim namenom. Dom- nevno so se v njih hranili vzorci linearnih in prostorninskih mer ter javna tehtnica. Iz slike, ki jo je leta 1517 naslikal Vittore Car- paccio in ki predstavlja »Vstop župana v Duomo«, je razvidno, da je bila tudi za- hodna stranica trga pozidana. Pozidana pa je morala biti gotovo že veliko preje, kajti neki beneški akt iz leta 1348, ki naroča, da se morajo zaradi varnosti zapreti vsi dohodi na trg z železnimi verigami in pregradami, je bil smiseln le tedaj, če so bile vse štiri stranice trga v večji meri že zaprte in so obstajali le manjši prehodi in dostopi med posameznimi zgradbami. Loggia v Ropru Sukcesivne modifikacije, ki so v razponu stoletij morale prizadeti prvotni pogled na Plateo comunis, so bile posledica mnogih činiteljev, ki so neizogibno prizadejali ne le posamezne objekte tega trga, marveč trg v celoti. Ti činitelji pa niso bili vselej posle- dica zakonitega ekonomskega razvoja mesta. Med pomembnejšimi dogodki, ki so pomagali hitreje spreminjati zunanjo podobo tega trga, je bila predvsem vstaja Koprčanov leta 1348 proti Benetkam. Ena izmed posledic te vstaje je bil tudi požig stare Pretorske palače. Še huje pa je arhitektonsko celoto trga priza- dejal napad Genovežanov, ki so pod vod- stvom svojega kapitana Paganina Dorie leta 1380 znova upepelili dobršen del zgradb na Platei comunis, predvsem pa skoraj do tal razrušili po vstaji restavrirano Pretorsko palačo in zažgali tudi cerkveni atrij. Ko je po miru, ki je sledil napadom in ropanju Genovežanov po istrskih beneških mestih, nastopilo mirno obdobje tudi v Kopru, je Platea comunis znova zacvetela ter se v zelo kratkem razdobju okitila s stavbami, ki še danes v nekem smislu predstavljajo istr- sko Akropolo. Do leta 1460 se je trg opleme- nitil z novim spodnjim delom fasade Duoma, do kraja istega stoletja pa so zgradili tudi zgornji renesančni del te fasade. V letih 1451-52 so dogradili tudi novo Pretorsko pa- lačo, ki je poslej omejevala južno stranico trga kot enotno stavbno telo. Podobno kot v zgornjem delu cerkvene fasade se tudi v desnem krilu Pretorija ob koncu XV. stol. uveljavi stilni okus dobe — renesansa. Leta 1505 so s teraso povezali Pretorsko palačo s tako imenovano »Forestarijo», ki je bila prav tako kot spodnja fasada stolnice zgrajena že do leta 1460, medtem ko je povezava med Pretorijem in mestnim stolpom obstajala prav gotovo že od XIV. stol. dalje. V tej dobi je poleg »Forestarije« stalo že tudi drugo poslopje »Municijsko skladišče«. Obe zgradbi sta v kasnejših stoletjih doživeli več restav- ratorskih posegov vse, dokler nista leta 1788 dobili še drugo nadstropje ter bili združeni z enotno fasado v enovito poslopje. Tudi drugim zgradbam tega trga je vsako stoletje prineslo kaj novega. Nas pa, kot smo že uvodoma dejali, podrobneje zanima le stavb- na zgodovina Loggie, zato bomo v nasled- njih- odstavkih skušali rekonstruirati njen nastanek, namen in njeno organsko rast. Loggio navadno imenujemo zgradbo, ki ima to značilnost, da komunicira z zunanj- ščino s pomočjo združenih odprtin, tako da se njena zunanja lupina izraža s serijo arkad ali kolonad. To komuniciranje z zunanjščino je lahko izpeljano v eni sami stranici, lahko pa tudi z več stranicami. Kot terminus se 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA uporablja še posebej tam, kjer ima zgradba poleg zgornjih splošnih značilnosti še pose- ben poudarek zaradi namena, kateremu služi. Loggie, ki so bile namenjene javni upo- rabi, bodisi kot prostori za zbiranje ali trgo- vino, bodisi kot dekorativne ali monuinen- talne zgradbe, je poznala že antika. V antiki so tovrstne zgradbe imenovali »stoai«. Na- vadno so obroi)lja[e glavne trge ali ceste antičnih mest, v obliki tako imenovanih por- tikov pa tudi rimske forume. V življenju srednjeveških, zlasti mediteranskih mest pa so dobile loggie še prav poseben pomen. Upo- rabljali so jih kot prostore, v katerih so se prirejali shodi in obravnavala važna aktu- alna vprašanja. Sicer pa so loggie služile tudi kot trgovska zbirališča. V te namene so v srednjeveških mestih vzdolž ulic pričeli po- stavljati velika, pogosto lepo okrašena po- slopja, ki so dobila svoje ime zdaj po kor- poracijah, katerim so pripadala, kot n. pr. mnoge loggie >dei Mercanti«, zdaj zopet po donatorjih, ki so s svojimi materialnimi sred- stvi omogočili zgraditev takšnih stavb, n. pr. >Fortebracio« (1425) v Peruggi ali »Papeževa loggia« (1462) v Sieni. Svoje ime pa so dobi- vale tudi po funkciji, ki so jo opravljale, tako »Loggia dei Banchi« (1570—1595) v Ge- novi. Med najodličnejše spada nedvomno »Loggia della Signoria«, imenovana tudi »Dei Lanzi«, ki so jo zgradili leta 1376 prav z namenom, da se v njej vrše volitve za raz- delitev občinskih služb. Majhna v svojih di- menzijah, vendar nadvse odlična zaradi bo- gastva svoje dekoracije je loggia, ki jo je zgradil Sansovino in jo prislonil ob bazo zvonika sv. Marka v Benetkah. Planimetrična in konstruktivna shema teh zgradb je v osnovi skoraj vedno ista: veliko stebrišče, pokrito z ravnim ali obokanim stropom, ki sloni na stebrih, polstebrih ali polistilnih pilastrih, medsebojno povezanih s šiljastimi ali polkrožnimi loki pa tudi s horizontalno preko kapitelov položenimi ka- tnenitimi, redkeje, v provincialnih primerih, lesenimi prekladami. Važnost pa, ki jo je loggia imela v javnem življenju vsakega mesta, se kaže prav v njenem okrasu, v kate- rem odseva vsakokrat ves umetniški sijaj dobe. Ne samo Koper, temveč skoraj vsa istr- ska mesta, ki so bila pod upravo Benetk, so imela svojo loggio. Običajno je taka loggia služila zbiranju meščanov, bila pa je isto- časno tudi znak mestne samouprave s svojim statutom in voljenim predstavništvom, ka- teremu je načeloval kapitan, ki je imel v svojih rokah združeno tako sodno kot tudi vojaško oblast. V resnici so loggie, ki so se ohranile po drugih istrskih mestih, mnogo bolj skromne v svojih zunanjih arhitekton- skih oblikah, vendar pa pogosto nič manj poetično učinkovite zaradi svojih lepih lo- kacij. Te istrske loggie so nastajale povečini v istem času, kot je nastajala tudi loggia v Kopru. So brez arkad in arhitravirane po beneški praksi na ta način, da na stebričih počivajo odprta ostrešja. Takšne loggie — mnoge med njimi so seveda tudi kasnejše — so ohranile iste konstruktivne značilnosti v narisu z variantami, ki se tičejo tlorisa (pravokoten ali kvadraten), kamenite ograje, ki je pretrgana bodisi z enim bodisi z več vbodi, kamenitih klopi, ki so locirane v no- tranjščini ali ob zunanjščini in dostopa di- rektno iz nivoja trga ali preko stopnic, če je zgradba dvignjena. Med mnogimi omenjamo loggio v Grožnjanu, v kateri se odraža pre- hod iz fevdalnih pogojev v beneško komuno, dokaj skromno loggio v Motovunu iz XVL stol., z mcnjavajočimi se pilastri in stebriči, ki so jo sezidali na ploščadi med zunanjim in notranjim vhodom v središče utrjenega orlovskega gnezda, dalje loggio v Oprtalu, Sanvinčenatu s polkrožnimi loki, ki počivajo na profiliranih pilastrih in jo je treba dati- rati s sredo XVL stol. Pri loggi v Barbani iz XV. stol. se portik razvije v višini prvega nadstropja, do katerega se vzpenjata dve stopnišči. Loggi v Bujah in Novem Gradu sta skromnejši kot koprska pa tudi poznejši, zadnja pa je markantna predvsem zaradi svoje dominantne pozicije ob morski obali. Nič manj značilna pa čeprav že v XVn. stol. segajoča ni loggia v Labinu z izrazitim po- dolžno pravokotnim tlorisom, mcnjavajočimi se stebriči in pilastri na obodni bazi, z dve- ma vhodoma in klopmi, ki so razvrščene ob zunanjščini. Zanimiv pa je tudi tip loggie, ki se je razvil ob daljši zunanji stranici cerkve v Sv. Lovreču Panzenatskem in izvira iz XV. stol. z vitkimi, tankimi stebriči in kapiteli primitivnih gotskih oblik. Zahodna stranica loggie s kasneje dodano gotsko bifor 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Iz ohranjene epigrafske plošče iz leta 1269 (danes v atriju koprskega muzeja) izvemo, da je župan in kapitan Marino Morosiui med drugimi pomembnimi deli, ki jih je za časa svoje vlade napravil za mesto, zgradil v Ko- pru tudi prvo loggio. To loggio je dal zgra- diti med obema, tedaj še ločenima stavbama kasnejše enotne Pretorske palače (>lucidam logiam int. dno ptor hedificatum«). Ostanki te loggie so se še do danes ohranili v ste- brovju pod obokom Pretorija, kolikor se po- samezni deli te prve loggie v poznejših mo- difikacijah niso spojili z njim, ali pa s so- sednjimi stavbami. Ta najstarejša koprska loggia dokazuje, da se je kojnuna naglo pri- vajala novo nastopajočim časom, saj nam ta vrsta zgradb, ki jih grade vedno v neposredni bližini upravnih poslopij, priča, da smo v dobi shodov in zborovanj, v dobi, ko je ljud- stvo gospodar svoje moči in je živo zaintere- sirano na tem, da zbira in ureja svoje zakone v mestne statute ter harmonično in z naj- večjo doslednostjo povezuje v tem pravnem kodeksu vse predpise o zdravstvu, delovne norme, splošne in posebne pravice in dolž- nosti državljanov ter obveznosti komune navzdol in navzgor. Kot v ostalih tako so se tudi v prvi koprski loggi zbirali prebivalci mesta in živo razpravljali o vsem, kar je zanimalo posameznika in celoto ter od časa do časa burno protestirali proti odločitvam svojih visokih predstavnikov. Na tem mestu so proglašali sklepe in imena zakiipnikov davka ter imena uradnikov, ki so morali skrbeti za prehrano in mere. Starešine so v loggi razložili želje in zahteve svojega obče- stva ali pa so prosili za omejitev nekaterih obveznosti, za okrepitev zalog, za povečanje števila cistern in vodnjakov ter predlagali izvršitev številnih komunalnih del. V loggi je t. im. »oskrbnik za sol« razsojal spore, ki so nastajali v zvezi z oddajo in izmeritvijo ■ pridelka soli. Loggia je bila prej ko slej živahno središče, kjer je javno mnenje naj- več prihajalo do izraza. Mrzlična delavnost, ki je zlasti v 2. pol. XV. stol.,našla še poseben odmev zlasti pri graditvi novih poslopij in v splošnem olep- šanju mesta, pa ni bila pogojena le v potrebi, da se nadomeste stare, porušene in požgane zgradbe v Kopru, marveč je bila v veliki meri inspirirana tudi z idejami vedno bolj razraščajoče se renesanse in njene obče mi- selnosti, ki je tudi na ekonomskem področju pričela uvajati nekatere nove institucije in izboljševati stare. Njena posebna moč pa je bila v tem, da je začela z vsemi silami okra- ševati mesto. Hotela mu je dati novo lice. V ta čas spada razširitev starega Fontika, ustanovitev »Monte di Pieta« ter tlakovanje Platee comunis (25. nov. 1505 je komunski »cameraro« plačal 12.10 Lir Mateju Forna- saru iz Pirana »per resto di pierre cotte fo tolte per salizzar la piaza«). Zgrajena so bila »Porta della Corte del Palazzo«, obnovljena so bila Mudina vrata, izboljšan je bil dovod starega vodovoda itd. 17. oktobra 1462 pa so položili tudi temelj- ni kamen novi loggi (Lubia nuova), ki je nosila to ime, da bi jo razlikovali od stare (lubia vetus). Slednja ni mogla po zadnjili restavracijah Pretorske palače več služiti svojemu namenu. Za zgraditev nove loggie so si izbrali prostor, na katerem sta, kot smo že uvodoma omenili, na zaključku severne stranice trga stali vse do leta 1462 obe zgradbi z vzorci dolžinskih in prostorninskih mer. Brž ko so obe stavbi še v istem letu porušili, so nalogo za graditev nove loggie zaupali arhitektu Nikolaju iz Pirana in kam- noseku Tomažu iz Benetk. Oba mojstra, ki sta pripadala še stari beneško-gotski šoli, sta se lotila svoje naloge še v stari maniri, če- prav je v tem času že tudi v Kopru trkala na vrata renesansa. Kot pri Fontiku, pri ka- terem je prav tako sodeloval Tomaž iz Be- netk, je tudi pri loggi delo zelo naglo pote- kalo ter je bila zgradba dogotovljena že v dveh letih, o čemer govori letnica 1464, ki je vklesana v vogalni pilaster. Estetski učinek te stavbe se je v svoji prvotni izvedbi v precejšnji meri razlikoval od današnjega videza tako v tlorisu kot tudi v narisu. Predvsem je bila prvotna fasada ožja ter se je proti trgu odpirala le s petimi arkadnimi loki in ne s sedmimi kot danes. Fasadna stranica proti Verdijevi ulici pa je imela v prvotnem konceptu štiri arkade in ne kot danes le dve. Pokrita je bila s kolibasto streho, ki je počivala na lesenih tramovih, vidnih od spodaj, ki so silili preko zidu ter se končevali s sagomiranimi glavami. Loggia je bila torej odprta \ dveh stranicah, med- tem ko sta bili drugi dve zazidani. Po eni verziji naj bi bil dohod v loggio v vzhodni zazidani stranici, kjer naj bi se do vrat pri- šlo preko štirih stopnic. Levo ocl vrat naj bi se odpiralo okno. Ta verzija se nam ne zdi verjetna, ker okno na tej strani funkcio- nalno ni bilo potrebno, saj je notranjščina loggie skozi devetero arkadnih lokov dobi- vala dovolj svetlobe, pa tudi zato, ker si je težko zamisliti, da bi vhod ne bil v centralni stranici fasade, t. j. neposredno s Platee co- munis. Iz tlorisne karte Kopra iz leta 1619, kjer je v shematičnih potezah vnesena tudi lokacija loggie, ni mogoče razbrati, kje je bil vhod pred tem datumom. Vsekakor pa je najbolj verjetno, da je vstop v loggio po- sredovalo majhno stopnišče, ki je bilo po- 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stavljeno pred srednjim lokom fasade. V tem primeru sta -bili severna in vzhodna stena zaprti. Da pa je bil že od vsega po- četka nad vhodom vzidan tudi beneški lev, nas prepričuje zapisek, ki pravi, da je 3. de- cembra 1465 »cameraro« komune plačal 8 sol- dov za mastiks, porabljen »per incolar la coda de Messer San Marco grande de pierra che e sopra la porta della loza« (Bibl. Com. št. 1027, str. 65). Notranjščina je morala biti opremljena zelo enostavno. Ob zadnji steni je bržčas bil sedež za magistralne uradnike, ob stenah pa so bile verjetno klopi, ki so jih kasneje nadomestili s kamenitimi sedeži (Bibl. Com. št. 1028, str. 62). Po stenah pa so viseli grbi županov, ki so pravkar nasto- pili svojo službo. Zunanjščina je bila vsekakor mnogo boga- tejša. Ze sami vitki stebri z dokaj enostavno bazo in lepo oblikovanimi kapiteli, na kate- rih so sloneli dekorativno z zobčastim fri- zom obšiti loki, so bili na zunaj največji okras tega poslopja. Kamenita balustrada, razpeta med posamezne stebre, je s stebrički, ki so bili podobni onim na zunanjem stop- nišču Pretorija in so bili še gotsko obdelani, povzdigovala pomembnost zunanjščine. De- koracija se je povečala tudi v naslednjem stoletju, ko je bila loggia bržčas potrebna kake manjše restavracije v dobi županova- nja Nikolaja Salamona (1556-57). Isti župan je dal vzidati med trikotniška polja arkad- nih lokov medaljone cesarjev Justinijana, Justina II. in Konstantina v terracotti ter se s tem dejanjem simbolično oddolžil bi- zantinskim cesarjem, ki so bili zaslužni za razvoj mesta. Do danes se je ohranil le še eden, druga dva pa sta neznano kam izginila. Isti župan je dal napraviti tudi terracottno glavo Kristusa, ki je bila prvotno v, notranj- ščini, danes pa je vzidana enako kot glava bizantinskega cesarja med dva grba nad vrati notranje predelne stene. V isti dobi so kot spomin na kugo, ki je v letih 1554-55 hudo razsajala in zahtevala veliko žrtev tudi med Koprčani, postavili na kapitel vogal- nega stebra ob Verdijevi ulici nišo, pokrito z lepo oblikovanim baldahinom ter vanjo kip Madone v terracotti, v podstavek tega kipa pa so vklesali napis, ki pravi: VIRGO PANOPHEI GENITRIX ET SPES UNICA MUNDI - HIUC POPULO NON SIT GRA- TIA TARDA PRECOR - S. C. E. A. D. So- roden plastični motiv v vogalni niši srečamo tudi v Lionellovi loggi iz XV. stol. v Udinah. Grbi, ki krasijo notranjo predelno steno in tisti, ki so bili kasneje razmeščeni na fasado, govore, da so bili mnogi koprski župani za- interesirani pri gradbenih, restavracijskih in olepševalnih delih loggie. Posebno pozor- nost zasluži grb, ki je bil nekoč v notranj- ščini zgradbe, sedaj pa je poleg še enega vzidan v zahodno steno. Ta grb pripada žu- panu Capellu in je združen z žarki obda- nim soncem, t. j. z emblemom komune, kar je ponovno dokaz, da je bil to nekdanji grb mesta in da je emblem Meduze, ki so ga mnogi imeli za mestni grb, nastopil mnogo kasneje. Grbi župana Pavla Loredana (1652) in Agostina Barbariga (1667) dajejo slutiti, da je tudi za njune vlade loggia obogatela za kako novo pridobitev. Morda so prav v tej dobi nastali kameniti sedeži, ki sprem- ljajo zunanji del stavbe, tedaj pa so verjetno nastale tudi sedanje balustrade s trebušasto struženimi stebrički. Medtem ko je vse doslej pri restavrator- skih delih na loggi šlo pravzaprav le za manjša popravila, ki niso v ničemer me- njala prvotnega arhitektonskega koncepta iz leta 1462-64, pa je loggia 1698 doživela radikalno prezidavo. Zaradi pomanjkanja prostora za zbiranje plemstva je koprski župan Marco Michele Salomon dobil od mest- nega sveta nalogo, da zgradi nad staro loggio, katere streha je doslej slonela z dvema stra- nicama na stebriščnih arkadah, z dvema pa na masivnih zidovih, novo nadstropje z ob- širno dvorano. Razmeroma šibka opora s štirimi arkadami na eni in petimi na drugi Vogalni pilasteo: z grbom i.n letnico 1464 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVEiNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO strani bi po računih statike bržčas zares težko prenesla težo novega nadstropja. Da bi se izognili statičnim težavam premostitve in vzdržljivosti nove nadstropne gradnje so se odločili za presenetljivo rešitev. Podaljšali so peteroarkadno fasado, obrnjeno proti jugu, torej proti trgu, še z dvema arkadnima lokoma, ki so jih odvzeli zahodni fasadi. S tem se je seveda bistveno izpremenil celotni tloris poslopja pa tudi zunanji videz loggie. Ta presaditev dveh arkad pa še ni rešila tudi problema same nosilnosti. Da bi ob zi- davi nadstropja zagotovili stavbi tudi sta- tično varnost, so v notranjščini vzdignili po longitudinalni osi tri robustne kamenite ste- bre na visokih kvadrasto oblikovanih piede- stalih, ki naj bi pomagali nositi strop in razbremenili težo novega nadstropja; ta bi pritiskala na krhke, vitke stebre. Ko so iz notranjščine odstranili klopi, je novi prostor v pritličju še vnaprej z uspehom lahko slu- žil kot prostor za javna zborovanja. Novemu nadstropju pa so na vzhodni strani prilepili dozidek s stopniščem v prvo nadstropje, obenem pa odprli tudi portal iz pokritega stebrišča v novi ambient stopnišča. Ob teh preureditvah sta verjetno izginila tudi oba že omenjena medaljona. Na visoko, gladko steno nadstropja, opremljenega s šestero pravokotnimi okni v osi spodaj se nahaja- jočih arkad, so tedaj premestili grbe in leva ter dodali še grbe tistih županov, ki so so- delovali pri tej koreniti predelavi loggie. Stranico ob Verdijevi ulici, iz katere so izluščili dva arkadna loka, so ob tej prede- lavi zazidali ter je ostala gola vse do leta 1900, ko so po zamisli arh. Niča Nordija vzi- dali v to steno beneško-gotsko biforo s tro- listnimi loki, ki so jo sem prenesli iz razpada- joče gotske hiše Sabinijev. Fragment troHst- nega gotskega okna opazimo tudi na vzhodni strani ob vhodu v stopniščni prizidek. Vse " kaže, da je bil tudi ta fragment vzidan iz istih pietetnih razlogov kot bifora na za- hodni strani. Idejni osnutek za restavracijo loggie iz 1. 1955 Že v XVIII. stol. je zgornje nadstropje služilo nekaj časa za skladišče žita, ki ga niso mogli vskladiščiti v Fontiku. V dobi francoske vlade pa je v tej dvorani zasedala neizprosna »Astrea« — porotno sodišče. Po- slej je loggia povsem izgubila svoj prvotni smisel. Ze v prvih letih preteklega stoletja je bila njena notranjščina spremenjena v kavarniške prostore. Leta 1846 so postavili med arkade lesene okvire, zasteklene z ne- okusnimi koloriranimi psevdogotskimi deko- rativnimi elementi. Da bi zaščitili kavarni- ške goste pred poletno sončno pripeko, so v zunanjo fasadno steno vdelali železno dro- govje za platneno streho, ki je zakrivala po- gled na enega najlepših arhitekturnih spo- menikov tega trga. Še prej pa so med tri notranje stebre razpeli predelno steno ter tako ločili spodnji prostor nekdanje loggie v dva ločena vzdolžna dela. Zadnji vzdolžni prostor pa so tudi po višini predelili v dva dela, tako da se je med pritličjem loggie in kasneje dodanim prvim nadstropjem sedaj razvil še mezzanin. Da bi zadnjenm pritlič- nemu vzdolžnemu prostoru in mezzaninu dali dovolj svetlobe, so predelno steno v višini pritličja in mezzanina opremili z okenskimi in vhodnimi odprtinami. Po sredini predelne stene se je vlekel profiliran zidec, iz katerega je v notranjščino terase, ki se je razvila za siljastimi gotskimi loki pred predelno steno, izvijala vzdolž cele stene v višini mezza- nina balustrada. Na to, komaj en meter ši- roko balustrado, ki je bila podobna dolgemu balkonu, so vodila iz mezzanina štiri vrata. Srednji dve sta imeli na vsaki strani še po eno okno. Ko so po letu 1900, kot smo ome- nili, v steno Verdijeve ulice vzidali še gotsko biforo v višini mezzanina, je ta prostor spre- jemal z dveh strani dovolj svetlobe, vhod pa je dobil s stopnišča v prizidku, ki je vodilo tudi do dvorane v prvem nadstropju. V osi odprtin mezzanina so se v predelni steni razvile tudi odprtine v pritličju, le s to iz- jemo, da je spodaj bilo le dvoje vrat, kajti na skrajni levi in desni strani te predelne stene je bilo v pritličju po eno okno in ne vrata kot v mezzaninu. Pa tudi zahodna stranica pritličja je dobila eno pravokotno okno. Notranjščina, ki je služila kavarni- škim prostorom, je bila opremljena zelo enostavno. Ob šiljastih arkadah in ob stenah terase so bile postavljene tapecirane klopi, pred njimi pa so bile v kameniti tlak fik- sirane marmorne mizice. Podoben je bil raz- pored tudi v zadnjem vzdolžnem delu za predelno steno, medtem ko je bila v mezza- ninu igralnica in dva prostora za garderobo. V dvorani prvega nadstropja so se vse do leta 1935 prirejali plesi, tu in tam tudi zboro 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vanja, kar je povzročilo, da so se na dveh vogalnih kapitelili pojavile resne poškodbe. Zadnjo restavracijo loggie je izvršila leta 1935 tržaška Soprintendenza. Ta restavracija je predvsem stremela za tem, da očisti stavbo vse neokusne navlake, ki se je v zadnjih sto letih kavarniške uporabe natrala na njej. Predvsem je odstranila kalejdoskopsko za- steklitev arkadnih odprtin in platneno streho pred njimi ter na ta način znova aktivirala estetski učinek plemenite arhitekture. S te- rase so odstranili prav tako tudi vse fiksira- ne tapecirane klopi in ker ta prostor poslej ni mogel v vsakem letnem času služiti kavar- niškim namenom, so pridružili pritličju log- gie še pritlične prostore za loggio stoječe hiše Bratti. Na ta način se je zaprti prostor za predelno steno povečal za polovico. Poseben problem pri tej restavraciji je pomenila pre- delna stena s svojimi pritličnimi in medetaž- nimi odprtinami. Idejni osnutki za rešitev te stene, ki jih imamo pri roki, kažejo, da se restavratorji tedaj niso mogli odločiti za radikalno rešitev problema in so to steno zaradi kavarniške uporabe prostora želeli obdržati. Dva različna idejna osnutka, ki ju moremo v zvezi z rešitvijo te predelne stene obravnavati, načelno soglašata v tem, da se ohrani mezzanin, vendar samo s svojimi okenskimi odprtinami, da se odstrani bal- konska balustrada ter z njo vred tudi hori- zontalno potekajoča korniša. Soglašata pa tudi v tem, da oba dajeta poudarek nepre- kinjeno vertikalno potekajoči liniji, napol iz stene' izstopajočih treh kamenitih nosilnih stebrov. Medtem ko je prvi osnutek fasade predelne stene dokaj jasen, predvsem pa preprostejši, saj operira v pritličnem delu z enostavnimi združitvami okenskih in vhod- nih odprtin, v mezzaninu pa prav tako s pravokotno formiranimi biforami in trifora- mi, je drugi osnutek mnogo bolj kompliciran. Predelna stena se po tem osnutku razraste v težko, s profiliranimi zidci in timpanoni pre- obloženo pseudorenesančno kuliso, ki sama na sebi učinkuje sicer dobro, v zvezi z lahko in vitko gotsko arkado pred njo pa ustvarja izrazito neskladnost proporcij v njih teži in pomembnosti. Oba idejna osnutka iz leta 1935, ki sta obravnavala rešitev te stene, sta bila opuščena. Obveljal je tretji, ki ga je napravil arh. F. Forlati. Ta je pustil eno- stavno nedotaknjene vse spodnje odprtine predelne stene, medtem ko je vse zgornje odprtine, ki so dovajale svetlobo mezzaninu, zaprl. Tako se je med vsemi tremi narahlo izstopajočimi stebri nad spodnjimi odprti- imnii v štirih ploskvah razvila gladka stena, ki je segala vse do lesenih tramov, ki tvorijo strop terasi. Mezzaninu pa je poslej posre- dovala svetlobo le še gotska bifora na za- hodni strani poslopja. V takšni obliki se je loggia ohranila vse do danes. Odveč bi bilo ponavljati, da je restav- racija loggie, predvsem pa ureditev njene notranjščine danes potrebna. Vsi parcialni poizkusi, ki so bili zadnja leta storjeni v tej smeri, so se pokazali kot neuspešni in ne- zadovoljivi prav zato, ker niso upoštevali kompleksne rešitve, ki pa ji more dati svojo trdno bazo le arhitekturna zgodovina zgrad- be. Ko smo si ogledali in spoznali zapleteno arhitekturno rast zgradbe skozi stoletja in si priklicali v spomin tudi napore zadnje re- stavracije ter pri tem ločili bistveno od ne- bistvenega, se nam tudi Plečnikova zamisel za rešitev tega problema pokaže v svoji kri- stalni obliki. Plečnik je za ureditev loggie napravil dva načrta. Prvi se od drugega razlikuje le po tem, da poudari vzhodni stopniščni prizidek iz leta 1698 z novo, iz- stopajočo pseudorenesančno fasado. Drugi projekt to novo fasado pravilno izpušča ter ohranja nedotaknjeno staro. Prav tako osta- ne nedotaknjen tudi ves ostali videz loggine zunanjščine, kar se docela sklada tudi s principi spomeniškega varstva. Preureditve predvideva Plečnikov idejni osnutek le v notranjščini. Pri tem je Plečnik upošteval dva važna momenta: prvotni obseg stavbe z njenim prostorninskim efektom in zahteve, ki jih nalaga ureditev v kavarniške namene. Teraso, obdano z gotskimi arkadami, pušča njegov projekt takšno, kakršna je. V desni steni se kot sedaj odpira portal v stopniščni prizidek. Upoštevajoč kot restavratorji iz leta 1935, da mora imeti kavarna čim večjo ploskev zaprto pred mrazom, burjo in dež- jem, se tudi Plečnik ustavlja pred problemom predelne stene, razpete med tri stebre. Toda ustavlja se le napol, kajti s tankim posluhom, ki čuti enovitost prostora in za to le zaradi nujnih potreb spočeto steno, skuša najti reši- LoggJa — eden izmed idejnih osnutlcov notranje predelne stene iz 1. 1955 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tev, ki bi zadovoljila obe zahtevi: estetsko in utilitarno. Plečnik je v iskanju te rešitve pogumnejši kot so bili restavratorji iz leta 1935. Drzno poruši to togo oviro, ki brani očesu, da bi zajelo ves prostor nekdanje log- gie in ki skozi svoje male odprtine daje tako bore malo svetlobe notranjščini. Odstrani nepotrebni mezzanin, ki tlači notranjščino. Pred njim se odpre prostor in zadiha v glo- bino in v višino vse do lepih lesenih tra- mov, ki v enakomernih razdaljah pretekajo strop. Trije na kvadrastih profiliranih bazah stoječi stebri, ki se proti vrhu rahlo ožijo in prehajajo v profiliran kapitel, so zdaj spet osvobojeni in kljub svoji zajetnosti zaradi teže, ki jo nosijo, dajejo vtis vertikalnega za- gona. Šele za te osvobojene stebre pa zdaj Plečnik postavi funkcionalno predelno steno. Toda ta stena ni več masivna kot prej. Tvori jo sedaj le v lahne kovinske okvire vpeto steklo, ki zadržuje veter, mraz in dež, ne zadržuje pa več pogleda, ki lahko v celoti objame ves nekdanji prostor loggie. Pa še z enim elementom Plečnik poveže oba, komaj še na videz predeljena prostora v celoto: z enotnim kamenitim tlakom. Odveč bi bilo, potem ko ugotavljamo, da je Plečnik s tem svojim projektom rešil najbistvenejše vpra- šanje restavratorskega posega v loggi, govo- riti še o detajlih za ureditev ostalih prostorov kavarne, zlasti tistih, ki so bili prvotni loggi pritaknjeni mnogo kasneje. Gotovo je, da predstavlja Plečnikov načrt tako z estetske- ga, funkcionalnega in restavratorskega sta- lišča doslej najboljšo in najskladnejšo rešitev vprašanja, ki terja čimprejšnjo izvedbo. Skladno z reševanjem tega vprašanja pa bo kdaj kasneje potrebno obravnavati tudi Pleč- nikov načrt pretlakovanja in ureditve trga, ki v celoti in detalju povzdiguje vrednost tega visoko umetnostnega ambienta Kopra. VIRI IN LITERATURA: Listine Mesitnega arhiva v Kopru. Mejni osoiutki za xe- stavpaoijo leta 1955 v Mesttnem ajrhivu v Koipru. Listine žkio- fiijskega arhiva v Kopru. Antonio Alisi: H palazzo Pretorio, la Loggda, il Munacipio di Capoddstpia, Capodistria — 1910, Bolzano 19>2. N. Del Bello: Capodistria, la Piazza del Co- mune nel secolo XV — (Pag. Istriane, Anno III 1905, N. 11—12). Giuseppe Caprin: Istria nohiUssima, Trieste 1905. Camillo de Francesehi: Alcuni cenni storici sui palazzi oomunaiU di CajKKlistria (Pag. IMriane Anno I. — 1905. N. 4). 20