Poštnina plačana v gotovini. DIJAŠKI LEPOSLOVNI LIST LETO IV — 1932-33 — ŠTEV. 6 List izdaja prof. Gnjeztla Franc, za srednješolsko organizacijo »Žar« na drž. klasični gimnaziji. Odgovorni urednik prof. Gnjezda Franc. — Tiskarna »Slovenija« (predst. A. Kolman), Ljubljana, Wolfova ulica št. 1. VSEBINA: France Novšak — Jaz grem na sveto goro. France Novšak — Le sjej, le sjej, ti sonce! Volkun Belopoljski — Pomladno umiranje. Jože Dular — Predpomlad. Jože Kastelic — Vitae lampada (Zeleni pajčolan, Človek in ogenj, Doma, Dar, Pred pomladjo). Slavko J. Žabkar — Mrzla in topla srečanja po štiriindvajsetih urah. Jože Prochazka — Čehoslovaška književnost. Gledališka poročila. — Tone. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Cena letnika (10 številk) znaša 30 Din, ozir. 35 Din s poštnino. Čekovni račun pri poštni hranilnici št. 16.046. Vse reklamacije in prošnje je treba nasloviti na društveni odbor na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. * Vse naročnike in člane prosimo, da nam plačajo naročnino čim prej (po možnosti ves znesek naenkrat). Prav tako prosimo, da poravnajo svoje denarne obveznosti iz lanskega leta oni, ki tega še niso storili. V zalogi je še nekaj lanskih vezanih in nevezanih letnikov ter nekaj predlanskih vezanih letnikov in posameznih številk (vse številke razen prve in druge — 20 Din). Prav tako morete dobiti še »Pregled zgodovine I.«, cena 10 Din. in originalne platnice za III. letnik, cena 12 Din. Kdor pridobi pet solidnih naročnikov, dobi list zastonj. Podrobne informacije dobite pri odboru na drž. klasični gimnazi ji v Ljubljani. ŽAR DIJAŠKI LEPOSLOVNI LIST NA DRŽAVNI KLASIČNI GIMNAZIJI V LJUBLJANI LETO IV 1932-33 ŠTEV. 6 France Novšak — Jaz grem na sveto goro. Jaz grem na sveto goro Marijo in Jezusa obiskat. Dolga je pot in truclno srce, še daleč je gora in božji liram, pa nikdo z menoj po poti ne gre. ko romam po belem gozdu sam. Jaz romam na sv eto goro, dolga je pot in trudno srce. Z menoj večerne sence gredo in daleč, tam daleč za sveto goro oblaki v rdečih pristanih žare. Marijo in Jezusa grem obiskat, ko vračam se iz tujine, povedal bom. da še sem mlad se vrnil iz daljne, tuje zemlje, prinesel ji mlado, čisto srce v zahvalo in pozdrav. Zvonjenje večerno gre preko belih dobrav — Jaz pa romam na sveto goro čeprav je še daleč božji hram, pa zdaj ne grem več po gozdu sam. Saj je Marija z Jezusom mi poslala večerni pozdrav. France Novšak — Le sjej, le sjej, ti sonce! (Zgodbe mladih dni.) 9. Od vseh strani kričijo name. Bog vedi, odkod so vsi prišli. Toda zdaj so tukaj in me gledajo krohota je, ko stojim zapuščen ob zidu in se še ganiti ne upam. Tudi jaz jili gledam in ne maram verjeti, da je tudi Janko med njimi. Pa je le res! Prej se je hotel potegniti zame, zdaj pa tudi sam dviguje pesti in se smeji. Nekaj grdega je to. ko tako kričijo name. Ne utegnem premišljati, kaj se je zgodilo, ker imam le eno željo. Kako bi vse te. ki se norčujejo iz mojih las. pregnal Sultan. Samo danes ga od nikoder ni. drugače se pa vedno vzpenja name in mi maže obleko. Le zakaj ga Majdiča ne izpusti! \ se kakor nalašč! Menda res samo zalo. ker je mama včeraj jokala zaradi mene. Predolgo sva se igrala z Majdico in vrnila sva se. ko je že noč legla nad mesto. Mama pa me je iskala in se je zelo pozno vrnila domov in z robcem si je brisala oči. Nič mi ni dejala, toda vedel sem. da sem storil nekaj zelo grdega. Kar tako sem bil odšel z doma. še povedal ji nisem. Zato me je našla že v postelji. ko je prišla domov. Pa vendar nisem mogel zapreti oči. pozno ponoči sem videl še. kako je mati sedela pri mizi in pisala. I e zakaj ne more razumeti, da hi imel jaz prav take lase kol drugi dečki. Ti lahko hodi jo ponosno okrog, saj so prav laki kol odrasli možje. Tudi Janko ima kratke lase. Samo jaz moram imeli to grdobijo na glavi. Mama pravi, da sem Iako bolj podoben Anici. Zdaj pa kričijo name in se smejijo še taki otroci, ki so komaj prilezli na dvorišče. Že vidim, kako se nekje na nasprotni strani odpre okno in kako neka ženska radovedno pogleda na pisano množico otrok. Nato se prikaže pri oknu še nekdo in zaploska. Gotovo se veseli, ker se meni tako godi. — Sonce mi sije v oči. megla, ki jih je zjutraj tiščala, se je kar nekam umaknila in košček neba. ki ga vidim nad visoko hišo. k jer se kričaje lovi jo vrabci, je kakor umit. Pomladno jutro je stopilo s smehljajem na dvorišče. Na vrveli, ki so kakor pajčevina razpete med drvarnicami in hišo. se ziblje nekaj strnili cunj. Njihove sence plešejo kakor pošasti po belem pesku. Tja upiram oči. ker me je sonce utrudilo. Prav vseeno mi je, naj otroci še tako kričijo, nikar naj ne mislijo, da bom to kar tako pozabil. Z nogami grebem po pesku, misli si |>a želijo »Sultana, ki bi moral priti na pomoč. Lista ženska še zdaj gleda s svojega okna in si z rokami zastira oči. Mož pa odpira usta, kakor bi pričakoval, da mu pečeni piščanci pri lete vanja, zraven pa nekaj smešno kaže s prsti, toda ne moreni razumeti, kaj hoče. Nenadoma zažvižga po zraku, bel kamen se mrzlo dotakne mojega čela. Otroci umolknejo. Tako je vse tiho, da se čuje. ko pade kamen na tla. Ženska na oknu zakriči: — Za božjo voljo! — Skelečo bolečino začutim v glavi. Kakor bi se podiral .svet. "\ glavi zasumi. Čimdalje glasneje. Že ne razločim več posameznih glasov. Vse se meša v drveči, bobneči nered. Kaj je to? Na I>eIi pesek kaplja kri. nekje daleč kriče otroci. Zopet se vrača k meni spoznanje. Pogled zadene v prazno. Nikogar ni. Otroci so vrešče /bežali. Samo veter giblje cunje na starih vrveh. I ruden sem. Noge me ne držijo več. počasi zdrknem na kolena, na tla. Na beli pesek polzi kri. kaplja za kapljo. Pesek zaškriplje. Nekdo prihaja. — Majdiča! Majdiča! — In glavica z zlatimi lasmi se skloni nad menoj. Gleda me tako toplo, da skrijem za trenutek svojo bolečino v njenih razkošnih očeh. Potem me dvigne kakor malega oiroka in me vodi za roko . . . Nenadoma izgine dvorišče, samo nekaj belega, neskončno velikega se blesketa pred menoj. Potem pa zaplešejo rdeči kolobarji pred očmi. čimdalje večji so. čimdalje več jih je. modrih, sivih, belih. Začne se divji ples. ves svet se podira, sonce pa pada. pada. pada na zemljo, hitreje, hitreje. Kaj? Ali ne prihajajo ljudje? Saj to so vendar znani glasovi, odprl bom oči. pogledal, kaj se je zgodilo. Nesejo me po stopnicah, govorijo o meni. 8S Da bom umrl? Ne, ne! Pa vendar! Kaj je to? Ne morem več odpreti oči. Ne morem zakričati, ne morem jim povedati, da ne maram umreti. Tedaj izgine vse. (Dalje.) Volkun Belopoljski — Pomladno umiranje. Kot kri žare oblaki nad zapadom in so kot moje prsi ranjene. V es truden sem se zgrudil nad prepadom, iz ran pa teče kri. .. Med skalami cvete zdravilno cvetje, o, ko bi mogel ga utrgati. O. ko bi slišal vil čarobno petje, skrivnostni spev planin. C), draga, če bi čula moje vzdihe, prišla bi s prtom in studenčnico. I stavila bi kri in solze tihe bi čutil na očeh. Jože Dular — Predpomlad. Reka svetlobe se je razlila od nekod na te iilie poljane, ki so že tako dolgo zapuščene samevale. Pozabljene so bile od vseh in daleč je že tisti čas, ko so zadnje noge stopale preko njih. Od tedaj se ni nihče spomnil, da bi odšel tja. da l)i spregovoril v teh poljanah vsaj eno loplo besedo, ki bi morda pregnala to čudno žalost, ki je visela nad njimi. Nikogar ni bilo; one pa so samevale dalje, svinčeni oblaki so se trgali nad njimi in le trudni kriki so umirali na teh planotah. Sedaj pa, ko je planila svetloba na poljane in se razlila kakor morje barv po njenih poteh, so zopet prihajali ljudje. Prihajali so hrupno in veselo, kakor da hi bil tukaj njih dom. njihova sreča, njihove iskane sanje. In vendar so prihajali spomladi in odhajali že sredi jeseni. Ko se je vse to dogajalo v polju, sem sedel doma v sobi in nikakor nisem mogel misliti, da je zunaj že pomlad. Drugi so mi pravili, da so že vzcveteli nagelji in vrtnice po gredah in da je že zakrvavelo breskvino cvetje v vinogradu. "V moje oči pa je vel le hlad in mraz. Nisem verjel, kar so govorili o pomladi. Kako bi verjel, ko pa je a mojih njivah in vinogradih ležal trudno in težko sneg! Jože Kastelic — Vitae lampada. Zeleni pajčolan (Jakopič). Na posodah počivajo trudni odsevi in nočejo več žareti. V kotih pleto pajki srebrne mreže v kopreno kraljici zakleti. Ura stoji. Mene so kot te stvari ljudje pozabili. I udi jaz sem postala stara kot te stvari. Če se bodo še kdaj vrnili, me bodo vrgli med sprhnele kosti. Če se bodo še kdaj vrnili — Jaz lahko čakam, ura stoji. Človek in ogenj. \ peči poje ogenj. Srce ga ne more razumeti: Kako more takole, kadar ga kdo prižge, sam zase peti. In kdor si luči želi, naj bo teman, naj bo svetal, vsak jo je še prižgal, vsakemu dlan zažari. Čisto drugače pa je z menoj: Nisem teman in nisem svetal, ogn ja ne inore srce razumeti, luči ne znajo roke prižgati — Sam bog me varuj nocoj! Doma. S vel ih iskanj plameneče svetilke sloje v samotah srca. Pisana pot pa gre kar naprej v krogu okrog svetit, otroci se vedno v krogu lov , e. Na sredi svetilke boječe drhte: kot moder starec z Abisag lepo se veter okorno z lučjo igra. Vsega sveta bolečine so v sojih mojih svetilk. ^ idi jih mračna samota samo. A bisag pa je kot mesto na gori: pisana pot nas prednjo pelja; moje svetilke ugašajo same. Ura je pozna, sam sem doma. Dar. Sinje gore so daleč kakor vse sinje stvari, kakor nebo, kakor vode, kakor dekliške oči. V cerkvi je mrak. Skozi mrak duhovnik s kadilnico gre. V prijetnih vonjih molči, molči oltar. Mi, ki kadilo nosimo v dar, smo v ideli v soncu nekoč gore, v soncu nebo, v soncu vode, v soncu dekliške, dekliške oči. Duhovnik kadilnico v mrak \ ihti. Molči, molči oltar. Vse smo prinesli v dar. Pred pomladjo. Vse se pregiblje pred menoj in vetrom, ki mi stoji za hrbtom. Sneg se osiplje z vej. vse se nagiblje k tlom. Samo tišina cvete iz tal, samo tišina blesti na vrheli. Blesti, blesti sneženi kristal, zgubljen v teh pomladnih dneh. Samo tišina in jaz v nebo strmiva. Sneg se osiplje k tlom. sneg je seme in leti je njiva. 'Tišina pa raste, tišina zori: noseča mati. ki skriva sad. Gledam v nebo. Lepo se mi zdi. Tišina rodi, — rodi pomlad. Slavko J. Žabkar — Mrzla in topla srečanja po štiriindvajsetih urah. (Odlomek i/. »Spoznanj«.) (Dalje.) Vlak bi rad zapel spet staro pesem ... »Čez pet minut!« »Čez pet minut!« Je vzdihovala lokomotiva in nevzdržno čakala na odhod. Vsi sprevodniki in spremljevalci so stali pod okni in pred vratmi in se menili, pozdravljali, poslavljali in jokali. Nekateri ljudje se imajo ob takih prilikah preveč radi. In za vsak slučaj vzamejo tudi več robcev s seboj. Jaz se pa norčujem in smejem prijatelju: »Brž še povej kar imaš. Samo pet minut še! Ali pa si tako ganjen? So ii morda že vse misli zlezle domov na mehko posteljo, ki ji je že dolg čas po tebi. Ali pa bo v kavarni že kave zmanjkalo, preden se vrneš. Presnelo, fant. ali se boš zbudil, čili pa mi boš v sanjali ponudil roko v zadnje slovo!« Nekdo je prisopihal skoz ograjo in se vali proti vlaku. Komaj je še duše v njem. Sopiha, sprašuje in posluša. Prav semkaj v moj voz gre. Kako se mu mudi! Pa je še pet minut časa. Za njim je hitelo v naj večji nervoznosti dvoje gospodičen. Obe potujeta /. istim vlakom. Na sredi smeha me je nekdo prijel za roko: Potujete vi tudi na Dunaj?« Zadnji trenutki so najdražji... Čas je most. ki se boči iz niča k večnosti! Tako sem nekje slišal. Tako dolg je in obenem tako kratek. V zadnjem hipu. ko čas zaž\ ižga s svojo piščalko in udari z bičem po konjih, da ga odpeljejo naprej, se človek spomni na toliko lepih stvari in ko je prepozno, se kesa in toži in zvoni po toči z vsemi štirimi. »Gremo!« Je prerezal polnočni molk sprevodnik. Nerodni kazalec kolodvorske ure je lezel i/. velike rimske številke dvanajst na eno. Sprevodnik je zapiskal prvič. Zoprno je zabolelo močno loputanje z vrati. Nekdo plane k vlaku, rad bi ga vjel. Sprevodnik se jezi. Nekdo od uradnikov je grdo zaklel za njim. Morda je mož pozabil zvečer naviti uro ali pa si pozabil kupiti nov vozni red. Zadnjič se je odtrgal rezek glas iz piščalke. Globoko je zavzdihnila lokomotiva in iz dimnika se je vrgel stolp dima in isker visoko pod črno nebo. Bel oblak pare se je razdrobil pod kolesi in se razlezel po mokrih tračnicah. Vlak se je premaknil. »Bog s teboj, draga duša!« Vlak je godrnjaje lezel naprej, sprva počasi, potem pa vedno hitreje. Mimo zelenih, modrih in rdečih luči je nazadnje kakor ptica splaval v gluho črno noč. Bel robec se mi je umazal na oknu in v oči mi je padlo nekaj isker. Menda zato. ker sem preveč iskal tovariša med množico, ki je mahala z robci v zadnji po/.d ra v. Potem pa je bila zunaj samo noč. in da ne bi gledala noč skozi okno in se mi tako škodoželjno smehljala, sem zagrnil okno z zaveso in se naslonil v kotu na suknjo in mol ril dve gospodični, ki sta si dopovedovali, zakaj sla prav za prav skoraj zamudili vlak. In potem smo postali vsi trije najprej prijatelji in potem tovariši in nazadnje kakor vsi drugi dolgočasni potniki, ki dremljejo in premišljujejo in čit.ajo in se pogovarjajo in v vozni red gledajo in jedo in kadijo in politi kujejo. Obe gospodični pa sta medicinki in obe potujeta na Dunaj, na univerzo — Tik pred ciljem in potem ... Kakor mogočen hrast se je razrastlo v iako dolgi vožnji moje hrepenenje po koncu, po snidenju, po velemestu. In vse veje so se do tal ušibile. ko se je zadel vanj oblak daljnih spominov in šel užaljen mimo. Ljubljansko srečanje mi je viselo na koncu misli. Čudno slovo in še bolj čudno bo svidenje. Gospodična je izvlekla iz torbice velik glavnik in še večje razkošno obrobljeno ogledalo. Postavila ga je v krilo in se nagnila nadenj in poiskala, če ji lepo padajo kodri po belem vratu, če so lica dovolj rdeča, če sta ustni in oči v redu itd. Nerodno je obrnila ogledalo. Moj obraz se je ujel v njem. Nasmehnila se mi je — dvoje obrazov tako blizu. Tisti hip sem se spomnil na nekaj silno težkega in v duši me je zabolelo. Mlad, lep Italijan je obrnil v knjigi list in se ozrl okoli. Kaj ga je zbudilo iz Nietzscheja (čital je knjigo >l)er AVille zur Maoht«) ne vem. Oči je imel polne čudnih vprašanj in skoro čutil sem. da bi jih rad stresel vame, pa me menda ni upal moliti v tako domači družbi. »Cilale i/. zanimanja ali iz radovednosti?« sem ga vprašal. N esle, odkrito vam povem, da ne vem zakaj ga čitam. Nekdo mi ga je posodil in ker ga ni mogel prehvaliti, sem sklenil, da se prepričam!« »Meni marsikaj ugaja in marsikaj ne. Ko sem zadnjič nekje čital. da je Nietzsche odgovoril na materino vprašanji'. katero njegovo knjigo naj najprej čita: ...Nobeno!" sem ga še bolj vzljubil! Vsak čas bomo na Dunaju. Potniki so se oddahnili. Popravljajo si lase in obleko, zbirajo kovčke, natikajo rokavice in mladi Italijan se mi je ponudil, da mi pomore spraviti prtljago do postreščkov. Nekdo je vrgel šop časopisov pod klop. Naj brže je bil J ud. Napeto pričakujem in sem na moč radoveden, kakšen je južni kolodvor: tovariš mi ga je nekoč orisal, pa si ga nisem mogel predočiti. Čudne občutke ima človek vselej takrat, kadar se bliža k cilju, bodisi, da je tisti cilj dober ali slab. daleč ali blizu. Na vse drugo v trenutku pozabi in misli in predstave se mu nizajo na dolge verige in kupe kakor oblaki lik pred ne- vihto. Besede, ki jih mečem iz ust na tolika vprašanja, so brez naglasov, polne nervoznosti in se oprijemajo kakor mokre umazane cunje. Hrepenenje je zrastlo predaleč in kri mi je nagnalo srce v lica. \ lak vozi hitro in počasi in kolesa tako tesno udarjajo na moja ušesa čudno melodi jo, ki se mi že gnusi. \ Baden-u je dekle pelo: AVer hat dich. du schoner Wiener\vald . . .!« In kolesa ponavljajo vseskozi kot majhni otroci na vasi: Wer hat dich. dn schoner Wiener\vald . . .!« \Ver hat dich. du schoner Wienervvald . . .!« Vindobona. urbs beata ... Der Mensch ist frei. mul vviird' er in Ketten geboren«. je nekje zapisal Schiller. Jaz tudi mislim tako in še nekaj bi dodal, namreč: .Neodpustljiv greh je. če kdo komu iisiljuje svoje misli in dokaze. ali pa mu celo hoče stopiti z umazanim čevljem na čisto dušo. Vse. kar je na tem božjem svetu, je imitatio l)ei«. je božje, in kdor kaj božjega pokvari, bo Bogu dajal odgovor!« Pa suj smo že na Dunaju. »Pustimo filozofijo in vaše pojmovanje — saj se še kdaj srečamo in si kaj podobnega natančneje povemo in razložimo!« je povedal mladi profesor in vstal. \ veliki dvorani je postal vlak — na cilju. Planil sem k oknu in uprl oči v morje vlakov, ljudi in kovčkov in luči in dima. To je Dunaj! Pisana množica se je izlila iz vlaka in se raztresla med dolgimi vlaki po hodnikih in potem po širokih stopnicah — v mesto. Izstopili smo. Samo čudil sem se in gledal okoli sebe. Vse misli so mi padle v trenutku na potni asfalt in so se zlomile kakor suho cvetje. Nekdo me jc prijel za roko in me vprašal tako vljudno in mehko, pa ga nisem slišal, ker sem bil preveč zaverovan v Dunaj, v prtljago in še ne vem v kaj. Prišel je potem še enkrat in se mi je nasmehnil. Mene pa je poslalo sram. Bil je postrešček. Dali smo mu naslov in hišno številko, ulico, nadstropje in mestni okraj in odšli po širokih stopnicah. Železna ograja je mrzla in mračna, kakor črna preproga ob mrtvaškem odru. Nanjo se naslanjajo tudi potniki, nekateri zaspano in trudno, drugi živahno in radovedno. Cigareta mi dogoreva v ustih in dim se izvi ja visoko pod umazani strop kolodvorske dvorane in se izgublja v velikih okroglih dimnikih. »Da bi kmalu kam na prosto!« Je silila gospodična. Meni pa se ni nikamor mudilo, saj sem vendar na Dunaju. v velemestu in še ni poldan po cerkvah in katedralah odzvonilo. Velika železna vrata! Še enkrat potegnem dim iz cigarete in že mi je udarilo v oči velemesto. Voznega listka nisem oddal, ker sem ga pozabil na vlaku in zato je uradnik grdo zaklel za menoj — za tako majhno malenkost bi jaz še ust ne odprl. (Daljo.) Jože Prochazka — Žalostila doba Bachovega absolutizma po letu 1848. je dala češki prozi, čeprav je Jos. J. Kolar s svojimi dramami še vedno vzdrževal romantiko, prvo moderno umetniško delo — Babičko . Božena Nemcova (1820.—1862.) je prinesla v češko književnost zinisel in bistri pogled na realno življenje. Ona prikazuje češko ljudstvo in njegovo življenje v pravi, (lasi še nekoliko idealistično pobarvani luči. — \ delovanju Nemeove razlikujemo lii razdobja, ki odgovarjajo njenemu življenju. Bajke in povesti, ki jih je izdala v leti 11 1846.— 47.. so iz njene mladosti. Iz prvih let njenega rodbinskega življenja so realistične, narodopisne študije. Po I. 1850., v dobi liajliujšega trpljenja, so nastala njena glavna dela. med katerimi ima prvenstvo Babička« (1855. 1.). Ostala dela so še: Pohorska vesnice«, Diva Bara«, Karla in dr. V njih po- skuša pisateljica prva rešiti socialno vprašanje — razmerje med delodajalcem in delavcem. Zavrženi, reveži so glavne osebe njenih del. ki temeljijo na ljubezni do bližnjega. Istega leta, ko je izšla Babička«. je nastopila v javnosti nova literarna družba, ki se je zbrala okoli Friča, z almanahom »Lada Niola«. Iz nje je izšla mlada generacija, ki je 1858. I. z almanahom ■ jMaj-em nastopila pot Machove kozmopolitične nove romantike. Poleg Sabine in Friča so bili njeni glavni zastopniki Halek. Neruda. llevduk in Svetla. Vitčslav Halek (1835.— 1H74.) je bil redaktor raznih listov, med drugimi tudi »Maj-a<. \ svojih sentimentalnih -Večerilih pesmih« je sledil Heineju. V duhu Bvrona in Mache je nastala vrsta njegovih lirsko-epskih pesnitev: »Alfrede. »Krasna Lej la«, »Mej rima a Husejn«. »Goar , »Cernv prapor«. »Dedicove Bile Hory« (od 1858.—69.). V vseh prevladuje lirika nad epiko, ki se izgublja v idealizmu. Ljudske snovi se je dotaknil v »Baladah in romancah« (1854.—70.). najboljše pa so Pohadkv z naši vesnice« (1873.). Idealistični pogled na prirodo, v kateri vitli vtele-šeno dobro, kaže ciklus »V prirode« (72.— 74.). Pisal je tudi listke in drame (vZavis iz Falkenšte j na«), V povestih iz kmečkega življenja je šel po poti Nčmcove. Jan Neruda (1N34.—1891.). Njegova začetna lirika je refleksivna. polna svetlobolja in ironije (»Hfbitovni kviti« 1858.) in pod vplivom Heineja in Mache. Počasi se je otresel romantike. V drugi zbirki (»Kniha veršu« 1867.). v kateri se je pridružil Erbenu, se je že uveljavljal realistični pogled in humor. Zaradi majhnega uspeha je kot pesnik za delj časa utihnil. Oglasil se je šele 1878. 1. ( PisnS kosmicke in 1883. I. »Bal-lady a romance«), — S prozo (okoli 2260 feuilletonov. potopisi »Arobeskv«. Parižske obrazky« in najboljša Povidkv malo-strauske«) je dal češčini prožnost, eleganco. Gustav Pfleger Moravskv je uvedel v češko književnost socialni roman (»Z malelio sveta . Pani fabrikantova«). Globok euvstveni pesnik, glasnik svetobolja je bil Tludolf Maver. Čelioslovaška književnost. Adolf lieyd.uk (1835.—1923.) je pesnik prirode, Šumave in Slovaške (»Basni«, >Cyn)bal a housle«, »Lesni kviti«). Spisal je tudi nekaj potopisov (»Na vlnach« 84. 1., »Z pouti na Kavkaz«, »Ma-hoined«). NajIt-pši in zanj najznačilnejši pa sta »V zatiši« in Ziivale listy . posvečeni umrlima hčerkama. Heyduka odlikujeta čist jezik in dovršena oblika. Karolina Svetla (pravo ime Iv. Mužakova) (1830.—1899.) je pisala najprej novele in romane iz praškega življenja, pozneje pa povesti in romane iz življenja na kmetih (»Križ u potoka«, Vesnickv roman«, 11 u bička« in dr.). Poglobila se je v dušo naroda in dobro izrazila njegova čuvstva. misli ter nazore o življenju in veri. Njena sestra Sofija Podlipska (1833.—1897.) je napisala precejšnjo število romanov in povesti. Svatopluk Čecli (1846.—1908.) je panslavist in naslednik Kollara. V epih »Evropa« in »Slavie« pravi, da čaka Slovanstvo naloga, da bo po viharju, ko bo zaplapolala nad Evropo rdeča zastava, prerodilo Evropo in ves svet. Med ostalimi epskimi pesnitvami so pomembne Ve stimi lipv«, Vaclav z Michalovic«, Dagmar . Žižka«. < 'erkes«.. Njegova lirika je narodno tendenčna ( Jitfni pisne:. -Nove pisne«, Pisne otroka«). Hu- moristične. lahno satirične so pesmi >Petrkliče«, živalski epos »Hamunan . šotek in dr. Izmed njegovih krajših prozaičnih del. ki so še precej sentimentalna in romantična, jo najboljši spi> »Jestral) contra Ilrdlička . Znana sta njegova satirična romana Izleta gospoda Broučka. Ladislav Quis je najgibčnejši v baladi in v epigramu. Izdal je Havličkova in Nerudova dela. Pomembni so njegovi spomini (»Knihy vzpominek ). Prevajal je Goetheja. Schillerja in staro* angleške balade. Eliška Krasuohorska (pravo ime Pechova) ima prvenstvo med češkimi pesnicami. V svojih pesmih, ki nekoliko trpe zaradi pa-tosa in retorike, so pa pisane v čistem jeziku, naglasa slovansko rodoljubje. ljubezen k prirodi, domovini in svobodi ( Z maje citu. »Ze šnniavv . K slovenskemu jihu in dr.). Poskušala je pesniti tudi drame. Smetani je pisala librete. Prevajala je By-lona. Mickiewicza in Puškina. Romantika je dosegla višek z Lundrom1', ki je za dvajsetletne redakcije Sladka postal središče kozmopolitičnih teženj prvih čeških pesnikov v osemdesetih letih minulega stoletja. Literati okoli tega lista so videli svojo glavno nalogo v tem. da razširijo obzorje češke literature in jo dvignejo na višino tujih literatur. Josef Vaclav Sladek (1845. 1912.) je črpal mnogo iz svetovne književnosti, zlasti iz angleške. Poleg Celakovskcga in Erbena jr najboljši mojster narodnega tona. Odlikuje se po jedrnatosti. Lirika Sladka iz dobe. ko je bival v Ameriki (1868. do 1870.) je polna ljubezni do svobode, sočutja z zatiranimi Indijanci. hrepenenja po domovini in žalosti za umrlo soprogo ( Basnč-r. »Jiskrv na mori ). V zbirki »Simičem a strnem« izraža misel, da je pesnile na sveln zal«, /> v' i v^7‘. ■'j'. .vV^;-. ' T” ■ f ' 4 ? ■ /, W '.. . ' .. '■ -■; ■%• - KV-'1*-- , • v 1 , 1,KV\ J' V(, iiv.S 'm,* * w f«M?7 /-/ J' j1 *Lv, v ,£ yVV' I ■ \.; - / , j vju ;i i V: ;<.• : ■•, V t .... ■*. •; • .*&•, - • . • M h #3^ \t\-M +: . fTljj ;••■.- ;• (•■ ..;••■ 7 < I. 'im ■ S " - fe *0«X l/ /■ ‘ K- * hmm vt v, 7 ,^'V . ) " S • ',V-7 E ■ '■ I H ! ' . i ii ) kw ^:i r> /-■' (i,W- % /•,». ■.; ■ ,' CC ^ %•> Vi -at-. •••>. * ' ft';- ' ' TT " 'H T •#? i V'-'. . ' ■ > 'Mi W ' ..■■■' ■' - ;# y ■...•’■■ 11 ■ ■•• ji i . i ; ■-. 1 i ■ •' t '' fa‘§; ; ' ; ■ f.' 3'^.;.^A ' '' zl ■ '* v . ■ / V' -> ;V \tiVy 'C V ^ *V • >,; r. :: ,^:Vl '1 f'1'/! .-< «#r,l Wi ®5 ;» '7/^/ f " :/ V .V* 1 i 's IfJ' >j . I j i*/r j* ' 7 ^ • St • ' ' V'J V k . ' / •l .k’ ,/ y-''{ ■ . M u. i1 • • it\r j7'-f, yt.- •' . , ,V • ‘ • -• . / , . y,% * \ ■ >■..■' \l;h ■ ’ ? i m \ / v/ -- . P 5; ■; ' ; A ^ ;-«v -.' \ ' v •’ o' -■ : i }yj i i ' OC'!'(;' r -:1i . Z1 ■ r~ /j- -v\- a v,. y > L' \y" -^Tu' V4'■ 'v /f' <( ■’ , d c.r / ; >r* vi 'j-■ / 7 '■ .'"'/K - v /J, 'd'T ,v' V'#, 7,r' 'f; fifcž-': ']kpf y-: ^ v1- , ^ : | '; fr^ S? /* > /k 77 Vh- 'X‘. H ' j, v'. ,r/ -t vr./y7 _ i*!« 1 a v/1 j . r vl^l-V L‘(r 7 SV / y . A •’ ^ >/, c , 1 ff ►V A »w • *//•. -\j . - ' ■ ' V‘/y 'f :rp . I . . •■ l. m zfc V" ;;4^t i$:l |r!. % iij 'jtiyr|S| H' l' , ’ V, . VJ t r* . ■ i K »ml; i® f?. ;?v:. Mmši i / 'liP- r'VlX» v' ff -■'v -^‘ A ■ rN-5J" ^ ^ :, /; >: V-' 1 •: \ .. V :f'- jk7 h 't ■ -v ,:■ 1 rjsfl '■ • ;. ..>1 .. # | , ; 7 V'5^; 4, iv'.«i; *,V •■'<■' ? Va' l! k,W; * '•7--' ,',>i K f ■. ■ f V!j^ , / h-3*a i i ' ttiV," i ni/ itsr