¿k 1 j							
1		4	L 1	T i			
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNRNJ ... STR. 3 NAJLEPŠE VASI IN OBJEKTI ... STR. 7 OBČINA PO MERI INVALIDOV ... STR. 9 BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE ... STR. 11 ČEBELAM PRIJAZNA OBČINA PODPIRA SVETOVNI DAN ČEBEL PRVI ZLATI POHODNIKI AKCIJE PO LAŠKIH POTEH ... STR. 21 SRČNOST '- DRUGO IME HIŠEGENERACIJ ... STR. 39 NOVINARSKI KROŽEK NAKLEPETU PRI ŽUPANU ... STR. 44
.. STR. 14
■
40 LET GLASBENEGA ŠOLSTVA V LAŠKEM ... STR. 47
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nika Košak
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Čarobna snežna krogla - Boris Vrabec
Naslednja številka predvidoma izide 15. februarja 2016.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. januarja 2016 na e-naslov bilten@lasko.si.
SPOSTOVRNE OBČANKE IN OBCRNI,
po prazničnem novembru, v katerem smo praznovali občinski praznik, vas prav toplo pozdravljam v magičnem decembru. Ko se bliža konec leta, se radi ozremo v dosežke preteklega leta in si postavimo nove izzive.
Po letu 2014, v katerem je bilo končanih kar nekaj velikih občinskih investicij, se je v letošnjem letu s pomočjo evropskih sredstev kohezijskega sklada dokončala energetska prenova Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem. Sicer pa so leto 2015 zaznamovale manjše investicije in priprave projektov za prihodnost.
Obnovljeni so bili odseki nekaterih cest, zgrajena infrastruktura Pod gradom, na Šercerjevi ulici in na Taborju. Obnovljeni so bili trije mostovi, v Rečici pa pred mrliško vežico dokončano parkirišče. Zgrajenih je bilo več vodovodov, širilo se je kanalizacijsko omrežje v Marija Gradcu, kjer ni javne kanalizacije, pa je bila ponujena možnost sofinanciranja izgradnje male komunalne čistilne naprave.
Ker se zavzemamo za boljše cestne povezave in dostopnost naše občine, je Občinski svet na svoji zadnji seji sprejel memorandum o 3. razvojni osi in z njim pozval Vlado RS, da naj se nadaljujejo postopki umeščanja 3. razvojne osi v prostor in zagotovijo finančna sredstva v prihodnjih dveh letih. Potekajo tudi aktivnosti med ministrstvom in občino o nadaljevanju ukrepov za izboljšanje proti-poplavne varnosti in boljše vzdrževanje vodotokov.
Sicer pa s strokovnimi službami vseskozi načrtujemo nove projekte: vodovod Rimske Toplice-Laško in Ojstro-Zahum-Brstnik, ureditev ceste od OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice z ureditvijo površin za pešce do Rimskih term. Z namenom spodbujanja individualne stanovanjske gradnje je bil sprejet Odlok o umestitvi novih stanovanjskih objektov v prostor, kar bo podlaga za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Spodnji Rečici. Pripravljenih imamo tudi nekaj projektov, katerih izvedba je vezana na pridobitev nepovratnih sredstev. Gre za projekt prenove in energetske sanacije podružnične šole Vrh nad Laškim, energetske sanacije objekta na Valvasorjevem trgu 4, Vrtca Rimske Toplice ter podružničnih šol Sedraž, Jurklošter in Laziše. Nadaljujemo z aktivnostmi za pripravo projekta kolesarske povezave Zidani Most-Laško-Celje. V okviru tega je bilo letos pridobljeno gradbeno dovoljenje za brv preko Savinje na območju Rifengozda, potekajo pa tudi dogovori med državnimi institucijami in občino glede financiranja te brvi in ostale kolesarske povezave Celje-Laško. Za projekt infrastrukturne ureditve v Marija Gradcu z izgradnjo dveh mostov preko Lahomnice, tretjega mostu preko Savinje s krožiščem in novega podvoza pod železniško progo pa je Občinski svet sprejel odlok o prostorski ureditvi tega območja, ki je podlaga za pripravo infrastrukturnih ureditev, ki naj bi bile zgrajene do leta 2020 v sklopu modernizacije železniške proge Celje-Zidani Most.
Prizadevamo si, da bi bila občina svojim prebivalcem za bivanje prijazna, obiskovalcem pa zanimiva, da se bodo radi vračali. Turizem so zgodbe, ki jih ustvarjamo in podajamo ljudje. Lepote naše občine od letošnjega leta občudujemo na novih poštnih znamkah. Odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja želimo v letu 2016 okronati z oznako Slovenia green, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. Naša prizadevanja, da bi bilo Laško dostopno in za bivanje prijazno tudi osebam s posebnimi potrebami, je v tem mesecu nagradila Zveza delovnih invalidov Slovenije s podelitvijo listine »Občina po meri invalidov« za leto 2015.
Za turiste zanimiva in za naše občane pomembna pa je še ena pridobitev naše občine: v novembru je izšla Ripšlova kronika župnije sv. Miklavža nad Laškim. Za prevod se imamo zahvaliti našemu častnemu občanu, akademiku prof. dddr. Jožetu Mačku, ki navkljub dolgoletnemu prebivanju v slovenski prestolnici še vedno zvesto raziskuje in pripoveduje zgodovino svojega domačega kraja in okolice. S tem, ko spoznavamo, kako so živeli naši rojaki, kakšni so bili običaji in odnosi med ljudmi ter kako je potekal gospodarski razvoj, lažje razumemo sedanjost in ohranjamo stik s preteklostjo. Le tako lahko razvijemo spoštljiv odnos do kraja, v katerem živimo, do sokrajanov in ne nazadnje tudi do sebe.
Ker v zadnjih dveh letih opažamo povečano število prosilcev za občinsko enkratno denarno pomoč, smo se odločili, da sredstva, ki bi jih porabili za novoletne voščilnice, namenimo pomoči potrebnim občanom. Tako smo omenjena sredstva prerazporedili na postavko enkratne denarne pomoči, saj naše voščilo v Laškem biltenu doseže dom vsakega izmed vas.
Drage občanke, cenjeni občani! Skupaj s sodelavci vam želimo sproščene in čarobne praznike, v letu, ki prihaja, pa veliko medsebojnega razumevanja, dobre volje in zaupanja. Srečno 2016!
Župan Franc Zdolšek
RADIJSKA ODDRJR ZUPANOVA URR
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 1. februarja 2016.
Sreča ni mesto, kamor potujemo, temveč način potovanja.
(Torquato Tasso)
Naj bo vaša pot v letu 2016 posuta s trenutki sreče, veselja in zadovoljstva, ki jih boste lahko delili z družino in prijatelji, pa tudi z nami pri soustvarjanju našega in vašega Laškega biltena.
Uredniški odbor Laškega biltena
2
občinski praznik
PODELJENA NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 2015
Ob občinskem prazniku 7. novembra so bila na osrednji proslavi v Kulturnem centru Laško podeljena najvišja občinska priznanja, in sicer dva zlata, dva srebrna, dva bronasta in prav tako dva kristalna grba občine Laško. Hkrati so bila podeljena tudi priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Zlati grb Občine Laško_
STANISLAV KUŽNIK za prizadevno delo na družbenem področju
Stanislav Kužnik se je rodil pred 80 leti v Kočevju. Otroštvo je preživel v Laškem, kjer je obiskoval osnovno šolo, kasneje pa se je vpisal na učiteljišče v Celju. Po pridobitvi poklica učitelja je najprej služboval v Zavodu za mladino v Verže-ju, kjer je spoznal ženo Angelco, s katero si je po vrnitvi v Laško ustvaril družino. Delal je na OŠ Laško kot učitelj, učitelj telesne vzgoje in nekaj let tudi ravnateljeval (takrat se je zgradil prvi prizidek šoli). V tem času je bil zelo aktiven na področju pedagoškega dela, uvajanju novih programov in uvedbi kabinetnega pouka. Vmes je bil vseskozi vključen v družbeno politično življenje kraja in občine. Posebej angažiran je bil na področju izobraževanja, telesne kulture in kulture. Po upokojitvi v začetku 90. let je bil imenovan
za prvega ravnatelja obnovljenega Kulturnega centra Laško, ki je začrtal delovanje tega kulturnega hrama v Laškem. Več let je bil predsednik Laške pihalne godbe. Že v otroštvu je s starši sodeloval v NOB, še vedno pa je aktiven v Združenju borcev za vrednote NOB. Vseskozi je zelo požrtvovalen pri uresničevanju programov krajevne skupnosti, večkrat je bil predsednik Skupščine krajevne skupnosti, več let član sveta krajevne skupnosti in drugih organov v krajevni skupnosti. Kljub temu, da se je upokojil in v večji meri delo prepustil mlajšim, še vedno z nasveti in predlogi pomaga vsem, ki se obrnejo nanj.
Kaj vam pomeni prejeto priznanje?
Zelo sem počaščen, da mi je občinski svet podelil zlati grb občine Laško za moje minulo delo, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, seveda pa sem v tistem času delal tudi druge zadeve na področju kulture.
Bili ste prvi ravnatelj današnjega Kulturnega centra Laško. Kaj je Laško dobilo s kulturnim centrom, ki se je prenovljen odprl leta 1993? Kakšni so bili začetki?
Prvi pomočniki so bili člani iz Radio kluba Laško, ki so prevzeli razsvetljavo in ostala odrska dela, ki so bila potrebna. Dekleta, ki so že sodelovala pri promociji Pivovarne Laško, so delale kot hostese.
Prvo leto smo začeli bolj na horuk, v naslednjem letu pa smo že sestavili program, ki smo ga lahko ponudili občanom, uvedli pa smo tudi abonma. Kulturni center sem vodil do leta 1995, za mano je vodenje prevzel Jure Jan in kasneje STIK. Ta dom je že pred vojno nekaj pomenil - že takrat so bile v njem (poleg telovadnih nastopov) predstave in operete. Podobno se je odvijalo tudi po vojni. Uprizarjali so operete; Jurij Gorič je začel z Gobčevimi skladbami - s Hmeljsko princeso, Planinsko rožo itd. Za Laško je bil takšen dom pomemben in mislim, da nam ga je za naše takratne razmere in za Laško uspelo kar dobro urediti. S kulturnim centrom smo Laščani dobili veliko. Pogrešali smo takšen prostor.
Še preden ste postali učitelj vas je zanimala tehnika, kajne?
Ko sem obiskoval nižjo gimnazijo, kakor smo ji rekli, krožkov nismo imeli v šoli, ampak smo hodili ven. Tu, kjer je bila včasih trgovina Borovo, smo imeli letalsko--modelarski krožek, kjer sem začel. Zelo aktiven je bil Virant, ki je radioamatersko dejavnost prinesel med nas in to me je zelo zanimalo. Hotel sem študirati elektrotehniko. Šel sem v Ljubljano na sprejemni izpit in ga opravil, ampak je bilo za elektro oddelek takšno zanimanje, da so izbrali le tiste, ki so imeli matematiko ocenjeno odlično - jaz je nisem imel. Tako sem se vrnil domov in septembra, ko se je že začel pouk, me sreča moj bivši učitelj Šinigoj in vpraša, kam pa hodim v šolo. Ker sem mu odgovoril, da nikamor, mi je predlagal, naj grem na učiteljišče, saj bi lahko bil dober
občinski praznik
učitelj. Na učiteljišču se je dogovoril z ravnateljico, jaz pa sem prišel tja, se predstavil in opravil še dodatna sprejemna izpita s področja glasbe in zgodovine pri Franu Rošu. Tako sem pristal na učiteljišču in kar v redu mi je šlo.
Kako ste združili telovadbo, kulturo in družbeno dejavnost?
Že kot učenec v osnovni šoli in kasneje na učiteljišču sem veliko nastopal - recitiral sem na proslavah ali v gledaliških skupinah. V kinu je bilo veliko glasbenih filmov o Chopinu in Lisztu ter posnetih Verdijevih oper. Poleg tega se je v tistem času moj sošolec učil igrati na klavir - ob njem sem vzljubil ta instrument. Vsemu temu je sledila logična odločitev, da sem na učiteljišču kot predmet izbral kalvir in se v petih letih kar dobro usposobil za igranje na njem. Tudi kasneje sem kar precej igral, ko sem imel v razredu klavir.
LOVSKA DRUŽINA REČICA za trajno-stno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine
Lovska družina Rečica je bila ustanovljena leta 1946. Lov je v tistem času v glavnem potekal v pogonih, le malo je bilo lova na čakanje ali klic. Veljalo je pravilo, da sme v odstrel, predvsem visoke divjadi, posegati le izkušen lovec. Pod Gozdnikom, tik nad Rakuževo logarni-co, je bila zgrajena lovska koča, v kateri
se je zbirala slovenska lovska družba. Vse do druge svetovne vojne je bilo lovišče v skrbnih rokah, saj je imel takratni zakupnik tudi svojega poklicnega lovskega čuvaja.
Po vojni je bilo lovišče prazno, tako da so člani lovske družine pričeli graditi lovske steze, visoke preže, solnice in krmišča. Ponovno so naselili fazana in poskrbeli za osvežitev krvi poljskega zajca. Razvoj gospodarstva, ki se je začel v Laškem, je pripomogel, da so kmetje v višjih predelih, predvsem na Šmohorju, začeli opuščati svoje kmetije in se seliti v dolino. Lovska družina je odkupila pet manjših opuščenih kmetij in tako danes na Šmohorju razpolaga s 45 ha pasišč za divjad, okoliškim kmetom pa na svojih površinah odstopa košnjo. Na odkupljeni kmetiji Trebežnik je lovska družina uredila lovski dom in obnovila še pripadajoče objekte (kozolec, kaščo), ki zaokrožujejo lepoto nekdanje kmetije, ki nudi enkraten razgled na Celjsko kotlino in Savinjsko dolino.
Od divjadi, s katero lovska družina upravlja danes, je najbolj številčna srnjad, prav tako ni zanemarljiva številčnost divjega prašiča, od male divjadi pa je najbolj prisotna lisica. Danes lovska družina upravlja z loviščem površine 4237 ha, od katerega je 3985 ha lovnih površin.
Lovska družina Rečica bo prihodnje leto praznovala 70 let delovanja. Skozi celotno obdobje neguje enkraten odnos do naravnega okolja in do družbe. Uspelo ji je zgledno ohranjati kulturno dediščino na Trebežnikovi domačiji na Šmohorju, kjer je obnovila vsa poslopja v starem stilu in tako zapušča rodovom, ki prihajajo, neizmeren pečat pogleda v zgodovino.
Na naša vprašanja je odgovarjal Gregor Horjak iz Lovske družine Rečica.
Kaj priznanje predstavlja vašemu društvu?
To priznanje rečiškim lovcem pomeni veliko. Pomeni, da nekateri ljudje znajo ceniti naše delo v Krajevni skupnosti Rečica in da tako pokažemo, da naše poslanstvo ni samo lovec s puško, kot si delo lovca nekateri predstavljajo. Delamo drugačne stvari. Ohranjanje narave in kulturne dediščine je zdaj edino vodilo za naprej. Ohranili bomo tisto, kar so nam pustili prednamci, našim zanamcem pa bomo tudi pustili vse v takšni meri, kot je bilo do zdaj.
Z lovsko družino obnavljate stare kmetije in s tem ohranjate kulturno dediščino.
Imamo dva lovska domova - Lovski dom Govce in Lovski dom na Šmohorju. To je bila prej ena največjih domačij - na Šmohorju je bilo 15 kmetij, zdaj pa smo mi tam edina ohranjena kmetija. Ohranjamo jo tako, kot so jo naši prednamci, s tem, da smo jo še izboljšali in jo še bomo.
1
OBČINSKI PRAZNIK
Kaj pomeni biti lovec danes in kaj je biti lovec predstavljalo v preteklosti?
Lovec biti danes je čisto nekaj drugega. Kot sem že omenil, puška je tisto nujno zlo, ki mora biti, drugače pa je naše poslanstvo predvsem drugo. Bistvo je ohranjanje narave, ohranjanje divjadi, ki živi z njo in ohranjanje tistih, ki sobivajo z nami v istem revirju, torej v Rečiški dolini.
Srebrni grb Občine Laško_
JANKO FRANETIČ za dolgoletno prizadevno delo na področju radioamaterstva in civilne zaščite
Janko Franetič se je z radioamaterstvom spoznal že v času šolanja. Po prihodu v Laško se je priključil radioamaterjem in bil med pobudniki za oživitev delovanja kluba. Od leta 1981 je član upravnega odbora kluba. Nekaj let je opravljal delo blagajnika, nato pa delo tajnika, kar opravlja še danes. V 80. letih je opravil izpit za radioamaterja-ope-raterja in s tem dobil tudi radioamaterski znak. Vodil je vrsto raznih tekmovalnih ekip, ki so dosegale izredno dobre rezultate in s tem predstavljale tudi občino Laško. Prisoten je pri mnogih tehničnih dejavnostih v klubu. Tesno je sodeloval tudi z organi krajevne skupnosti in skrbel za ozvočenja številnih prireditev v občini.
Nagrajencu gredo tudi zasluge za uspešno povezavo Organizacije za civilno zaščito z Radio klubom Laško. Rezultat te povezave je uspešno sodelovanje z občinsko upravo in uspešna organizacija vodenja usposabljanja članov kluba. Člani sedaj sodelujejo kot enota v vrstah civilne zaščite in so zadolženi za vzpostavljanje zvez v primeru nevarnosti in elementarnih nesreč. Na nivoju celjske regije skrbi kot koordinator in organizator slovenskega amaterskega omrežja ob nevarnostih - ARON. Za svoje delo je dobil več priznanj v okviru Zveze radioamaterjev Slovenije, prejel pa je tudi več občinskih in medobčinskih priznanj civilne zaščite: leta 1987 je prejel srebrno značko ZRS, leta 2011 pa je prejel zlato plaketo civilne zaščite. S svojim delovanjem je močno vplival na razvoj tehnične kulture in radioamaterstva v občini Laško.
Kaj priznanje pomeni za vas in vaše delo?
Vsekakor je občinsko priznanje na zelo visoki ravni. Sem počaščen, da se je tudi Laško spomnilo, kaj sem vložil v vseh teh letih, odkar sem v Laškem (od leta 1971), in kaj sem v tem času delal ter mi s tem dalo tudi neko zadoščenje in voljo še za
nadaljenje delo.
Na otvoritvi razstave ob 60. obletnici Radio kluba Laško smo lahko videli, s koliko različnimi dejavnostmi se ukvarja klub. Katera je vaša najljubša?
Radioamaterstvo je zelo širok pojem in v tej dejavnosti je veliko samostojnih dejavnosti, ki zaključujejo celotno delo radioamaterstva. Prisoten sem bil pri vseh dejavnostih. Glede na to, da sem skoraj večni tajnik, sem tudi organizator in sem pripravljal vse, kar se je dogajalo. Sicer pa so največja dejavnost radioamaterska tekmovanja. Imamo posebno lokacijo na koroškem Pohorju na Mali Kopi, kjer tudi tekmujemo. Skupaj sem zbral res dobre radioamaterje iz Laškega in s Koroške, tako da skupaj osvajamo lepa mesta na tekmovanjih
Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?
To je sprostitev. Navdušuje me to, da smo kot ekipa, člani Radio kluba Laško, enotni in to je spodbuda, da lahko delujemo tako, kot je treba v takšni dejavnosti. Pri organizaciji mi gre to na roko, ker so kolegi, prijatelji, radioamaterji prijetni ljudje.
ANTUN BAČIČ za zasluge pri razvoju športnega ribolova in vzreji rib
V ribiških krogih je Antun Bačič poznan kot točen, delaven in spreten pogajalec. Zna delati z ljudmi, je častni član Ribiške družine Laško, zaslužen je za razvoj športnega in vzrejnega ribištva v Ribiški družini Laško, Zvezi ribiških družin Celje in Ribiški zvezi Slovenije. Zavzema se za varovanje ribjega bogastva v naših vodah, želi pa si tudi, da se vsi vodotoki vrnejo v prvotno stanje, kot jih je oblikovala mati narava. Član Ribiške družine Laško je že od leta 1974. Vedno je bil aktiven pri organizaciji dela in delovnih akcijah, sodeloval je tudi pri snovanju ribiškega doma na Marofu. Več let je bil predsednik Zveze ribiških družin Celje in Ribiške družine Laško, čigar nalogo opravlja še danes.
Nagrajenec je tudi nosilec številnih medalj in odlikovanj, izvrstne rezultate je dosegal v lovu rib s plovcem. Kot pomočnik slovenske reprezentance se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Zagrebu. Še danes zelo uspešno tekmuje v državni ligi veteranov. Več let je bil v odboru pri peki rib za Pivo in cvetje, je pa tudi v organi-
5
občinski praznik
zacijskem odboru za božično peko rib, ki je presegla vsa pričakovanja in pohvale vseh krajanov Laškega.
Kaj pomeni priznanje za vaše delo in za vaša prizadevanja?
Današnje priznanje je moje najvišje priznanje v obdobju, odkar delam v ribištvu. Sicer sem od Ribiške zveze Slovenije dobil vsa državna visoka priznanja, a občinsko priznanje je res posebno in mi veliko pomeni ter sem hvaležen. Sicer sem 43 let delal v Ribiški družini Laško in delam še zdaj, ponovno kot njen predsednik, katerega nalogo sem v preteklosti že opravljal.
Kaj dela dobrega oz. odličnega ribiča?
Marsikaj. Sicer smo v Laškem navajeni predvsem sodelovanja, tudi pri ribolovu. Kar nekaj let gradili ribiški dom na Maro-fu in ribogojnico pri Blatniku malo naprej od Rimskih Toplic. Kar naprej je bilo pestro in včasih so nas čakala tudi težka dela.
Vaša ideja je riba na jurkloštrski način. Kakšen je ta način priprave ribe?
To ribo že poznajo širom po Sloveniji, sicer pa tudi na Hrvaškem od Osije-ka, Zagreba, Ludbrega do Novega Maro-fa. Vsako leto gremo in tam pečemo ribe na jurkloštrski način. To je peka ribe na stari način in je zelo okusna. Pripravi se tako, da se riba prereže na polovico, da se jo peče na obeh straneh, da je obojestransko lepo opečena, da rahlo hrusta in da ni preveč mastna.
Bronasti grb Občine Laško_
BINE KOREN za izjemen uspeh na Poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade
Bine Koren je varovanec Centra za varstvo in delo Golovec Celje (VDC Radeče). Vsestranski športnik se je letos udeležil Specialnih olimpijskih iger, ki so potekale od 25. julija do 2. avgusta v Los Angelesu v Združenih državah Amerike. Olimpijskih iger se je udeležilo preko 6.500 tekmovalcev iz 162 držav, dogodek pa si je ogledalo okoli 500.000 gledalcev. Specialne olimpijske igre so bile tako največji posamični športno-humanitarni dogodek v letu 2015.
Bine se je udeležil tekmovanja v treh atletskih disciplinah, prav v vseh disciplinah pa je osvojil odličja - v štafetnem teku 4 x 100 metrov je s sotekmovalci osvojil bronasto medaljo, v suvanju krogle je bil srebrn, v metu mini kopja pa se je povzpel na najvišjo stopničko in osvojil zlato olimpijsko medaljo. S svojimi predstavami in sodelovanjem na mednarodnem nivoju je Bine ponosno zastopal Slovenijo in predstavljal občino Laško.
Kaj vam pomeni prejeto priznanje?
To mi največ pomeni, da še nadaljujem s tem ciljem, ki ga imam, po sodelovanju še izven specialne olimpijade. To mi samo zagotovi ta zagon in potrditev, kar sem naredil, da sem osvojil vse tri medalje in da bodo dosežki še večji.
Torej imate namen še nadaljevati s športnim udejstvovanjem.
Seveda. S športno kariero bom nadaljeval in se naslednje leto mogoče prikazal v Nemčiji na atletskem mitingu. Cilji so in bodo tudi v prihodnje.
FRANC VRBOVŠEK za ohranjanje kulturne dediščine
Franc Vrbovšek je zidarski mojster v pokoju, ki je v občini Laško obnovil in uredil več kapel in drugih sakralnih ter javnih objektov. S svojimi dolgoletnimi
izkušnjami vedno najde rešitev in način, kako objekt umestiti v okolje. Pri delu je skrben, preudaren, v svojih delih vedno pusti svoj umetniški pečat. Je izreden poznavalec arhitekture in materialov, ki jih uporablja, tako da zagotovi kvaliteto in obstojnost obnovljenih objektov.
Kaj vam pomeni prejeto priznanje?
Pomeni mi veliko osebno zadovoljstvo. Vesel sem, da so tisti, ki so me predlagali, ugotovili, kaj sem in kaj me veseli.
Po poklicu ste bili zidarski mojster, delo ste opravljali 40 let.
Ta poklic me veseli. Zelo mi je všeč, da se vračamo k materialom, iz katerih so narejeni stari objekti, in da spoštujemo arhitekturo, ki jo imamo v naših krajih. Egipt ima piramide, mi imamo pa barok, renesanso, gotiko - v teh stilih so narejeni gradovi, cerkve, kapelice in veseli me, da se to obnavlja.
Po čem se vaša dela razlikujejo od drugih?
Poskušam vgrajevati in obnavljati s tistimi materiali, ki so na objektu že bili oziroma so iz tega materiala narejeni.
Vam je kakšen objekt še posebej ostal v spominu?
Več je takšnih. Praktično sem obdelal že pol Slovenije, od Vrhnike do Žalca, in zelo sem vesel, ko grem po dvajsetih letih skozi kraj in so ti objekti še vedno v zelo dobrem stanju.
Kristalni grb Občine Laško_
sta prejela NIK PIŠOTEK, ki je postal zlati maturant na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, in MATJAŽ SLUGA, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstvu v natančnem pristajanju v Puncaku (Indonezija), osvojil odlično 2. mesto - naslov svetovnega prvaka mu je ušel le za en centimeter.
Nika Košak Foto: Foto Fleš
6
občinska uprava
MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA
Tekmovanje za najlepše urejene vasi in objekte v občini Laško
Tudi v letu 2015 smo v sodelovanju s Komunalo Laško in krajevnimi skupnostmi organizirali tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško, ki se izvaja v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Tokrat smo imeli nekoliko manj prijav, in sicer je v posameznih kategorijah sodelovalo 20 tekmovalcev. Strokovna komisija je oglede vseh prijavljenih izvedla v mesecu avgustu in pripravila ožji izbor. Seveda ste svojo odločitev podali tudi občani in s spletnim glasovanjem oblikovali 50 % celotne ocene.
Občina Laško podeljuje priznanja in nagrade (darilni bon za nakup cvetja) za dosežena prva tri mesta. Tako je 6. novembra na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku občine Laško župan Franc Zdolšek podelil priznanja in nagrade najboljšim.
Letošnji nagrajenci tekmovanja so:
Kategorija najbolj urejena VAS/ ZASELEK/NASELJE/ULICA:_
-	3. mesto: VAS SEDRAŽ (KS SEDRAŽ)
-	2. mesto: NASELJE SONČNA POT (KS REČICA)
-	1. mesto: NASELJE SAVINJSKO NABREŽJE (KS LAŠKO)
- 1. mesto: PLANINSKI DOM SMO-HOR - HELENA PERKO, S. P., ŠMO-HOR 9 (KS REČICA)
Kategorij najbolj urejena KMETIJA
3. mesto: STANKO DERNOVŠEK, SEDRAŽ 35 (KS SEDRAŽ) 2. mesto: ZDENKA IN STANKO VI-DEC, RIFENGOZD 27 (KS LAŠKO) 1. mesto: LIDIJA IN MIHA REZEC, GOZDEC 14 (KS VRH NAD LAŠKIM)
Prav tako smo dobili zmagovalca v kategoriji najlepše urejenih vasi/zaselkov/ naselij/ulic. Le-ta je poleg priznanja dobil še tablo, ki označuje dosežek krajanov v okolju. Tablo smo postavili skupaj z JP Komunalo Laško. Vabimo vas, da pokukate skozi okvir table in videli boste najlepše naselje v občini Laško, to je Savinjsko nabrežje. Želimo si, da bi občani še naprej tako lepo skrbeli za okolje in da bi to tekmovanje prineslo še mnogo lepih in urejenih objektov.
Kategorija najbolj urejena HIŠA:
-	3. mesto: PETER HOHKRAUT, JA-GOČE 15 (KS LAŠKO)
-	2. mesto: CVETKA IN MARJAN LA-PORNIK, HARJE 3H (KS MARIJA GRADEC)
-	1. mesto: MOJCA IN ANDREJ WIEGELE, SPODNJA REČICA 87A (KS REČICA).
Kategorija najbolj urejen JAVNI OBJEKT/PODJETJE:_
-	3. mesto: GRATEX, D. O. O., SPODNJA REČICA 81 (KS REČICA)
-	2. mesto: KULTURNI CENTER LAŠKO, TRG SVOBODE 6 (KS LAŠKO)
Edina Memic
7
občinska uprava
OBČINA LAŠKO OBČINSKE INVESTICIJE
V novembru občinska uprava slovesno predala namenu več dokončanih projektov_
NOVA INFRASTRUKTURA POD GRADOM
stanovanjskih hiš Tovsto 1-Tovsto 8 (Za-hum).
Celotna vrednost del je znašala 368.774,31 EUR. Gradnjo kanalizacije je sofinancirala EU v višini 85 %.
NA NOVO UREJEN ODSEK LC POVČENO-ZABREŽ
Otvoritev na novo urejenega odseka lokalne ceste Povčeno-Zabrež je bila 12. novembra. Pogodbena vrednost del je znašala 156.770,00 EUR. Dela so bila sofinancirana po 23. členu zakona o financiranju občin v višini 52.559,00 EUR. Ker je obravnavani odsek na precej pla-zovitem območju, je bilo treba v sklopu obnove cestnega odseka v dolžini 275 m zgraditi tudi kamnito zložbo in drenažno rebro.
na katerega se je priklopilo 11 gospodinjstev. Zgrajenih je bilo 2.600 m vodov, vrednost del je znašala 40.537,82 EUR.
NOVO PARKIRIŠČE V ZGORNJI REČICI
17. novembra je bilo namenu slovesno predano parkirišče pri mrliški vežici v Zgornji Rečici. Vrednost del je bila približno 50.000 EUR. Parkirišče ima 16 parkirnih mest.
5. novembra je bila slovesno predana namenu na novo urejena infrastruktura Pod gradom. Z razširitvijo javne poti proti Tovstem pri Verhovc bodo imela komunalna in gasilska vozila dostop do
VODOVOD KONC-BUKOVJE
16. novembra je bilo slovesno v Bukovju. Namenu je bil predan vodovod,
T. G.
Hodnik za pešce proti Strmci_
V mesecu septembru 2015 so se izvajala glavna dela za ureditev in rekonstrukcijo vodovoda od vodohrana Petek na Strmci do železniškega mostu. Rekonstrukcija je bila nujno potrebna, kajti cevi so bile stare in dotrajane ter so predstavljale moteno vodooskrbo in vodne izgube. Hkrati so potekala dela za izvedbo kabliranja elektrovodov na istem območju.
Ob zaključku del se je ob lokalni cesti v dolžini 140 m izvedla širitev s hodnikom za pešce. S to pridobitvijo bodo občani lahko varneje prišli peš do centra Laškega. Poleg omenjenih prednosti bo ureditev s širitvijo bistvenega pomena v primeru nesreč na glavni cesti - tako bo
8
promet preko naselja Strmca potekal lažje, predvsem pa varneje.
Komunalna infrastruktura_
V	mesecu decembru 2015 bodo stekla dela izgradnje vodovoda v dolžini 700 m iz Jagoč proti Rifengozdu, na katerega se bo priključevalo šest gospodinjstev. Prav tako se bodo pričela izvajati dela rekonstrukcije vodovoda na območju Laške vasi, kjer tlačne razmere ne zagotavljajo normalne preskrbe. Z vsemi deli bomo zaključili v prvih mesecih prihodnjega leta, vsekakor pa še pred vegetacijo travnikov.
V	sredini meseca decembra se bodo pričela dela izvedbe kanalizacije na lokalni cesti Debro-Spodnja Rečica-Bre-zno na odseku od Tehnike Laško do podjetja Cajhen v skupni dolžini s priključki 700 m. Namen izgradnje je, da razširimo fekalno omrežje in nanj priključimo čim več objektov v bližini izgradnje.
V	mesecu novembru smo zaključili z izgradnjo komunalne infrastrukture na
delu Taborja (nizkonapetostno elektro omrežje, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod, kanalizacija za optiko). Z deli bomo nadaljevali v letu 2016 po izvedbi javnega razpisa. Dela bodo obsegala izgradnjo ceste, fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda in kanalizacije za optiko.
Zaključena je bila tudi sanacija vodovodnega omrežja in desna brežina Grač-nice v Brodnicah v skupni dolžini 120 m. Sanacija je bila nujno potrebna zaradi poškodb narejenih v mesecu septembru 2014. Od sanacije je bilo odvisno osem gospodinjstev.
Luka Picej
občinska uprava
OBČINA PO MERI INVALIDOV
Društvo invalidov Občine Laško je Zvezi delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) predlagalo Občino Laško za pridobitev naziva »OBČINA PO MERI INVALIDOV« za leto 2015. Projektni ZDIS je v mesecu marcu 2015 odločil, da se Občina Laško uvrsti med kandidatke za pridobitev listine »Občina po meri invalidov« za leto 2015. Dne 22. 4. 2015 je potekal sestanek predstavnikov Občine Laško, ZDIS, Sveta za invalide Občine Laško in članov koordinacije društev invalidov. Na sestanku je bil podpisan dogovor o vključitvi Občine Laško v izvajanje projekta za pridobitev listine. Na podlagi priporočil projektnega sveta ZDIS, je Občina Laško še dopolnila akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Laško za obdobje 2014-2017. V mesecu septembru 2015 se je projektni svet ZDIS seznanil s poročilom o realizaciji akcijskega načrta in ga obravnaval v skladu s pravilnikom ZDIS o pridobitvi listine Občina po meri invalidov.
Na podlagi pregledane dokumentacije in opravljenih neposrednih razgovorov in ogledov v mesecu septembru 2015, je projektni svet ZDIS ugotovil:
-	da je naš projekt vzpodbudil odgovornost in povezanost aktivnosti vseh odgovornih nosilcev v lokalni skupnosti;
-	da se je okrepila vloga in odgovornost župana, občinskega sveta in občinske uprave, tako da so uspeli akcijsko učinkovito povezati vse dejavnike na lokalnem nivoju;
-	da smo uspeli ustvariti sodelujoče delovanje celotne lokalne skupnosti, ki podpira aktivnosti za uresničevanje izenačenih možnosti za novo kakovost življenja vseh občanov in ne le invalidov;
-	in da poročilo Občine Laško o izvajanju akcijskega načrta za leto 2015 izraža, da se občina odgovorno odziva in uresničuje interese in potrebe vseh invalidov, ob upoštevanju njihovih specifičnosti in značilnosti lokalne skupnosti.
Na podlagi slednjega je upravni odbor ZDIS odločil, da se Občini Laško podeli listina »Občina po meri invalidov« za leto 2015. Podelitev priznanja je bila dne 9. decembra v Thermani Laško.
Mag. Andrej Flis
KAKO ŽIVETI S POPLAVAMI?
Ozaveščanje javnosti na območjih pomembnega vpliva poplav_
Inštitut za vode Republike Slovenije je v torek, 24. 11. 2015, kot del infor-macijsko-ozaveščevalnih aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije organiziral in izvedel štirinajsti zaporedni ozaveščevalni dogodek Kako živeti s poplavami? - Ozaveščanje javnosti na območjih pomembnega vpliva poplav, ki je bil v Laškem v Otročjem centru Kino Laško. Dogodek je združeval javnost iz občine Laško, vsebinski poudarek pa je bil na območjih pomembnega vpliva poplav v Laškem in Rimskih Toplicah.
Pri izvedbi dogodka sta sodelovala tudi Agencija Republike Slovenije za okolje ter Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije.
Na dogodku so naštete inštitucije predstavile ozaveščevalno aktivnost, njen pomen in poslanstvo, aktivnosti Republike Slovenije na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti, poplavne evidence in informacijske sisteme na področju upravljanja voda, napovedovanje hidroloških razmer ter osnove samozaščitnega ravnanja v primeru poplav. Po predstavitvah so bila na vrsti vprašanja udeležencev in razprava.
Pomembne spletne povezave: - spletna stran Ministrstva za okolje in prostor (MOP): http://www.mop.gov.si
-	spletna stran Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO): http://www.arso.gov.si http://www.meteo.si
-	spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije (IzVRS): http://www.izvrs.si
-	spletna stran Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR): http://www.sos 112.si http://smok.sos112.si
-	spletni portal eVode: http://evode.arso.gov.si
-	pregledovalnik Atlas voda: http://gis.arso.gov.si/evode
-	pregledovalnik Atlas okolja: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja
9
občinska uprava/obcinski svet
PRODAJA ZEMLJIŠČ V OBRTNI CONI REČICA
Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da pripravlja javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč namenjenih gradnji objektov za izvajanje mirne obrtne dejavnosti. Predmet prodaje bodo zemljišča na območju nove obrtne cone, v katastrski občini 1022 -Rečica, s parc. št. 1110, 1112, 1155/5 in 1155/6. Zemljišča v skupni izmeri 5.844 m2 so lahko znotraj obravnavanega območja predmet parcelacije, v smislu prilagoditve dejanskim potrebam in projektom zainteresiranih investitorjev. Za območje je sprejet tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
Če želite sodelovati v postopku javnega zbiranja ponudb ali vas zanimajo možnosti gradnje na tem območju, lahko dodatne informacije o pogojih in
predmetu javnega zbiranja ponudb dobite na tel.: 03 7338 712 ali e-naslovu: stanka.jost@lasko.si, v zvezi z možnostjo gradnje in razvoja glede na sprejete prostorske akte pa na tel.: 03 7338 714 ali
e-naslovu: luka.picej@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki bodo predmet javnega zbiranja ponudb.
Stanka Jošt
OBČINSKI SVET LAŠKO
Proračuna na leti 2016 in 2017 na novembrski in decembrski seji
25. novembra je Občinski svet Laško obravnaval predlog proračuna za leto 2016 in 2017. Za posamezno leto znaša občinski proračun dobrih 15 milijonov EUR. 2. obravnava bo 23. decembra.
Kljub krčenju proračunskih sredstev, ki jih občine prejemajo v skladu z Zakonom o financiranju občin, sta proračuna Občine Laško za leti 2016 in 2017 razvojno in trajnostno usmerjena. Sredstva so enakomerno razporejena po posameznih področjih delovanja. Občina bo finančna sredstva za projekte investicijskega značaja iskala na različnih javnih razpisih, s poudarkom na javnih razpisih za pridobitev sredstev evropske kohezijske politike. V načrtu razvojnih programov so vključeni:
-	projekti energetskih prenov javnih objektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in s tem prispevali k ohranjanju in izboljšanju stanja okolja;
-	projekti vodooskrbe, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti pitne vode in zmanjšanju vodnih izgub;
-	nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja;
-	na področju športa bo občina zagotovila nove površine za športne aktivnosti;
-	na področju telekomunikacij in digitalnih tehnologij se skupaj z ostalimi
10
občinami pripravlja projekt izgradnje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednjih generacij.
V proračunu so zagotovljena tudi sredstva za realizacijo akcijskega načrta za izboljšanje življenja invalidov v občini Laško in ureditev pohodnih poti. Sredstva so namenjena tudi mobilizaciji kulturne in naravne dediščine za razvoj trajnostnega turizma. Eden takšnih projektov je celovita prenova kartuzije Jurklošter.
Na novembrski seji so bili občinski svetniki seznanjeni o porabi stalne proračunske rezerve v letu 2015 in o realizaciji akcijskega načrta »Občina po meri invalidov« za leto 2015.
Sprejeli so Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del stanovanjskega območja KS3 Reči-ca-Debro, v 1. obravnavi pa so sprejeli tudi Odlok o varnosti v cestnem prometu v naseljih občine Laško, v katerem so določene nove globe za prekrške. Sprejet je bil sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim višina točke ostaja enaka kot v preteklih dveh letih. Občinski svet je sprejel tudi sklep o zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov, s katerim se je ravnanje z gradbenimi odpadki opredelilo kot izbirna gospodarska javna služba, zbiranje in predelavo gradbenih odpadkih pa bo izvajala Komunala Laško v Zbirnem centru.
Z novim letom se bodo začele uporabljati na novembrski seji sprejete spremembe pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence. Zneski denarne pomoči bodo višji, in sicer 150 EUR (prej 130 EUR) za prvega otroka, 175 EUR (prej 140 EUR) za drugega otroka in 200 EUR (prej 150 EUR) za tretjega in vsakega naslednjega otroka.
Na decembrski seji bo obravnavan Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Laško, Odlok o turističnem vodenju v občini Laško, v 2. obravnavi pa bo na dnevnem redu še Odlok o varnosti v cestnem prometu v naseljih občine Laško.
Občinski svetniki bodo odločali tudi o višini izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča v letu 2016, o pobudi za spremembo Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017, o podelitvi občinskega priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti v letu 2016 ter o letnem programu športa v občini Laško za leto 2016. Obravnavali bodo tudi poročilo o potrjevanju investicijske dokumentacije za obdobje od 1. 5. 2015 do 30. 11. 2015 in zaključno poročilo o izvedenem projektu po 23. členu ZFO v letu 2015 »OB057-14-0018 obnova LC 200030 Rimske Toplice-Povčeno«.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Andrej Flis, Tanja Grabrijan
svetovanje/politične stranke
BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE
Ljudje se v vsakdanjem življenju večkrat znajdemo pred dilemami, odločitvami, razpotji. Podobno kot v vsakdanjem življenju je tudi v različnih pravnih situacijah. Različne interpretacije zakonov, vpliv množice informacij, javna mnenja, pisanje v medijih. Kaj je res in kaj ni? V množici informacij je večkrat težko filtrirati pomembne in nepomembne, predvsem pa resnične in neresnične podatke. Svetovalci brezplačnega pravnega svetovanja vam bodo podali odgovore, ki temeljijo na trenutni relevantni zakonodaji, stališčih pravne teorije in sodni praksi. Pomagali vam bodo s pravilno usmeritvijo, predstavili vam bodo osnovne pravne podlage pri določenem pravnem problemu. Predstavili vam bodo pravice in dolžnosti in vam pomagali z napotitvijo na pristojne organe oz. institucije.
Brezplačno pravno svetovanje v občini Laško je namenjeno vsem občanom občine Laško. Brezplačni pravni svetovalci ne nadomeščajo dela sodnikov in odvetnikov, torej niso razsodniki v določenih primerih, ne zastopajo oseb v pravnih problemih, ne pišejo vlog, pritožb in drugih pravnih aktov. Namen brezplačnega pravnega svetovanja je predstavitev osnovnih institutov prava, pomoč z nasveti in napotitev na pristojne institucije.
Vse prejete informacije in smernice so neobvezujoče. Brezplačno pravno svetovanje ni odgovorno za nasvete in smernice, ki jih podaja uporabnikom.
Po telefonu (v času uradnih ur), preko spletnega mesta ali z osebnim obiskom lahko zastavite skupini svetovalcev pravno vprašanje, na katerega vam bodo brezplačno odgovorili oz. podali pravno mnenje.
Brezplačno pravno svetovanje je za občane organizirano na pobudo občinskega sveta.
Brezplačno pravno svetovanje bo potekalo v pritličju občinske zgradbe (v pisarni desno od vhoda v občinsko upravo), in sicer vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 9. do 11. ure. Svetovalci bodo dosegljivi na tel. št. 03 7338 704 in na e-naslovu info@bps.lasko.si.
Marko Šantej, Mlada moč občine Laško
... nihče ni rekef, daje življenje fahko. Prepričani pa smo, da gaje vredno živeti...

Prijetno praznovanje 6ožiča. Iskrene čestitke o6 dnevu samostojnosti in enotnosti Vefiko zdravih, srečnih dni v [etu 2016.
Sodefavci UE Laško
SD
LETNO SREČANJE KANDIDATOV LISTE SD
Po letu delovanja izvoljenih kandidatov v občinski svet, občinske odbore in svete krajevnih skupnosti, smo se lanskoletni kandidati z liste SD zbrali z namenom evalvacije dosedanjega dela in hkrati določanja prioritet v prihodnjem letu. Evalvacija je pokazala, da je delo naših izvoljenih kandidatov uspešno, saj se aktivo vključujejo v delovanje zgoraj omenjenih svetov in odborov.
Posamezniki, ki smo lansko leto na lokalnih volitvah kandidirali na listi Socialnih demokratov, smo se srečali na TK Salobir v Trobnem Dolu, kjer se je Marjan Kozmus, tajnik območne organizacije SD Laško, zahvalil vsem kandidatom ter hkrati predstavil delovanje občinskega sveta in izpostavil glavne teme, o katerih se je v preteklem letu debatiralo na občinskih sejah, predvsem pa je želel slišati mnenja in predloge zbranih članov glede dela v prihodnje. Izražena je bila želja po še boljšem sodelovanju znotraj in izven stranke. Izpostavil je nadaljnje prioritete, predvsem pa željo po nadaljnjem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in nude-nju pomoči pri raznih razpisih.
Srečanje je Marjan Kozmus v imenu stranke izkoristil za podelitev donacije, ki jo je predal Kulturnemu društvu Trobni Dol, predsednica društva Tanja Flisek pa je ob tem obljubila, da bodo denar dobro izkoristili. Sicer so se v stranki odločili, da bodo tudi v prihodnje na podobnih srečanjih izkoristili priložnost in lokalnemu društvu ali organizaciji podelili donacijo, ki bo še dodatno pomagala pri njihovem delovanju.
Na srečanju sta bila prisotna tudi poslanec Matjaž Han in sekretar SD Dejan Levanič, ki sta na kratko predstavila delovanje stranke na državni ravni in delo posameznih strankarskih ministrov, predvsem Levanič pa se je dotaknil vključevanja mladih v stranko in tega, da ljudje pričakujejo predvsem učinkovito politiko, za katero se bodo v stranki trudili še naprej.
Ob bližajočih se praznikih vam iz ObO SD Laško želimo vse dobro, srečno in uspešno v prihajajočem letu 2016. Obljubljamo vam, da se bomo tudi v prihodnje trudili in si prizadevali za občino še bolj prijazno občanom.
ObO SD Laško
11
krajevne skupnosti
KS SEDRAŽ
Realizacija 2015_
V svetu KS Sedraž smo v letu, ki se poslavlja, realizirali več, kot smo si zadali v planu. Največ časa in energije smo porabili predvsem za pridobivanje številnih soglasij h kategorizacijam v teku iz prejšnjih mandatov, izkoristili pa smo tudi možnost, da smo predlagali še nekaj novih. Tako v primeru starih kot v primeru novih kategorizacij žal nismo uspeli pridobiti vseh potrebnih soglasij, zato z razočaranjem ugotavljamo, da bomo v prihodnje prejemali sredstva le za uspešno kategorizirane ceste in se torej soočali s še večjim problemom - pomagati tistim, ki potrebujejo našo pomoč pri zimskem in letnem vzdrževanju cest in ki niso krivi, da določenih soglasij ni mogoče pridobiti. Uporabniki cest se moramo zavedati, da sta zimska služba in letno vzdrževanje cest s sredstvi pokriti zgolj za kategorizirane ceste. Za nekategorizirane ceste pa dobra volja in pripravljenost pomagati s strani krajevne skupnosti žal ni dovolj, potrebujemo namreč sredstva. Poskrbeli smo sicer, da smo znižali nekatere splošne stroške za delovanje KS, vendar je skupni prihranek dovolj visok le za nekaj dovozov peska oziroma gramoza. Vsled situacije apeliramo na krajane in uporabnike cest na območju pristojnosti KS Sedraž, da skušajo zgladiti medsebojne, medsosedske spore in vplivati na podpisnike, ki niso potrdili soglasij, da vendarle to storijo v dobro vseh nas. Poleg tega prosimo lastnike zaščitenih kmetij, da na upravni enoti z vlogo zaprosijo za izvzem delov zemljišč, po katerih potekajo javne
poti, torej naše ceste, in tako pridobijo pogoje za podpis soglasij. Od nas samih je odvisno, katere in kakšne ceste bomo imeli ter kakšna bo njihova kvaliteta in varnost. In nikar pri tem ne pozabimo na svoje sosede, sokrajane, ki so morda odvisni od našega podpisa. Stopimo skupaj in dokažimo, da znamo in da zmoremo poskrbeti za svojo skupnost po najboljših močeh. Dovolj nam življenje otežujejo sistemske težave in pomanjkljivosti, zato ne smemo dovoliti, da otežujemo zadeve še drug drugemu. Dobro se zmeraj z dobrim vrača. Na tej točki si želimo enako tudi od predstavnikov naše župnije v primeru izvedbe priklopa šole in vrtca na javni vodovod, kjer nestrpno pričakujemo razrešitev in seveda podpis soglasja, za katerega prosimo že vse od začetka leta. V znak razumevanja, sodelovanja in povezovanja smo sprožili postopek zemljiško knjižne ureditve določenih delov zemljišč v njihovi lasti.
Če ostanemo pri cestah, moramo povedati, da smo sicer soočeni z nekaj težavami in določeno mero neodzivno-sti. Poskrbeli smo za nujne sanacije pro-pustov na štirih lokacijah, še dve lokaciji sta v prioritetnem planu, morda bosta izvedeni še letos. Posredovali smo tudi pri nekaterih urgentnih nabavah in dobavah gramoza, pri zamenjavi dotrajanih prometnih ogledal, ustanovitvi dodatnih ekoloških otokov, označevanju parkirnih prostorov pri domu krajanov in oznaki parkiranje ni dovoljeno pred vhodom v prostore KS in pri ogledu prometne situacije s pristojno komisijo strokovnih služb občine Laško. Vložili smo pobudo za dodatno napeljavo javne razsvetljave, pridobili zunanjo označevalno tablo, novo držalo za izobešanje zastav, nabavili žalno zastavo, posredovali pri postavitvi dveh klopi pred mrliško vežico, poskrbeli za košnjo obcestnih površin in podali predloge za asfaltiranje na podlagi razpisa dodatnih sredstev. Slednje je v teku, vendar bodo dela najbrž izvedena v naslednjem letu. Strokovnim službam občine Laško smo predali tudi prošnje in pobude za nujna vzdrževalna dela na lokalni in občinski cesti Sevce-Sedraž-Be-lovo-Brezno, v novembru pa tudi skupni zapisnik vseh naših ogledov tekom leta z vsemi pritožbami in prošnjami krajanov. Priložili smo tudi fotografije z ogledov. Na odgovor še čakamo. Na dopis Komunali Laško v zvezi s stanjem te ceste smo prejeli odgovor, v katerem nas napotujejo na prijavo postopka izvedbe rekonstrukcije ceste (seveda je ponovno vse odvisno od lastnikov zemljišč ob cesti in njihovih soglasij), ker je v dana-
šnjem času absolutno preobremenjena s prometom in je posledično neustrezne širine. Poudarjajo, da so ceste v izjemno slabem stanju po vsej državi in da nam po razrezu ne pripada niti toliko, kot prejemamo. Opozarjajo tudi na problem od-vodnjavanja, ker lastniki ne dovoljujejo odvajanja padavinskih voda preko njihovih zemljišč, kljub temu, da so v preteklosti to dovoljevali. Zaključujejo sicer z zavezo, da bo še letos izvedeno čiščenje propustov, jaškov, vzdolžnih jarkov ter dosutje in utrditev bankin. Iskreno upam, da bo to izvedeno in da bomo, kot sem že izpostavila, krajani stopili skupaj in naredili vsak po svojih najboljših močeh, da nam bo lažje in bolje v svoji skupnosti, da ne bomo ogroženi v prometu na cestah, katerih vzdrževanje in urejanje preprečujemo sami.
Če nadaljujem z aktivnostmi sveta KS, smo stavbo krajevne skupnosti v kletnih prostorih spomladi temeljito očistili, v poletnih mesecih pa smo poskrbeli za sanacijo poškodovanih in nedelujočih vodovodnih inštalacij, zamenjavo notranjih vrat za sanitarije, zamenjavo kotličkov, toaletnih desk, ogledal ...
Ponosni smo tudi na naša prizadevanja in aktivnosti pri prijavljanju na različne razpise, natečaje, tekmovanja. Tako smo bili uspešni pri sofinanciranju krajevnega praznika in na tekmovanju za najbolj urejene hiše, kmetije, objekte, vasi. Na slednjem smo dvakrat zasedli tretje mesto. Za osvojeno tretje mesto v kategoriji najbolj urejene vasi čestitamo krajanom Sedraža, v kategoriji najbolj urejene kmetije pa čestitamo Dernovškovim iz Sedraža, ki se jim hkrati zahvaljujemo za sodelovanje. Krajane vabimo, da že sedaj razmislijo o kandidatih za naslednje leto. Na razpisu za priznanje zlati možnar nismo bili uspešni, predlagali smo Društvo upokojencev Sedraž, medtem ko na rezultate za priznanje Antona Aškerca, za kar smo predlagali Jožefa Lapornika, še čakamo.
Našo strategijo povezovanja in sodelovanja s krajani smo uspešno uresničevali s posvetovanji v času uradnih ur, z organizacijo čistilne akcije in krajevnega praznika, praznovanja dneva žena in kolektivnega potepanja po Prlekiji. Vsa naša društva s ponosom podpiramo pri njihovih projektih in si želimo takšnega sodelovanja tudi v prihodnje. Želimo si tudi tesnejšega sodelovanja z lokalnimi podjetji, podjetniki, pridelovalci, proizvajalci, ustvarjalci. Prvi korak smo že naredili, ko smo jih povabili k sodelovanju na predstavitvi KS Sedraž v času predno-voletnih dogajanj v Laškem. Z odzivom
Čas prehitro nam 6eži, včasih se zdi, kot da spi. Vsakdo da mu svoj o6raz, ki v se6i skriva zmago in poraz. Naj 6o leto 2016 vaš časi
Vse do6ro vsem kjajankam in krajanom žeCimo
čCani sveta KS Sedraž
12
krajevne skupnosti
smo zelo zadovoljni, sploh, ker je to prvič in ker smo imeli zelo malo časa za prijavo. Vljudno vas vabimo, da razmislite o možnostih za naslednje leto in upamo, da nas obiščete na stojnici.
V decembru nas čaka še nekaj druženj, upam, da se jih udeležimo v čim večjem številu in skupaj veselo potegnemo črto za odhajajočim letom, si sežemo v roke in zaželimo vse dobro, še boljše in še uspešnejše v novem letu. Poleg praznovanja svete Barbare, veselega decembra za otroke in predstavitve na stojnici v Laškem, nas predvidoma 26. decembra čaka obeležitev dneva samostojnosti in
enotnosti v okviru tradicionalnega koncerta naše Vaško-gasilske godbe Sedraž, za katero upamo, da jim bomo s številnim obiskom dali zagona za nadaljevanje in jih morda spet zaprosili za zdaj že tradicionalno novoletno budnico.
Vse o delu, izraženem v številkah vam bomo predstavili na zboru krajanov, predvidoma v mesecu aprilu. Uradne ure za krajane ostajajo vsak prvi ponedeljek v mesecu, pridite. Vprašanja in pobude, tudi v zvezi z aktualno zimsko službo in nadzorom cest, nam lahko posredujete po elektronski pošti: sedraz@ks.lasko.si ali nas pokličite telefonske številke: 031
659 213 in 040 460 936 (Jožica Miša Ale-šovec - odgovorni nadzornik cest) ter 041 882 422 (Drago Podreberšek - odgovorni preglednik cest).
V novem letu se lahko zanesete na nas v najmanj tolikšni meri kot v preteklem, z vašo pomočjo bo vsekakor še bolje in še bolj uspešno.
Za konec pa najlepša hvala vsem tistim, ki ste nam pomagali in nas podpirali do sedaj, ostanite na naši strani tudi v prihodnje.
Srečno vsem!
J. Miša Alešovec, predsednica KS
KS LAŠKO
Posodobljena krajevna cesta od Iršiča do Zupanca_
Kot smo obljubili lani, ko smo asfaltirali prvo polovico ceste na odseku od Iršiča do Zorkota, smo sredi novembra uspeli dokončati še drugo polovico vse do Zupanca v Rifengozdu 1. S tem smo zaključili posodobitev celotnega odseka na tem delu in krajanom omogočili sodoben dostop do mestnega središča. Ob tej priliki se krajanom zahvaljujem za korektno sodelovanje.
Asfaltirana cesta do Dušaka_
Sredi novembra nam je uspelo dokončati tudi cesto do občinske meje v Rifen-gozdu od Dušaka do »Lipšekove kapele« pri križišču s cesto, ki vodi iz Celja na
Celjsko kočo. S tem smo pomagali našim krajanom, ki sicer bolj gravitirajo na celjsko stran, precej izboljšati cestno povezavo z dolino. Ti kraji so namreč dolga leta bili kar malo pozabljeni, zadnja leta pa ni več tako. Lani smo jih z laško občino uspeli povezati le z makadamsko cesto, vendar so tudi s tem zelo zadovoljni. Krajanom se zahvaljujem za korektno sodelovanje.
Javna razsvetljava po vaseh_
V preteklem mesecu nam je uspelo dodati novi svetilki javne razsvetljave pri Krajnc v Rifengozdu in pri Šterban na Šmihelu. S tem izpolnjujemo naš načrt o postavitvi posameznih svetilk po naših vaseh, za kar se posebej zahvaljujem predstavniku laške občine Aljažu Krpi-ču. V naslednjem letu želimo svetilke postaviti na Doblatini in morda še kje. Si-
cer lahko plan naših dejavnosti in druge informacije o delu krajevne skupnosti spremljate tudi na naši spletni strani, kjer pričakujemo vaše predloge, ideje in komentarje.
Ureditev križišča v Jagočah_
Veseli nas, da smo še pred začetkom zime dočakali zaključek del na križišču v Jagočah. Občina Laško kot investitor in njen predstavnik Aljaž Krpič sta vložila veliko naporov pri realizaciji posodobitve omenjenega križišča, ki predstavlja velik dosežek za krajane v tem delu naše krajevne skupnosti. Vsem skupaj se zahvaljujem za korektno sodelovanje pri izvedbi tega pomembnega projekta, hkrati pa vsem udeležencem želim srečno in varno vožnjo.
Martin Kokotec
Uresničevanje programov dela v KS Laško_
Za Krajevno skupnost Laško je značilno, da ni le mestna krajevna skupnost, ki bi zajemala zgolj mesto Laško, kjer je tudi sedež Občine Laško, temveč zajema širšo okolico z zelo razvejano poselitvijo in s tem tudi zelo razvejano komunalno ureditvijo. Več podatkov o KS Laško lahko najdete na spletni strani www.ks-lasko.si.
Do leta 1984 je za razvoj in za komunalno oskrbo prebivalcev Laškega, njegove okolice in še za nekatera naselja v drugih krajevnih skupnostih skrbela KS Laško s svojo delovno skupnostjo, ki je do takrat skrbela za odvoz smeti, kanalizacijo, ceste ter pogrebno in pokopališko dejavnost.
Za vodovod, ki je prinašal nekaj dohodka, je skrbelo takratno Komunalno podjetje Laško oz. po preimenovanju
Obrtno montažno podjetje (OMP) Laško. To podjetje se je takrat nadvse uspešno ukvarjalo z drugimi dejavnostmi. Na OMP se je komunalna dejavnost s krajevne skupnosti prenesla 1. 1. 1985. 23. aprila istega leta se je ta dejavnost prenesla na novega naslednika KOG Laško (komunala obrt gradbeništvo), in sicer vse do 31. 12. 1987. V začetku leta 1988, natančneje 1. januarja, se je ustanovilo sedanje podjetje JP Komunala Laško, ki je
13
krajevne skupnosti/čebelarstvo
prevzelo vso komunalno dejavnost, tudi vodovod, in sicer za takratni zgornji del občine Laško. Za Radeče in Zidani Most je skrbela Komunala Radeče.
Z odcepitvijo komunalne dejavnosti od krajevne skupnosti se je začela praksa, da je Komunala Laško skupaj s KS in občino začela skrbeti za mesto Laško, ki je že bilo primerno komunalno urejeno. Krajevna skupnost pa se je zaradi potreb začela vse bolj posvečati okolici, kjer je skoraj pri vsaki akciji bilo vključeno tudi lokalno prebivalstvo. Največje potrebe so bile in so še na področju cest, pri izgradnji novih cest, asfaltiranju, pri oskrbi z zdravo pitno vodo, odvajanjem odpadnih voda, razvojem telefonije itd.
Tako kot v vseh preteklih letih se v KS Laško še vedno največ ukvarjamo s cestami. Srečo imamo, da se aktivnosti na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda odvijajo na nivoju celotne občine.
Zaradi problematike finančnih sredstev nam torej ostaja še kar nekaj cest, ki so potrebne obnove in asfaltiranja. Dogaja pa se, da je treba nekatere že asfaltirane ceste že sanirati. Poškodbe so takšne, da je ogrožen promet, odgovornost za KS pa velika.
Pri asfaltiranju cest je žal še vedno nujno sodelovanje krajanov, sredstev je premalo, želja pa preveč. Na področju cest se
POVEZUJE SVET
Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opra-ševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.
Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Z opazovanjem njihovega razvoja in
žal lahko uresničujejo le tiste naloge, kjer vidimo možnost uresničitve s pomočjo samih krajanov, dodatnih proračunskih sredstev ter tu in tam še kakšnih donacij s strani nekaterih delodajalcev, ki sredstva namenijo za lažjo pot zaposlenih delavcev na delo. Še vedno je veliko problemov glede sodelovanja krajanov pri delu in sredstvih, lastništvu itd.
Kljub že mnogim urejenim cestam je zaradi pomanjkanja denarja še vedno mnogo problemov tudi pri vzdrževanju obstoječih cest. Problem so prepusti, jarki, brežine, razpoke, plazovi itd. Ceste so se modernizirale, časi so se spremenili, standard raste. Včasih se na košnjo ob cesti v KS še pomislilo ni. Sedaj je to rutinska naloga, sredstva pa ostajajo enaka.
Kljub pomanjkanju sredstev nam je z mnogimi napori vodstva KS in krajanov uspelo v letošnjem letu obnoviti in asfaltirati nekaj metrov cest. S pomočjo krajanov pri pripravi za asfalt se je asfaltiral odsek ceste na Strmci na relaciji Rajh-Puh v dolžini cca 150 metrov, v Rifengoz-du odsek ceste Zorko-Zupanc v dolžini cca 200 metrov in odsek ceste proti Du-šak v dolžini cca 450 metrov. V manjšem obsegu nam je uspelo urediti tudi javno razsvetljavo na Kuretnem, na Ojstrem in v Rifengozdu.
O drugih dogodkih in pridobitvah, kjer nastopajo drugi investitorji in orga-
zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje.
V	zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.
V	okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Organizaciji združenih narodov predla-
nizatorji na področju naše KS, ste krajani obveščeni v tem glasilu.
Tudi v naslednjem letu predvidevamo, da nam ob uspelo urediti nekaj krajših odsekov cest. Nekateri daljši odseki cest bodo žal še naprej ostali v makada-mu, kajti v teh primerih brez širše pomoči obnova ni mogoča. Veseli nas, da se nekaj nalog v občinskem proračunu nanaša tudi na KS Laško. V KS Laško upamo, da nam bo uspelo tudi v naslednjem letu pridobiti čim več sredstev in da bodo tudi pri nadaljnjih nalogah krajani sami sodelovali v čim večji meri.
Anton Vodišek
gala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.
SVETOVNI DAN ČEBEL ZDRUŽUJE SLOVENCE IN
14
bitij? i
čebelarstvo
Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo.
Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bodo od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS Boštjan Noč in zaposleni na zvezi s prepoznavnim vozilom obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka po-
budo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo srečanj lahko udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS.
dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije
PREDSTAVNIKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE V LAŠKEM
Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) si prizadeva, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj, sicer rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, razglasila za Svetovni dan čebel. V ta namen so na zvezi začeli z akcijo, poimenovano Svetovni dan čebel združuje in povezuje svet, v sklopu katere so in bodo obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Naš kraj je bil eden prvih, ki so ga predstavniki zveze obiskali. Cilji akcije so jasni, pojasnjuje Boštjan Noč, predsednik ČZS: »Da se javnost zaveda pomena čebel, da vsi vemo, kako pomembne so čebele, in da je vsaka tretja žlica svetovne hrane plod opraševanja čebel. Se pravi, da moramo saditi me-dovite rastline, škropiti moramo takrat, ko so čebele v panju, da ne delamo škode ... Skratka, brez čebel ni življenja, brez čebel ni hrane.«
Po besedah Noča so čebelarji po svetu že podprli pobudo, med drugim jo je podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Seveda akcijo podpirajo tudi v Čebelarskem društvu Laško. »Mislim, da je to korak v pravo smer. Ta akcija bo odmevna, pravzaprav je že po celem svetu, pri nas pa se tudi odvija v pravo smer. Podpora je presenetljivo velika. Veseli smo, da se ljudje zavedajo pomena čebel, da se zavedajo, da je to koristna in pozitivna stvar. Mislim, da ni človeka, ki bi tej zadevi nasprotoval,« pravi Franc Šolar, predsednik Čebelarskega društva Laško.
Podporo svetovnemu dnevu čebel še vedno lahko podate tudi tako, da kontaktirate laške čebelarje, ki vam bodo z veseljem pojasnili in predstavili akcijo ter si hkrati zapisali vaše ime v znak podpore.
Sicer pa so predstavniki čebelarske zveze, lokalni čebelarji in ostali povabljeni gostje na krajši konferenci spregovorili tudi o
čebelarski dejavnosti v lokalnem okolju, o projektih ČZS in o možnostih čebelarskega turizma v Sloveniji.
Nika Košak
ČEBELAM NAJBOLJ PRIJAZNA OBČINA JE IDRIJA, LAŠKO NA TRETJEM MESTU
Čebelarska zveza Slovenije je tudi v letošnjem letu razpisala natečaj »Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2015«. Za razliko od prejšnjih let, ko so se na natečaj prijavljale občine same, so v letošnjem letu prosili čebelarska društva, da sama predlagajo svojo občino in opišejo načine sodelovanja.
Čebelarska zveza Slovenije je prejela 29 vlog čebelarskih društev, med njimi tudi predlog Čebelarskega društva Laško, da naziv prejme Občina Laško. Na podlagi strokovnih ocen komisije so si nominacije za »Čebelam najprijaznejšo občino v letu 2015« prislužile tri občine, in sicer Občina Laško, MO Ljubljana in Občina Idrija. Na dnevu čebelarskega turizma, ki je potekal 4. 12. 2015, je ta častitljivi naziv prejela Občina Idrija. Občina Laško je zasedla tretje mesto. Priznanje, ki ga je v imenu Občine Laško prevzel župan Franc Zdolšek, ni le zahvala za minulo delo, temveč tudi zaveza, da z dobrim sodelovanjem nadaljujemo tudi v prihodnje. Na okrogli mizi, ki je potekala na dogodku, je bilo med drugim predlagano, da vse tri občine finalistke v letu 2016 pripravijo skupen projekt, katerega namen je dolgoročno sodelovanje in skupna promocija. MO Ljubljana je občini Laško in Idrijo povabila k sodelovanju v okviru osrednje prireditve Zelena prestolnica Evrope, ki bo v juliju 2016 potekala na temo »Biodiverziteta in čebele«.
V sklopu prireditve so razglasili tudi rezultate natečaja »Zlati medenjak 2015«, v okviru katerega je Tatjana Šolar prejela posebno priznanje, za kar ji iskreno čestitamo.
20. maj ihn ¡h..,um .
SVETOVM DAN ČEBEL
Marina Bezgovšek
15
komunala
KOMUNALA ■v LAŠKO
Manj sveč za več okolja_
Slovenci smo po porabi nagrobnih sveč med vodilnimi narodi. Čeprav plamen sveč simbolizira spomin na pokoj -ne, večina sveč predstavlja nevarnost za okolje.
Letos smo že drugič staknili glave in ustvarjalne moči ter spet posneli nadaljevanje zgodbe o babici (v resnici je prababica) Štefki (Flis) in njeni vnukinji (pravnukinji) Tjaši, ki obiščeta grob, da bi dedku prižgali svečko. Tokrat prižgeta eno svečko, Tjaša pa je radovedna, kdo in kakšen je dedek, ki počiva v grobu. Takšna je naracija ozaveščevalnega filma s sloganom Manj sveč za več okolja.
S filmom želimo povedati, da s prižiganjem sveč ni nič narobe. To je v našem prostoru tako zakoreninjeno, da ga zlepa ne bomo odpravili. Narobe je, če prižgemo veliko sveč in to sveč v plastičnih ovojih, za katerimi ostajajo ogromni kupi odpadne plastike. Vse dotlej, dokler jih komunalni delavci ne zberejo, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa odpeljejo v nadaljnjo predelavo.
In še, da je zgolj prižgati svečko premalo, če ne ohranjamo spomina, če mlajšim ne povemo, kdo so tisti, ki počivajo v grobu, kakšna sta bila pradedek, prababica in drugi sorodniki.
Poslanstvo ozaveščevalnega filma, ki je že lani, letos pa sploh, močno presegel lokalne okvirje, sta direktor Komunale Laško Tomaž Novak in soavtorica filma Boža Herek razlagala tudi gledalcem oddaje Dobro jutro na nacionalni televiziji, kjer so izdelek tudi pokazali, podobno kot tudi v oddaji Dobro jutro na VTV Velenje. Učinek akcije, ki je zastavljena globalno, deluje pa lokalno, je na kratek rok težko izmeriti. Dolgoročno pa bo učinek gotovo močno zaznaven. Predniki nam ne bodo zamerili, če bomo prižgali svečo manj, potomci pa nam bodo zaradi tega hvaležni.
Prispevek na to temo si lahko ogledate v arhivu oddaj RTV Slovenija, Oddaja Dobro jutro, 23. 10. 2015: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dobro--jutro-2-del/ava2.174366879/, film pa tudi na Youtube kanalu Komu-
nale Laško: https://www.youtube.com/ watch?v=zLlPp1kW7AM.
Tomaž Novak, direktor Komunale Laško, in Boža Herek, TV Krpan
Vzdrževanje cest po novem_
Država pripravlja nova pravila vzdrževanja cest, ki med novostmi predvidevajo precej zmanjšano obvezo nadzora nad stanjem cest, spremembo pravil pri pluženju cest in spremembe pri določanju prioritet izvajanja vzdrževalnih del. V fazi sprejemanja so spremembe Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, ki bi naj prispevale k optimizaciji in racionalizaciji rednega vzdrževanja. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo. Pravilnik vzbuja pozornost, saj v imenu varčevanja še dodatno znižuje nekatere standarde vzdrževanja cest. Znižuje se obveza pogostosti izvajanja cestno pregledne službe. Pregledna služba na glavnih cestah bo po novem izvajala preglede le dvakrat na teden, do sedaj jih je vsak dan. Za regionalne ceste ostaja obveza pregleda cest dvakrat tedensko. Enkrat tedensko je in bo ostala obveza izvajalca za pregledovanje ulic ter lokalnih cest in javnih poti. Največja sprememba je predvidena pri pregledovanju avtocest, ki so se do sedaj morale pregledati trikrat dnevno, po novem predlogu pravilnika pa le enkrat na dan. Precejšnja sprememba se nanaša tudi na izvajanje zimske službe na cestah, ki imajo večji vzdolžni naklon oziroma klanec. Trenutni veljavni pravilnik predpisuje prevoznost ceste glede na prioriteto ceste in višino zapadlega snega, po novem predlogu pa je na odsekih, kjer je vzdolžni naklon večji od 10 odstotkov, prevoznost zagotovljena, če je promet možen že z uporabo verig. Spremembe se nanašajo tudi na določanje prioritet v okviru izvajanja rednega vzdrževanja, saj bodo po novem upravljavci lahko sami prilagajali obseg potrebnih del zakonskim obveznostim, dejanskemu stanju cest in razpoložljivim sredstvom. Vse te predvidene spremembe bodo vsekakor imele za posledico nižji standard vzdrževanja cest, tako državnih kot občinskih. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je kar 70 odstotkov slovenskih državnih cest zaradi pomanjkljivega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Tudi stanje občinskih cest je slabo. V kolikor bo pravilnik sprejet v predlagani vsebini, bo to vsekakor pomenilo še slabše stanje že tako slabega stanja cest. Ministrstvo pa še vedno ni predstavilo načrta o namenskih sredstvih za vzdrževanje cest, ki se napoveduje že
nekaj let, slovenske ceste pa bodo še naprej propadale.
Marjan Salobir
Energetske obnove večstanovanjskih stavb_
Komunala Laško že od leta 2010 pripravlja in vodi investicije na področju energetske obnove večstanovanjskih stavb v našem upravljanju. Etažne lastnike predhodno ustrezno informiramo in jim predstavimo vse prednosti, da se lahko lažje in hitreje odločijo. Prav nepovratna sredstva EKO sklada Republike Slovenije so zanje velika spodbuda za odločitev, saj lahko na ta način pridobijo tudi do 25 % upravičenih stroškov investicije. Poleg tega se s temi ukrepi zmanjšajo stroški ogrevanja tudi do 30 %. Komunala Laško skupaj z etažnimi lastniki za vsako investicijo posebej poišče najugodnejšo varianto financiranja, ki zajema tudi možnost obročnega odplačevanja z najemom kredita iz naslova rezervnega sklada preko banke ali upravnika.
V letošnjem letu smo izvedli investicije v toplotne izolacije fasad na večstano-vanjskih objektih Ulice XIV. divizije 5 in 7 v Rimskih Toplicah, na Poženelovi ulici 3 in na Rimski cesti 4, II. vhod, v Laškem. Pravkar se dela izvajajo še na Podšmihe-lu 7 v Laškem in na Šentrupertu 93 A v Šentrupertu.
Etažni lastniki so za namen energetske obnove prispevali 230.226 €, s strani EKO sklada Republike Slovenije pa smo za investicijo pridobili del nepovratnih sredstev v višini 37.343 €, kar predstavlja dobrih 16 % od celotne vrednosti investicije.
Dragica Levstik
Ulica XIV. divizije 7, Rimske Toplice.
Ulica XIV. divizije 5, Rimske Toplice.
16
MljčM i
komunala
Poženelova ulica 3, Laško.
Rimska cesta 4, II. vhod, Laško.
Ločeno zbiranje tekstila
V prejšnji številki Laškega biltena smo pisali o ločenem zbiranju tekstila. Z Zadrugo dobrote in Rdečim križem Laško smo podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Prva dva zabojnika za zbiranje tekstila, čevljev in igrač sta že postavljena in pripravljena za uporabo. Ostali štirje zabojniki bodo postavljeni do konca letošnjega leta. Zabojniki so opremljeni z navodili, kako oddajati odpadke. Občane prosimo, da navodila upoštevajo in se jih dosledno držijo.
Ločeno zbiranje električne in elektronske opreme ter baterij
Analize mešanih komunalnih odpadkov kažejo, da so v določeni meri one-
snaženi s težkimi kovinami. Glavni vir onesnaženja so deli električne in elektronske opreme ter baterije. Zaradi slabih rezultatov ločevanja teh odpadkov smo se odločili narediti korak naprej pri oza-veščanju naših občanov. S tem namenom smo predstavili naše dejavnosti Osnovni šoli Primoža Trubarja v upanju, da bodo učenci znanje prenesli tudi do staršev in da bomo tako vsi skupaj pripomogli k čistejšemu okolju. Za doseganje zastavljenih ciljev na področju ločenega zbiranja električne in elektronske opreme bomo v sodelovanju s podjetjem ZEOS tudi v prihodnjem letu izvajali podobne akcije in nagradili najuspešnejše udeležence. Za javne ustanove in lokalna podjetja pa bomo pripravili namenske zabojnike za zbiranje baterij.
Ločevanje odpadkov_
Na lokaciji skupinskih zabojnikov pri blokovnem naselju smo pregledali vsebino posode za mešane komunalne odpadke in embalažo. Ugotovljeno je bilo, da odpadki niso ustrezno ločeni. V obeh posodah so bili neustrezni odpadki. Pri razvrščanju odpadkov smo ugotovili, da se med mešanimi komunalnimi odpadki pojavljajo še embalaža (15 %), papir (10 %), biološko razgradljivi odpadki (7 %), tekstil (7 %), hrana (7 %) in nevarni odpadki. Med embalažo se pojavljajo tudi razni kosovni odpadki (5 %), papir (5 %), biološko razgradljivi in nevarni odpadki. Tokrat je bila akcija preventivnega značaja. V prihodnje se bodo akcije odvijale v prisotnosti komunalnega inšpektorja.
Težave se kažejo tudi pri umeščanju zabojnikov v prostor. Pogosto prihaja do situacije, ko občani želijo zabojnik, vendar ga ni mogoče postaviti bodisi zaradi utesnjenosti bodisi zaradi nasprotovanja sosedov.
Stanje na področju ločevanja odpadkov ni zadovoljivo. Potrebno bo dodatno ozaveščanje občanov in poostren nadzor nad ločevanjem.
Nepravilno odloženi odpadki med mešanimi komunalnimi odpadki:
Andrej Ilijevec
Zahvala občanom za sodelovanje pri prazničnih okrasitvah_
Z vstopom v veseli in praznični december je treba poskrbeti tudi za praznično okrasitev mesta. Pri tem vsako leto sodelujejo tudi naši občani, ki v ta namen z velikim veseljem darujejo smreke in smrečice s svojih gozdov in vrtov, predvsem tiste, ki jih želijo odstraniti iz varnostnih in drugih razlogov.
Vsled tega se iskreno zahvaljujemo vsem občanom, ki so letos, in nekateri tudi že v preteklih letih, pomagali pri izvedbi novoletnih okrasitev. Zahvala gre Milanu Pušniku iz Sevc, Ivanu Medvedu iz Olešč in Idi Oprešnik iz Laškega. Veliko število malih smrečic je pod skrbnim očesom gozdarja daroval Zavod za gozdove Republike Slovenije, KE Laško.
Vsem se v našem imenu in v imenu Občine Laško zahvaljujemo, vse ostale
17
komunala/turizem
občane, ki v letošnjem letu pri tej akciji niso sodelovali, pa vabimo k sodelovanju v naslednjem letu.
Marko Klinar
Vinko Trupi, naš občan, kovinar in komunalec_
Včasih so »stari ljudje« takim, kot je naš Vinko, pravili, da so »taužentkinclerji«. To so ljudje, ki se lotijo tisoč in ene stvari, ki si jih zamislijo in potem s svojimi spretnimi rokami tudi udeja-nijo. Naš Vinko se loti prav vsega, tako doma kot v službi. Njegove sposobnosti najbolj pridejo do izraza na področju dela in oblikovanja kovinskih izdelkov, kjer se znajde bolje kot marsikdo, ki ima več šol kot on.
Vinko Trupi je rojen Rečičan, ki se je z družino ustalil v neposredni bližini svojega doma, kjer je najbolj srečen v delavnici, v katero rad povabi tudi svojega sina.
V	laški komunali je zaposlen že od leta 2004. Njegove sposobnosti na področju oblikovanja kovinskih izdelkov še kako koristne pri vzdrževanju javnih površin, pri izdelavi okrasnih tabel, raznih obrob, obnovi klopi, izdelavi nosilcev za zastave in transparente ter pri popravilu mnogih drugih stvari.
Je človek hitrih misli, odločnih dejanj in ostrih besed, kar mu včasih nagaja, večkrat pa pomaga na poti do zastavljenega cilja. V vsem tem času se je izkazal za zelo dobrega delavca in zanesljivega sodelavca.
V	letošnjem letu se je še posebej izkazal pri izdelavi kovinskih podestov pri obnovi garderob naših zaposlenih in pri izdelavi laške lilije za potrebe novoletnih okrasitev. Vinko s svojim delom ogromno doprinese k delovanju in ugledu našega podjetja, za kar mu je hvaležno tako vodstvo podjetja kot tudi njegovi sodelavci.
Kolektiv Komunale Laško Vinkova laška lilija kot novost pri novoletni okrasitvi
Komunala Laško letos kot novost v sklopu novoletne razsvetljave predstavlja laško lilijo, ki je rezultat znanja, spretnosti in ustvarjalnosti delavcev Komunale Laško, med katerimi je najbolj zaslužen Vinko Trupi, ki delo opravlja na področju vzdrževanja javnih površin.
Sicer je zamisel že stara, a do njene realizacije zaradi različnih tehničnih in finančnih razlogov prej ni prišlo. V tej različici je lilija plod zamisli župana Občine Laško Franca Zdolška, direktorice STIK-a Janje Urankar Berčon in direktorja Komunale Laško Tomaža Novaka, ki je poskrbel tudi za izdelavo idejne skice, ki je bila Vinku pomoč pri izdelavi laške lilije.
Kmalu zatem je Vinko izdelal prvo lilijo, ki je takoj požela odobravanje. Do sedanje različice jo je ločilo le še nekaj drobnih popravkov v povezavi s pritrjevanjem LED razsvetljave. Za potrebe izdelave večjega števila lilij je Vinko nato izdelal preprosto
orodje za krivljenje železnih trakov, ki jih je skupaj zvaril v laško lilijo kot celoto. Preko celega leta je potem vsak trenutek, ko ni izvajal dela na javnih površinah, v garaži krivil, varil in ustvarjal laške lilije. Pred namestitvijo LED razsvetljave smo lilije nato še zaščitili po postopku vročega cinkanja, da bi bila njihova življenjska doba čim daljša.
Vinko Trupi je še eden izmed naših občanov, ki neopazno hodi mimo nas, a nas s svojim delom, znanjem in ustvarjalnostjo vsakič znova preseneča, za kar se mu tudi s strani Komunale Laško iskreno zahvaljujemo.
KOMUN AL Av V LAŠKO)
jKl » V
fjt
1.4/J
± i k
Ki
M!wm
J M
p »lil JfSfM
3 J jf P'
Naj nam leto, ki prihaja, prinese vse tisto, kor nas dela zadovoljne in uspešne, naj nam prinese zdravja in naj krepi našo notranjo moč.
Komunala Laško
TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO
Decembrska okrasitev_
Turistično društvo Laško v letošnjem decembru prispeva k čarobnosti našega mesta s postavitvijo okrašenih smrečic na Orožnovem in Aškerčevem trgu. Okrašene in osvetljene smrečice so postavljene pred vhodi stanovanjskih hiš in lokalov, tam, kjer prostor to dopušča. Pri postavitvi so poleg članov Turističnega društva Laško sodelovali gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije krajevne enote Laško, ki so prispevali vse smrečice, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Velika zahvala gre tudi Komunali Laško za vso pomoč pri celotni izvedbi.
Foto: Boris Vrabec
18
4. srečanje v starem mestnem jedru Laškega_
V petek, 4. decembra 2015, smo se prebivalci starega mestnega jedra in povabljeni že četrto leto zapored srečali na Aškerčevem trgu v Laškem na prijetnem druženju. Skozi večer nas je popeljala Vokalna skupina Vodomke, ki nas na srečanjih spremlja vsako leto, in bobnarska skupina Laške pihalne godbe. Skupaj smo odprli razstavo na panojih Laško in Laščani nekoč ter Čarobno mesto, ki sta ga ustvarili Katarina Drobež Vrščaj in Barbara Penič. Ob odlični pijači Vile Monet smo se sladkali z dobrotami, ki so jih kot darove prinesli obiskovalci srečanja in tako ustvarili prijeten večer v starem mestnem jedru, ki je bil še posebej čaroben zaradi osvetlitve trga, ki jo je pripravil ŠMO-CL. Vsem, ki ste sodelovali pri dogodku, iskreno hvala. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste svojimi darovi v obliki peciva ali pijače prispevali k namenu srečanja - skupaj ustvariti prijetno druženje v starem mestnem jedru Laškega.
turizem
Boštjan Vrščaj Foto: Jaka Teršek
ZLATA JESEN IN PRAZNIČNI DECEMBER V THERMANI - DRUŽBI DOBREGA POČUTJA
Tudi letos so naši najmlajši gostje v Thermani preživeli nepozabne krompirjeve počitnice s tako pestrim animacijskim programom, da so popolnoma pozabili na šolo. Ustvarjalne in pevske delavnice, različne igre, ples z Vodomč-kom in seveda »zacoprana« noč čarovnic so poskrbeli za popolni družinski oddih.
31. oktobra smo pri igralih v parku pripravili zdaj že tradicionalno Grajsko noč čarovnic. Thermanini animatorji so poskrbeli, da so grajska igrala dobila prav posebno »strašljivo« podobo. Okrasili so jih z izdelki, ki so jih otroci ustvarjali na delavnicah v času krompirjevih počitnic, in podarjenimi izrezljanimi bučami Hiše generacij, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. In potem se je začelo pravo ča-rovniško rajanje ... Male čarovnice in čarovniki so uživali v poslikavi obrazkov in na ustvarjalnih delavnicah ter plesali na svoje najljubše melodije, ki jih je vrtel DJ Illusion. Za gledališko poslastico je poskrbelo Kaličopkovo gledališče, ki je izvedlo lutkovno predstavo Mojca Po-krajculja. Dogajanje je odlično zaokrožila posebej za to priložnost pripravljena pestra ponudba »halloween« pijač in prigrizkov. Veseli nas, da z vsakim letom beležimo večji obisk. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami preživeli nepozabno čarovniško rajanje. Se vidimo naslednje leto!
V praznični december bomo stopili s posebno gledališko predstavo »BOŽIČNA SIMFONIJA«, ki je namenjena našim najmlajšim obiskovalcem, a se bodo ob njej brez dvoma zabavali tudi odrasli. Brezplačni gledališko-lutkov-ni abonma za otroke organiziramo vsa-
ko prvo soboto v mesecu ob 10. uri. Sveže datume predstav lahko preverite na www.thermana.si ali na Facebook profilu Thermane Laško. Pridite in spoznajte Vodomčkove pravljične prijatelje!
BREZPLAČNE SOBOTNE MATINEJE S KU-KUC GLEDALIŠČEM - sobota, 5. december, ob 10. uri v hotelu Thermana Park: »BOŽIČNA SIMFONIJA« V prazničnem decembru se podajamo na pot v deželo dedka Mraza. Na krilih domišljije nas bosta nagajiva Maša in simpatični medo popeljala v svojo kočico, globoko v pravljični gozd, kjer bomo skupaj dočakali smeha in iskric poln božični večer.
- sreda, 30. december, ob 18. uri v hotelu Thermana Park: »NOVO-LETNA.NET«
Čudovita zimska pravljica o Jelenč-ku Netu in srnici Piki, ki sredi zasneženega gozda na prednovoletno noč najdeta nenavadno darilo. Z je-lenčkom in srnico bomo po predstavi plesali in si ustvarili čisto pravo novoletno rajanje.
Hladnejši meseci in prazničen konec leta so kot nalašč za razvajanje v objemu toplih laških termalnih vrelcev, savn in edinstvene wellness ponudbe. Thermanini wellness terapevti so zasnovali serijo novih storitev, imenovano Kakavovo
doživetje. Izkusite nežno in aromatično kakavovo masažo, ki jo lahko nadgradite tudi s kakavovo kopeljo. Poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje s kratkim pobegom iz rutine vsakdanjika, zaljubljenim koncem tedna ali družinskimi počitnicami. Vabljeni v družbo dobrega počutja!
Pestro decembrsko dogajanje vam bomo v sliki in besedi podrobneje predstavili v naslednji številki Laškega biltena. Tudi letos bo Thermana s svojo odlično kulinarično ponudbo sodelovala v prazničnem decembrskem dogajanju. S stojnico bomo prisotni na dogodkih v okviru dogajanja Praznično Laško 2015, kjer vam bomo postregli z našimi sladkimi dobrotami. Prisrčno vabljeni k obisku in sladkanju!
SKOK V 2016 V DRUŽBI DOBREGA POČUTJA - NAPOVEDUJEMO: - Gala silvestrovanje v četrtek, 31. decembra, v hotelu Zdravilišče Laško
ALL INCLUSIVE Silvestrska zabava »Pirati s Savinje« v četrtek, 31. decembra, v Termalnem centru Thermana Park Laško
- Novoletni ples v petek, 1. januarja 2016, v veliki dvorani Kongresnega centra Thermana Park Laško
Preverite pestro dogajanje na www. thermana.si.
BV
19
stik
stfK
STIK - CENTER ZA ŠPORT. TUflIZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
19. martinovo v Laškem_
Martinovo je bilo včasih čas za poplačilo dolgov in čas za sklenitev novih poslov. V bogoslužju, ko se počasi izteka cerkveno leto, pa je v nedeljo po prazniku vseh svetih zahvalna nedelja. Čas, ko svet' Martin z mošta naredi vin' in čas, ko občina Laško v spomin na prvo omembo Laškega kot trga v pisnem viru praznuje svoj praznik.
STIK Laško in ZKD MOŽAR - Etno odbor Jureta Krašovca sta skupaj s soor-ganizatorji - Knjižnico Laško, JSKD OI Laško, Planinskim društvom Laško in Škofijo Celje, Nadžupnijo Laško - tudi letos uspešno izpeljala tradicionalno prireditev Martinovo v Laškem.
NOVO V T! C - L) LASKO
BjpiLO^rK^NTKA
ŽUPNIJE SV. MIKLAVŽ
nad Laškim
Letošnje martinovo se je začelo v četrtek, 5. novembra, s predstavitvijo knjige Ripšlova kronika župnije sv. Miklavž nad Laškim dddr. Jožeta Mačka v Knjižnici Laško. Petkovo dogajanje se je nadaljevalo s Proslavo ob občinskem prazniku, kjer so bila podeljena najvišja občinska priznanja in priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. V soboto se je dan začel s 17. pohodom po nekdanjih trških mejah, popoldan je potekalo srečanje zakoncev v cerkvi sv. Martina, zvečer pa se je praznovanje martinovega preselilo v Kulturni center Laško. Na prireditvi Martin praznuje so se predstavili člani društev, vključenih v Zvezo Možnar: Kulturno društvo Šmiklavž, Konjerejsko
društvo Vrh nad Laškim, Kulturno društvo Vrh nad Laškim - Vaška godba in Ljudski pevci Šentlenartčani, Kulturno društvo ofirovci in koledniki in Kulturno društvo Lipa Rečica, ki so v gostilni »Pri Martinu« zapeli in zaigrali, Kulturno društvo Trobni dol in sekcija za kulturno dejavnosti Strelske družine »Celjska četa« Mala Breza sta se predstavili z dvema kratkima igrama, člani Likovnega društva Laško so gostilno s kletjo vred na oder postavili, člani Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec pa so zaplesali in blagoslovili mošt. Večer je vsem skupaj polepšal še Blaž Pečnik na citrah. Kot se za martinovo spodobi, smo se vsem udeležencem letošnjega 30. prikaza ljudskih šeg in običajev (košnja pod starim gradom) zahvalili s spominsko majolko in s tradicionalno, skupno Šentjanževo pesmijo zaključili etno večer.
Nedeljskega Martinovega sejma, ki je potekal na Aškerčevem in Orožnovem trgu, se je udeležilo blizu petdeset ponudnikov. Bogata ponudba najrazličnejšega blaga je privabila številne obiskovalce.
Na Lepo nedeljo je konec maše naznanilo pritrkovanje, Jožetu Hrastniku je na pomoč priskočil Marko Zeme, sledil je pozdrav župana Franca Zdolška ter nadžupnika in dekana Roka Metličarja. Pred cerkvijo so godbeniki Laške pihalne godbe naznanili blagoslov vina in začetek programa, ki ga je letos pripravilo Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec s Kulturnim društvom Prežihov Voranc Jurklošter in Ljudskimi pevci Šentlenar-tčani.
Pri Zvezi Možnar smo veseli, da so včlanjena društva vedno pripravljena na sodelovanje, da želijo in znajo prikazati marsikatero pozabljeno veščino, šego,
pesem ali ples in da tako spretno v svoje nastope vključujejo tudi mlajše generacije. Obenem pa se zahvaljujeva Društvu ŠMOCL, ki je na prireditvi poskrbelo za tehnično podporo.
Tradicionalno večdnevno martinova-nje v Laškem se je zaključilo v sredo, 11. novembra, s sveto mašo na godovni dan farnega zavetnika. Za njegovo izvedbo so zaslužni člani organizacijskega odbora: Vlado Marot, nadžupnik Rok Metličar, Urška Knez, Nevenka Fantinatto, Bogomila Košec Kajtna, Matej Jazbinšek, Sil-vija Oštir, Zdenka Pešec, Dimitrij Gril, Janja Urankar Berčon in Tina Belej pod vodstvom Ivana Medveda. Vsi skupaj vas pričakujemo naslednje leto, ko bomo praznovali jubilejno, 20. martinovo.
V	letu 2015 bo Zveza Možnar sodelovala še pri 17. žegnanju konj na štefanovo v Laškem, posamezna društva pa vas bodo razveseljevala tudi v Prazničnem decembru v Laškem.
ZVEZA MOŽNAR in ETNO ODBOR JURETA KRAŠOVCA želita vsem skupaj vesel božič in vsega dobrega polno novo leto 2016! V dar vam pošiljamo 160 let staro voščilo, Novoletnico imenovano:
Novoletnica
(Kmetijske in rokodelske novice, 2. 1. 1856, letnik 14, številka 1)
Vsak kaj druzega si voši, vsak kaj druzega želi: ta na suhem, un na morji sreče najti hrepeni.
Toraj vstreči je težavno, vsem voščilo prav ne bo, temu čast le, čast dopada, drug le pazi na mošno.
Tu bi dobro bilo sonce, tam bolj dež prilega se; pač je križev polna zemlja, kdo sošteti more vse?
Vse to dobro poravnati more milost le z nebes, le od zgoraj se razširja blagostanje čez in čez.
Toraj mir in zadovoljnost naj nebesa nam rose, da zacelijo se hude rane, ki nas zdaj skele!
Urška Knez in Tina Belej Foto: Boris Vrabec
Akcija pohodov Po laških poteh 2015
V	sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2015 smo izpeljali pet pohodov in še do-
20
stik
datna dva, s katerima ste pohodniki lahko pridobili en ali dva manjkajoča žiga. Vseh pohodov se je skupaj udeležilo več kot 1000 pohodnikov. Veliko vas je bilo takih, ki ste v zbirnem kartončku zbrali vseh pet žigov. Akcija je letos potekala tretje leto zapored in pohodniki, ki so v prvem triletju (2013, 2014 in 2015) opravili vseh pet pohodov v letu, so se 7. 11. 2015 v Gostišču Čater na Marija Gradcu vpisali v častno knjigo Zlati pohodnik Po laških poteh. Prvi zlati pohodniki so: Ana Voglitz, Patricija Muhovec, Bogomil Bratina, Jezdimir Smiljič, Bogdana Smi-ljič, Jožica Klemenčič, Marjan Klemen-čič, Tone Šterban, Jože Andrej, Anica Kramer, Roman Geršak, Dean Muhovec in Dragica Levstik.
Zelo smo veseli večjega obiska otrok, katerih udeležbo na vsaj treh pohodih vsako leto ob koncu leta dodatno nagradimo z vstopnico za kopanje v bazenih družbe Thermana Laško. V letu 2015 se je vsaj treh pohodov udeležilo 16 otrok.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pripomogli pri izvedbi in promociji akcije pohodov po urejenih tematskih pohodnih poteh na območju občine Laško. Med drugimi se zahvaljujemo Občini Laško, vsem organizatorjem pohodov, KS Laško za finančno pomoč in ostalim KS, lastnikom zemljišč, po katerih so speljane poti, vsem društvom, vsem krajanom naselij in posameznikom, ki so nas na poti prijazno pogostili z različnimi dobrotami, še posebej krajanom naselij Trojno, Širje, Jur-klošter, Strmca, Šmihel in Kuretno ... , posameznikom - Vinku Križniku, Branku Pušniku, Vladu Marotu, Francu Le-sičarju, Janku Cesarju, Tonetu Šterbanu, družini Bevc, družini Sikovšek, družini Aškerc ..., vsem sponzorjem, še posebej Komunali Laško, Thermani Laško, Pivovarni Laško ..., OŠ Laško (Mariji Či-bej, Biljani Jošovc ...), OŠ Rimske Toplice (Mileni Suhodolčan), Nadžupniji Laško in nadžupniku Roku Metličarju ter ključarjem, TV Laško in Niki Košak za reportaže, Ansamblu Kvintoni in Ivanu Medvedu, Laški pihalni godbi in Pihalni godbi Vrh nad Laškim, vsem sodelujočim gostinskim ponudnikom (Gradu Pa-
vus, Gostišču Čater, AquaRomi Rimske Toplice ...) ter vsem ostalim ... - če sem koga pozabil, nisem namerno in se iskreno opravičujem.
Hvala tudi vsem pohodnikom, ki ste se udeležili pohodov. Lepo vabljeni na pohode v sklopu akcije tudi naslednje leto (glej napovednik spodaj).
Že sedaj si na vašem koledarju označite 23. april 2016, ko se bomo v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH podali na Pohod na Hum. Lepo povabljeni na prijetno druženje.
PO LAŠKIH POTEH 2016
•	sobota, 23. april 2016 - Pohod na Hum, start ob 9.00 na parkirišču gradu Tabor Laško. Organizator: STIK Laško
•	sobota, 11. junij 2016 - Pohod po Aškerčevi poti, start ob 7.00 izpred ŽP v Zidanem Mostu. Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice
•	sobota, 20. avgust 2016 - Pohod po Orionovi poti, start ob 9.00 izpred kartuzije v Jurkloštru. Organizator: KS Jurklošter
•	sobota, 17. september 2016 - Pohod po poti treh cerkva, start ob 9.00 na parkirišču hotela Zdravilišče Laško. Organizator: STIK Laško v sodelovanju s krajani Šmihela, Ku-retnega in Strmce
•	sobota, 5. november 2016 - Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega, start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu (pred TIC-em Laško). Organizator: PD Laško
Nadomestitev enega od pohodov v letu 2016 (v primeru, da se katerega od zgoraj navedenih pohodov ne morete udeležiti):
•	sobota, 28. maj 2016 - Pohod iz Slog v Log, start ob 9.00 izpred kozolca na Slogah
•	sobota, 3. september 2016 - Pohod po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino, start ob 8.00 izpred ŽP Laško
Dean Muhovec Foto: Boris Vrabec
Prižig luči in prihod Miklavža_
Praznični december se je letos začel v soboto, 5. decembra, zvečer s prihodom Miklavža in prižigom luči na vrtu hotela Savinja. Obenem smo si lahko tudi prvič ogledali čarobne lokacije po mestu, ki so nastale izpod rok Barbare Penič in Katarine Drobež Vrščaj.
Na vrtu so najprej zagorele luči, ki jih je prižgal župan Franc Zdolšek, nato pa je zaigral orkester Božičkov Tuba evfonij iz Glasbene šole Kranj.
Angelček in hudiček sta otroke ogrela s pesmijo in plesom, skupaj pa so nato poklicali Miklavža, ki se je prikotalil v velikem darilu in prišel pozdravit otroke. Med najbolj pogumne otroke, ki so mu zapeli pesmico, je razdelil darila, za vse ostale obiskovalce pa je prinesel bonbone in mandarine.
Na vrtu so se v okviru prireditve (na Miklavževem sejmu) predstavili številni ponudniki, ki so lepo obogatili dogajanje in ponudili številne raznolike in zanimive izdelke.
V decembru pa vas želimo povabiti tudi na ostale dogodke in k ogledu prazničnega Laškega.
Tina Belej, foto: Boris Vrabec
Kot po maslu ..._
V Muzeju Laško zaključujemo bogato obdobje številnih obletnic, ki smo jih s slavljenci obeležili v naših razstavnih prostorih. Prvi so v letu 2015 z razstavo Naših 30 let praznovali člani Zveze kulturnih društev občine Laško MOŽNAR in njenega Etno odbora Jureta Krašovca, ki so skupaj z dvanajstimi društvi in dvema javnima zavodoma združeni v Zvezo. Na do sedaj najbolj slikovno bogati razstavi v Muzeju Laško je bilo prikazano dragoceno ustvarjalno delo Zveze in njenih članov. Na razstavi Letala nad Laškim smo z eksponati zbiratelja Marka Zdovca obeležili sedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. Razstava je
21
predstavila zgodbo ameriške letalske posadke, ki je zaradi strmoglavljenja bombnika B24 bila prisiljena izskočiti v neznano, in pripoved avstralskega poročnika Daviesa, ki je doživljal podobno usodo. Svojo sedemdeseto obletnico delovanja pa je na razstavi Čas je za spomine praznoval tudi Vrtec Laško. Na ogled so postavili spomine na vse tisto, kar je bilo z veseljem in zanosom opravljeno v preteklosti, spomine na zadovoljno razigrane otroke, ki so otročje spoznavali svet odraslih, spomine na nekdanje Laško in pogled na tisto, kar danes postaja spomin. Kar dve obletnici pa so v našem muzeju z razstavo Laški salamander obeležili gasilci. V sliki in besedi ter skozi zgodovinske predmete je bila predstavljena zgodba gasilskega poslanstva od ustanovitve Požarne brambe pred 145 leti, preko nastanka Gasilske zveze Laško pred 60 leti do današnjih dni. Častitljivi 190. obletnici Pivovarne Laško smo nazdravili na razstavi Enega točenega, prosim, na kateri so obiskovalci spoznali razvoj točilnih naprav od tistih preprostih s pipo na prosti pad, do današnjih modernih mobilnih, na katerih so si lahko tudi sami natočili kozarček jubilejnega hmeljnega napitka. Skupaj z Župnijo Laško smo na razstavi Dr. Avguštin Stegenšek - 140. obletnica rojstva slavili rojaka, pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter začetnika naše spomeniške topografije. Jeseni pa je svoj rojstni dan praznovala športna dvorana, brez katere si v našem mestu več ne znamo predstavljati raznolikega športnega in kulturnega življenja. Podarili smo ji razstavo Tri lilije za slavljenko. Še vedno si v Muzeju Laško lahko ogledate razstavo S59GCD - 60 let Radio kluba Laško, ki zaključuje letošnje laške obletnice. Na njej sta prikazana razvoj radioamaterske dejavnosti v Laškem od leta 1946, ko se je pod okriljem Ljudske tehnike zbralo deset mladih Laščanov, in zgodba o ustanovitvi kluba, ko je leta 1955 dobil radioamaterski pozivni znak YU3GCD, ki se je po osamosvojitvi Slovenije preimenoval v S59GCD.
Čez nekaj dni se bo pričelo novo leto. Tudi v njem se napoveduje nekaj pomembnih in zanimivih obletnic. V Muzeju Laško jih bomo za vas in skupaj z vami počastili z razstavami.
V poplavi raznoraznih televizijskih kuharskih šovov, in morda malo kot protiutež temu, smo v Vitrini meseca novembra predstavili posodo za izdelavo masla. Zraven pa smo zastavili vprašanje: „Kako se naredi iz mleka maslo?" Ja, naše babice in mame se spomnijo. Kaj pa
današnji otroci? Verjetno bi bil odgovor: „Gremo v trgovino in ga kupimo."
Včasih so maslo izdelovali s stresa-njem: obesili so usnjeno vrečko mleka na konjsko vprego in spotoma se je delalo maslo, že Skiti pa so uporabljali pinjo in od njih so umetnost izdelovanja masla prevzeli stari Grki, nakar se je ta način razširil po Evropi. Tako nekoč praktično ni bilo ženske, ki ne bi znala surovo maslo izdelati doma. Še posebej pa so za to opravilo bili izurjeni visokogorski plan-šarji. Na Slovenskem so maslo izdelovali v večjih količinah na Bohinjskem že v 18. stoletju in ga prodajali na Beneško in v Trst. Pozneje so maslarne začeli spodbujati tudi na Štajerskem in Notranjskem. Na Štajerskem so za izdelavo masla uporabljali tudi lončene pinje.
V	Vitrini meseca sta bili razstavljeni dve čudoviti posodi za izdelavo masla. Lesena in lončena - takšni, kakršni ponekod še znajo uporabljati in v njih spretne in vztrajne roke še delajo domače, okusno maslo za slovenski zajtrk.
V	decembrski Vitrini meseca pa so predstavljeni svečniki. Ko dnevi postanejo kratki, je za vsakdanja opravila treba v hišo prinesti svetlobo. Nekoč so za to služili svečniki. Takšni in drugačni. Majhni in veliki. Preprosti ali bogato okrašeni. Nekaj najlepših, bolj nenavadnih in izredno zanimivih je do konca meseca na ogled postavljenih v Muzeju Laško.
Tomaž Majcen Z igro do prvih turističnih korakov
V	sodobnem življenju postaja skrb za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine vedno bolj pomembna in dobro je, da se zavedanje o njej prične že v otroštvu. Vrtec Laško - enota Debro in STIK Laško v ta namen že leta projektno sodelujeta v akciji Turistične zveze Slovenije »Z igro do prvih turističnih korakov«, v okviru katere oblikujeta programe spoznavanja in doživljanja lokalno značil-
ne naravne in kulturne dediščine. Šolsko leto 2015/2016 tematsko izpostavlja ZELENI TURIZEM; v okviru tega smo za pripravo projektnih aktivnosti izbrali čebelarsko dediščino, projekt pa poimenovali Prazniki in običaji na Slovenskem - MEDENA PRAZNOVANJA. Skozi leto bodo otroci odkrivali skrivnostno življenje čebel, spoznavali njihov pomen za ohranjanje naravne pestrosti in okušali dobrote iz čebeljega panja. Spoznavali bodo čebelje paše in posledično različne vrste medu ter uporabo čebeljih pridelkov v tradicionalnih prazničnih jedeh. Poleg sodelovanja pri pripravi in oku-šanju prazničnih medenih dobrot bodo otroci spoznavali tudi pomen posameznega praznovanja ter njegovo obeleževanje nekoč in danes.
Prvi dogodek v okviru projekta smo izvedli v začetku jeseni v okviru praznovanja svetovnega dneva turizma, ko smo obiskali vrt medovitih rastlin v zdraviliškem parku in pod strokovnim vodstvom čebelarjev Toneta Krivca in Branka Mešla spoznavali čebelje paše. Drugi dogodek smo namenili spoznavanju prvega od treh decembrskih dobrih mož. V razigranem pogovoru smo prvi dan preko zgodbe najprej odkrivali značilnosti običaja prihoda Miklavža. Njegova skrivnostnost je v otrocih vzbudila veliko domišljije in radosti. V nadaljevanju so otroci pod vodstvom vzgojiteljic Jerice Laznik Mokotar in Maje Stefancio-za iz medenega testa oblikovali podobe parkljev, jih pečene in ohlajene glazirali s čokolado ter naslednji dan okrasili. Tretji dan je sledil Miklavžev zajtrk. Verjamemo, da smo v Miklavževi knjigi vpisani z zlato barvo.
Marina Bezgovšek in Jerica Laznik Mokotar, Vrtec Debro
22
stik
Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško v sodelovanju s Turističnim društvom Laško, Kvartetom SUKERB in Društvom ŠMOCL razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ ZA BESEDILO ZA LAŠKO HIMNO 2016
I. Namen natečaja
(1)	Natečaj išče najboljše besedilo za avtorsko pesem, ki bo morebiti postala LAŠKA HIMNA 2016.
(2)	Natečaj želi spodbuditi soustvarjanje v lokalnem okolju in pogled na Laško - sotočje dobrega v smislu turističnega mesta skozi oči kateregakoli prebivalca ali zunanjega opazovalca, ne glede na njegovo starost.
II. Cilj natečaja
(1)	Najboljša tri izbrana besedila bodo nagrajena s praktičnimi nagradami.
(2)	Morebiti izbrano besedilo za Laško himno 2016 bo veljalo za predstavitveno besedilo o turistični destinaciji Laško - sotočje dobrega in bo prevedeno v vsaj en tuj jezik.
(3)	Za Laško himno 2016 bo posnet promocijski video.
III. Vsebinske podrobnosti natečaja
(1)	Natečaj ni anonimnega značaja, razen če pisec besedila to izrecno želi.
(2)	Tematika besedila naj predstavlja glavne značilnosti, produkte, znamenitosti, lepote in vrednote destinacije Laško - sotočje dobrega.
(3)	Besedilo mora biti v slovenskem jeziku.
(4)	Posamezni avtor lahko prijavi več svojih besedil.
(5)	Na natečaj se lahko prijavijo še neobjavljena besedila.
(6)	Avtor morebiti izbranega najboljšega besedila bo prenesel pravice o uporabi besedila na STIK Laško in zanje ne bo zahteval plačila.
(7)	Velik pomen pri ocenjevanju prispelih besedil bodo predstavljali zgodba, izvirnost, inovativnost, drugačnost.
(8)	Drugih vsebinskih omejitev natečaj ne predvideva.
IV. Natečajna komisija
(1) Natečajno komisijo sestavljajo trije člani:
Janja Urankar Berčon, STIK Laško (predsednica); Ivan Medved, TD Laško (član); Jaka Škapin, Kvartet Sukerb (član).
V. Način predložitve besedila
(1)	Besedila, poslana v klasični obliki, naj bodo poslana v zaprti ovojnici na naslov Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Trg svobode 6, 3270 Laško, s pripisom »Za NAGRADNI NATEČAJ ZA BESEDILO ZA LAŠKO HIMNO 2016«. Besedilu naj bodo dodani podatki o avtorju: ime, priimek, elektronski naslov, telefonska številka, razen v primeru, ko želi avtor ostati anonimen.
(2)	Besedila, poslana v elektronski obliki, naj bodo poslana na naslov janja@stik-lasko.si, v zadevi naj bo naslov »Za NAGRADNI NATEČAJ ZA BESEDILO ZA LAŠKO HIMNO 2016«. Besedilu naj bodo dodani podatki o avtorju: ime, priimek, elektronski naslov, telefonska številka, razen v primeru, ko želi avtor ostati anonimen.
VI. Rok za oddajo besedil
(1) Rok za oddajo besedil je 29. 1. 2016.
VII. Izbor natečaja
(1) Komisija bo podala svoje mnenje in izbor najkasneje 30 dni po zaključku natečaja.
(1) Mnenje in izbor bosta objavljena na spletni strani STIK-a Laško (www.stik-lasko.si).
VIII. Dodatne informacije v zvezi z natečajem
(1) Dodatne informacije v zvezi z natečajem dobijo zainteresirani pri Janji Urankar Berčon na elektronskem naslovu: janja@stik-lasko.si.
Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško
Laško, 1. 12. 2015
Praznično loško 2016
Poživite čarobne trenutke na sotočju dobrega
Odpravite se z nami na brezplačen voden ogled in odkrijte PET ČAROBNIH LOKACIJ:
H Čarobno mesto (Aškerčev trg) fl Božič ob kaminu (Vila Monet) F3 Postavljanje božičnega drevesa (Valvasorjev trg) EJ Čarobna snežna krogla (Občinsko dvorišče) D Božičkova delavnica (Trubarjeva ulica)

Naredite sebi in drugim čarobno 2016 fcfl
Informacije in rezervacije:
TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si, www.lasko.info
Sledite nam
n	/lasko.slovenija		[ /laskoslovenia
V laško
Laško-sotočje dobrega: Evropska destinacija odličnosti
23
stik/knjižnica
t»
Knjižnice povezujemo_
20. novembra praznujemo dan splošnih knjižnic, katerega slogan se je letos glasil Knjižnice povezujejo. Z njim smo želeli knjižničarji poudariti, da smo splošne knjižnice povezovalni člen na različnih nivojih. Povezujemo vse generacije v naših okoljih, saj smo odprti in dostopni za vse. S svojimi storitvami in dejavnostmi povezujemo raznovrstna področja: formalno, neformalno in vseživljenjsko izobraževanje, kulturo, informiranje, domoznanstvo, preživljanje prostega časa, družabnost in še kaj. S svojimi razvejanimi mrežami smo povezovalni členi v naših okoljih, saj z izposojevališči ali bibliobusi z našimi storitvami dosežemo tudi manjše kraje. Povezujemo se prek različnih sodelovanj v okolju - z ustanovami, društvi in posamezniki.
V tokratnih prispevkih pišemo o številnih naših sodelovanjih. Povezovalna vloga naše knjižnice je letos prišla še posebej do izraza na številnih raznovrstnih in zelo dobro obiskanih prireditvah, ob velikem zanimanju za računalniške tečaje, ki smo jih v novembru pripravili kar v štirih skupinah, in še kaj bi lahko izpostavili.
Želimo si še več povezovanja z vami ob vašem vsakodnevnem obiskovanju naših knjižnic. Prek skrbno oblikovanih knjižničnih zbirk, različnih dejavnosti, prireditev in novih storitev se trudimo zadovoljiti vaše potrebe in želje. Trudimo se za razno-
vrstnost in odprtost za novosti ter želimo, da bi pri nas vsakdo našel kaj zase. Na to vas opozarjamo z novimi vsebinsko različnimi plakati, ki vas bodo od decembra naprej vabili k nam po različnih ustanovah, na javnih prostorih in na drugih opaznih mestih.
Iskreno vas vabimo, da nas obiščete, še posebej v tem prazničnem času, ko se morda vsaj nekoliko umiri hiter tempo naših življenj. Pridite v knjižnico, kjer si bomo vzeli čas za vas. Hkrati pa je to tudi priložnost, da obnovite svoje članstvo, poravnate članarino ali pa se v knjižnico na novo vpišete. Vsi, ki nas obiskujete redno, pa pridite, da si voščimo mirne praznike in da vstopimo v novo leto tudi z dobro knjigo.
Matej Jazbinšek
Osrednja prireditev Bralne značke za odrasle_
V prazničnem duhu ob dnevu reformacije je minila tudi naša osrednja prireditev Bralne značke za odrasle, katere osrednji gost je bil pravnik, publicist, esejist in nekdanji politik dr. Marko Pavliha. S svojim šarmom, življenjsko filozofijo in moralno naravnanostjo nas je prepričal, da se je treba truditi za skupne vrednote (in jih tudi ohranjati) ter za dobrobit slehernega človeka med nami. Večer je v celoto povezala pevka Nana Milčin-
24
ski, ki je polno dvorano Kulturnega centra Laško s tankočutno izvedbo poezije svojega deda Franeta Milčinskega Ježka očarala in začarala.
V	letošnji sezoni bralne značke sta na priporočilnem seznamu dve Pavlihovi knjigi esejev: Nismo rojeni le zase in Dvanajst pred dvanajsto, v katerih se avtor sprašuje o smislu življenja, vrednotah, družbi ... Toplo pa ste povabljeni tudi k prebiranju poezije Franeta Milčinskega in njegovih drugih del.
Predprazničnega večera se bomo spominjali kot toplega, prijetnega jesenskega večera, ki nas je vse ponesel v vzporedni svet sanj, misli, idej in vrednot, ki bi morale usmerjati in voditi človeštvo ter posameznike k dobremu.
Jerica Horjak
Jesenske domoznanske prireditve in spominski večer za Danijelo Zupan_
V	zadnjem obdobju smo v knjižnici prisluhnili kar nekaj zanimivim domoznanskim predavanjem. V začetku oktobra smo gostili raziskovalko evropskih kartuzij dr. Mijo Oter Gorenčič s predavanjem Kartuzija Jurklošter in njena vpetost v evropski prostor. Izvrstna poznavalka tematike nam je s svojimi izsledki potrdila, da spada Jurklošter med najeminentnejše zgodnje samostane kartuzijanskega reda v Evropi, ter nas opozorila na pomembne osebnosti, ki so delovale v Jurkloštru, in na pomen ohranjene arhitekture. Večer je bil namenjen seznanitvi širše javnosti z zgodovinskim pomenom Jurkloštra ter razmisleku in izmenjavi mnenj o prihodnjem razvoju enega osrednjih spomenikov visokega srednjega veka pri nas.
V	oktobru smo gostili tudi »znanega Laščana« dr. Rafaela Cajhna, zaslužnega profesorja na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Na uvodu v večer je prof. Cajhen spregovoril o Kočevskem Rogu in njegovih prostranih gozdovih ter večdesetlet-ni skrbi Laščana Mihaela Horjaka, revirnega lovca, za naravo in živali. Nato smo si ogledali Cajhnov film O lepotah velikega Kočevskega Roga in tamkajšnje divjadi. Sledilo pa je še presenečenje - kratek film o nenavadni navezanosti medveda na človeka, kakršna tako rekoč še ni bila posneta na filmski trak.
Martinovo v Laškem se je tudi letos začelo z domoznansko prireditvijo v knjižnici, in sicer smo se spomnili Dragoti-na Ripšla, pesnika, pisatelja, kronista, etnografa in skladatelja. Ko je kot kurat služboval pri sv. Miklavžu nad Laškim, je napisal obsežno kroniko te župnije, večinoma v nemščini in gotici. Naš rojak in akademik dddr. Jože Maček je Ripšlovo kroniko na novo prevedel, jo uredil in napisal pojasnila. To pomembno krajevno zgodovinsko delo je izšlo v knjižni obliki ob občinskem prazniku, o njenem pomenu pa je spregovoril prof. dr. Tomo Korošec. Na večeru smo si ob komentarjih Metke Kova-čič, bivše direktorice naše knjižnice, ogledali projekcijo fotografij kapelic, cerkva in panoram v šmiklavški fari fotografa Borisa Vrabca, ki so vključene v knjigo. Z nekaj pesmimi pa je večer
zaokrožil Moški pevski zbor KD Šmiklavž pod vodstvom prof. Mojce Lukmar.
V novembru smo organizirali tudi domoznansko predavanje Zidani Most in železnica v tamkajšnji knjižnici. Karel Rust-ja, zelo dober poznavalec železnic, je na lepo obiskanem večeru najprej orisal pomen železnic na splošno in v našem okolju. Najbolj zanimiv pa je bil pregled gradnje proge skozi pomembno železniško »križišče« Zidani Most, zgodovine postaje, obsega prometa in pomena železnice za sam kraj.
Na večeru v laški knjižnici, ki smo ga pripravili skupaj z Metko Kovačič ter novinarko in publicistko Božo Herek, pa smo se spomnili letos poleti preminule pesnice in pisateljice Danijele Zupan ter njenega literarnega ustvarjanja. V knjižnici smo doslej organizirali spominske večere za rojake, ki so s svojim delom zapustili trajen pečat in spomin, ki presega lokalne okvire (za bibliotekarskim strokovnjakom in zgodovinarjem Milošem Rybarem, novinarjem in etnografom Juretom Krašovcem ter duhovnikom Jožetom Horvatom). Tudi za literarni opus Danijele Zupan menimo, da presega naše okolje. Še naprej si bomo prizadevali za ustrezno obravnavo njene literarne dediščine ter prisotnost njenih del med našimi bralci in občani.
Gabrijela Pirš
Povezanost z Vrtcem Ostržek v Rimskih Toplicah_
V prejšnji številki biltena smo pisali o 5-letnici novih prostorov knjižnice v Rimskih Toplicah. Dejavnost rimske knjižnice je močno vezana na sodelovanja v kraju, pri čemer najbolj izstopata vrtec in osnovna šola. Učenci višje stopnje so nas v letošnjem šolskem letu že obiskali, da smo v okviru bibliopedagoških ur skupaj izvedli projekta Rastem s knjigo in Megakviz; z vrtcem pa sodelujemo tako rekoč tedensko. Naša povezanost pri prizadevanjih za uvajanje bralne kulture pri najmlajših je prišla še posebej do izraza na skupnem novembrskem dogodku. V polni dvorani Večnamenskega doma smo si ogledali domiselno predstavo, v kateri so s plesnimi in pevskimi točkami nastopili otroci in vzgojiteljice rimskega vrtca. Večer smo zaključili z ogledom razstave pisanih klobukov Petre Medvešek in prijetnim druženjem. Iskrena hvala avtorici razstave in vsem strokovnim delavkam, še posebej vodji vrtca, Jelki Kapun.
Razstava klobukov bo na ogled v prostorih knjižnice spet po praznikih; v prazničnem času pa vas vabimo k ogledu razstave ročnih del skupine Perle. V januarju bo v sodelovanju s knjižnico Petra Medvešek pripravila tudi delavnico na temo klobukov, na katero vas že zdaj prijazno vabimo, o točnem datumu pa vas bomo obvestili naknadno.
Matej Jazbinšek
25
knjižnica
Sodelovanje z Laškim akademskim klubom in »Manj je več«_
V knjižnici dobro sodelujemo tudi z Laškim akademskim klubom (LAK). Študentsko društvo svojim članom že nekaj let v celoti krije strošek članarine v knjižnici, občasno pa pripravimo skupaj kakšno prireditev. V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi skupno predstavljanje mladih diplomantov iz občine in njihovih diplomskih del, zanimivih za lokalno okolje. Konec novembra pa smo v knjižnico povabili mlado Laščanko, članico LAK--a in našo zvesto obiskovalko, Tjašo Štruc, magistro biologije in ekologije z naravovarstvom, ter njenega fanta Robija Špilerja.
Njuno predavanje Manj je več je do zadnjega napolnilo naš prireditveni prostor. Tjaša in Robi sta osrednji del predstavitve namenila pripovedi o postavitvi in ureditvi lastne mobilne hiške na Rožnem v Posavju, kjer sedaj večino časa tudi živita. To bivališče je polno inovacij in tehničnih rešitev, potrebnih za udobno življenje dveh ljudi na 17 m2. Hiška je odraz njunega življenja, ki ni podrejeno vsesplošnemu potrošništvu, in odklanja izobilje materialnega, s katerim smo preveč »obremenjeni«; več časa in energije pa posveča lastni iniciativi, ustvarjalnosti, duhovnemu in življenjsko resnično pomembnim stvarem. (Več o njima najdete na spletni strani www.juglans.si.)
V času, ko je stopanje mladih na samostojno pot zelo težko, sta nas Tjaša in Robi navdušila - s svojo energijo, pogumom, vztrajnostjo, delavnostjo in »zaljubljenostjo« v življenje. Vsem prisotnim sta nepričakovano vlila dodatno motivacijo in nagovorila številne podobno misleče. Za vse to se jima iskreno zahvaljujemo in se že veselimo njunih novih »podvigov«.
Matej Jazbinšek
Noč branja in Stopinje v preteklost z učenci v Knjižnici Laško
V petek, 23. oktobra, so nas zvečer obiskali učenci višjih razredov osnovne šole, saj smo skupaj preživeli del njihove Noči branja - bilo jih je kar 40. V knjižnici smo se potrudili, da so bili ustvarjalni in se pri nas počutili prijetno. Kot se za pravo noč branja spodobi, so najprej prebirali izbrane odlomke in ugotavljali, iz katere izmed razstavljenih knjig so vzeti. Na tak način smo jim predstavili več kot dvajset knjig, primernih njihovi starosti in še posebej vrednih branja.
Za razvedrilo smo poskrbeli z glasbenimi karaokami ljudskih ali otroških pesmi. Ker se v knjižnici trudimo, da smo v koraku s časom, smo izvedli tudi kulinarično tekmovanje v izdelavi obloženih kruhkov. Najokusnejše smo na koncu pohrustali.
Čisto prave Stopinje v preteklost pa smo doživeli skupaj s skupino sedmošolcev v petek, 13. novembra, ko smo izvedli eno izmed dejavnosti v okviru šolskega tehničnega dne. V knjižnici smo reševali Mega kviz (Knjižnično-mu-zejski kviz, ki ga rešujejo učenci vse Slovenije), katerega letošnja osrednja tema je Železna doba, zlata doba Slovenije, nato pa smo izdelali vsak svoj kovinski obesek. Pomembno je, da poznamo preteklost, saj lahko le tako bolj celostno živimo v sedanjosti in načrtujemo prihodnost.
Vedno smo veseli sodelovanja s šolo in ponosni smo, da smo skupaj z vami, dragi učenci, preživeli dva različna, a zelo posebna dogodka, ki sta se nam močno vtisnila v spomin. Hvala za vsa iskriva doživetja, ki smo jih delili skupaj!
Jerica Horjak
Otroške dejavnosti in začetek »Plesnih pravljic«_
V jesenskem času, ko se tiho prikradejo meglice in listki postanejo živopisani, so na pot proti podružničnim šolam krenili naši knjižnični nahrbtniki. Tokrat so z delčkom svoje vsebine razveselili tudi starše mladih bralcev; v nahrbtnik smo namreč priložili knjigo vzgojne vsebine.
Naša predšolska bralna značka pridno raste, letos smo razdelili za dve skupini več bralnih mapic, otroci iz vrtca pa so jo vzeli zares, saj že pridno zbirajo nalepke.
Ob zanimivih popoldanskih ustvarjalnicah smo v novembru prisluhnili Alenki Erjavec, ki nam je na svojstven način predstavila legendo o Gambrinusu, laškem kralju piva. Pripoved so otroci z Alenkino pomočjo prevedli v angleščino. Seveda smo tudi nazdravili z vrčki, polnimi čaja.
Januarja pa se že veselimo novega projekta, Plesnih pravljic, v sodelovanju s Špelo Medved. Vrata naše knjižnice bomo na široko odprli predvidoma vsako tretjo soboto, med 10. in 12. uro. Močno se že veselimo, pa vi?
Martina Ajdnik
26
domoznanska kamra/album laškega
< JLJcamra
tiHpififa^prkBmra.Sl
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Z Možnarjem po Laškem in okolici ... [2]_
V Laškem in njegovi okolici se je dodobra prijelo ime Možnar in vse, kar je povezano z njim. Pri tem nimamo v mislih pripomočka v kuhinji in ne tistega za pokanje ob velikih dogodkih in praznikih. Ime za Zvezo kulturnih društev občine Laško »Možnar« in njen Etno odbor Jureta Krašovca, ki v teh krajih deluje, povezuje in usklajuje delo ljubiteljskih kulturnih skupin in društev že tri desetletja, pa je res v svojem simbolnem pomenu nastalo iz obeh prej navedenih. Poslanstvo Zveze Možnar je, kakor je zapisano tudi v ustanovitvenem aktu, povezovanje društev, ki skupaj z njo ljubiteljsko oživljajo, predstavljajo, zapisujejo in ohranjajo stare ljudske šege, navade in delovna opravila z etnološkimi posebnostmi lokalnega okolja, zlasti laške občine ter s svojim delovanjem bogatijo kulturno življenje in ustvarjalnost.
Rudarske šege ob sveti Barbari 4. decembra_
Minilo je 18 let, odkar so marljivi člani Društva upokojencev Sedraž z našo moralno in skromno, gmotno podporo pripravili prvo prireditev v Sedražu na god sv. Barbare in se njihovi zavetnici v čast poklonili spominu in šegi, ki je na ta dan nekoč, še pred drugo svetovno vojno, veljala med rudarji. Ta pa je, da so morali »knapi« tega dne k maši. Kdor ni šel, je dobil »plavega«. Prireditev se prične s pro-
cesijo od tamkajšnjega gasilskega doma do cerkve v spremstvu rudarske godbe in več duhovnikov, se nadaljuje z mašo v čast živim in rajnim rudarjem ter z družabnim srečanjem, ki je obogateno z nagovori, glasbo in izmenjavo doživetij. Letos je dogodek prvič pripravilo in ga nasledilo Rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž.
»Z rudarsko dediščino v Trobnem Dolu«, Trobni Dol, 8. 9. 2013. Foto: Mojca Marot
Druženje rudarjev na god sv. Barbare, 2007. Foto: Vlado Marot
Žegnanje konj v Laškem
26. decembra_
Žegnanje konj v Laškem na štefanovo, 26. decembra, smo na pobudo rejcev konj in Jožeta Kovača podprli v okviru našega odbora in Turističnega društva Laško pred 18 leti in od takrat naprej organizatorji (sedaj Etno odbor in STIK
skupaj z Župnijo Laško) vsako leto pripravimo pomembno opravilo za vse rejce teh plemenitih živali.
Blagoslov konj na štefanovo v Laškem ima tradicijo, saj se je po besedah pokojnega, dolgoletnega nadžupnika in častnega dekana Jožeta Horvata omenjal že v njihovih pisnih virih. Res pa je, da je v zadnjem času, tudi zaradi vse večjega števila rejcev in reje konj, to postala navada v marsikaterem kraju, kar brez dvoma ni slabo, saj vzgledi vlečejo, potrebe pa tudi narekujejo, da se blagoslovi opravijo čim bliže.
Spomin na deseto, jubilejno prireditev, 2007. Foto: Mojca Marot
Žegnanje konj, 2010. Foto: Mojca Marot
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: arhiv ZKD Možnar
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Laško Možnar.
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Srečko Maček
Popravek_
V naslovu članka, objavljenem v oktobrski številki v rubriki Album Laškega, je na strani 22 navedeno napačno šolsko leto.
Pravilno: Učenci prvega razreda Podružnične šole Vrh nad Laškim v šol. l. 1971/72 z razredničarko Miro Anišak.
Srečko Maček
ALBUM LAŠKEGA
Laški igralci komedije Moč uniforme (1921), katere avtor je slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in tržaški založnik Jaka Štoka (1867-1912).
Fotografijo je 24. decembra 1921 poslala Jozefa Kolarič iz Laškega kot božično-novo-letno voščilnico gospodični Alojziji Lesjak v Središče ob Dravi. Ob voščilu ji med drugim sporoča, da so že v teku priprave na skorajšnjo pustno nedeljo v Laškem.
Prispeval: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
27
KD TANC
Tanc in Tanci
Tanci smo v nedeljo, 29. 11. 2015, izvedli prav poseben in nekoliko drugačen letni koncert, ki smo ga posvetili človeku, čigar ime nosi naše društvo. V goste smo povabili svoje prijatelje - folkloriste in muzikante OŠ Primoža Trubarja Laško, folklornice in folklornike KUD Lipa Rečica ter članice in člane KD Prežihov Voranc Jurklošter.
Rdeča nit koncerta je bil pesnik, pisatelj in prevajalec Anton Tanc, ki nas je sam popeljal skozi svoje življenje. S skupnimi močmi smo vsi nastopajoči skozi njegovo pripovedovanje, petje, ples, igro in recitacije poskušali osvetliti del njegovega življenja in dela. Velik del čarobnosti pa ste dodali vi, spoštovani obiskovalci, ki ste skoraj popolnoma napolnili Kulturni center Laško in nam tako pokazali, da delamo dobro, hkrati pa ste nas napolnili z dodatno energijo in motivacijo za nadaljnje delo. Upamo, da smo vas s tokratnim koncertom popeljali prazničnim dnem naproti.
Ponosni smo in veliko čast nam je, da so se nam na koncertu pridružili tudi nekateri Tančevi sorodniki in Breda Caj-hen, ki je leta 1959 napisala diplomsko nalogo z naslovom Anton Tanc - Čulko-vski, iz katere smo črpali največ gradiva za pripravo našega koncerta. In tako, kot pravi naša himna ... ... iz Marija Gradca, folklorna skupina, Antona Tanca plesala vam še bo.
Tanci nikoli ne počivamo in vedno znova strmimo k novim ciljem. Zato smo si tokrat zadali, da povečamo našo družino. Vsi, ki imate radi ljudsko petje in ples
ter ne veste, kaj bi počeli v prostem času, vabljeni, da se nam pridružite na vajah vsak petek ob 20. uri v Kulturnem domu na Marija Gradcu pri Laškem. Prav tako vabljeni harmonikarji in drugi glasbeniki. Zberite pogum in se preizkusite v vlogi plesalca ali godca! Postanite del velike TANČEVE DRUŽINE! VABLJENI!
V bližajočih se prazničnih dneh vam želimo vse dobro ter da bi se za hip ustavili in se poveselili v krogu družine in prijateljev!
Anja Ferme, Matej Majoranc, Bogomila Košec - Kajtna Foto: Barbara Klemenčič
MePZ JESEN DU LAŠKO
Babice, dedki in vnuki_
Pravzaprav že sam naslov letošnjega letnega koncerta MePZ Jesen DU Laško, ki se je zgodil v četrtek, 15. 10., v Kulturnem centru Laško, pove vse. Tisti, ki že poznajo naše petje, vedo, kakšen je naš sestav in kakšne pesmi prepevamo. Zasluga zborovodkinje Jožice Soko je, da se izbor pesmi, ki jih prepevamo, ujema s »trenutkom« in z dogajanjem v kraju ter da ohranjamo slovensko besedo in pesmi. Njena pobuda je bila, da se letos dogajanju na Festivalu za tretje življensko ob-
dobje (F3ŽO), ki se je odvijal v Ljubljani, pridruži tudi zbor Jesen DU Laško.
Veliko govorimo in pišemo o medge-neracijskem sodelovanju. Scenarij, ki ga je v celoti napisala Jožica Soko, in izvedba koncerta BABICE, DEDKI in VNUKI sta resnično lep dokaz, da to sodelovanje deluje. Seveda nič ne pride samo od sebe. V prireditev je bilo vloženega precej truda, prigovarjanja in vaj, skratka vzgleda in sodelovanja staršev, babic in dedkov. Odmevi po koncertu so bili res pohvalni. Cilj, pokazati sodelovanje v živo, je bil dosežen. Repertoar koncerta je bil za zbor Jesen že rutinski. Vsako leto napredujemo, smo boljši, kar dokazujejo ocene
strokovnjakov na revijah in tudi aplavzi na nastopih so daljši kot v preteklosti.
Prijetno smo bili presenečeni nad sodelovanjem vnukov, starih od 8 do 17 let, ki so se z nami pripravljali na prireditev. Sodelovali so tudi pri izdelavi scene. Prireditev je potekla kot po maslu. Za uvod so zaplesale deklice skupine za sodobni ples Glasbene šole Laško - Radeče, ki jih vodi Špela Medved. Nato so naši vnuki med našimi pevskimi nastopi zapeli in zaigrali na različne instrumente in s tem poživili prireditev. Maruša, Urša, Nuša, Jure, Manica in Neža so lepo zapeli ob spremljavi harmonikarja Mihca in kitarista Gašperja. Neža je lepo zaigrala na violino, Jure pa na saksofon. Tia je zaigrala poskočno skladbo na pianinu, Alexandra pa je pesmi spremljala na harmoniki. Kaj še reči, z gojenci Glasbene šole Laško -Radeče in Glasbene šole Celje se mentorji lahko ponašajo. Vsi smo bili ponosni, še posebej njihovi starši v dvorani. Naše pesmi in celotna prireditev so dvorano spravili v dobro voljo, ki se je nadaljevala ob druženju v avli Kulturnega centra. Za posladek in kozarček so poskrbele naše pevke babice. Brez zahval ne gre. Hvala STIK-u Laško, JSKD enoti Laško, Občini Laško, DU Laško, ŠMOCL-u in seveda donatorjem. Uspela prireditev je dokaz dobrega sodelovanja vseh.
Za MePZ Jesen DU Laško Jože Blagotinšek
28
20 LET KVINTETA DORI
Letos mineva dvajset let od nastanka imena Kvintet DORI. Ta jubilej smo Do-riji praznovali na Dorijevem večeru, ki je bil 27. novembra 2015 v dvorani Kongresnega centra Thermana Park Laško. Bil je to svojevrstni dogodek, na katerem smo ob glasbi in v družbi izbranih gostov tudi obujali spomine. Preživeli smo še en nepozaben večer z našo publiko in z našim Izidorjem Pečovnikom, ki je letos zaokrožil 60 let, hkrati pa tudi 35 let mašni-štva in 20 let pastoralnega službovanja v
POEZIJA IN CITRE
Tudi letos je bilo na Aškerčevi domačiji na Senožetah v sklopu prireditev ob občinskem prazniku izvedeno srečanje ljubiteljskih literatov v organizaciji JSKD IO Laško, KD Anton Aškerc Rimske Toplice in družine Aškerc.
Na četrtkov večer, tik za Martinovo sredo, se je ob peči v glavni hiši Aškerčeve domačije zbralo precejšnje število obiskovalcev in poslušalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili pesmim ljubiteljskih literatov iz Mozirja. Poezijo je vmes po-
Berlinu.
Ob izteku jubilejnega 20. leta se člani Kvinteta DORI, ki smo hkrati tudi člani Kulturnega društva Dori, zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh letih kakorkoli pomagali, nas podpirali in bili z nami. Zahvaljujemo se tudi našemu dragemu občinstvu in zvestim poslušalcem, ki nam zaupate in nas s svojim vzpodbujanjem vsa leta navdihujete. Verjamemo, da bo tudi v prihodnje še veliko priložnosti za naša druženja in vesele trenutke, ki jih bo mogoče združiti tudi z našo glasbo.
Prijeten zaključek leta 2015 in vse
pestrila citrarka Urška, ki je z izborom melodij poskrbela za nostalgijo. Seveda tudi tokrat ni šlo brez pesmi pokojne Zlate, ki je bila zvesta udeleženka takšnih srečanj. Njene pesmi je mojstrsko interpretirala Marija Šuler iz Zidanega Mosta.
Gostje iz Mozirja so predstavili svojo pesniško zbirko, na katero so zelo ponosni. Tako zelo, da smo si naskrivaj zadali nalogo, da bomo tudi mi oživeli ljubiteljsko pisanje - pesmi in proze.
Ta prireditev je bila med zadnjimi v letošnjem letu. Zdaj nas čaka samo še za-
kultura

dobro v prihodnje vam želi in privošči Kvintet Dori!
ključni koncert, ki bo v petek, 18. decembra. Ob koncu leta bomo pokazali, kaj in koliko smo v KD ustvarjali. Koncert zborov in skupine Stari časi bo popestrila razstava likovnih del likovnikov iz Celja, ki ustvarjajo na temo »Aškerc v potezi čopiča«.
To bo hkrati tudi priložnost, da vsem zaželimo, naj bo prihajajoče leto lepo, uspešno, radostno, z malo bolečine in veliko prijateljskih objemov in tolažilnih ram. Naj bo leto 2016 srečno.
M. Suhodolčan
POKLON SPOMINU USTVARJALKE V KNJIŽNICI
V laški knjižnici smo se na spominskem večeru spomnili domačinke Danijele Zupan, pesnice in pisateljice, ki je umrla letos sredi julija.
Ustvarjala je vrsto let, objavljala pa zadnjih dvajset. Njeno prvo objavljeno delo je njeno diplomsko delo z Visoke šole za socialno delo z naslovom Pot do ljudi, objavljeno v knjižni obliki (kasneje je diplomirala še na Fakulteti za družbene vede s področja kadrovskega ma-nagementa), leto kasneje je izšla še njena prva pesniška zbirka z naslovom Nabe-ri mi ledenih rož, ki smo jih na večeru skoraj vse tudi slišali. Osebne impresije in preobčutljivo dojemanje sveta iz omenjenega dela postaja bolj trdo v tistih pesmih, ki jih je objavila v Zvonu v letih od 2009-2010. Koprene sanj, prijavljene v Cobiss lani, poznamo le po naslovih pesmi. Prav tako močna v izpovedi kot v liriki je tudi v svojem romanu, objavljenem pred desetletjem, z naslovom Zaliv. Za tega je pisatelj Marjan Tomšič napisal, da je ... »osebna in skupna spoved. Trda ... že kar srhljiva zaradi popolne iskrenosti ... soočenje z avtoportretom tukaj in zdaj ...«
Letos v začetku leta je izšla še njena pravljica O snežinki in palčku, pravljica, ki je veliko več kot le pravljica - je avtoričin avtoportret, soočenje s trdo realnostjo, s koraki, za katere se človek ne odloči, pa jih mora narediti, ker pač tako terja od njega življenje. Je večplastna pravljica, kot piše v spremni besedi, in je predvsem pravljica o ljubezni, katere paradoks avtorica slikovito ponazori z nasprotjem drobne Snežinke, ki lahko živi le v hudem mrazu, sicer umre, in Palčka, ki lahko živi le na toplem, na mrazu pa zboli in umre, čeprav palčki ne umirajo. In ko je Palček že čisto vročičen, ga pohla-di Snežinka, ki nima ničesar več, razen sebe . a niti malo ne pomišlja, da se ne bi naslonila na Palčka, da bi ga pohladila, in razmišlja: »Kadar nimaš ničesar, imaš vse.« Saj za ljubezen nobeno nasprotje ni
prehudo, ker ljubezen je paradoks, četudi pomeni gotovo smrt, ker ta nas tako in tako čaka. Prava ljubezen je zlitje duš, v katerem je vsak trenutek večnost, zato čas ni pomemben.
Metka Kovačič, upokojena nekdanja direktorica Knjižnice Laško, je govorila o Danijeli kot pesnici in kot sokrajan-ki, zdajšnji direktor laške knjižnice Matej Jazbinšek pa je Danijelo predstavil kot pisateljico. Valentina Pavlinc je prebirala Danijeline pesmi, podpisana pa sem predstavila njeno zadnje delo, pravljico O snežinki in palčku. Na večeru smo prebirali tudi pisma Danijelinih literarnih prijateljev, ki se večera niso mogli udeležiti, so pa o njej napisali, kako se je spomnijo: Damijan Šinigoj iz Založbe Goga, kjer je roman izšel, dr. Tomo Virk, ki je spremljal njeno literarno udejstvovanje, in pisatelj Marjan Tomšič. Sočutno in doživeto je svoja občutja o Danijeli z občinstvom delila tudi njena dolgoletna prijateljica Vasilka.
Na večeru smo pokazali tudi prispevek, objavljen v oddaji Krpanovo ogledalo; pogovor z avtorico spomladi aprila letos, pred kamero, ko jo je že močno najedala bolezen. In te njene žive pripovedi se bodo udeleženci večera še dolgo spominjali.
Boža Herek
.-■j---' f >1	I
29
kultura
KUD ZIDANI MOST
Spominski večer ob obletnici smrti naše drage Zlate Strel_
Dobro leto in pol je minilo, odkar nas je prav na materinski dan, leta 2014, nenadoma in tiho zapustila naša Zlata Strel. Tako, kot mati bdi nad uspehi svojih otrok, je gospa Zlata držala vse niti v kraju in bila obveščena o vseh krajevnih dogajanjih.
V Domu svobode v Zidanem Mostu smo 20. novembra počastili njen spomin. V dvorani, kjer je gospa Zlata gostila številne pomembne osebnosti od blizu in daleč ter organizirala nepozabne sproščene kulturne dogodke, smo se zbrali vsi, ki smo gospo Zlato spoštovali in jo imeli radi.
Po svetu je hodila ponosna na kraj, z mladostno dušo, veselo naravo, z občudujočo karizmo in neverjetno energijo. Bila je pogumna in včasih predrzna v uresničevanju ciljev domačega kraja. Nekje sem prebrala, da pogum nosi v sebi genialnost, trdnost in čudežno moč. Gospa Zlata je to moč imela. Rada je bila v središču pozornosti, imela je mnogo iskrivih idej, predvsem na kulturnem področju v kraju, saj je bila dolgoletna predsednica KUD Zidani Most. Izmišljala si je nove in nove podvige, kako promovirati kraj. Spomnim se, kako smo predstavljali Zidani Most v Laškem v okviru največje prireditve v občini. Ko smo drugi že oklevali, je v glavi že imela izdelan načrt, kako bo vse potekalo in nihče se ni mogel upreti - zadano je bilo treba uresničiti. Pa kako je znala potem vsakogar pohvaliti in ga spodbuditi za delo vnaprej. Prijazne besede so lahko enostavne, odmevajo pa neskončno dolgo.
Na nobeni prireditvi v kraju ni manjkala in bili smo vajeni, da je vedno kaj povedala. Včasih se je udeležila dveh dogodkov v enem dnevu, pa je vse zmogla z največjim veseljem in lahkoto. Druženje jo je navdihovalo. Če bi bila zdaj med nami, bi povedala, kot je zapisala v svoji pesmi:
SOPOTNIKI
Življenjsko pot, naj bo kratka, naj bo daljša,
naj bo dolga, spremljajo sopotniki.
Mnoge izbiramo, mnogi se zgodijo,
mnogi so zaželeni, mnogi so dodeljeni.
Se od njih učimo? Jih sprejmemo?
| Vse kar
imam
Jih obožujemo?
Vrata za njimi zapiramo?
Če sopotniki so pravi, so z nami.
So tu in zdaj.
Vedno. V sreči in nesreči.
Če potrebno je ali ne, na njih naslonimo se.
Z ramo ob rami. In svet prijaznejši je.
Gospa Zlata je bila tudi pesnica. Izdala je zbirko pesmi z naslovom Vse, kar imam. Zabrisana slika na naslovnici zbirke pesmi je z njenega praznovanja 70-letnice. Kako smo se skupaj veselili v dvorani v Zidanem Mostu. Pionirskemu pevskemu zboru je dirigirala tako kot v mladih letih, ko je bila učiteljica na naši šoli v Zidanem Mostu.
Vse, kar je imela, je dala nam - in imela je veliko. Tisto, kar človeka naredi člove-
ka - veliko duhovno hišo. V njeni bližini si se počutil sprejetega, veselega, pozitivnih misli.
Pesniško zbirko je izdala leta 2008. Pesmi so napisane iz srca, kot je rada rekla sama, in vabijo, da jih preberemo. Kot predsednica kulturnega društva je bila pobudnica večine dogodkov v kraju, ki ga je imela neizmerno rada.
S spoštovanjem se oziramo na naše sijajne učitelje, s hvaležnostjo pa na tiste, ki so se dotaknili naših človeških čustev. Hvaležni smo gospe Zlati, da je znala braniti pomen šole za majhen kraj kot je Zidani Most. Tudi zaradi nje še imamo šolo, pa vrtec in zdravstveni dom, balinišče in še bi lahko naštevali.
Ste vedeli, da je bila v naši dvorani prva revija otroških sodobnih plesov, ki jo je organizirala prav gospa Zlata. Revijo so potem prestavili v dvorano Laško, vendar je bila za organizacijo še vedno odgovorna gospa Zlata.
Bila je učiteljica, potem pomočnica ravnatelja in nato ravnateljica šole v Radečah, kjer se je tudi upokojila. Tudi kasneje je bila ves čas v stiku z otroki, saj jih je pogosto obiskovala na šoli v Zidanem Mostu.
Gospa Zlata je pokazala, kaj je v življenju največ vredno: družiti se, se smejati, o vsakomur kaj lepega povedati in kot je rekla, prijatelji se kar zgodijo. Bila je zadovoljna s sabo, znala je ceniti majhne uspehe in o njih govoriti na glas.
Večer bi bil prekratek, da bi lahko opisala vsa sodelovanja v društvih, vse dejavnosti, ki jih je opravljala gospa Zlata. Bila je tudi predsednica Društva upokojencev in predstavnica medge-neracijskega sodelovanja. Obiskovala je starejše ljudi na domu, večkrat je šla na obisk tudi v Dom upokojencev v Loko in Laško, kjer so je bili ljudje iz našega kraja še posebej veseli. Zanimalo jo je vse, kar se je dogajalo v kraju: od balinanja in strelstva do odbojke. Rada se je družila z mladimi in bila ponosna na njihove uspehe, ko jim je dajala priložnosti, da so se pokazali tudi v drugih krajih po Sloveniji.Z dušo in srcem je bila učiteljica, prijateljica in ljubiteljica kulture.
Spomin nanjo so otroci iz šole Zidani Most obudili z nastopom pesmi, ki jih je pripravila pevovodkinja Alenka Štigl ter s pesmimi Pedenjped, ki jih je pripravila učiteljica Mirica Štaut. Starejši člani KUD Zidani Most, Lenka in Marjan Zorec, Mara Hohkraut, Marija Lipovšek Schuller in Ljubo Krajšek so čuteče prebrali izbrane pesmi iz Zlatine zbirke Vse, kar imam. Pesmi sem že velikokrat tudi sama prebrala, vendar tisti večer so vse povedane besede zvenele veličastno, globoko, posebno, saj so poosebljale njo, ki bo živela v mnogih srcih kot zgled nepozabne osebnosti, ki je znala živeti in delati za druge.
Lepo je bilo slišati spomine Mirice Štaut, vodje šole Zidani Most, in Zdenke Hudoklin, predstavnice iz učiteljskih vrst, ter Jožice Ložak z Radia Trbovlje, ki je gospo Zlato večkrat gostila v svojih oddajah.
Spomine nanjo sta obudili predstavnici KUD Rimske Toplice Milena Suhodolčan in Andreja Klajn iz Vrhovega.
Prireditev smo strnili s pesmijo Toneta Pavčka, gospe Zlati ljubega pesnika:
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami.
Vse teče, teče in se stiša v tišino. Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.
Zvonka Krivec
30
kultura
RAZSTAVA KARIKATUR O ČEŠKIH IN SLOVENSKIH REKAH
V četrtek, 1. 10. 2015, smo ob 18. uri v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici otvorili razstavo karikatur Čeha Karla Macasa na temo slovenskih in čeških rek.
Macas je avtor in organizator številnih projektov o gorah, in sicer TOP 2000 (vzpon na 42 najvišjih gora v Evropi), TOP CZECH 2000 (vzpon na 20 najvišjih gor na Češkem), »JETIK« (po stopinjah slavnega Jetika po čeških gorah), bil pa je tudi organizator projektov na temo voda, med drugimi VODA 2000 (tj. 2000 km po čeških rekah), KANAL LA MANCHE pod vodo .
Unikaten umetnik je dolgoletni član Češke unije karikaturistov in avtor knjig ter člankov. Njegov opus umetnin je precej obširen, delčki le-tega pa so predstavljeni v Galeriji Maleš. Program otvoritve
NEKAJ JE V ZRAKU V TEH PRAZNIČNIH DNEH ...
»Pusti, naj prihajajo stvari same; kot večer, kot noč, kot jutro, kot dan. Počakaj, da potrkajo pri tebi; kot dež, kot lačen ptič, kot izgubljen popotnik.
Pusti, da stvari odtečejo; kot čas, voda.«
December je mesec prazničnih nakupov, okraševanja, veselja, žalosti in stresa. Najbolj se ga nedvomno veselijo otroci, ki nestrpno odštevajo dneve do tako težko pričakovanih daril, najstniki se pridno pripravljajo na nepozabno praznovanje zadnjega dne v letu, starši premišljujemo o darilih in strategiji varčnih nakupov. December je mesec, ki nam ponuja edinstveno priložnost za osebno bilanco in oblikovanje načrtov za prihodnje leto. Je tudi mesec, ko so naše mize bogato obložene, ko se dobro in predvsem veliko je. Pripisati mu velja še razmišljanje o pomenu družine, obdarovanja, osebnega napredovanja ter načinu praznovanja božičnega in nekaj dni pozneje silvestrskega večera. Za mnoge je december mesec priložnosti za zadajanje novih ciljev. Ste se že kdaj iskreno vprašali, kaj 'veseli' december pomeni vam? Prav zaradi številnih dodatnih aktivnosti v decembru pogosto pozabimo početi stvari, ki jih imamo radi. Tako si tudi v teh predprazničnih dneh vzemimo čas zase in počnimo stvari, ki nas veselijo, pa naj bo to ples, drsanje, obisk gledališča ali kina, smučanje ali uživanje v miru doma. Karkoli že, le da nam pričara nasmeh na obrazu. S prihodom pustega in turobnega januarja se bodo ponovno izrisale črte
je poleg zanimivega prevajanja češčine v slovenščino popestrila še glasbena zasedba vsestranskega umetnika Jožeta Žlausa. Razstavo si je še vedno možno ogledati v Galeriji Maleš v Zgornji Rečici vse do konca januarja 2016.
Od 5. novembra do 10. decembra je bila v Savinovem likovnem salonu v Žalcu razstava »MIHA MALEŠ - TODOR-ČE ATANASOV, Dialog med čustveno globino in likovno prvino ženskega telesa«, ki jo je pripravila umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan.
V Stari proštiji na Blejskem otoku si lahko od 5. decembra 2015 do 25. junija 2016 ogledate razstavo MIHA MALEŠ - SLIKAJOČI PESNIK, v februarju 2016 pa bo v Osrednji knjižnici Celje razstava o Malešu kot založniku in ilustratorju, ki jo bo pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik.
ustaljenosti. Začeli se bomo zavedati, da se kljub pričakovanju novega leta ni zgodilo popolnoma nič. Da ni čisto nič drugače. S polnim spiskom obljub bomo tako kot vsako leto zakorakali v prvi mesec novega leta. Novo leto je čas sprememb, novih začetkov. Prav je, da občasno potegnemo črto in ugotovimo, kje pravzaprav smo. Kakšni smo bili v preteklem letu? Kaj smo naredili? Česa nismo? Pri čem smo grešili? Smo morda koga prizadeli? Je kdo prizadel nas? Koga smo imeli radi in kdo je imel rad nas?
Naj bo vaše leto 2016 leto ljubezni, upanja, uspehov na vseh področjih in iskrenega prijateljstva. A nikar ne pozabimo, da svojo srečo gradimo sami. Ne zavrzimo ponujenih priložnosti in vedno, vedno sledimo svojim sanjam. Z nekaj dobre volje, truda in vztrajnosti je vse mogoče.
Naj bo naša želja tokrat nasvet:
ne pozabite nase,
imejte se radi,
hitite počasi,
ljubite življenje ...
PRAZNUJTE!
Vaši likovniki - hvaležni smo vsem, ki nas v našem barvitem svetu na kakršenkoli način podpirate.
V imenu Likovnega društva Laško C. B.
Otvoritev razstave čeških in slovenskih rek (od leve proti desni: prevajalka Vladimira Burtolen, Karel Macas, Hana Macas, Jože Žlavs in Travica Maleš Grešak)
Vljudno vabljeni na vse likovne prireditve.
Nataša Grešak
VABILO NA KULTURNO PRIREDITEV »OB ŠTEFANOVEM«
Kulturno umetniško društvo Šentrupert v sodelovanju z ostalimi društvi v KS Šentrupert vabi na
tradicionalno kulturno prireditev »Ob Štefanovem«, ki se bo odvila 26. 12. 2015 ob 18. uri v telovadnici Podružnične osnovne šole Šentru-pert.
Vljudno vabljeni na prijetno druženje, ki bo obogateno s pesmijo in lepo besedo.
Zavod Odon, Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije in župnija Jurklošter so v nedeljo, 6. 12. 2015, v kartuziji Jurklošter odprli že 12. razstavo JASLIC.
Razstavo si bo mogoče ogledati vse
do 2. 2. 2016 ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure ali po dogovoru (041 756 201). Prisrčno vabljeni!
31
literarni kotiček
V SRCU NAJ SIJE VAM TISOČ LUČI ..._
Snežinke padajo mehke in goste na mesta, vasi in praznične hoste, saj bliža se čas, ko objame nas zima, ko v harmonijo zlije še moja se rima.
Zvezdice svetle nam pot osvetlite, v hiše in srca nam lučke prižgite, da v prazničnih dneh bomo spokojni ob mizi pogrnjeni, pijači opojni.
Si sreče, miru in veselja želimo, na prijatelje, osamljene ne pozabimo. Saj več kot v srcu ljubezni imamo, več je po svetu lahko razdamo.
C. B.
LETO
SLOVO LETA
Po stezi sneženi tiho odhaja leto od nas. Brez pisma v slovo - tako odločil je čas. Podarjal je rojstva in hkrati življenja jemal -
mir je sejal in brazde vojne oral. Zdaj za sabo pušča spomine: sreče, žalosti in bolečine. A v novo bo jutro sonce sijalo, po poti pa novo bo leto prišlo. Zemlja bo ples svoj stari plesala, spet jagode bodo zorele in žito bo v klasje prešlo.
Hermina Palčnik
Božič in z njim zima spet v deželo sta prišla, staro leto se poslavlja, novo na okna že trklja.
Drevce božično že krasimo, gnjat in potica že diši, čaše zdaj si mi nalijmo in nazdravimo si vsi.
Srečno, zdravo novo leto znanci in prijatelji, vsem prinese naj le srečo in mirne zadovoljne dni.
Stanko Gotar
Kulturni center Laško sreda, 23. december 2015, ob 19.30
Nastopajo: Lucija Krašovec (sopran), Inga Ulokina (violina), Blaž Gantar (tenor), Vladimir Mlinaric (klavir)
Cena vstopnice 15 €, za upokojence in študente 13,50 €, za invalide 7,50 €
Informacije in rezervacije: TIC Laško, Vlavasorjev trg 1, 3270 Laško T: 03 733 89 50, E: tic@stik-lasko.si
43. tradicionalni božično-novoletni koncert
LAŠKEaBII
PPPIto^S
LNE GODBE
ioskw|biricr
, ...
V VfA	___1 .X. ■ I" I"" 1 -
— f<
> i „
d
lAŠKO
Dirigent in umetniški vodja: Gašper Salobir
Vstop je prost Vljudno vabljeni
LASKA PIHALNA GODBA
32
tem programu, so: Damjana Ključevšek, dipl. m. s, Vesna Ratej, mag. ZN, in Ma-tejka Rožej, dipl. m. s.
Projekt referenčnih ambulant družinske medicine vodi Ministrstvo za zdravje. Cilj referenčnih ambulant družinske medicine je zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ocena ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni ter kakovostna obravnava kroničnih bolnikov, ki poleg dobrega nadzora in vodenja bolezni zajema tudi kakovostno zdravstveno vzgojo.
Referenčna ambulanta je ambulanta družinske medicine z razširjeno ekipo zdravstvenega osebja. Poleg zdravnika in medicinske sestre paciente spremlja tudi diplomirana medicinska sestra, ki nadzoruje kazalnike določenih kroničnih bolezni in opravlja preventivne preglede.
Zdravniki, ki imajo priznano referenčno ambulanto, se tako ne ukvarjajo več s preventivo in posvetovanjem ob njej, temveč za vse to poskrbi diplomirana medicinska sestra. Zdravniku ostane bistveno več časa za akutno bolne, diplomirana sestra pa se lahko posveti dejavnikom tveganja in svetovanju o preprečitvi le-teh pri pacientih z določenimi kroničnimi boleznimi. Diplomirana medicinska sestra vodi stabilne kronične bolezni in preverja pravilno uporabo zdravil.
Kakšne prednosti prinašajo referenčne ambulante?
S preventivno dejavnostjo v referenčnih ambulantah preprečujemo pojave kroničnih bolezni, zato obiske priporočamo vsem od 30. leta naprej. Na podlagi vprašalnika ob preventivnem pregledu ocenimo tveganja vsakega posameznega pacienta in mu svetujemo ustrezne spremembe v načinu življenja.
Če ste kronični bolnik z boleznijo (astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen ali hiperten-zija), bo vaše zdravstveno stanje v referenčni ambulanti spremljala diplomirana medicinska sestra in vas ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja usmerila na pregled k zdravniku.
Damjana Ključevšek, dipl. m. s. v referenčni ambulanti
ZDRAV5ÏVENI DOM L4ÊKQ
Referenčne ambulante družinske medicine
Zdravstveno varstvo odraslih zagotavlja celostno in neprekinjeno zdravstveno oskrbo, ki obsega preventivno varstvo, odkrivanje in zdravljenje ter vodenje okrevanja po bolezni ali poškodbi.
Osebni zdravniki, ki skrbijo za to starostno skupino, so specialisti splošne--družinske medicine, kar pomeni, da so strokovno usposobljeni za področje zdravstvenih problemov, s katerimi se srečujejo odrasli.
Referenčne ambulante (RA) so novost v družinski medicini. Zdravstveni dom Laško se je v program z ambulanto družinske medicine vključil že aprila 2011, in sicer z ambulanto Melite ZLA-TEČAN, dr. med., spec. spl. med. V septembru 2015 sta se programu delovanja RA pridružili še dve ambulanti: Marko RATEJ, dr. med., spec. MDPŠ, in Nataša KNEZ, dr. med., spec. za druž. med. Oktober 2015 nam je prinesel še dve RA: Peter Ivačič, dr. med., spec.za druž. med., in Niko BORIČ, dr. med., spec. spl. med. Tako v ZD Laško deluje pet referenčnih ambulant. Medicinske sestre, ki delajo v
SPROŠČANJE TELESA Z ZIBANJEM
Pozibavanje dojenčka uspava. Zibanje ga spominja na mamin trebušček ter ga pomirja hitreje in bolj učinkovito. S starostjo in z izgubo sposobnosti vrtenja okoli lastne osi postajamo okorni in obsegi gibov so manjši. Pojavijo se bolečine, ki oslabijo mobilnost.
Nuša Romih Masnoglav, ki od oktobra 2011 vodi Feldenkrais vadbo v Zdravilišču Laško, pravi, da so študentom med študijem na Dunaju svetovali, da je zelo koristno, da vsaj enkrat na dan ležemo na tla, pokrita s tanjšo blazino. Gravitacija deluje na naše telo od spredaj nazaj in ne od zgoraj navzdol, ko stojimo. Prepustimo težo telesa tlom, dovolimo, da nas tla podpirajo, in zaznamo, kateri deli telesa bolj pritiska na podlago od drugih.
Zazibajmo zgornji del telesa_
Ležimo na hrbtu s pokrčenimi nogami. Z rokami se objamemo tako, da se
primemo z desno roko za levo lopatico in z levo roko za desno lopatico. Z zgornjim delom telesa se zazibamo v eno in drugo stran, glava potuje v isto smer. Po nekaj ponovitvah počivamo in opazujemo, dopustimo telesu, da zazna, do kam čutimo zasuk in kako se napenjajo mišice. Vajo nato ponovimo, le da glavo obračamo v nasprotno stran gibanja. Po počitku se z rokama preprimemo, zamenjamo položaj rok - roka, ki je bila zgoraj, je sedaj spodaj.
Zazibajmo medenico_
Ležimo s pokrčenimi nogami, obe dlani (eno na drugo) položimo na čelo in se z medenico rahlo nagibamo v eno in drugo stran, koleni sta medtem pri miru.
Zazibajmo glavo
Ležimo na trebuhu, glavo položimo na dlan leve roke. Z desno roko primemo glavo čez teme in jo počasi obračamo v eno stran, na sredino in v drugo stran. Izvajamo majhne gibe in opazujemo, do kam odmeva to naše gibanje. Po počitku zamenjamo položaj rok. Nato se počasi obrnemo na hrbet in sprostimo telo, zaznamo njegov položaj v kontaktu s tlemi. Po počitku se obrnemo na bok in počasi z zravnano hrbtenico vstanemo.
Na Feldenkrais vadbi lahko spoznate, da je vadba lahka, udobna, prijetna, zanimiva, učinkovita in zabavna, saj se učimo optimalnega načina gibanja. Primerna je za vsakogar.
Majda Anžin, fizioterapevtka
33
sociala in humanitarna dejavnost
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
V veselem decembru so dnevi vedno prekratki_
Smo sredi tako imenovanega veselega decembra, ko se nam na Rdečem križu vsako leto nabere toliko dela in skrbi, da so delovni dnevi prekratki in se potem nadaljujejo še v večere, zelo rana jutra in v vikende. V tem mesecu organiziramo tri krvodajalske akcije, pripravimo okrog 600 paketov pozornosti, ki jih naši marljivi prostovoljci po krajevnih organizacijah razdelijo med starejše, osamljene, bolne in obiska potrebne ljudi, skupaj obiščemo domala vse občane, ki so nameščeni v domski oskrbi, razdeljujemo še zadnje pakete prehranskih paketov za tiste upravičence, ki so se znašli v stiski, nekateri razdeljujejo koledarje in zbirajo prostovoljne prispevke, pripravljamo skupne obiske naših občanov v Trubarjevem domu v Loki in Domu starejših Thermane Laško. Skupaj z Občino Laško, Društvom sožitje in JZ STIK Laško pripravljamo tradicionalno dobrodelno prireditev »Laško združuje dobre želje«, obiskujemo še naše zadnje slavljence, ki praznujejo visok življenjski jubilej - 90 let, in nenazadnje smo hvaležni vsem, ki v tem mesecu z dušo in srcem mislijo na ljudi v stiski ter nas razveseljujejo z dobrimi deli in darežljivostjo v obliki različnih prispevkov. Veseli pa smo tudi vseh ostalih aktivnosti, ki jih v svojih krajih pripravljajo naše krajevne organizacije v obliki različnih delavnic, prav tako pa tudi v krožkih Rdečega križa na večini šol laške in radeške občine izdelujejo voščilnice in so z mislimi pri vseh ljudeh, potrebnih takšne in drugačne pozornosti.
Dežurstvo v Nastanitvenem centru Celje_
Tudi Območnega združenja RK Laško begunska problematika ni obšla. Znašli smo se v napornih trenutkih nenehne skrbi, razdvojenosti in napetosti zaradi novo nastalih okoliščin, v katerih se prepletajo naša temeljna načela in zaradi znanih dejstev tudi različna mnenja ljudi. Tako pozitivna, kakor negativna. Od danes na jutri smo bili pahnjeni v izvajanje dežurstva z našimi prostovoljci v Nasta-
34
nitvenem centru Celje, kamor so na namestitev naenkrat pripeljali nekaj več kot 500 beguncev in migrantov, ki jih je bilo treba oskrbeti. Vse do konca novembra smo morali zagotavljati pet prostovoljcev čez dan, enega prostovoljca v nočnem dežurstvu, prav tako pa zagotoviti tudi 24-urno nujno zdravstveno oskrbo zanje s prostovoljnimi člani ekip prve pomoči, ki smo jo reševali s pomočjo drugih območnih združenj RK na Celjskem. Dan pred dežurstvom, na dan dežurstva in še dan po njem so bila za nas stresna stanja, saj ob tako deljenih mnenjih ni bilo vsak teden znova lahko nagovoriti pet prostovoljcev, ki so bili pripravljeni z veliko volje in vneme ob prihodu beguncev oditi na delovišče. Če so nam eni na začetku še obljubili tovrstno sodelovanje, so tik pred dejstvom odpovedali. Zato sva vedno za pogum ostalim usodo delila oba redno zaposlena na Rdečem križu in se vsakič znova vključila med ostale prostovoljce, da smo doslej na nek način prebrodili stisko, skrb, odgovornost in dolžnost tudi do ostalih služb. V času pisanja prispevka se je sicer stanje malce umirilo - tako s prihajanjem prebežnikov, kakor z daljšimi razponi dežurstev, saj so nas zaposleni preko javnih del na Upravi za zaščito in reševanje le nekoliko razbremenili. Nekaj občanov se je odzvalo tudi na javni poziv, da ste zanje prinesli nekaj hrane in oblačil ter obutve, prav tako pa so se nam javili trije novi prostovoljci, ki so nam ponudili pomoč, zato vsem prostovoljcem in darovalcem iskrena hvala.
Našli smo prvo Drobtinico za 1077 toplih obrokov_
V soboto, 17. oktobra, smo ob svetovnem dnevu hrane in lakote oz. revščine tudi v občinah Laško in Radeče prvič pripravili ter izvedli vseslovenski projekt »Drobtinica«, namenjen zbiranju prispevkov za tople obroke šolskih otrok iz okolij, kjer je stiska tolikšna, da jim ga starši ne morejo kupiti. Akcija je sočasno potekala na stojnicah v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah. V njej so poleg centralnih osnovnih šol in njihovih krožkov Rdečega križa v akciji sodelovale tudi Krajevne organizacije Rdečega križa iz Laškega, Rimskih Toplic in Radeč. V sodelovanju s Komunalo Laško, Komunalo
Radeče in obema občinama smo sočasno predstavljali tudi projekt »Skupaj za boljšo družbo«, na katerem smo predstavljali količino hrane, ki jo na leto zavrže vsak državljan.
Stojnice smo obogatili z likovnimi izdelki učencev in krožkarjev Rdečega križa, pekovskimi izdelki številnih dona-torjev in izdelki šol ter v zameno zanje zbirali prostovoljne prispevke mimoidočih. Bil je lep in prijeten dogodek z bogato vsebino in sporočilnostjo.
Akcija je presegla naša pričakovanja, saj smo v pičlih treh urah skupaj zbrali 2.453,79 EUR prostovoljnih prispevkov, kar naj bi zadostovalo za 1077 toplih obrokov. V akciji je sodelovalo 33 prostovoljcev in 25 donatorjev.
Mnenja smo, da smo naredili dobro delo, saj smo poleg prostovoljnih prispevkov z Drobtinico na eni strani opozarjali in navajali zlasti mlade k dobrodelnosti, na drugi strani pa tudi na včasih brezglavo in nepremišljeno kopičenje zalog hrane, ki zaradi pretečenega roka, gnitja in drugih razlogov na koncu pristanejo v zabojnikih za odpadke. Ob zaključku akcije se vsem občanom in donatorjem se za njihove prispevke ter prijeten obisk na naših stojnicah iskreno zahvaljujemo.
Dobro ohranjena oblačila, obutev in posteljnina še vedno dobrodošla
Čeprav se je JP Komunala Laško v dogovoru z nami in Zadrugo dobrote iz Koroške odločilo za sistemsko zbiranje uporabnega tekstila in obutve v zabojnike, v katere naj ne bi romal neuporaben material in da bomo zabojnik na Trubarjevi ulici pri trgovini TUŠ v Laškem praznili mi, vsem občanom sporočamo, da na sedežu Rdečega križa v Laškem še na-
sociala in humanitarna dejavnost
prej sprejemamo vsa uporabna in seveda tako dobro ohranjena oblačila, obutev in posteljnino, ki jih lahko podarimo naprej. Zato vse tiste, ki ste že doslej skrbeli, da smo v skladišču imeli vedno dovolj oblačil za naše upravičence, le te še vedno prinašajte, prav tako pa velja povabilo in prošnja tudi za vse tiste, ki morebiti za to informacijo doslej niste vedeli. Najbolje je, da to storite v času naših uradnih ur ob ponedeljkih, sredah in petkih, po predhodnem dogovoru pa tudi izven tega časa. Hvala vsem, ki nam pomagate v tej obliki. Letno na ta način zberemo okrog 4.000 kg oblačil, posteljnine in obutve za naše uporabnike.

Vlado Marot
KRIŽEM IN POČEZ PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH RDEČEGA KRIŽA
Marija Gradec_
Jaz pa pojdem na Gorenjsko ... smo si zapeli člani Rdečega križa Marija Gradec 2. oktobra, ko smo se peljali v slikovito področje Gorenjske. Peljali smo se mimo Bleda, si ogledali Bohinj se povzpeli do slapa Savice in se okrepčali z bohinjskim sirom. Nato smo zavili proti srednjeveškemu mestu Radovljica. Ustavili smo se v hiši s tradicijo LECTAR. V lectarski delavnici smo si najprej napasli oči, v njihovi gostilni pa še želodce. Pot nas je peljala še v Begunje, na Avsenikovo domačijo, kjer smo si ogledali muzej in se na svojstven način poklonili velikanu narodno
"¿i- " ^ JCV
^m I
- <IT
zabavne glasbe Slavku Avseniku. Kot se spodobi, če si že na Gorenjskem, smo se tudi mi šli zahvaliti brezjanski Materi Božji, kjer smo zapeli nekaj Marijinih pesmi, po poti domov pa nas je še naprej razveseljeval muzikant Zlatko s šalami in pesmimi, ki še sedaj odmevajo v naših srcih.
Marija Zupanc
Rečica
V	oktobru so se zbrali starejši krajani in tisti krvodajalci, ki so kri darovali večkrat in so bili dobitniki priznanj. Prve smo povabili, da skupaj preživimo nekaj lepih trenutkov, druge, da se jim zahvalimo za njihova humana dejanja. V kratkem kulturnem programu sta nastopali Anja in Sabina, nato pa je pevski zbor ŠUTNA iz Kamnika izvedel krajši koncert in se nam s petjem pridružil še po zakuski. Pete so nas zasrbele ob nastopu Žige in Lucije Planinšek. Pripravili pa smo tudi majhno presenečenje, in sicer srečelov. Zbrana sredstva smo razdelili družinam kot pomoč pri nabavi šolskih potrebščin.
V	mesecu novembru smo organizirali pet delavnic, na katerih smo izdelovali praznične voščilnice, na zadnjih dveh pa še adventne venčke, praznične aranžmaje, cvetje in šopke. Članicam odbora so se pridružile še nekatere prostovoljke. Bilo je prijetno druženje ob delu, zato vsem najlepša hvala. Trgovsko podjetje Tuš je ponovno omogočilo prodajo izdelkov v njihovem Supermarketu Laško, KS Rečica pa nam je za izvedbo delavnic dala na razpolago prostor. V pomoč so se vključili tudi gasilci PGD Rečica, ki so nam posodili in dostavili mize. Sredstva od prodanih izdelkov bomo porabili za pakete pozornosti starejšim, bolnim krajanom, nekaterim socialno ogroženim družinam pa bomo podarili novoletne pakete, da bodo njihovi prazniki lepši. Vsem želimo srečno zdravo in uspešno novo leto.
Marija Šmauc Rimske Toplice_
V zadnjem obdobju tudi v Rimskih Toplicah tamkajšnja krajevna organiza-
cija vsako leto pripravi srečanje njihovih krajanov, starih 75 let in več. Zaradi bližine svetovnega dneva starejših je srečanje namenjeno tudi obeleževanju omenjenega dneva. Posebno veselje jim vsakokrat naredijo otroci iz Vrtca Ostržek z vodjo Jelko Kapun, letos pa tudi učenci otroške folklorne skupine iz Osnovne šole Antona Aškerca pod mentorskim vodstvom Anje Erjavec. Za dodatno vzdušje je poskrbel tudi mladi harmonikar Roman Vegel. Zbrane je v imenu organizatorjev nagovorila članica odbora Lidija Dov-jak, nekaj pozdravnih besed pa sta jim namenila tudi predstavnik OZ RK Laško in Janez Pinter iz Društva upokojencev Rimske Toplice. V gostišču Marjeta se jih je zbrala dobra tretjina od 200 vabljenih. Poleg bogatega programa je bilo kar nekaj časa za sproščen in prijeten klepet med vrstniki.
Vlado Marot
Šentrupert_
Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Šentrupert od leta 1958 na vsaki dve leti pripravijo srečanje njihovih krajanov, starih 70 in več let, v zadnjem obdobju pa sočasno medse povabijo tudi vse tiste krvodajalce, ki so glede na število darovanj dosegli eno od novih stopenj za prejem priznanja, in vse častne krvodajalce. In tako je bilo tudi drugo nedeljo v oktobru. Nanj so povabili 92 krajanov in 44 krvodajalcev, udeležila pa se ga je dobra polovica. Srečanje so z nastopom popestrili učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole, pevska skupina in Anja Pertinač iz KUD Šentrupert, glasbena skupina »Fu-šarji« in recitator Rok iz sekcije za kulturo SD »Celjska četa« Mala Breza ter godca Zlatko in Dejan Teršek. Vse prisotne je prvič pozdravila novo izvoljena predsednica OZ RK Laško-Radeče Jožica Brilej, prav tako pa je prisotne pozdravil predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik, ki je priložnost izkoristil tudi za kratek pregled opravljenega dela. Med programom so 32 krvodajalcem podelili priznanja, nekaj tudi visokih. Za 50 krat darovano kri je priznanje prejela Biserka Privšek, za 60 krat darovano kri so priznanja prejeli Zdenko Gračnar, Jožef Kapel, Marjan Pusar in Branko Pušnik, najvišje
35
sociala in humanitarna dejavnost
priznanje v tem kraju doslej pa je za 90 krat darovano kri prejel Jože Hrastnik. Vsem iskreno čestitamo!
Mojca Marot
Jurklošter
Bila je lepa in prijazna nedelja, 18. oktobra. In kakor da bi tudi vreme vedelo, da je bolje brez dežnikov iti na srečanje starejših, ki je tega dne potekalo v prostorih kartuzije Jurklošter in smo ga pripravili pri Krajevni organizaciji RK Jur-klošter v sodelovanju s KS in OZ RK, je ta dan z neba sonce veselo pošiljalo tople žarke.
A grelo nas ni le vreme. Za dobro vzdušje so poskrbeli otroci folklorne skupine POŠ Jurklošter, Moški pevski zbor KD Prežihov Voranc iz Jurkloštra, mladi harmonikar Jurij Hrastnik in obložene mize, za katere smo se potrudili v našem odboru RK.
Veseli smo, da nas je s svojo prisotnostjo počastil Vlado Marot, zato se mu ob tem iskreno zahvaljujemo za vso skrb in pomoč pri delu naše organizacije, hvala pa tudi Francu Lesičarju, predsedniku KS Jurklošter, za vzpodbudne besede in za vse (kar nikakor ni malo), kar naredi za našo organizacijo.
Hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja in veseli bomo, če se boste prihodnjega srečanja udeležili še v večjem številu.
Hermina Palčnik
Vrh nad Laškim
Oktober je tisti mesec, ki nas že po lepi navadi in tradiciji združi v dvorani gasilskega doma na Vrhu. Našim starejšim krajanom so se letos pridružili tudi zvesti krvodajalci. Člani domačega kulturnega društva smo skupaj z učenci podružnične šole in v sodelovanju s KS z veseljem pripravili kulturni program ter
se veselili našega srečanja, druženja in prijetnega klepeta. Za veselo razpoloženje nam je znova zaigrala glasbena skupina Pit mi dej. Enaindvajsetim krvodajalcev smo podelili tudi priznanja - med njimi sta Martin Mlakar in Peter Čadej prejela priznanje za 50 krat darovano kri, Dominik Pungeršek pa za 60 krat darovano kri. Po pozitivnem odzivu navzočih smo lahko sklepali, da smo jih razveselili in jim polepšali dan. Ob koncu smo jim zaželeli še veliko lepega in dobrega, predvsem pa, da jim zdravje dobro služi in da se vsi čez eno leto zopet snidemo.
Marija Kotar
Laško
Že tradicionalno se v novembru srečajo krajani in krajanke Laškega, ki so si oprtali že osmi križ in še kakšnega čez. Medse jih skupaj povabijo Krajevna organizacija RK, KS Laško in Društvo upokojencev Laško. Srečanja se je kljub letom udeležilo lepo število krajanov od sicer 231 povabljenih. Z veseljem so prisluhnili prisrčnemu programu učencem OŠ Primoža Trubarja Laško, ki jih je za nastop pripravila Mateja Škorja, in članom krožka RK pod mentorskim vodstvom Renate Topolovec, kakor tudi ansamblu Glasbene šole Laško-Radeče pod vodstvom Borisa Razborška. Za presenečenje je poskrbel predsednik KS Martin Kokotec, ki je na druženje krajanov povabil naključno zbrano glasbeno skupino pevcev in harmonikarjev, v kateri je bil tudi znani glasbenik Brane Klavžar.
Za vse udeležence so organizatorji pripravili spominsko darilce letošnjega srečanja, in sicer platneno vrečko za kruh. Letos je bilo na srečanju tudi kar nekaj jubilantov. Najstarejši prisoten na srečanju in sploh najstarejši krajan Laškega Mar-
tin Zavšek, ki stopa v 98. leto in je imel čast zarezati v veliko torto skupaj z najstarejšo udeleženko Marijo Napret, ki je od njega mlajša pet let. Oba sta od organizatorjev prejela še skromno darilce in obljubila, da se bosta srečanja udeležila tudi prihodnje leto, če jima bo le zdravje služilo, kar pa naj velja tudi za vse ostale.
Mojca Marot
Sedraž
Sredi novembra so se na tradicionalnem srečanju na Turistični kmetiji Nemec zbrali tudi starejši krajani Sedraža. Predsednik tamkajšnjega odbora Krajevne organizacije RK, Damjan Knez, je v pozdravnem nagovoru izrazil veselje nad tolikšnim odzivom njihovih krajanov, besede pa so zbranim namenili še župan Franc Zdolšek, predsednica KS Miša Alešovec in predsednik Društva upokojencev Branko Pavčnik. Otroci iz vrtca, učenci iz šole, Moški pevski zbor KD Sedraž pod vodstvom Dominika Ja-kšiča, citrarka Manca Knez in udeleženka srečanja Antonija Dornik so zbranim pripravili izjemno lep, bogat in živahen program, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Vse je potekalo v prijetnem vzdušju, zato se organizatorji zahvaljujejo vsem, ki so se odzvali na njihovo prošnjo in dogodek s prispevkom lepo obogatili.
OBISKI NAŠIH SLAVLJENCEV
V mesecu oktobru in novembru je svoj okrogli življenjski jubilej - 90 let - praznovalo kar šest naših občank in občanov, in sicer Jožef Cepuš iz Rimskih Toplic, Leopold Kobilica iz Šentruperta, ki sedaj živi v Domu Lipa Štore, Marica Ši-rec iz Laškega, Elizabeta Pajk z Breznega, Angela Blatnik z Blatnega Vrha in Marija Gorišek z Ojstrega. Večino slavljencev smo po lepi navadi tudi obiskali in jim osebno stisnili roko ter jim čestitali tudi v imenu vseh vas. Zaradi prostorske stiske bomo vse obiskane slavljence predstavili v naslednji številki Laškega biltena.
Voščilo Ljudmile Knez, naše najstarejše občanke_
Kadar imamo med našimi občani nekoga, ki šteje tako častitljiva leta in je po
36
sociala in humanitarna dejavnost
srcu in duši še vedno mlad, nas lahko vse skupaj obdaja z velikim optimizmom in upanjem na vsa prihodnja leta. In takšna je zagotovo naša najstarejša občanka, Ljudmila Knez iz Sedraža nad Laškim, ki stopa v 102. leto starosti. Prijetno je po-kramljati z njo in njenimi domačimi, ki lepo skrbijo zanjo. Pred nekaj dnevi smo jo obiskali župan Franc Zdolšek, moja malenkost in Damjan Knez, predsednik Krajevne organizacije RK Sedraž. Res je, da si mora gospa Milka po zlomu kolka pred tremi leti pomagati z invalidskim vozičkom, je pa z mislimi še vedno duhovita, polna energije in vedrega duha.
Kot najstarejšo občanko smo prosili, da nam v teh prazničnih dneh nameni nekaj besed:
»V življenju mi ni bilo lahko. Bila sem zelo nesrečna, ker sem prekmalu v taborišču izgubila moža in ostala sama s tremi otroci. Hudo mi je bilo, ko sta mi še razmeroma mlada umrla oba sinova. Zato
Dragi starši!
Za nami so štirje različni sklopi, ki potekajo v okviru Skupine za starše. Moje trkanje na vaša vrata je še vedno neuspešno, saj je zelo malo 'pogumnih' staršev, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje, svoje veselje, ki ga čutijo ob opravljanju starševske vloge, in svoje strahove, s katerimi se soočamo. Vedno znova se sprašujem, kateri ključ je tisti, ki bi odprl vaša vrata?
Danes se želim dotakniti otrokove stiske. Zakaj? Velikokrat se srečujem z zgodbami, ki se dotaknejo še tako trdega srca, z zgodbami, ki pustijo sledove na duši in telesu, pa tudi z zgodbami, ki posameznika le oplazijo, vendar zaznamujejo in kdaj kasneje zaradi tega definirajo - ko ujet v lastni zgodbi pleše svoj začarani krog in ne najde izhoda. Ja, človek je visoko razvito bitje, vendar je s svojim ravnanjem in umom sposoben narediti veliko gorja. Najhuje je zreti v oči otroka, ki nemo kliče, saj dokler resnično kriči, je za družbo največkrat moteč in v nadlego. Premalo-krat se zavemo, da takšnemu otroku lahko pomagaš, ker kliče, ker želi biti opažen, ker si v sebi želi, da mu pomagaš.
Kaj pomeni beseda stiska? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika stiska pomeni neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin; duševno stanje neugodja, nemoči in veliko
pravim, da moraš biti močen, pa čeprav takrat misliš, da ni za preživeti. Ampak očitno se da, ker se na drugi strani vedno najde tudi sreča. Zame je ta, da imam čudovito hčerko Olgo in zeta Stankota. Če ne bi imela njiju, sto eno leto in še malo
pomanjkanje česa. Kaj lahko otroku predstavlja stisko, ko pa smo vendar tu starši, ki mu želimo nuditi in omogočiti vse najboljše? Velikokrat se sploh ne zavemo, kaj vse otroku predstavlja stisko, npr.: - uvajanje v vrtec: so otroci, ki se hitro prilagodijo novim okoliščinam in ob tem ne kažejo veliko težav, drugi pa imajo normalne prilagoditvene težave in ob ločitvi od staršev jokajo, se staršev držijo, odklanjajo hrano, so nemirni in občutljivi. Nekateri otroci se odzivajo tudi tako, da zbolijo (bolezni dihal in prebavil). Takšne težave lahko hitro minejo, občasno pa vztrajajo tudi do enega meseca. Otrokove prilagoditvene težave v času uvajanja počasi izginjajo s tem, ko otrok sprejema novo okolje in se začne navezovati na vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki mu nudita občutek varnosti, topline in zaščite. Ločimo med regresivnimi in prilagoditve-nimi reakcijami. Regresivne reakcije se kažejo kot otrokovo nezrelo odzivanje na neko novo situacijo, čeprav je otrok tega že sposoben, npr. otrokova ponovna zahteva po dojenju ali hranjenju iz stekleničke, ponovno močenje v hlačke. Prilagoditvene reakcije na vrtec so: da noče v vrtec, izpadi ljubosumja in agresije, odklanjanje hrane, otrok joka, ko ga pridemo iskat, hlipanje oziroma ih-
čez ne bi dočakala. Vam, drage Laščanke in Laščani, pa želim zdravje, srečo, tistim, ki vozite tudi srečo za volanom, predvsem pa, da vztrajate na svoji poti.«
Vlado Marot
Zahvala in voščilo_
Vsem članicam in članom, vsem krvodajalcem, krožkarjem, mentoricam, prostovoljcem, sodelavcem, poslovnim partnerjem, donatorjem, občankam in občanom želimo najprej lepe božične in novoletne praznike. V novem letu pa, da bi imeli vsi veliko trdnega zdravja, miru, blagostanja, upanja, veliko prijateljev in še naprej čutečih ljudi na vsakem koraku. Pričakujemo, da bomo tudi v naslednjem letu lepo in prijetno sodelovali ter hrepeneli k skupnemu zadovoljstvu, ko nas bo spremljala 150. obletnica delovanja Rdečega križa v Sloveniji.
Območni odbor Rdečega križa Laško
tenje, obolevanje. Posebej pri najmlajših, ki z govorom ne morejo sporočati o stiskah, je obolevanje pogost razlog za prekinitve uvajanja. Otroku pade odpornost, zato je hitra tarča različnih virusov, ki krožijo v okolju. Na vsak način pa se tako izogne vrtcu in pridobi našo dodatno pozornost.
Stiske staršev se izražajo v negotovosti vase, nezaupanju do vrtca, nezaupanju v otrokove sposobnosti, lasten strah pred praznino, ki bo nastala, ker otroka ne bo doma, živčnost zaradi službenih obveznosti in pomanjkanja časa ipd. Prav zato so pomembni sprotni pogovori z vzgojitelji in dovolj časa na zalogi.
-	rojstvo novega družinskega člana: otroci odreagirajo zelo različno, dejstvo pa je, da to zanje predstavlja stres. To lahko primerjamo, kot če bi mož prišel domov z ljubico in bi ženi rekel, da jo ima enako rad kot njo: Vprašajmo se: »Kako bi to trditev sprejeli?« Zato je bistvenega pomena, da otroka na prihod dojenčka pripravimo. Nekateri otroci lahko sicer brez posebnih težav sprejmejo novega člana, pri drugih pa je stiska zelo izražena in se kaže na najrazličnejše načine: kot ponovno pojavljanje razvade, ki se je je otrok že uspel odvaditi (grizenje nohtov itd.), kot korak nazaj v razvoju (ponovno močenje postelje, otročja govorica), kot povečana nemirnost, vzkipljivost, težave s pozornostjo, uporništvo.
-	ločitev staršev: za otroka v prvi vrsti pomeni veliko spremembo v njegovem življenju (sprememba časa, ki ga preživi s starši, lahko sprememba nastani-
Center za socialno delo LAŠKO
KOTIČEK za STARŠE
37
tve, šole ipd.). Pogosta čustvena reakcija na spremembo je povezana s čustvi jeze in strahu. Če otrok ne more ali ne sme iskreno izražati svojih občutkov ob izgubi, se lahko počuti zelo nemočnega in osamljenega, kar vodi v travmat-ski stres. Izkušnja travme je povezana z otrokovim doživljanjem dogodka, ne z dogodkom kot takim. Pomembno je vedeti, da kar ubesedimo, vpliva na oblikovanje otrokovih stališč. Naše besede in vedenje lahko poveča čustveno bolečino otroka ali pa mu pomaga obvladovati negativna čustva, kot so jeza, strah, žalost.
droge: mladostništvo je velikokrat 'čas ponovnega uporništva'. Kot starši podobno obliko trme zaznamo pri dveh letih - razlika je v tem, da je tam otrok manjši in ga lažje pripravimo, da nam sledi. V obdobju mladostništva pa ima najstnik že v osnovi veliko težav s sprejemanjem samega sebe - tako vizualno kot čustveno, saj v telesu tečejo telesne spremembe kot različni hormonski procesi, čemur pa nekateri mladostniki brez stabilne podpore in nenehnega učenja odgovornosti niso kos. In največkrat je ravno beg pred odgovornostjo in spremembami beg v nedovoljeno.
motnje hranjenja: so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Motnje hranjenja predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter ne-spreje-
manja sebe. Tisti, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja. Navidezni problem s hrano v globini skriva trpljenje, ki je nastalo zaradi cele vrste različnih razlogov. Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev. samopoškodovanje: razumemo ga kot vsako namerno poškodovanje svojega telesa, pri čemer ne gre za samomorilno vedenje, ampak klic na pomoč. Mladostnik le na tak način ohranja stik s seboj. V ozadju težav s samopoškodba-mi se pogosto skrivajo fizične, čustvene ali spolne zlorabe. Izkušnje kažejo, da so mladostniki, nagnjeni k samopo-škodbenem vedenju, pogosto odraščali v družinah, kjer ni bilo dovoljeno pristno izražati čustev, še posebej ne čustva jeze.
nasilje med vrstniki: pri telesnem nasilju so znaki očitnejši kot pri psihičnem (podplutbe, uničene šolske potrebščine ali oblačila, sprememba poti v šolo). Tudi kadar ni zunanjih vidnih sprememb, se vedno spremeni otrokove vedenje, čustveni odzivi in njegov odnos do šole. Otrok lahko nenadoma opusti določene aktivnosti, pretrga ali izgubi stike s prijatelji, postane agresiven do sorojencev ali konflikten do staršev, je tesnoben ali žalosten in se zapira vase. Te spremembe lahko kažejo na otrokovo stisko ob nasilju. Lahko izgubi tudi
tek, ne more spati ali se spopada z nočnimi morami. Kmalu se začne izmikati obiskovanju šole in se zateka v psiho-somatske bolezni (bolečine v želodcu, glavoboli, bruhanje ...). Najočitnejši znak pa je seveda otrokova pritožba, da je žrtev nasilja, ki je nikakor ne smemo spregledati ali jemati zlahka, češ, ne bomo se vmešavali v otroške spore. Nanizanih je le nekaj otrokovih stisk, saj je stiska doživljanje neugodja in je odvisna od lastnih zaznav, čutenj, stališč, strahov ... Pri vsem opisanem pa je pomembno poudariti, da starši:
-	prisluhnemo otrokovi stiski in jo slišimo,
-	dovolimo otroku, da odkrito govori o svojih OBČUTJIH in DOŽIVLJANJIH,
-	skušamo iskati rešitve skupaj z otrokom in upoštevamo njegovo mnenje,
-	poiščemo pomoč zase in za otroka, če stiski nismo kos.
Biti odgovoren starš je najtežja življenjska naloga, ker zahteva od nas: © čas, ki nam je skrbno odmerjen, © brezmejno potrpežljivost tudi v trenutkih, ki niso idealni, © brezpogojno ljubezen, ki je včasih nismo vredni, © občutljivost in posluh za prepoznavanje sočutja bližine.
Polonca Teršek, CSD Laško
SKUPINA ZA STARŠE
Skupina se v letošnjem letu srečuje od OKTOBRA do FEBRUARJA vsak PRVI in TRETJI TOREK v mesecu od 19.00-21.00 v Centru starejših - Hiši generacij, Savinjsko nabrežje 6, Laško, z naslednjimi vsebinami: Naši otroci ne najdejo skupnega jezika	15. 12. 2015
Nasilje je blizu mojega otroka - kaj lahko kot starš naredim?	5. 1. 2016
Računalnik - (ne)varnost za mojega otroka?!	19. 1. 2016
Moj otrok in prepovedane stvari	2. 2. 2016
Igre za nas in našega otroka	9. 2. 2016*
(*izjemoma 2. torek)
Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefon: 03/734 31 00 ali 041 788 003 ali nas kontaktirate po e-pošti: gpcsd.lasko@gov.si.
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko
03/734 18 80 ali 041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
V htu, ki pri * * ftni želimo, do vo^dravje vsesicoz^prefemo, cfo vos toplina ljubezni objema, ^ do	¿p iw usti Atom a,
^^fcv pa mir in srečo	,
vsega Svefa#
/Vaiftjvo/jcr Htfe generacij " ^
• *> • v
ceJohif Jtoi*-'.© io sochlnio ddo L^ftn V
38
hiša generacij
DRUGO IME HIŠE GENERACIJ
SRČNOST -
Na levem bregu reke Savinje stoji hiša, katere vrata so že deset let odprta za stare in mlade, za tiste, ki radi ustvarjajo, za tiste, ki radi prisluhnejo poučnim besedam, predvsem pa je hiša namenjena tistim, ki svoj prosti čas radi preživljajo v družbi. Center starejših -Hiša generacij (CSHG) je pred desetletjem v slovenskem prostoru zaoral ledino na področju socialnih programov za starejše. Programsko vodenje medge-neracijskega centra vodi Center za socialno delo Laško (CSD), koordinator-sko palico aktivnosti v CSHG pa v rokah drži Petra Šuster. V hiši z velikimi okni se čez celo leto odvijajo ustvarjalne delavnice, tečaji, predavanja, kulturne prireditve, športne aktivnosti, razstave ... Njen prag so prestopili obiskovalci vseh generacij, predvsem pa čez prag vedno znova radi stopajo prostovoljci, na katerih tudi temelji delo v Hiši generacij.
Hiša generacij bi bila 30. novembra premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli prisluhniti zgodbi hiše z levega brega, zato je svoja vrata na stežaj odprla nekoliko večja hiša na nasprotni strani reke. Nastopajoči vseh generacij so zavzeli oder Kulturnega centra Laško ter s petjem in plesom napolnili prireditveni prostor. Polonca Teršek, direktorica Centra za socialno delo, in Petra Šuster, ko-ordinatorka aktivnosti v CSHG, sta se s priznanji in cvetjem zahvalili prostovoljkam in prostovoljcem, hkrati pa sta iz rok župana Franca Zdolška prejeli tudi bronasto jubilejno listino občine Laško.
Ob jubileju smo se pogovarjali s Petro Šuster in Polonco Teršek, ki sta nam zaupali začetne izzive Hiše generacij, spregovorili sta o smislu in pomenu medgene-racijske hiše v lokalnem okolju in o tem, katere želje zaenkrat ostajajo še neizpolnjene.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti v CSHG
S kakšnimi izzivi ste se srečali na začetku delovanja?
Zakorakali smo v obdobje, ki ni poznalo takšnega medgeneracijskega cen-
tra, kot je naša Hiša generacij Laško. Soočili smo se z izzivom, kako nas bo družba sprejela. Ampak 10 let delovanja dokazuje, da starejši potrebujejo druženje, potrebujejo druženje z vsemi generacijami in tudi mlajše generacije potrebujejo takšne vrste aktivnosti. Številke in teh 10 let dokazujejo, da smo kos izzivu in prihodnosti, ki je pred nami.
Orali ste ledino na področju medgene-racijskega sodelovanja. Pa ste vseeno poznali kakšne primere dobre prakse?
Pred desetimi leti žal ne. Bile so ideje in želje. Vedeli smo, da bomo delovali v korist starejših in da bo dejavnost na temeljih prostovoljstva. Enostavno smo poslušali okolje, ki je potrebovalo določene aktivnosti in te aktivnosti so se zdaj prijele in držijo že 10 let. Resnično smo orali ledino in na nikogar se nismo mogli opreti.
Danes bi lahko rekli, da ste vi primer dobre praske.
Zagotovo lahko trdim, da smo »krivci« za marsikateri podoben medgeneracijski center v Sloveniji. Enostavno so njihovi akterji imeli priložnost, da so lahko prišli k nam in pogledali, kako stvar deluje v praksi in ne samo na papirju, nato pa so se odločili za odprtje takšnega centra tudi v svojem kraju.
Kako pa se laška Hiša generacij loči od ostalih podobnih medgeneracijskih centrov?
V slovenskem prostoru smo še vedno specifični najbolj zato, ker nas v celoti finančno podpira Občina Laško, ker je strokovno vodenje prevzel Center za socialno delo Laško in ker imamo tako velik in pester obseg aktivnosti. V slovenskem prostoru smo med medgenera-
cijskimi centri, ki so sedaj, če lahko tako rečemo, modni trend v družbenem okolju, specifični. Odprti smo za vse in ker smo financirani s strani lokalne skupnosti, še vedno omogočamo, da so aktivnosti brezplačne.
Je danes težje vztrajati pri brezplačnih aktivnostih, kot je bilo pred desetletjem? Navsezadnje se je finančna kriza poznala tudi v našem okolju.
Mislim, da je bil začetek težji, ker smo se morali učiti, kako iz majhnih finančnih sredstev na nek način delati čudeže. Zdaj smo v tem utrjeni, za kar se imamo zahvaliti našim prostovoljcem in seveda naši iznajdljivosti. Predvsem moram poudariti, da naše aktivnosti, kar se tiče ustvarjalnosti, temeljijo na tem, da ustvarjamo tisto, kar si tudi vsak posameznik lahko privošči in izdela. Tako tudi skozi krizo pridemo.
Kaj daje Hiši generacij smisel?
Smisel je v prvi vrsti druženje. Ali gre to za predavanja ali gre za ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, kulturne prireditve, vedno je poudarek na druženju - druženju s sočlovekom, v skupini, v dvojicah. Na vseh aktivnostih je vedno poudarek druženje, ki ga tako mlajša kot starejša generacija nujno potrebujeta, kajti to daje sol našemu življenju.
Kaj obiskovalce najbolj pritegne oz. jih najbolj zanima?
Laško kot mesto ima pester nabor ra-znoraznih aktivnosti in morda smo se zato v CSHG osredotočili na ustvarjalne delavnice. Te so tudi najbolj obiskane, največ jih izvedemo v samem letu in resnično smo v Laškem v tem specifični in temu dajemo poudarek tako na izvedbi kot na kvalilteti. In ljudi to pritegne. Seveda imamo tudi druge aktivnosti, kulturne prireditve, razne tečaje, preda-
hiša generacij
vanja, ampak to ponujajo tudi druge institucije, zato smo mi ohranili zvestobo ustvarjalnim aktivnostim.
Srčnost je naše druge ime - tako ste poimenovali fotografsko razstavo. Se tudi vaše delo odraža v imenu razstave?
Dejstvo je, da če ne bi imeli srčnih prostovoljcev, predstavnikov tretje generacije, potem naša hiša ne bi dihala s krajem in z ljudmi, ki jo obiskujejo. Hkrati se nenehno trudimo, da poleg tega, da vlagamo v posameznika, vlagamo tudi v okolje in vračamo družbi. Zato smo vedno odprti za kakšne dobrodelne projekte tako v lokalni skupnosti kot v vseslovenskem prostoru. Zato smo ob 10. obletnici razstavi, ki je fotografska razstava naših aktivnosti, enostavno dali naslov Srčnost je naše druge ime, ker to je naše bistvo.
Obstaja še kakšna želja ali ideja, ki je zaenkrat še neuresničena?
To imamo v mislih pri vsakodnevnem ustvarjanju. Morda je tista želja v prihodnje, da ohranimo to, kar smo zgradili v teh desetih letih, in da seveda pritegnemo v naše vrste nove prostovoljce. V današnjem času, vsaj v naši Hiši generacij, ni kriza v denarju, ampak je kriza v pro-stovoljstvu. Imamo trdne temelje, ogromno prostovoljcev je pri nas že vseh 10 let, ampak sveža moč pa priteka zelo počasi in vsakega novega prostovoljca smo izjemno veseli.
Jih je pa zdaj več kot pred leti. Presegli ste že število 30.
Ja, počasi številka raste, ljudje tudi odidejo, se poslovijo. Kot sem rekla, srž prostovoljcev je tretja generacija. Življenje teče svojo pot, ampak malenkost smo se pa povečali v številu. Predvsem pa tu ne gre za številko, ampak za dejanja, ki jih ustvarjamo v vsakem delu.
Polonca Teršek, direktorica Centra za socialno delo Laško
Hiša generacij je bila ena prvih tovrstnih medgeneracijskih centrov v Sloveniji. Kako ste na Centru za socialno delo prišli do ideje za takšno hišo?
40
Sama ideja je bila osnovana na eni izmed okroglih miz, kjer so bili zraven tudi predstavniki Občine Laško, predstavniki lokalnih društev in mi kot predstavniki sociale. Takrat je bila Pavla Lapornik zelo naklonjena tej medgeneracijski ideji in o medgeneracijskem centru, podprla sta jo tudi takratna direktorica CSD-ja Maksi-miljana Pihler in bivši župan Jože Rajh. Predstavniki društev upokojencev in invalidov so prinašali vsebine, CSD pa je bil tisti, ki je z anketo uspel podkrepiti idejo, da v Laškem potrebujemo takšen center in prevzel strokovno vodenje samega programa.
S kakšnimi izzivi pa ste se soočali na začetku?
Začetki so vedno težki. Sama priprava in izvedba, da zadevo spraviš v pogon zahteva veliko energije in tudi odrekanj, ampak mislim, da so zadeve lažje stekle, ker nas je v celoti podpirala lokalna skupnost. Vztrajamo na tem, da se z društvi še vedno srečujemo, še vedno dobivamo njihove vsebine, da je na ta način obveščena tudi širša javnost, ki prihaja zraven na delavnice in se vključuje v naše aktivnosti.
Kako se odraža delo Centra za socila-no delo v Hiši generacij?
Center starejših - Hiša generacij je program, ki je osnovan na podlagi programa za razvoj starejših oseb na področju socialnega varstva in na podlagi nacionalnega programa socialnega varstva. So različna obdobja in že v letu 2005 je bila ideja, da bi s kakovostno starostjo s tem, ko ima starejša oseba možnost aktivnega preživljanja prostega časa, uspela dlje časa ostati v domačem okolju in razvijala medosebne odnose. Hkrati je s tem lažja tudi zdravstvena in materialna oskrba, zaradi česar se ljudje manj zatekajo v
psihosomatična obolenja, kar je tudi naš namen. Če to povežemo s pomočjo na domu, ki jo imamo, in z aktivnostmi, ki jih starostnik v Hiši generacij ima, je to zaključena celota, ko lahko ostane v tem obdobju dlje časa med svojimi.
Kakšen pomen ima takšna medgene-racijska hiša v lokalnem okolju, v tem primeru v Laškem?
Pomen sam je zelo medgeneracijski, ker je to stičišče - tu se družijo starejši, mladi, predvsem gre za ta prenos inklu-zivnega učenja, kjer imajo mlajši možnost dobiti znanje starejših. To se mi zdi v današnjem času zelo pomembno, ker ohranjajo stik s svojimi koreninami.
Deset let uspešnega delovanja je za vami. Na kaj ste najbolj ponosni?
Ponosni smo predvsem na to, da nas je opazila država oz. da smo bili prepoznani na državnem nivoju v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, kjer smo dobili posebno priznanje za prostovoljstvo, ki ga izvajamo. Prav tako smo bili prepoznani na mednarodni konferenci posvečeni aktivnemu staranju in solidarnosti, kjer so naš projekt vzeli kot idejni projekt v državi. Hkrati je treba poudariti, da je Hiša generacij postala zavetje prijateljstva, topline, veselja, radosti in dela. In s tem tudi hiša, kjer smo sprejeti in se počutimo doma.
Na proslavi smo videli, da sodelujete z mnogimi lokalnimi društvi.
Sodelovanja brez njih si ne znamo več predstavljati. Oni so tisti, ki vnašajo svoja znanja, vsebine, želje, potrebe in to je tisto, kar daje programu piko na i, ker skušamo izhajati iz potreb lokalnega okolja.
Bistvo pa navsezadnje ostaja medge-neracijsko povezovanje.
Redno sodelujemo z vrtci, osnovnimi šolami, glasbeno šolo in najlepše je videti, ko babice peljejo otroke iz vrtca v muzej v Celje ali na vlak. To so enkratni dogodki, ki se jih včasih ne da opisati z vsemi besedami in zdi se mi, da mora biti takšnega povezovanja v bodoče še več.
Nika Košak
ZOBOZDRAVSTVO V STAROSTNEM OBDOBJU
V družbi velja prepričanje, da v starosti izgubljamo vid, dobimo sive lase in izgubimo zobe. Vse to po malem res drži, a treba je povedati, da danes vse več ljudi obdrži svoje zobe do pozne starosti. Zobna preventiva je v zadnjih 30 letih močno napredovala, zobozdravniki izdelujejo boljše plombe, tudi tehnike dela in materiali so napredovali, splošna ustna higiena je na višjem nivoju kot desetletja nazaj.
Najpogostejše težave pri starostnikih so povezane z mnogimi kroničnimi obolenji, ki so z leti pogostejša, in jemanjem številnih zdravil, težavami z zobnimi protezami in pojavom zobne gnilobe na površinah zobnih korenin. Zelo pogosto se pojavlja povečana občutljivost in bolečina pri uživanju vročih in hladnih jedi, tako imenovano skele-nje, kar je posledica umikanja dlesni od zob.
Kako rešujemo zobne težave v Domu starejših Laško?
Vso problematiko v zvezi z zobmi rešujemo v Stomatološki ordinaciji dr. Leljak Boris, D.D.M., na Poženelovi 22, v stavbi dvorane Tri lilije. V tej ambulanti opravljata svoje poslanstvo dve čudoviti osebi. To sta zobozdravnica Sofija Maksimovic, dr. dent. med. in Metka Kos, zobna asistentka. Vsi delavci v Domu starejših Laško smo enotnega mnenja, da sta to najbolj prija-
upokojenci/vzgoja in izobraževanje
zni osebi, s katerima sodelujemo. Naj povem, da vedno, ampak res vedno poskrbita za naše številne stanovalce, ki imajo manjše ali večje težave z zobmi in s protezami. Glede na to, da imamo v domu tudi popolnoma nepokretne in komatozne stanovalce, kjer je transport do ambulante praktično onemogočen, tudi zaradi majhne ambulante, nam tudi v teh primerih nesebično pomagata. Večkrat na leto nas obiščeta kar v domu, največkrat takrat, ko so zobki in »škrbince« potrebni ekstrakcije.
Na tem mestu Sofiji Maksimovič in Metki Kos v imenu vseh sodelavcev izrekam veliko hvaležnost za njun odnos do naših starostnikov in pripravljenost za sodelovanje tudi v bodoče.
Damjana Damiš
Vsaka vaša beseda, pogled, dejanje in nasmeh lahko prinesejo srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo veliki ljudje, zato radostno pojdimo novim zmagam naproti. Srečno 2016!
Društvo Vesele nogice se ob iztekajočem letu iskreno zahvaljuje vsem članom, prostovoljcem, sponzorjem in do-natorjem za izkazano zaupanje in podporo ter vam želi srečno, uspešno ter lepih trenutkov polno novo leto.
Jesenska čarobna noč v Vrtcu Laško_
Ker nam je ravno v času jesenskih popoldanskih druženj s starši vreme pona-gajalo, smo se vzgojiteljice odločile za drugačno obliko srečanja. Starše in otroke smo povabile na skupno večerjo v vrtec, čarobni pohod po našem mestu in otroke na pravljično noč v njihovih igralnicah.
Vznemirjenje pred srečanjem je bilo precejšnje. Z otroki smo v dopoldanskem
času izdelovali lučke, ki so nam na pravljični večer pričarale čarobno svetlobo. Vzgojiteljice smo skupaj z otroki skrbno načrtovale potek večerje. Ker se v tem času v sklopu projekta »Etika in vrednote« posvečamo vrednotni domeni »pravičnost«, smo bili na srečanju še posebej pozorni na pravično delitev. Trudili smo se, da je vsak izmed nas imel svoj prostor pri mizi, da nihče ni ostal lačen, predvsem pa smo se trudili za dobro in prijetno počutje vseh prisotnih. Ob tako velikem številu obiskovalcev v igralnici to ni bilo enostavno. Vsak otrok je poskrbel za svoje goste.
Po večerji smo se z različnimi svetilkami odpravili na sprehod. Tema, svetilke
in množica sprehajalcev so pričarali prav posebno vzdušje. Opazovali smo večerno dogajanje, najbolj imenitne pa so bile naše svetilke. Kamorkoli smo jih usmerili, so nam razkrile kaj čarobnega.
Po vrnitvi v vrtec so se najpogumnejši in dogodivščin željni otroci poslovili od svojih staršev, vzeli svoje nahrbtnike in se odpravili v »veveričji« in »zajčji brlog«. 1, 2, 3 in že smo navdušeni opazovali različne pižame in si izbirali svoj prostor za spanje. Zapeli smo ob zvokih harmonike ter se umirili ob pravljici in čarobni svetlobi lučk. Kmalu smo utonili v miren sen. Za nekatere je bila to prva izkušnja prenočevanja v drugem okolju, brez staršev. Ob tolikšni podpori prijateljev in čarobnosti prav nihče ni pogrešal doma. Zjutraj smo vsi želeli izkoristiti skupne trenutke. Ob 6. uri ni bilo več časa za spanje, začel se je nov dan. In vsak, ki je znal poskrbeti za dobro počutje svojih gostov ali celo preživel z nami čarobno noč v vrtcu, je postal junak.
Otroci in vzgojiteljice oddelkov Veverice in Zajci, enota Laško
41
vzgoja in izobraževanje
Grajski zaklad_
V petek, 6. 11., smo otroci in vzgojiteljice skupin Čebelice in Pikapolonice v dopoldanskem času odšli na laški grad. Vzgojiteljica Natalija je na čudovit in zabaven način opisovala grad in njegove značilnosti, tako da so otroci z veseljem sodelovali, ko jim je zastavila resno ali pa hudomušno vprašanje. Želeli smo si ogledati grajsko dvorišče, a so bila vrata zaklenjena. Živimo v modernih časih, zato smo po telefonu poklicali princa, ki je povedal, da ga trenutno ni na gradu. Nismo se dali in smo poklicali še novodobno kraljico Katjo, ki je bila zelo prijazna in nam je prišla odpret. Od znotraj je obzidje še lepše, bolje smo videli stolp in malce smo lahko tudi tekli. Po ogledu
smo se vrnili v vrtec, kjer so otroci navdušeno govorili o tem, da bomo šli kmalu iskat zaklad ... grajski zaklad.
Iiiiin končno je prišel ponedeljek. Ob 17. uri smo se otroci, starši in vzgojiteljice zbrali v igralnici v vrtcu. Najprej smo prisluhnili vzgojiteljici Ani, ki nam je predstavila legendo o grajskem zakladu. Seveda se je bilo z obvezno opremo v roki (beri: svetilko) zelo težko umiriti, a nam je uspelo. Potem smo se oblekli in odšli do gradu. Po uradni otvoritvi lova na zaklad so družine prehodile pot ob obzidju. Našli smo zaklad! Pravzaprav ga je našla Maruša in ga prijazno razdelila med vse najmlajše udeležence. Prosim? A kakšen je bil zaklad? Kaj mislite? Prava pravcata skrinjica z zlato srebrnimi slastnimi »kovanci«. Odlično. Posebno doživetje
je tako združilo prijeten sprehod in sproščen pogovor, ki ju je okronalo odkritje zaklada.
Otroci skupin Čebelice in Pikapolonice z vzgojiteljicami Natalijo, Andrejo, Ano in Sabino
7. rojstni dan Vrtca Debro_
7. novembra 2008 se je odprla nova enota Vrtca Laško - enota Debro! V vrtec je prišlo okrog 100 radovednih otrok, ki smo jih prijazno sprejeli in jim ponudili vse novo, sveže in dišeče. Vzgojiteljice smo se dolgo časa ukvarjale z imeni naših oddelkov in skupaj našle nekaj prijaznega in otrokom poznanega. Tako smo najmlajše otroke poimenovale KAPLJICE, malo večje SONCE, še malo večje ZVEZDE, še malo večje MAVRICA in tiste najstarejše, ki nas vsako leto zapustijo in gredo v šolo, LUNA. V vsakem oddelku ustvarjamo po svoje, otrokom ponujamo dejavnosti, ki so primerne njihovi
starosti, hkrati pa smo ena velika družina, ki živi in diha kot eno. Vse prireditve in praznovanja izvedemo skupaj, nastopamo in se veselimo. Tudi letos
nismo pozabili na rojstni dan našega vrtca. Pripravili smo mu veliko zabavo, povabili naše vodstvo in prijazne šolske učiteljice. Otroci so pridno nastopali in si zaslužili torto velikanko. Postala je že kar naša stalnica in kljub vsakodnevnim sladkarijam zelo pričakovana. Pred sedmimi leti sem na otvoritvi Vrtca Debro zborčku dirigirala noseča z mojim mlajšim sinom, ki je danes že priden prvošolec in borben nogometaš - ja, veliko se je zgodilo in spremenilo v teh sedmih letih, a nekaj ostaja enako: mehka, topla in prijazna beseda vsakomur, ki jo le želi slišati.
Sedem pravljičnih pozdravov iz Vrtca Debro.
Brigita Lončar, dipl. vzg.
Plesne norčije na Pika miga_
Plesna skupina Ostržek iz vrtca Rimske Toplice je na regijski reviji plesnih skupin V plesnem vrtincu, ki je bila v Laškem, 17. 5. 2015, svoj ples odplesala dovolj nagajivo, odločno in plesno ustvarjalno, da jih je državna selektorica za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Andreja Kopač uvrstila med
najboljše slovenske otroške plesne skupine. Mladi plesalci so se v nedeljo, 11. 10. 2015, ob 11. uri v velenjskem Domu kulture predstavili na 12. mini festivalu otroških plesnih skupin Pika miga. Tudi tokrat so v plesu uživali, pokazali so, da se znajo sproščeno gibalno izražati, da obvladajo plesni prostor. Prejeli so zlato priznanje. Odhod na 12. mini festival Pika miga je bil za mlade plesalce doživetje in tudi dež ni mogel pokvariti otroškega veselja in vznemirjenja. Za lep dan, ki so ga otroci doživeli, se moramo zahvaliti Ivanu Medvedu in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti - območni izpostavi Laško, ki je otrokom omogočila prevoz v Velenje, ter Nini Mavec Krenker in območni izpostavi Velenje, ki je poskrbela za program po nastopu (kosilo, delavnice). Hvala sodelavki Mateji Ferčec, ki nas je spremljala na plesni poti in poskrbela, da je bilo vse na svojem mestu. Plesne norčije so na Pika miga predstavili: Ela Aškerc, Deja Dernovšek, Gal Gorenšek, Iris Kolarič, Patricija Kozole Kobal, Tia Ogrizek Selič, Tamara Lapornik, Martin Li-povšek, Ana Amalija Perc, Jaka Pinter, Neža Ulčnik, Manja Vo-dišek, Zala Zupanc. Zlatim Ostržkom čestitam za plesni uspeh v želji, da jih ples spremlja vsak dan.
Jelka Kapun, dipl. vzg.
42
vzgoja in izobraževanje
Barvita jesen v vrtcu Ostržek Rimske Toplice_
Jesen zna s svojo barvitostjo še kako pričarati prijaznost jesenskih dni, ko so jutra že hladnejša, dnevi krajši, ko diši po pečenem kostanju. Kot je barvita jesen, so barvite tudi oblike sodelovanja s starši v vrtcu Ostržek Rimske Toplice. V tem nemirnem svetu, ko čas mineva prehitro, si strokovni delavci ne moremo predstavljati, da bi vzgoja v vrtcu potekala brez sodelovanja in povezovanja s starši. Čas nikoli ne mineva tako hitro, da se starši ne bi nasmehnili svojemu otroku, ga objeli, se z njim veselili in občutili lepoto tega, da ga imajo radi, da so z njim. Vse to lahko doživijo na skupnih druženjih in dogodkih. Barvita jesen je v naš vrtec prinesla paleto dogodkov.
Bil je deževen začetek oktobra, pred nami pa 8. sprehod po Ruski stezi, po kateri smo se podali 8. 10. 2015. V pričakovanju skupnega druženja smo se odločili, da pojdemo na sprehod tudi v dežju. Starše smo obvestili, naj otroke in sebe primerno opremijo za sprehod, kar nam je omogočalo varno hojo in opazovanje gozda. Vreme nam je bilo naklonjeno - sprehodili smo se po
Ruski stezi, izvajali različne športne aktivnosti, spoznavali elemente gozdne pedagogike ter na koncu poti spoznali zgodbo o Ruski stezi in zaključili s kulturnim program. Po sprehodu smo odšli v Rimske terme, kjer nas je sprejel direktor Rimskih term Valery Arakelov. Druženje je potekalo ob čaju in pecivu. Vsi so prejeli spominke, ki smo jih za ta dogodek izdelali v vrtcu.
Otroci starejšega oddelka so se odzvali povabilu KORK Rimske Toplice in nastopili na srečanju starejših krajanov, ki je bilo 9. 10. 2015. Nastop so poimenovali Ringa raja. Starejše krajane so razveselili z otroškimi pesmicami, prstnimi igrami in plesi. Skupaj so tudi zapeli. Otroci so premagali tremo pred nastopom, starejšim pa so polepšali dan.
Komaj smo pričakali praznovanje VESELE JESENI, ki smo jo organizirali 20. 10. 2015. Dopoldan smo naredili tetko jesen, popoldan pa smo se zbrali ob njej. Otroci so se staršem predstavili z jesenskimi pesmicami, strokovne delavke pa so odigrale lutkovno predstavo Zrcalce. Nato je potekala ustvarjalna igra tržnica, otroci so se preizkušali v gibalnih igrah, skupaj s starši ustvarjali v jesenskih delavnicah in se posladkali s palačinkami v slaščičarni pri Nerodni Avguštini. Za slastne palačinke je poskrbel ati Damjan Ogrizek, pri tem mu je pomagala naša sodelavka v kuhinji Stanka Sajtl. Bilo nas je veliko in otroci so uživali. Opazili smo, da se tudi odrasli na Veseli jeseni radi posladkajo in skupaj z otroki uživajo.
13. 11. 2015 smo v sodelovanju s Knjižnico Laško ob 2. razstavi klobukov sodelavke Petre Medvešek pripravili kulturni dogodek z naslovom Ostržkova klobučarnica. Otroci in strokovne delavke smo obiskovalce popeljali v pravljični svet klobukov. Barvito jesen dogodkov za starše in otroke smo zaključil v petek, 27. 11. 2015, z delovnim sestankom za starše. Skupaj smo praznično uredili vrtec in pripravili pravljično presenečenje za otroke, ki so ostali doma. Hvala staršem, ki so se udeležili srečanja in s svojo aktivnostjo dodali zvezdico prazničnemu decembru.
Otroci in strokovne delavke vrtca Ostržek Rimske Toplice bralcem Laškega biltena za leto 2016 pošiljamo zvezdico za srečo, zvezdico za smeh in zvezdico za iskrice v očeh.
Za majhne in velike zapisala
Jelka Kapun, dipl. vzg.
Nekaj ti moram povedati_
Teden otroka 2015, tema tedna: »Nekaj ti moram povedati.« Naslov nam je sporočal, da smo v tem tednu namenili več pozornosti komunikaciji, njeni spretnosti, uspešnosti in učinkovitosti. Starši, stari starši, prijatelji, vzgojitelji, učitelji se moramo ozavestiti in si priznati, kako pomembno in nujno je komuniciranje med otrokom in odraslo osebo. Komunikacija naj bo tista, ki bo otroke spodbujala in jim omogočala, da nam povedo, o čem razmišljajo, kaj doživljajo, kaj čutijo in občutijo. Otroci nam naj povedo svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanje, strahove, tesnobe, stiske, zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenje. Žal jim to vedno ne uspeva. Sporočila otrok so včasih zelo preprosta, včasih pa zelo zapletena in težko razumljiva. Odra-
sli s poznavanjem otroka razbiramo sporočila, ki nam jih pošiljajo. Otroci imajo individualne zmožnosti, sposobnosti in veščine komunikacije, ki jo izražajo lahko tudi skozi igro, risbo, ples, gibanje, sliko ...
Poved »Nekaj ti moram povedati« je pri meni spodbudila razmišljanje, ki ga želim deliti z vami. V tednu otroka je bila namenjena otrokom, ki odraslim sporočajo, da jih premalo slišimo, da jim premalo prisluhnemo, da ne slišimo njihovih stisk. Ali je res tako? Ta poved velja tudi za nas odrasle, ki našim otrokom premalokrat povemo, da jih imamo radi, da mora vsak opraviti svoje delo, da se veselimo njihovih uspehov, da vsega ne moremo kupiti, da se radi z njimi sprehajamo, da jih spoštujemo, da je tudi nas odrasle kdaj strah, da imamo vsi odgo-
vornosti, da imamo težave, skrbi; da smo srečni, ker jih imamo ... Le zakaj jim to tako težko povemo? Otroci nas zelo dobro razumejo, v nekaterih rečeh nas prekašajo in stvari razumejo takšne, kot so. Le mi - odrasli - nekaj zakrivamo, zavijamo v celofan in stvari pred otrokom skrivamo in pogosto se skrivamo za besedami: »Otroku želim prihraniti žalost, stres, razočaranje, želim ga obvarovati pred krutim svetom,« in se od otroka v komunikaciji odmikamo. Kaj pa komunikacija med odraslimi? Tudi ta postaja vedno bolj površna, navidezna ali pa je sploh ni. Zakaj? Odgovor nosi v srcu vsak posameznik. Naj moje razmišljanje zaključim: Nekaj ti moram povedati, nekaj lepega. Vsak dan, ne samo v tednu otroka.
Jelka Kapun, dipl. vzg.
43
vzgoja in izobraževanje
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRU8ARJA
LAŠKO
»Če bi mi kdo rekel, da bom postal župan, mu ne bi verjel«_
Laško 7. novembra praznuje občinski praznik, kajti na ta dan je bil trg Laško prvič omenjen v pisnem viru. Ob tej priložnosti smo bili novinarji iz osnovne šole povabljeni na obisk k županu Francu Zdolšku, kar smo izkoristili in hkrati župana prosili za intervju. Z veseljem nam je ustregel in odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Občinski praznik je tudi razlog, da se Laščani veselimo zaradi novih pridobitev, končanih projektov ... v preteklem obdobju. O čem razmišljate na ta dan?
Na ta dan ponavadi razmišljam, kaj vse bi lahko še naredili v občini v prihodnje in kaj vse smo zamudili. Naredim nekakšen pogled projektov za nazaj in marsikdaj se mi potem utrne neka zamisel za boljšo prihodnost. V načrtu sta tudi obnovitev kuhinje in jedilnih prostorov v matični šoli Laško ter nova avtobusna postaja. Seveda je največ treba urejati na področju mladih, saj ste naša prihodnost, kajti na mladih svet stoji.
Med drugimi si kot župan prizadevate tudi za dvig standardov na področju vzgoje in izobraževanja. Letos je bila med drugimi v tem sklopu energetsko obnovljena matična šola Laško.
Seveda to ni edini projekt v tem letu, kajti nekako smo energetsko obnovili zelo veliko občinskih zgradb. S tem smo pridobili več pozitivnih rezultatov, namreč ljudje, ki se tam zadržujejo, se zagotovo počutijo prijetneje. S to prenovo smo poskrbeli tudi za zmanjšano onesnaževanje okolja, pri čemer so manjši tudi stroški energije predvsem v zimskem času, kar pomeni, da nam na tem področju ostane kakšen evro in pripomore k lažjemu nakupu drugih materialnih stvari.
Učenje v obnovljeni šoli, ki smo jo učenci in učitelji poimenovali rumena lepotica, je zagotovo prijetnejše. Seveda to ni edina investicija občine na področju vzgoje in izobraževanja. Imate morda v načrtu še kakšne novosti na tem področju?
V preteklem obdobju smo na šolskem področju obnovili podružnično šolo Rečica, v Šentrupertu pa je bila zgrajena popolnoma nova in prijetnejša šola. Nadalje je naš cilj obnoviti podružnično šolo Vrh nad Laškim, da bodo učenci, ki jo obiskujejo, imeli enake ali vsaj podobne možnosti za šolanje kot ostali. V načrtu je tudi gradnja vrtca v šoli na Vrhu nad Laškim. Zelo potratni sta tudi šoli v Jurkloštru in Rimskih Toplicah, zato
bi tudi te radi energetsko obnovili. Torej je naš cilj, da bi obnovili vse vrtce in šole tako zunaj kot znotraj.
Občina podpira tudi vse obšolske dejavnosti, ki pripomorejo k zdravem in celostnem razvoju mladine - sem sodijo na primer različne interesne dejavnosti oziroma krožki. H katerem krožku bi hodili, če bi bili ponovno v osnovni šoli?
Iz časov svojega osnovnošolskega šolanja se spomnim, da sem rad obiskoval predvsem tehniške krožke, ki jih je bilo tudi največ. Najbolj zanimivo mi je bilo izdelovati različne izdelke iz lesa. Imeli smo tudi pevski zbor, kjer se nisem znašel najbolje. Treniral sem tudi košarko. Danes pa se zelo razvijajo krožki, kot so računalniški, različno programiranje, kreiranje ..., kar je seveda prav za boljšo prihodnost. V prostem času smo se včasih zelo radi družili s prijatelji, kar je zajemalo vse od plezanja po drevesih do najrazličnejših iger, saj je bil včasih povsem drugačen svet kot danes.
Občina je za otroke in mlade poskrbela tudi z odprtjem Otročjega centra Kino Laško. Navdušenje učencev je precejšnje, dvorano uporabljajo tudi učitelji za konference ...
Mislim, da bi to dejavnost še lahko dopolnili, sploh za vas otroke. V preteklosti smo že govorili, da bi lahko bil tam tudi kakšen podjetniški krožek, da se lahko izobrazite še malo v tej smeri oziroma da dobite ideje, takšne stvari, ki v Sloveniji malo manjkajo. Bolj ustvarjalne, samoiniciativne, od javnega nastopanja do snemanja, saj mislim, da so v Otročjem centru Kino Laško izpolnjeni vsi pogoji za takšne projekte. Je pa res, da je to že drugo leto in se kar nekaj stvari že dogaja, počasi pa bo še kaj več.
Kot župan se pogosto udeležujete prireditev, na katerih nastopamo otroci in mladi, s čimer nam dajete posebno spodbudo. Tako ste prisotni na Jurjevanju, pustnem rajanju, na prireditvah ob dnevu šole, valeti . O čem razmišljate, ko gledate naše predstave?
Mislim, da smo vas vklopili večinoma v vse predstave oziroma prireditve. Mislim, da je to nekakšna pot med starejšimi in mlajšimi. Zeleni Jurij predstavlja obujanje in spoznavanje tradicije, kar je zelo dobro za vas kot generacijo, ki lahko potem to tradicijo prenaša naprej na naslednje rodove. Na predstavah oziroma prireditvah ob dnevu državnosti ali v kulturnem centru pa ste prepuščeni bolj sami sebi. Mislim, da so te prireditve v redu, saj lahko starši, stari Laščani, starejši in učenci iz osnovnih šol, hkrati pa tudi tisti najboljši učenci, ki dobijo takrat priznanja za svoje delo v preteklih devetih letih, pokažejo svetu, da obstajate oziroma obstajajo.
Učenci sodelujemo na različnih regijskih in državnih tekmovanjih in dosegamo različna priznanja, ki so nam po navadi podeljena junija ob dnevu šole. Občina učencem, ki imajo odličen uspeh v vseh letih šolanja, tudi podeli priznanje. Ste zadovoljni z uspehi in znanjem mladih Laščanov?
Dosegate kar zadovoljive uspehe, sploh na dnevu šole in ob zaključnem dnevu, ko berejo vaše uspehe in ko hodite tja po priznanja, imate zelo dobre uspehe. Če boste samoiniciativni, bo zagotovo iz vas nekaj nastalo in boste v življenju uspešni. Če v šoli poslušate in si potem še malo pogledate snov, lahko dobite dobre ocene. Prav tako vam doma ostane več časa za ustvarjalne stvari oziroma stvari, ki vas veselijo. Velikokrat se boste morali sami odločati in tudi če se kdaj pa kdaj narobe odločite ali naredite napako, se iz tega lahko veliko naučite.
Tjaša Ravnikar in Tjaša Gradišnik
44
vzgoja in izobraževanje
Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane_
V petek, 20. novembra, smo tako kot po vsej Sloveniji tudi v naši šoli imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Ta se je pred nekaj leti razširil na dan slovenske hrane in zdravega prehranjevanja nasploh. Namen dneva slovenske hrane je, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane in da se zavemo pomena kratkih verig - čim krajša pot od njive do krožnika - saj s tem hrana ne izgublja svoje kakovosti in ohrani več hranilnih snovi, predvsem vitaminov in mineralov. Zaradi krajšega prevoza tudi manj onesnažujemo okolje.
V naši šoli smo imeli zjutraj najprej tradicionalni slovenski zajtrk, nato so sledile razne delavnice na temo zdrave prehrane in zdravega načina življenja. Letos smo kupili med pri gospodu Krivcu, lokalnem čebelarju, domači kruh nam je v krušni peči spekla gospa Deželak iz Debra, domače kravje mleko je pripeljal gospod Ključevšek iz Radeč, jabolka pa gospod Aškerc iz Rimskih Toplic. Edino masla nismo dobili neposredno s kmetije, ampak iz Mlekarne Celeia, a tudi to je bilo slovensko. Dan smo zaključili tradi-
Laški logiki najboljši v državi_
V soboto, 17. oktobra, je bilo državno tekmovanje iz logike. Tekmovalo je 1.807 osnovnošolcev iz 352 slovenskih šol. Čeprav so kriteriji za udeležbo na državnem tekmovanju strogi, je letos sedmim učencem uspelo, da so se prebili do državne ravni in osvojili kar štiri priznanja: eno zlato in tri srebrna.
Zlato priznanje ni samo zlato, ampak je učenki Almi Pleteršek Fajfer uspelo doseči svoje sanje: 1. mesto v kategoriji 9. razredov. Njena mentorica je Vera Ojcinger. Srebrno priznanje so osvojili Rina Medjic (7. razred) iz podružnične šole Debro z mentorico Ireno Zeme, Zala Likar Kresse (7. razred) iz matične šole Laško z mentorico Vero Ojcinger in Nik
cionalno slovensko, in sicer z joto in jabolčnim »štrudlom«.
S tem dnevom seveda še ni konec naših dejavnosti na temo zdravja. Sodelujemo tudi v evropskem projektu Shema šolskega sadja in zelenjave, in sicer že od samega začetka leta 2009. Projekt financira EU z namenom povečanja količine zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. V lanskem šolskem letu smo v sklopu omenjenega projekta sadje kot dodaten obrok ponudili 43-krat in tako razdelili skoraj 2.300 kg sadja. Zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja namenimo še en dan, in sicer 7. april, ko obeležujemo svetovni dan zdravja.
Tudi izven teh projektov se v šoli trudimo izboljšati prehrano otrok. Vedno več je lokalno in ekološko pridelane hrane. To na jedilniku, kadar je jed v celoti takšnega izvora, označimo z modro oziroma zeleno barvo. Kadar je lokalnega in ekološkega izvora le ena od mnogih sestavin, pa žal to ni vidno. Tudi postopki
Hrastnik (8. razred) iz matične šole Laško z mentorico Vero Ojcinger.
Pred 30 leti se je na pobudo doc. dr. Izidorja Hafnerja začelo tekmovanje iz lo-
priprave hrane so danes zaradi uporabe nove tehnologije bolj zdravi.
Projekti, ki jih izvajamo na temo zdravja, so sicer dobro zastavljeni, vendar je to premalo. Neprekinjeno, obvezno in vedno bolj poglobljeno bi moralo biti redno izobraževanje na to temo - od vrtca do mature. Veliko več bi moralo biti ozaveščanja mladih staršev o zdravem načinu življenja in škodi, ki jo predvsem dolgoročno prinaša nezdrav slog. Zavedati bi se morali, da se navade (tako dobre kot slabe) najbolj »primejo« do otrokovega šestega leta. Če se starši zdravo prehranjujejo in živijo zdravo in aktivno, se ukvarjajo s kakšnim športom, se rekreirajo, tako živijo tudi njihovi otroci. Če starši zase pripravijo zdrav obrok, zagotovo takšen obrok pripravijo tudi za svojega otroka. Če otrok zajtrkuje samo, ko imamo v šoli tradicionalni slovenski zajtrk, žal to ne bo spremenilo njegovih prehranjevalnih navad.
Mira Siljan, Anemarie Hrastnik Foto: Jakob Pirš
gike. Vsako leto se je tekmovanju pridružilo več osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Z večanjem števila udeležencev so se zaostrovali tudi kriteriji za pridobitev priznanj, naloge pa so bile vsako leto težje.
Tudi naša šola se je tekmovanju priključila med prvimi in že 30 let logika kot interesna dejavnost poteka v matični šoli pod mentorstvom Vere Ojcinger. V vseh teh letih so naši učenci iz Ljubljane prinesli veliko zlatih in srebrnih priznanj, nekaterim pa se je uspelo pribiti v sam vrh.
Zadnji dve leti poteka logika kot interesna dejavnost tudi v POŠ Debro. Vodi jo Irena Zeme.
Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
Bliža se praznični čas
Zadnji novembrski petek je bil v oddelku z nižjim izobrazbenim standardom namenjen izdelovanju adventnih venčkov in prazničnih dekoracij. Učenci in učiteljice so se pri tem spomnili tudi na upokojeno učiteljico Stanko Damjano-vič, ki je s spretnimi prsti s pomočjo učencev polepšala marsikateri izdelek. Navdušenje je bilo vsestransko.
Valentina Gartner
45
vzgoja in izobraževanje
Akvarijski utrinki
Plesalcem plesnega krožka Podružnične šole Sedraž je v lanskem šolskem letu že drugo leto zapored uspelo, da so se uvrstili na Mini festival otroških plesnih skupin PIKA MIGA. Festival je potekal 10. in 11. oktobra letos v Velenju, v okviru festivala pa smo se udeležili tudi plesnih in ustvarjalnih delavnic, ki so potekale vzporedno.
Plesno skupino naše šole so predstavljali vsi učenci od 1. do 5. razreda, ki so želeli plesati, saj na naši šoli velja pravilo, da je lahko del plesnega ustvarjanja vsak učenec, ki izrazi željo po plesu, ne glede na starost in spol. V plesni skupini je zato sodelovalo kar 26 učencev od lanskih 33 in tako so predstavljali najbolj številčno in starostno raznoliko skupino na velenjskem odru.
Učenci so se zelo suvereno predstavili in svojo nalogo opravili z odliko. Za svoj nastop so bili skupaj z mentorico nagrajeni z zlatim priznanjem JSKD Republike Slovenije.
Na uspešno izveden nastop na tako pomembnem festivalu in na priznanje so plesalci zelo ponosni, hkrati pa se že pripravljajo na vsakoletni Decembrski bazar v Sedražu, kjer bodo predstavili nove in sveže plesne ideje, primerne prazničnemu času.
Ob koncu pa se želimo zahvaliti vsem, ki ste nas v lanskem letu spremljali in podpirali, predvsem staršem, ki ste nas vestno vozili na številne nastope, nas bodrili in nam ploskali iz dvorane ter nam s tem dajali najlepše priznanje, in učitelji-
pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Zavedamo se pomena lokalno pridelane hrane, spodbujamo zdravo prehranjevanje, pomembnost gibanja in ohranjanje čistega okolja. Otroke navajamo na kulturno uživanje hrane. Tako smo imeli v prvem triletju naravoslovni dan na to tematiko. Tudi ostali učenci so pozornost namenili lokalno pridelanim živilom, zdravi hrani in gibanju.
V jedilnici je dišalo po sveže kuhanem domačem mleku, ki smo ga dobili s kmetije Ključevšek. Odličen ekološki pi-rin kruh s kmetije Zahrastnik že dobro poznamo, saj ga imamo za malico vsak petek. Na lepo pripravljenih mizah nas je čakalo še bio maslo iz Mlekarne Krepko (Kele & Kele, d. o. o.), slovenski med Čebelarstva Vajda in jabolka pridelana na sadjarski kmetiji Aškerc. Otrokom smo predstavili živila in poudarili, kako pomembno je uživati lokalno domačo hrano, ki je čim bolj naravna in pridelana na nam in okolju prijazen način. Takoj so začutili razliko v mleku, ki je bolj polnega okusa in mnogi so prišli še po dodatno skodelico, rekoč: »To je pa boljše kot alpsko mleko.«
Izdelovali smo plakate o zdravem prehranjevanju in poudarili pomen zajtrka, ki ga mnogi otroci žal izpuščajo in prvi obrok zaužijejo šele pri šolski malici. Najmlajši so izdelali slikovni plakat o živilih našega zajtrka. Poslikali smo preproste panjske končnice in jih razstavili. Spretni prstki so gubali prtičke in izdelali dva zanimiva pogrinjka. Oblekli smo si tudi čisto pravo čebelarsko obleko, si ogledali nekaj čebelarske opreme, poskusili cvetni prah, med in otipali ter povonjali satje in čebelji vosek. Ogledali smo si še kratek film Ribiča Pepeta in spoznavali pomembnost čebel. Ob pesmici Čebelice pa smo veselo zaplesali in se razgibali.
Bilo nam je lepo in strinjali smo se, da je dobra in zdrava hrana tista, ki je pridelana in pripravljena z ljubeznijo.
Plesno miniaturo, ki so jo predstavili, so sestavili skupaj z mentorico Majo Lapornik. Kot vedno smo pri ustvarjanju plesa ter izboru glasbe in kostumov vključili predloge in želje mladih plesalcev. Čeprav je med njimi velika starostna razlika, so svoje plesno znanje in izkušnje združili v zaokroženo plesno miniaturo z naslovom Akvarijski utrinki. Ustvarjali so v skupinah, pa tudi posamezno, saj so del plesne miniature ustvarili individualno in vanjo dahnili vsak svoj pečat. Plesna miniatura je bila zelo lepo sprejeta in najbolj smo se veselili pohval ter aplavza staršev in prijateljev.
cam Podružnične šole Sedraž, ki ste nas na naših nastopih spremljale in skrbele, da je čas pred plesnimi nastopi čim hitreje in varneje minil.
Mentorica Maja Lapornik s plesalci plesnega krožka POŠ Sedraž
Tradicionalni slovenski zajtrk na PŠ Zidani Most_
V petek, 20. novembra 2015, smo tudi na naši podružnični šoli obeležili dan slovenske hrane in za vse otroke
Mirica Štaut
46
Î L" i N
fjifr i
glasbena šola
Z glasbo v srcu neprekinjeno 40 let_
Glasbeno šolstvo v Laškem sega že v davno leto 1926. Vmes se je zaradi različnih situacij večkrat prekinilo in spet obudilo, neprekinjeno pa deluje od leta 1975. V počastitev obletnice smo preko celega leta organizirali vrsto nastopov in prireditev. Praznovanje smo zaključili s slavnostnim koncertom 17. novembra v Kulturnem centru Laško. Poleg plesa in različnih komornih skupin smo za vrhu-
nec koncerta lahko slišali posebej za to obletnico sestavljeni simfonični orkester.
Na koncertu je sodelovalo 130 učencev in posledično je bila dvorana premajhna za vse, ki so želeli spremljati koncert. Tisti, ki si koncerta niso mogli ogledati v dvorani, so lahko neposredni prenos koncerta spremljali preko spleta.
Hvala za čestitke, spodbude in vso pomoč.
Hvala, ker z nami delite glasbo v srcu.
Kolektiv Glasbene šole Laško - Radeče
47
NOVICE ŠKRATA LENARTČKA
Leto je naokoli in škrat Lenart je v sodelovanju s PŠ Vrh nad Laškim in Vrtcem Laško ponovno povabil otroke in krajane na svoje delavnice. V oktobru smo se spomnili na starejše občane in jim na delavnici pripravili skromne pozornosti, ki smo jih predali na tradicionalnem srečanju krajank in krajanov z Vrha nad Laškim, starih 70 let in več.
Adventni čas je prišel med nas_
V novembru, ko smo se poslovili od barvite jeseni, smo skušali z dobro voljo in s toplino pregnati turobne dni. Izdelovali smo adventne venčke.
Beseda advent izhaja iz latinske besede advenire, kar pomeni dospeti, pomeni tudi prihod pomembne osebe ali dogodka. Če pričakujemo obiskovalca ali pomembno priložnost, ki se približuje, se ponavadi želimo na to pripraviti. Advent je torej bolj čas priprav kot čas praznovanj.
Adventni venčki vse bolj pogosto krasijo tudi naše slovenske domove. Štiri adventne nedelje, štiri svečke na adven-tnem venčku. Vsak teden prižgemo eno svečo več. Več svetlobe pomeni večjo bližino praznika.
Dragi moji prijatelji - USTVARJAJTE Z ZADOVOLJSTVOM. Predvsem pa Vam želim toplih objemov, nasmehov na Vaših obrazih in zadovoljstva v Vaših srcih!
Naj bo leto 2016 še boljše od preteklega, naj bo srečno in ljubezni polno!
Vaš škrat Lenart
Jasna Lapornik
Dijaški
Halloween party
Na zadnji najstrašnejši petek v oktobru je dijaška sekcija LAK v dvorani ŠMOCL-a gostila Halloween party. Za zabavo je poskrbel Dj Prevy, ki je z glasbo na plešišče privabil maske. Tisti, ki le-te niso imeli, so se lahko slikali v našem photo boothu oz. foto kotičku, kjer so nastale izvirne fotografije. Hvala vsem, ki ste se udeležili zabave in upamo, da se naslednje leto spet vidimo. Vabljeni še ostali, da se nam prihodnjič pridružite na Halloween zabavi.
Spoznavni žur_
Tudi letos smo ga organizirali in tako spoznali nove bruce ter se hkrati podru-žili s starimi bajtami. Žur je potekal v pivnici Hotela Savinja, in sicer 9. oktobra. Za zabavo do jutranjih ur so poskrbeli člani akustične zasedbe skupine Earth Shock in Deejay Kuky, ki je omogočil, da se je pivnica spremenila v pravo plesišče.
Delavnica Excel in bobnanje z bobnarsko skupino Laške pihalne godbe_
Ne le, da je Excel ena izmed najbolj zahtevanih kompetenc pri iskanju službe, je tudi nadvse uporaben, če si le vzamemo čas in preučimo, kaj vse nam nudi.
Zato smo tudi za naše člane organizirali štiriurno delavnico, na katero smo povabili strokovnjaka, Miho Biruša, člana Microsoft Student Partnerjev. Delavnica je bila zelo poučna, saj smo se naučili delati s tabelami, funkcijami, grafikoni ipd.
Poleg računalniškega izobraževanja smo v sodelovanju z bobnarsko skupino Laške pihalne godbe in pod vodstvom Mihe Dergana izvedli tudi bobnarsko delavnico. Namenjena je bila vsem, ki so kdaj želeli udariti po bobnih, a te priložnosti niso imeli. Na delavnici smo izvedeli zanimive informacije o tolkalih, imeli priložnost v rokah držati palčke in na koncu zaigrati ritmično spremljavo ob glasbi.
LAK-ovci pričarali vzdušje Jugovzhodne Azije_
Na prijeten oktobrski petkov večer smo zbrano družbo obiskovalcev Hiše generacij v Laškem popeljali v tisoče kilometrov oddaljeno barvito Jugovzhodno Azijo. Popotovanja šestih LAK-ov-cev po Tajski ter Maleziji in Singapurju smo razdelili na vsebinske sklope urbane in naravne džungle ter plaže in tako skušali prikazati številne pripetljaje in dogodivščine na poti. V slabih dveh urah so prisotni izvedeli, kaj si je resnično vredno ogledati v milijonskih prestolnicah, kje so najboljši kraji za opazovanje eksotičnih živali, kje so najlepše čajne plantaže, najbolj bujne džungle in najbolj osupljive rajske plaže.
Sobota: dan za funkcionalno vadbo in tečaj španščine!_
Ko se konča tekaška sezona, začnemo športati v fitnes centrih, športnih dvoranah in seveda na vodenih vadbah! Tradicionalna LAK-ova rekreacija tudi letos ob sobotnih popoldnevih skrbi za to, da ostanemo fit. Funkcionalna vadba se je že v preteklosti izkazala za zelo učinkovit trening, ki jo lahko posamezniki izvajajo glede na svoje sposobnosti, zato z njo nadaljujemo tudi letos - vabljeni, da se nam pridružite vsako soboto ob 17. uri v telovadnici OŠ Primoža Trubarja Laško!
Popoldan športamo, sobotni dopoldnevi pa so v LAK-u namenjeni učenju
48
mladi/šport in rekreacija
novih jezikov. Na špansko turo se je konec novembra že podala ekipa navdušenih začetnikov, ki bodo z mentorico Natalijo Mlakar vse do pomladi spoznavali drugi najbolj razširjeni svetovni jezik.
Izlet po vinskih kleteh in ples ob swing ritmih_
V novembru je čas za Martinovanje in naš že tradicionalni izlet po vinskih kleteh. Vsako leto obiščemo enega izmed vinorodnih okolišev Slovenije - tokrat smo se 14. novembra odpravili v Vipavsko dolino, kjer smo obiskali Vinske kleti Vipava, Tomažič in Štokelj ter Gostilno pri Kobalu in Kmetijo Ferjanič, kjer se je večer zaključil ob zabavnem rajanju z diatonično harmoniko.
Vikend kasneje se je Gostilna Bezgovšek vrnila v 50. leta prejšnjega stoletja, ko se je pojavila rockabilly glasba. V sodelovanju
z Matejem Špecem smo organizirali začetno delavnico swing plesa, kjer smo se naučili nekaj zanimivih osnovnih korakov. Delavnico sta vodila Luka Ravnjak in Petra Horvat.
PO NEKDANJIH TRŠKIH MEJAH VEČ KOT 300 POHODNIKOV
Babje oz. indijansko poletje je vse do sredine novembra vabilo po preživljanju prostega časa v naravi in verjetno je tudi toplo jesensko vreme razlog, da se je prvo novembrsko soboto v Laškem zbralo preko 300 pohodnikov, ki so se udeležili pohoda po nekdanjih trških mejah, ki sta ga STIK in Planinsko društvo Laško organizirala v sklopu akcije Po laških poteh.
Zdenka Pešec, predsednica Planinskega društva Laško, je povedala, da tako velikega števila pohodnikov še ni bilo, čeprav društvo pohod organizira že 17 let. Želja laških planincev je bila prikaz običaja tržanov in ga s pohodom tudi obuditi. »Tržani so namreč vsako leto obhodili svoje trške meje in upravnemu odboru društva se je zdelo, da bi to bil zagotovo zanimiv pohod,« pojasnjuje Peščeva. Več kot 10 let je veljala tradicija, da so poho-dniki eno leto prehodili trške meje na levem bregu reke Savinje, drugo leto pa na desnem. Odkar se je pohod združil z akcijo Po laških poteh in je trasa poti celostno urejena in označena (pot B2) pa poteka le po levem bregu.
Jesenski dan je pričaral čudovite barve, za dobro počutje in gostoljubje pa so poskrbeli domačini ob poti. Med drugim je pohodnike na Trojnem pričakal transparent dobrodošlice, poskrbljeno pa je bilo tudi za okrepčilo.
Zaključek triletne akcije Po laških poteh_
Direktorico STIK-a Janjo Urankar Berčon veseli, da se pohodov udeležuje čedalje več pohodnikov in da je med njimi tudi vedno več otrok. »Ljudje se zavedajo, da je vedno večje vračanje v naravo. Vsi se zavedajo, da je treba nekaj narediti za svoje zdravje in dobro počutje,« dodaja Urankar Berčonova.
Sicer se je s pohodom zaključila letošnja akcija Po laških poteh, ki so jih s skupnimi močim organizirali STIK, lokalna društva in krajevne skupnosti. »Spet smo pri tistem, da cela de-stinacija deluje povezano, to pa je tudi eden izmed naših trajno-stnih ciljev,« poudarja direktorica STIK-a. Celotna promocijska akcija Po laških poteh je sicer trajala tri leta, zato je STIK letos najbolj zvestim pohodnikom, ki so se v zadnjih letih udeležili vseh petnajstih pohodov, podelil zlato priznanje, ki ga je poho-dnikom izročil župan Franc Zdolšek. Hkrati so se udeleženci akcije vpisali še v knjigo zlati pohodnik, ki je dobila 13 prvih podpisov - Ana Voglitz, Patricija Muhovec, Bogomil Bratina,
Jezdimir Smiljic, Bogdana Smiljic, Jožica Klememčič, Marjan Klemenčič, Roman Geršak, Anica Kramer, Tone Šterban, Jože Andrej, Dean Muhovec in Dragica Levstik so ponosno popisali prvo stran v knjigi.
Kot prva se je v knjigo vpisala Ana Voglitz, ki se je na pohode vsakokrat pripeljala z vlakom iz Ljubljane. »Vsaka pot se mi je zdela zelo zanimiva. Ponekod naporna, ampak zelo lepo urejena. Tako sem recimo prvič šla na Hum, prvič sem šla na Ori-onovo pot ... Zdelo se mi je, da se je potrebno vključiti v tako pohodništvo, ki je sigurno, zelo všeč mi je pa tudi zato, ker je ob vsakem vremenu,« svoje vtise zadnjih treh let opisuje Voglitze-va. Seveda so se pohodov udeleževali tudi domačini. »Domači kraji so vedno lepi in prav je, da jih spoznamo. Vedno vidiš nekaj novega, vsak pohod je drugačen, čeprav se nekateri ponavljajo,« pravi Tone Šterban in dodaja, da ima Laško vsekakor lepe kotičke, ki se morajo promovirati in pokazati tudi drugim prebivalcem Slovenije.
Pohodov so se udeleževali tudi otroci - v letu 2015 se je v sklopu akcije vsaj treh pohodov udeležilo 16 otrok, ki so za nagrado prejeli karte za kopanje v bazenih Thermane Laško.
Sicer je v knjigi še vedno dovolj prostora, da se v naslednjih letih vanjo vpiše še več pohodnikov, ki bodo želeli odkriti kotičke laške občine.
NK
Foto: Boris Vrabec
49
mladi/šport in rekreacija
IMMD KK
O
24. oktobra je bil izveden pohod na 978 metrov visoki Boč. Prijavilo se je 14 mladih planincev, pet staršev, štirje starejši člani planinskega društva in štirje spremljevalci: Anja Erjavec, Aleš Erjavec, Marija Mastnak in Bogomir Mastnak.
Pot nas je z avtobusom vodila proti Poljčanam. Lepa cesta se dokaj strmo vzpenja do prelaza Pečica in se od tu prijetno spušča vse do Poljčan. V Poljčanah nas smerna tabla usmeri desno proti Boču. Zapeljali smo se nekaj sto metrov po asfaltu in na primernem mestu izstopili. Obnovili smo pravila hoje v skupini po cesti in gorskih poteh ter določili, kdo bo na čelu skupine, kdo v sredini in kdo na repu. Vedrih obrazov smo zakorakali po poti do table, ki nas je usmerila levo v hrib čez »Babo«. Kar pošteno smo morali zagristi v kolena, ker klanec ni popuščal. Večkrat smo se ustavili in naredili požirek vode, malo počili in še bolj veselo nadaljevali. Strma steza se je kmalu spremenila v prav prijetno pešpot, čeprav je vmes še nekaj kratkih vzponov. Nato pa kar naenkrat: »Mirko, ali je tisto, kar se vidi skozi jesensko obarvano listje dreves, koča na Boču?« Po prihodu iz gozda smo zares uzrli prijetno planinsko kočo. Ker nam je bilo vroče, smo se posedli za mize v notranjosti koče, pomalicali, se okrepili s planinskim čajem in se dogovorili, da se odpravimo proti vrhu Boča. Steza skozi mlad smrekov gozd se je kmalu zlila z makadamsko potjo in markacije so nam pokazale, da je smer prava. »Tole pa je prijetna hoja. Ko bi le bilo tako vse do vrha.« A realnost je bila precej drugačna. Steza se je srdito zajedla v pobočje gore. Res, da je večkrat cikcakasto zavila, vendar se je zavidljivo hitro tudi dvigala. Klanec je približno nekje na polovici vendarle nekoliko popustil. Proti vrhu se je steza malo položila in hoja je postala prijetna. Kmalu smo prišli do ostankov žične ograje, ki je pretvornik na Boču varovala pred nezaželjenimi obiskovalci. Še nekaj korakov po kamniti stezi in prišli smo na naš cilj. Na vrhu Boča je kovinski razgledni stolp, na katerega smo se v več skupinah povzpeli. Lepo sončno vreme in čudovit razgled sta nam bila plačilo za napore pri vzponu. Naredili smo nekaj spominskih fotografij in se odpravili v dolino.
Sestopanje je bilo dokaj zahtevno, zahtevalo je veliko previdnosti in pazljivosti. V dolino smo se vsi vrnili brez padcev in prask, kar nam pove, da smo se že veliko naučili o hoji po gorah. V planinskem domu smo požigosali planinske dnevnike, se vpisali v planinsko knjigo, pojedli še ostanek malice in se odpravili po cesti proti avtobusu. Prijetno utrujenim ter polnim novih vtisov in spoznanj nam je vožnja proti domu hitro minila.
Anja Erjavec, mentorica Bogomir Mastnak, načelnik MO
POVABILO NA II. NOVOLETNI POHOD PO TEVŠKI POHODNI POTI_
Drugo soboto v mesecu januarju 2015 smo opravili I. pohod po Tevški poti, po kateri smo nekateri pogosto hodili že prej. Ob tej priložnosti smo na najvišji točki pohodniške trase namestili vpisno knjigo. Pobudniki pohoda smo zelo zadovoljni nad odzivom pohodnikov na prvem pohodu in nad številom vpisov v vpisni knjigi preko leta.
Ker želimo, da bi pohod postal tradicionalen, vas vabimo, da se nam v soboto, 9. januarja 2016, pridružite na drugem pohodu. Dobimo se ob 10. uri pri transformatorju v Tevčah.
Vljudno vabljeni!
Za organizacijski odbor Jože Rajh
	- - pr	
J jbd		
	-V	
KK ZLATOROG
Slovo od Fibe, Milovica
Košarkarski klub Zlatorog je v letošnji sezoni nastopal v kar štirih tekmovanjih, od tega v dveh mednarodnih. V Fibinem evropskem pokalu so nastopali v skupini D in se merili z avstrijskim državnim prvakom Gussingom, nizozemskim SPM Shoe-ters in francoskim Elan Chalonom. Slednjega so premagali na zadnji tekmi v Treh lilijah, ko so slavili z 88 : 87. Končen izkupiček evropskega pokala sta bili dve zmagi in štirje porazi, kar ni bilo dovolj za nastop v naslednjem krogu.
Suspenz Milovica
V začetku meseca je prišlo tudi do korenite spremembe na trenerskem mestu, in sicer je zaradi različnih pogledov na stanje v klubu in v zadnjem obdobju neprimernega in celo žaljivega komuniciranja preko medijev predsednik kluba suspendiral trenerja Predraga Milovica. Začasno bo ekipo vodil pomočnik Gregor Balek. Nadaljnje postopke bodo organi kluba obravnavali v nadaljevanju.
Kljub vsemu ekipa ostaja enotna, pozitivno naravnana in prebujena z novo energijo, ki so jo fantje že pokazali na parketu. Do konca sezone je namreč še veliko tekem v državnem prvenstvu, pokalu Spar in pokalu Alpe Adria.
V KK Zlatorog tudi letos dobrodelni_
Svojo pozitivno naravnanost pa je KK Zlatorog v letošnjem decembru ponovno namenil ljudem v stiski. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Laško in Karitasom Laško na domačih tekmah zbirajo hrano za pomoč ljudem v stiski. Ker smo zakorakali v december, ki je mesec veselja, pričakovanj in obdarovanj ter obenem še sladko obarvan, so se v klubu odločili zbirati predvsem priboljške oz. prigrizke. V kolikor boste tudi vi kaj namenili socialno ogroženim družinam, vabljeni, da to storite na domačih decembrskih tekmah v avli Tri lilije.
Mojca Knez Jovan
50
mladi/šport in rekreacija
REČIŠKI STRELCI V SEZONI 2014/15 DRUGI NAJBOLJŠI V SLOVENIJI
Sezona 2014/15 je končana. To je čas, ko je treba narediti bilanco uspehov in neuspehov. Po končani sezoni ugotavljam, da je bila za naš klub uspešna, kljub nekaterim spodrsljajem na določenih tekmovanjih. To je sezona, v kateri se je štirim rečiškim strelcem (Petru Tkalcu, Andreju Brunšku, Rudiju Renerju, Jagodi Tkalec) uspelo uvrstiti v državno reprezentanco z malokalibrskim orožjem in s tem na evropsko prvenstvo. Državna reprezentanca bi bila številčnejša, če ne bi naši članici Valeriji Kufner nastop preprečile težave s hrbtenico.
Ko ti uspe priti tako daleč, da oblečeš reprezentančni dres, je za uspeh treba imeti tudi kanček sreče. Ta je naši najboljši in najmlajši udeleženki Jagodi Tkalec obrnila hrbet. Do polovice nastopa na EP je bila odlična deseta, nato pa je sledila smola. Udarna igla ni več delovala, kot je potrebno, zato so bili zadetki vse slabši in na koncu je sledila odpoved tekmovanja. Po končani tekmi so serviserji Waltherja ugotovili, da je počila udarna igla in to po dolžini, kar je zelo redek primer v strelstvu. Ostali člani reprezentance smo na prvenstvu nastopili po svojih trenutnih zmožnostih, vendar več od zlate sredine ni bilo moč doseči.
Vsa državna prvenstva smo zaključili uspešno, predvsem so se izkazali naši
najmlajši strelci s puško. Državno prvenstvo z zračnim orožjem, ki je potekalo na Rogli, se je tokrat končalo brez zlate medalje. Osvojili smo pet srebrnih in eno bronasto medaljo. Srebrne medalje so osvojili Peter Tkalec (pištola člani) ter Urban Mekše in Nik Matek (oba zračna puška). Ekipno so pionirji (puška) dosegli drugo mesto, članice (pištola) prav tako, tretje mesto pa so zasedli člani (pištola).
Več uspeha smo imeli na državnih prvenstvih z malokalibrsko pištolo in s puško. Skupno smo osvojili kar 15 posameznih medalj. Največji uspeh so dosegli naši mladi pionirji in kadeti, vsi strelci z malokalibrsko puško. Tekmovali so v vseh disciplinah - 30 in 60 strelov leže, 3x10 in 3x20 strelov (strelci temu rečemo trostav). V vseh štirih disciplinah so postali državni prvaki in postavili tri ekipne državne rekorde.
Posamezno si je zlato pristreljal Dominik Žagar, Nik Matek pa bron s puško 30 strelov leže. V kategoriji posamezno 3x10 je drugo mesto osvojil Nik Matek, Dominik Žagar je bil tretji. Pri kadetih v kategoriji 3x20 se je na drugo stopničko povzpel Urban Mekše, na tretje pa Tilen Pinter.
Enako mero pohval si zaslužijo tudi tisti strelci, ki jim medalje ni uspelo osvojiti - 7. mesto je dosegla Saška Maček, 11. mesto pa Dejan Jager z zračno pištolo. Z
malokalibrsko pištolo si je Jager pristrel-jal še 6. mesto, Žan Jeran pa 11. mesto.
O rezultatih bi še lahko pisali, saj smo se letos udeležili približno 50 tekmovanj v vseh disciplinah in kategorijah. Organizirali smo dve kontrolni tekmovanji na državnem nivoju z malokalibrsko pištolo in izvedli že tradicionalni 3. turnir Vinka Lavrinca.
Vsi dobitniki medalj si zaslužijo posebno pohvalo in čestitke, nikakor pa ne smemo pozabiti pohvaliti vseh trenerjev in inštruktorjev, saj so oni tisti, ki skrbijo, da treningi potekajo pod nadzorom, kontrolirano in z maksimalno resnostjo. V letošnjem tekmovalnem letu 2015/16 smo pridobili osem novih mladih članov, ki pridno trenirajo. Od omenjenih sta Ti-len Trkulja in Urška Kovač že vključena v ligaško tekmovanje z zračno pištolo.
Kratek povzetek o naši pretekli sezoni ne morem končati brez posebnih zahval vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam velikodušno nudili tako finančno kot materialno pomoč.
Vsako leto je polno izzivov in raznih želja, zato si v prihajajočem letu 2016 srčno želim zaključiti projekt zaščite strelišča in razširitev le-tega. Vsem članom, sponzorjem, strelskim prijateljem SD Dušan Poženel Rečica pa želim veliko zdravja in osebne sreče, aktivnim članom pa veliko zadetih MUŠOV.
Andrej Brunšek, predsednik SD Dušan Poženel Rečica
ALEŠ KNEZ OBČINSKI PRVAK V NAMIZNEM TENISU_
21. 11. se je v telovadnici OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice odvijalo že tradicionalno občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, in sicer v kategoriji posameznikov in v dvojicah. Tekmovanja se je udeležilo 14 tekmovalcev, od tega eno dekle. Tako kot vsako leto so se tudi letos odvijali zanimivi in napeti dvoboji, ki pa so na koncu prinesli naslednje rezultate. Med posamezniki je slavil Aleš Knez,
drugo mesto je osvojil Bogdan Petek, tretje pa Martin Tramšek. Med dvojicami sta prvo mesto osvojila Martin Tramšek in Aleš Knez, drugo mesto Vlado Blatnik in Bogdan Petek, tretje pa Mirko Petek in Alojz Lipar. Priznanja in nagrade je podelil predsednik DTV Rimske Toplice Gregor Ivšek. Na koncu bi se rad zahvalil podjetjema AGM Nemec in Pivovarni Laško, ki sta prispevali praktične nagrade in osvežilne napitke.
Športni pozdrav!
Aleš Knez
51
sport in rekreacija/društva

ŠPORTNO DRUŠTVO RECICA TUDI LETOŠNJO ZIMO VABI
Zimska občinska liga_
V letošnjo zimsko občinsko futsal ligo Laško 2015/2016, ki znova poteka v organizaciji Športnega društva Rečica, se je prijavilo 14 ekip: PGD Laško, Lipov List, Barbara Team, Alfa Force, Hajek Team, Jurklošter, Shisha Bar, NK Pivovar, ŠD Rečica, ŠD Vrh 1, ŠD Vrh 2, Potokar Celje, Play Off Debro in Bogi Team Bo-horč. Gledalce vabimo na ogled tekem vsako soboto med 15.00 in 21.00 v telovadnico POŠ Debro (vhod zadaj pri vrtcu). Vse informacije o ligi najdete na spletni strani: http://futsal-lasko.si ali pri vodji lige Goranu (040-167-886).
Rekreacija v košarki_
Športno društvo Rečica tudi letos za svoje člane organizira rekreacijo v košarki. Rekreacija poteka vsak petek med 19.00 in 21.00 v telovadnici OŠ Laško. Rekreaciji se lahko pridružijo tudi nečlani, vendar morajo postati člani in poravnati letno članarino, ki znaša 15 €. Letošnja članarina bo namenjena nakupu majic za vse člane sekcije v košarki. Informacije o rekreaciji lahko dobite pri vodji sekcije na telefonski številki 040-845-940 (Marko).
Rekreacija v odbojki_
Obveščamo vas, da je sekcija za dvoransko odbojko že aktivna. Odbojkarji pridno vadijo vsak četrtek med 17.30 in 19.00 ter vsak ponedeljek med 19.00 in 21.00. Rekreacija je za člane Športnega društva Rečica organizirana od druge polovice septembra 2015 do konca aprila 2016 v telovadnici Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in v telovadnici Šolskega centra Celje (Kidrič). Vabljeni vsi nečlani, da postanete naši člani in se nam pridružite na rekreaciji. Letošnja članarina bo namenjena za novo opremo naše ženske odbojkarske ekipe. Vse informaci-
je o rekreaciji so dosegljive pri sekretarki za odbojko na telefonski številki 041-325-034 (Jana).
Bojan Šipek,
predsednik Športnega društva Rečica
SMUČARSKI KLUB ZLATOROG LAŠKO ORGANIZIRA
TEČAJ SMUČANJA
PRIJAVE DO 22. 12. 2015
CENA TEČAJA ZNAŠA 150 EUR
Prijave na : info.skzlatorog@gmail.com ali 051-634-464
GASILSKA ZVEZA LAŠKO
Zaključno srečanje članic, 28. 11. 2015_
Članice Gasilske zveze Laško leto zaključimo na skupnem srečanju, ki ga
vsako leto pripravi eno izmed gasilskih društev naše zveze. To leto je zaključno srečanje članic organiziralo PGD Jur-klošter pod taktirko predstavnice članic Ksenje Cizl. Po uvodnih pozdravih, po povzetku aktivnosti članic za tekoče leto in zaključku uradnega dela nas je David
Hladin pošteno namučil z aerobno vadbo, t. i. »kickboxom«. Za organizacijo zaključnega večera članic se zahvaljujemo PGD Jurklošter.
Članice GZ Laško smo se v letu 2015 udeležile operativne vaje za članice na gasilskem poligonu EHO na Breznem, sodelovale smo na občinskem članskem gasilskem tekmovanju in regijskem članskem gasilskem tekmovanju, članice PGD Rečica redno sodelujejo na tekmovanju GERES, udeležile smo se posvetov za članice v Preboldu, Solčavi in Kranjski Gori ter sodelovale v sklopu izobraževanj GZ Laško. Aktivnost članic se odraža tudi znotraj posameznih gasilskih društev - aktivne so na operativnem področju, področju mentorstva mladini in pri ostalem delu v društvih.
Zahvala gre vsem članicam GZ Laško. NA POMOČ!
Martina Dornik Snoj, predsednica komisije za delo s članicami GZ Laško
52
LETOPIS KONJEREJSKEGA DRUŠTVA VRH NAD LAŠKIM
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim je bilo v tem letu ponovno zelo dejavno. Poleg tradicionalnih prireditev, ki jih organiziramo v društvu, je tu še sodelovanje z ostalimi društvi v laški občini. Aktivno sodelujemo z Etno odborom Jureta Kra-šovca Možnar, kjer se tekom leta udeležujemo prikazov ljudskih običajev. Letos smo tako sodelovali pri košnji pod gradom in na prireditvi Pivo in cvetje. Udeležujemo se tudi prireditev drugih konjeniških društev. Ob vseh teh dogodkih so tu še razna vzdrževalna dela na društveni parceli v Tevčah in leto je kar prehitro okoli. Pa naj se osredotočim na letošnje prireditve v organizaciji društva.
Člani društva smo se 17. 5. 2015 odpravili na izlet. Ogledali smo si staro mestno jedro Brežic, obiskali rejca posavskih konj, g. Hotka v Kapelah, in se zapeljali z zapravljivčkom, občudovali smo lovske trofeje v muzeju iz zasebne zbirke družine Polovič v Selah pri Dobovi in repnice družine Najger na Bizeljskem (vas Brezovica). Za zaključek dneva nas je naš član Robi Knez povabil še na odličen sladoled. Vsekakor je bila ekskurzija poučna, predvsem pa zabavna.
18. 8. smo v Tevčah pri Kozolcu na Slogih organizirali tradicionalne igre, kjer so obiskovalci uživali ob adrenalinu 13. konjeniških iger in komičnosti 5. kmečkih iger. Konjeniške igre so bile razgibane, vendar ne preveč zahtevne. Okoli sodov, pokanje vodnega balončka, metanje podkev ... Na konjeniških igrah, kjer se je izkazala usklajenost jezdeca in konja, je sodelovalo osem tekmovalcev. Prva tri mesta so zasedli Alen Kladnik in kobila Iskra (Konjeniško društvo Šmarje), Matjaž Selič in kobila Beba ter Vinko Stiplovšek in konj Kroki (Konjeniško društvo Šmarje). V galopski tekmi je sodelovalo sedem jezdecev. Najbolje so se izkazali Vinko Stiplovšek in konj Kroki (Konjeniško društvo Šmarje), Miran Frece in kobila Lara (Konjeniško društvo Šmarje) ter Matjaž Selič in kobila Beba.
Ob zaključku konjeniških iger smo slavnostno prevzeli tudi nov objekt - manežo (prostor za učenje jezdenja). Ideja o ma-neži je v društvu tlela že dolgo, lani pa so se pričela prva dela. Travnik pod kozolcem je bilo treba najprej izravnati in utrditi. Tudi tokrat so se izkazali člani društva z nešteto prostovoljnimi urami, tudi s traktorji in bagri. Potreben je bil prevoz več ku-bikov peska in mivke, urediti je bilo treba ograjo ... Brez slo-žnosti nam ne bi uspelo. Trak sta ob otvoritvi prerezala predsednik KD Vrh nad Laškim Slavko Seitl in župan občine Laško Franc Zdolšek. Ob taktih Vaške godbe Vrh nad Laškim so nato
društva
Jasna Žagar, Bernarda Sitar, Drago Jančič in Gregor Rabuza v stilu dresure domiselno odjezdili nekaj krogov po maneži, Franci Gunzek pa se je po njej zapeljal z vprego.
Kmečke igre so se pričele s košnjo in grabljenjem, nadaljevale pa s štirimi zabavnimi igrami. Skakanje z žogo po milnici in lovljenje vodnih balonov ,na slepo' sta bili zagotovo med zabavnejšimi. V košnji so se najbolje odrezali Robi Knez (PGD Vrh nad Laškim), Franci Hrastnik (Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim) in Blaž Pavčnik (Jurklošter). Najboljše grabljice pa so postale Bojana Belovari (PGD Vrh nad Laškim), Špela Lesičar (Jurklošter) in Katarina Rajh (ŠD Vrh). Ekipno so se najbolj izkazale ekipe Jurklošter, PGD Vrh nad Laškim in ŠD Vrh.
Ves čas prireditve je v prostorih kozolca potekala razstava ročnih del društva Vrtnica iz Male Breze.
K sreči je vreme kljub ne preveč obetavni vremenski napovedi zdržalo do večera, ko je za odlično vzdušje skrbel ansambel Simona Gajška.
Za zaključek celoletnega dogajanja smo izpeljali še 15. žegnanje konj. Čudovit jesenski dan je na Vrh nad Laškim ponovno privabil veliko število konjenikov in obiskovalcev. S tem lepim običajem se na nedeljo, ko goduje farni zavetnik sv. Lenart, konjeniki priporočijo za zdravje pri ljudeh in živini. Našteli smo 33 jezdecev, najdlje so prijezdili iz Šmarja pri Jelšah. Tudi letos smo za priveze imeli enotno znamko traktorjev, štiri predstavnike znamke Linder - lastniki so jim pred prireditvijo za čiščenje zagotovo namenili vsaj toliko časa kot konjeniki svojim konjem, saj so bili brezhibno očiščeni.
Ponovno je za nami delovno in pestro leto. Želimo se zahvaliti vsem članom, simpatizerjem in donatorjem, ki tekom leta vsak po svoje pripomorete k delovanju društva. Brez vas ne bi zmogli in hvala vam za to.
V prihajajočih praznikih pa vam želimo blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu!
53
društva
RIBIŠKA DRUŽINA LAŠKO
Le kdo bi se lahko uprl_
O okusih ne gre razpravljati. Pa tudi o izbirčnosti ne. Eni ribe marajo, drugi pa ne. No, redki bi bili, ki bi jim vonj sveže pripravljenih rib ne dišal ali jim vsaj ne bi vznemiril nosu. In to je namen prireditve Druženje ob ribjih dobrotah, ribje pojedine, ki jo pripravljajo člani Ribiške družine Laško, letos že enajstič zapored na štefanovo (26. decembra dopoldne) na vrtu pod hotelom Savinja v Laškem.
Ribiči se na dogodek vneto pripravljajo že nekaj dni prej, vsaj tisti, ki ribe čistijo; veliko prej pa je množico rib (gre v stotinah kilogramov), kolikor jih spečejo, treba tudi naloviti in to ob običajnih lovnih dnevih.
Tudi tokrat ne bo manjkalo pečenih dobrot; pekli bodo klene, krape, platnice, poduste, some. Vsaj tisoč porcij bo, za lakoto in za užitke. Tudi ribja čorba ne bo manjkala.
Sploh ni pomembno, ali vas bo na prizorišče prignal razdražen nos, firbec ali prazen želodec. Za vse okuse in želje bo rib na pretek.
Sporočilo tega dogodka je, da ribiči ne jemljejo iz vode zgolj in samo za svoje potrebe, ampak da so svoj ulov pripravljeni deliti tudi z drugimi, kar vsakič znova poudari zdajšnji predsednik laške ribiške družine Tone Bačič, ki je ribič od glave do pete in to že dolga leta.
RIBJA ČORBA (15 l): 3 x 100 g sladke paprike, 2 x 100 g pekoče paprike, 100 g goveje kocke ali podobne količine dodatka jedem, V l paradižnikove mezge, 2 kg čebule, feferoni po okusu, 1 l belega vina.
Čebulo prepražimo, da zarumeni, in jo damo v kotel, kjer bomo čorbo kuhali. Vreti mora 1 uro, da se čebula razkuha; dodamo vino, na kose narezane ribe (več vrst - 4 do 5 kg - obvezno krap, som .), papriko in začimbe; vse skupaj naj vre dobre pol ure. Sestavin ne mešamo, ampak posodo le pretresemo. Če hočemo še bolj pekoč okus, na koncu, ko čorbo že ser-viramo, dodamo čili.
Takšno ribjo čorbo boste lahko poizkusili.
NA ŠTEFANOVO, 26. decembra, DOPOLDNE POD HOTEL SAVINJA VAS VABIJO ČLANI RIBIŠKE DRUŽINE LAŠKO.
BH
POKLON ZAVETNICI
Sveta Barbara je, to ve že skoraj vsak šolar, zavetnica rudarjev. Pa še številnih drugih nevarnih poklicev, ki so pri svojem delu izpostavljeni stalni in to hudi, celo smrtni nevarnosti (med drugim topničarjev, krovcev, livarjev, zidarjev, vojaških inženirjev, kamnosekov ...). Rudarji so si to zavetnico menda izbrali že v 16. stoletju in tako je še danes.
Kot je znano, pri sveti Jedrti (v Sedražu) že vrsto let obeležujejo ta dan, v Laškem pa so 2. decembra to prvič storili člani Rudarsko etnološkega društva Brezno - Huda Jama s prireditvijo, ki je bila imeniten kulturni dogodek v Kulturnem centru Laško. O liku in pomenu svete Barbare je govoril dr. Jožef Hribar. Zapel je Knapovski oktet, gre za člane omenjenega etnološkega društva, ki prepevajo že dve leti. Recitator Drago Karel Seme je recitiral dve imenitni rudarski pesmi, Klopčičevo Drejčnik Andrej govori in pretresljivo Aškerčevo Delavčevo pesem o premogu, ki je nastala potem, ko se je pesnik Anton Aškerc sam spustil v rov (v času, ko je služboval v Škalah pri Velenju), da bi dojel težo rudarskega poklica. Vsi so se tudi razveselili filma, nastalega v naši produkciji, Kumarati z gverka, ki je sicer na ogled v Rudarskem muzeju v Laškem. A tudi na udobnih stolih Kulturnega centra se ga je dalo čisto lepo gledati. Andrej Mavri,
prvi mož društva, je v hrambo dobil tudi original filma, ki ga je Foto kino krožek Laško posnel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v rudniku in ki je bil tudi edino filmsko gradivo iz Rudnika Laško, ki smo ga v filmu lahko uporabili. Niti v Filmskem arhivu Slovenije niti kje drugje iz tega rudnika niso imeli nobenega gradiva. Filmček je takratni mentor Stane Kužnik posodil pod pogojem, da ga po digitalizaciji v hrambo dobi Rudarsko etnološko društvo.
Srečanje teh, ki opravljamo kakšne druge poklice, in kuma-ratov z gverka je bilo prisrčno kot vedno. Po dvajsetih letih in več, kar je Rudnik Laško zaprt, res ne kaže reči kaj drugega kot: srečno, kumarati z gverka. In marsikomu se ob tem orosijo oči, saj so spomini še živi, prič pa je tudi še .
Boža Herek, TV Krpan
jS '»»f*,,
Rudarsko društvo Sveta Barbara Sedraž
f \
vsepi sorodnim \jfjjj)fitQlim. društvo n^ H. dgnatvrjeiFs OfrČGnoiri otiČfp r^^ ±QŠko in Hrastnik, Ji1 sodili skozi
stole tja povzzaaijjudctrstvQrr>,jn J
■ \
f se m simpatizzrjem, ppsegodrvštva ^ \ vetiko posiovnih u$p_ehov, zdravja in dobre \
1 j-C
volje y.nov.em Je tu r Mi. prihaja.
E £ N O Wo S £

54
25. OKTOBER - DRN SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
V letošnjem letu v Republiki Sloveniji obeležujemo vrsto pomembnih obletnic iz naše zgodovine: 70. letnico zmage nad nacizmom in fašizmom, 25. letnico formiranja Manevrske strukture narodne zaščite in še je dogodkov, ki se jih spominjamo na različne načine; nekatere obeležujemo tudi s prazniki in dela prostimi dnevi, druge zgolj s primernimi svečanostmi.
Letos smo dobili nov državni praznik, 25. oktober, ko naj bi se spominjali odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije in s tem dnevom opozarjali tudi na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti.
Pred 24. leti je iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Odhod zadnjega vojaka po mnenju mnogih velja celo za vrh dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve.
Po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško, po podpisu t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991 pa so se začeli pogovori z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme.
Za umik JLA iz Slovenije je obstajalo kar nekaj scenarijev in možnih poti, pri čemer je do končne odločitve prišlo na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije. Iz pristanišča v Kopru se je Jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak JLA.
V počastitev novega praznika smo v Območnem združenju slovenskih častnikov Laško v sodelovanju z drugimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami ter podpori Občin Laško in Radeče pripravili krajšo slovesnost v dvorani Otročjega centra Kino Laško, na kateri smo prisostvovali članice in člani omenjenih združenj, župana obeh občin, Franc Zdolšek in Tomaž Režun, ter predsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) generalmajor dr. Alojz Šteiner. V kulturnem programu so nas razveselili godbeniki Laške pihalne godbe in Moški pevski zbor Laško, program pa je lepo in prijazno povezovala Tanja Seme.
Pomen praznika in vlogo veteranskih ter domoljubnih orga-
nizacij v dogajanju, ki ga obeležujemo, je v slavnostnem nagovoru podal predsednik ZSČ general Šteiner.
Na slovesnosti smo podelili tudi visoka priznanja Zveze slovenskih častnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in sicer:
-	bronasto medaljo OZVVS Laško so prejeli Martin Razbor-šek, Joško Kranjc in Alojz Zalokar;
-	zlato plaketo ZVVS (najvišje priznanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo) je prejel Dragutin Ožek;
-	bronasto medaljo Zveze slovenskih častnikov so prejeli Ludvik Knap, Marija Zupanc in Joško Kranjc;
-	častni znak Zveze slovenskih častnikov sta prejela Janko Fra-netič in Drago Zupanc;
-	plaketo Zveze slovenskih častnikov za sodelovanje sta prejela Občina Radeče in Študentski mladinski otroški center Laško;
-	zlato plaketo Zveze slovenskih častnikov (najvišje priznanje Zveze slovenskih častnikov) pa sta prejela Zvonko Zorec in Konrad Zemljič.
Priznanja je podelil predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner ob pomoči predsednika OZSČ Laško stotnika Zvonka Zorca in predsednika OZVVS Laško Sama Laha.
Tudi nastopajočim je Območno združenje slovenskih častnikov podelilo priznanje OZSČ Laško za sodelovanje (Moškemu pevskemu zboru Laško) in zahvalo OZSČ Laško za sodelovanje (Tanji Seme).
Sledila je zdravica prazniku in srečanje pri prijaznih sosedih, Gostišču Hochkraut - tudi njim hvala za prijetno vzdušje.
Vsem udeležencem hvala za udeležbo in pomoč pri izvedbi svečanosti.
Konrad Zemljič, foto: Viljem Hladin
ZDRUŽENJE VSO-DR NE BI POZABILI
Spominsko bogata november in december v zgodovini slovenske _osamosvojitve_
Slovenska osamosvojitev je za zgodovino naroda enkraten in neponovljiv dogodek. Uspela je, ker je v ključnem zgodovinskem trenutku narodno ozaveščeno politično vodstvo Demosa uspelo povezati slovensko ljudstvo in mu ponuditi enkratno priložnost, da se opredeli o svoji politični usodi na vseljudskem
referendumu. Seveda je bila pot do tega dogodka sestavljena iz veliko prav tako pomembnih predhodnih dejanj, ki so tvorila celoto projekta, imenovanega slovenska osamosvojitev. O nekaterih od teh smo pisali že v predhodnih člankih (npr. majni-ška deklaracija), tista dejanja, ki so se zgodila v novembru in decembru, sicer v različnih letih, pa tokrat omenjamo z namenom, da ohranimo spomin nanje. Ohranjanje zgodovinskega spomina na dogodke pred osamosvojitvijo in med njo je namreč eno od pomembnih poslanstev Združenja VSO.
V novembru in decembru so bili naslednji pomembni dogodki:
- 21. 11. 1988 - množično zborovanje v podporo JBTZ v Ljubljani;
55
društva/živali
-	1. 12. 1989 - preprečitev mitinga resnice v Ljubljani;
-	4. 12. 1989 - rojstvo Demosa;
-	19.12. 1989 - v Demokraciji objavljen program Demosa;
-	27. 12. 1989 - sprejeta volilna zakonodaja, ki je omogočila večstrankarske volitve;
-	9. 11. 1990 - v Poljčah sprejeta odločitev za plebiscit o slovenski samostojnosti;
-	20. 11. 1990 - napisana prva verzija plebiscitnega vprašanja;
-	21. 11. 1990 - sprejet osnutek zakona o plebiscitu v Skupščini RS;
-	6. 12. 1990 - sprejet Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS;
-	17. 12. 1990 - prvi postroj nastajajoče slovenske vojske v Kočevski reki;
-	23. 12. 1990 - plebiscit o samostojnosti RS;
-	16. 12. 1991 - zunanji ministri v Bruslju odločajo o mednarodnem priznanju Slovenije;
-	23. 12. 1991 - sprejem prve Ustave RS.
Zgoraj navedeni datumi kažejo zelo zgoščeno dogajanje v teh zgodovinskih letih in pričajo o tem, da smo lahko ponosni in srečni, da smo se kot narod pravilno odločali in imeli v pravem trenutku v vodstvu resnično domoljubne in odločne voditelje.
V Združenju VSO vse te pomembne dogodke na ustrezen način obeležujemo in njihov pomen predstavljamo v luči, ki bi navdihovala sedanje in bodoče rodove za to, da bi znali bolj ljubiti svojo domovino in jo varovati tako pred zunanjimi nevarnostmi kot tudi, ne tako redko, pred neodgovornimi političnimi dejanji posameznih političnih strank ali skupin.
Tudi v OO VSO Laško sledimo tem ciljem in smo prisotni na različnih dogodkih. Letošnjega spomina dogodkov v Poljčah se je udeležil predsednik OO VSO, 14. novembra pa je OO VSO organiziral druženje svojega članstva. Najprej smo se zbrali pri sv. maši za domovino, ki jo je v cerkvi sv. Martina v Laškem daroval nadžupnik Rok Metličar. Sledil je nagovor pred cerkvijo - najprej predsednika OO VSO Srečka Javornika, zatem pa še člana predsedstva VSO Slavka Kmetiča. Po tem dogodku je sledilo druženje s piknikom na Turistični kmetiji Slapšak v Pa-dežu, hkrati pa smo si ogledali tudi nekdanji rudnik svinca in srebra na njihovi kmetiji.
Z OO VSO se bomo tudi v bodoče udeleževali pomembnih dogodkov v zvezi z osamosvojitvijo, prav tako pa imamo v načrtu razna predavanja, kjer bomo osvetlili pomemben del slovenske zgodovine. Eno takih srečanj pripravljamo že 10. februarja 2016 v Kulturnem centru Laško. Podrobne informacije bodo objavljene tudi na oglasnem delu OO VSO.
Predsedstvo OO VSO Laško želi vsem svojim članom, sim-patizerjem in domoljubnim občanom prijazen vstop v božič-no-novoletni čas. Naj bo ta čas obdarjen z notranjim mirom vsakega posameznika in naj ta mir prehaja tudi na ljudi okoli nas. S takim blagoslovom smo lahko opora drug drugemu v časih, ki niso lahki.
Jože Pušnik, član predsedstva OO VSO Laško
Leto se poslavlja, pred nami je novo upanje v vse dobro!
Želimo vam vesel božič, ter zdravo, uspešno in srečno novo leto 2016.
Kolektiv Veterinarske postaje Laško
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 6o 210
vet.post.sev@sioI.net
LRJKR
LUMPA
Mlada in razigrana psička. Stara je cca 8 mesecev.
Odrasla in mirna psička.
DONA
SNRFI
Odrasla, prav tako mirna Razigran mladič srednje ra-psička. Stara je cca 4 leta in je sti. Je kastriran in star cca 6 navajena notranjega doma. mesecev.
BELGI
Zelo prijazen in negovan psiček, star nekje do enega leta. Najden je bil v Hrastniku.
56
napovednik/oglasi
DECEMBER
Torek, 15. december
•	Kulturni center Laško: Novoletni koncert Glasbene šole Laško - Radeče (18.00)
Sreda, 16. december
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov in za izven: Ansambel Toneta Rusa (19.30)
Četrtek, 17. december
•	Knjižnica Laško: Lutkovna predstava vzgojiteljic Vrtca Laško (17.00)
Petek, 18. december
•	Občinsko dvorišče: Predbožično rajanje z obiskom Božička (17.00)
•	Vrt Savinje: Win Ter Pivo Party (17.00)
•	Večnamenska dvorana Rimske Toplice: Zaključni koncert ŽPZ Rimljanke, MoPZ in skupine Stari časi (18.00)
Sobota, 19. december
•	Spodnji vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (9.00-12.00)
Torek, 21. december
•	Hotel Zdravilišče Laško: Nastop veteranske godbe Gambrinus (19.00)
Sreda, 23. december
•	Kulturni center Laško: Gala komorni novoletni koncert (Glasbeni abonma in za izven) (19.30)
Četrtek, 24. december
•	Vrt Savinje: Božično novoletni sejem (15.00-18.00)
•	Cerkev sv. Martina: Sveta maša na sveti večer za družine z majhnimi otroki (18.00)
•	Rimske Toplice, v Šmarjeti pri cerkvi: »Žive jaslice«: KD Rimljan (19.00 in 21.00)
•	Srebrna dvorana hotela Zdravilišče Laško: Božična maša (20.00)
•	Cerkev sv. Martina: Polnočnica (24.00)
Petek, 25. december
•	Cerkev sv. Martina: Žive jaslice (10.00-10.30)
Sobota, 26. december
•	Spodnji vrt Savinje: Mednarodna božična ribiška tekma s peko in degustacijo rib (9.00-13.00)
•	Hotel Thermana Park Laško in Zdravilišče Laško: Nastop Vaške godbe Vrh nad Laškim (10.00 in 10.30)
•	Aškerčev trg: 18. žegnanje konj na štefanovo v Laškem (11.30)
•	Občinsko dvorišče: Slovo od starega leta - zabava s skupino Rok ,n' Band in predskupino Marvin (20.00)
Nedelja, 27. december
•	Cerkev sv. Martina: Blagoslov vina ob godu svetega Janeza (7.00, 9.00, 10.30)
•	Kulturni center Laško: 18. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje (14.30)
Mojca Teržan, s.p. Marija Gradec 53 3270 Laško
VODENJE PROJEKTOV GRADBENI NADZOR OBJEKTOV INŽENIRING STORITVE PROJEKTNO SVETOVANJE
•	Dvorana Tri lilije: 43. božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami (prost vstop) (18.00)
Ponedeljek, 28. december
•	Vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (15.00-18.00) Torek, 29. december
•	Vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (15.00-18.00) Sreda, 30. december
•	Vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (9.00-12.00)
•	Gala dvorana, hotel Thermana Park Laško: Novoletna.net, otroška predstava Ku Kuc gledališča in otroško silvestrovanje
(prost vstop) (18.00)
•	Večnamenska dvorana Rimske Toplice: Slovo od starega leta (18.00)
Četrtek, 31. december
•	Vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (15.00-18.00)
JANUAR_
Ponedeljek, 4. januar
•	Vrt Savinje: Božično-novoletni sejem (15.00-18.00) Torek, 5. januar
•	Vrt Savinje Božično-novoletni sejem (15.00-18.00) Petek, 8. januar
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8:00-16:00) Sobota, 9. januar
•	Tevče: 2. novoletni pohod po Tevški pohodni poti (start ob 10.00 pri transformatorju)
•	Aškerčeva domačija: Literarni večer ob obletnici Aškerčevega rojstva (17.30)
Četrtek, 14. januar
•	Knjižnica Laško: Predstavitev knjige dr. Rafaela Cajhna Pivovarna Laško v obdobju od 1938 do 1960 (19.00)
Petek, 15. januar
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Mateja Mažgan: Z dvema babicama po ZDA in Kanadi (potopisno predavanje) (18.00)
Četrtek, 21. januar
•	Knjižnica Laško: Irena Potočar Papež: Jezikovna odličnost (strokovno predavanje) (19.00)
Četrtek, 28. januar
•	Knjižnica Laško: Pogovor s Spomenko Valušnik, predsednico društva Vesele nogice (19.00)
Domači kotiček poteka vsako sredo in zadnjo soboto v mesecu v TIC-u Laško ali na vrtu Savinje med 9.00 in 12.00
e-pošta: mterzan@mpika.si spletna stran: www.mpika.si
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v toplih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilo nasulo bi novo vam leto.
i
Vesele praznike in srečno 2016!
Kolektiv EEA MEDVED d.o.o.
57
oglasi
V LETU 2016 VAM ŽELIMO VELIKO VARNO PREVOŽENIH POTI TER NA NOVO ODKRITIH KRAJEV!
EKIPA M&M TOURS
V PRAZNIČNEM DECEMBRU SMO ZA VAS PRIPRAVILI POSEBNE UGODNOSTI!
KONCERT DALMATINSKE KLAPE MAESTRAL IZ DUBROVNIKA
NEDELJA, 06. 03. 2016 OB 17.00 URI V DVORANI THERMANA PARK LAŠKO CENA V PREDPRODAJI: 14 € (cena v predprodaji do 31.12.2015) PRODAJA VSTOPNIC: M&M TORUS, LAŠKO, MESTNA ULICA 2
NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI 12. - 13. marec 2016
CENA: 120,00€ (za zgodnje prijave do 31.12.2015) redna cena je 126,00€
V mesecu marcu 2016 nas čaka prijetno druženje veselih ljudi, muzikantov in animatorjev. Naša ušesa bodo slišala polno mero šal in vicev ter glasbe, ki jih na izletu NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI zlepa ne bo zmanjkalo. Z nami bodo priznani muzikanti in animatorji: ANSAMBEL MIRO KLINC IN KLOBASEKOV PEPI, ANSAMBEL RAZIGRANI MUZIKANTI, JOŽI KRIŽNIK IN POLICAJ, DOKTOR OLGA KURČEVA, POHORSKI KLATEŽ, GODBENIKI IN ŠE OSTALI, KI NAJ OSTANEJO PRESENEČENJE. Cena vključuje: Avtobusni prevoz, malica na poti,1 x pol penzion, dodatno kosilo drugi dan, ogled znamenitosti, stroški muzikantov in spremljevalcev, stroški ansamblov, stroški humoristov, vodenje in organizacija
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700 E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si
=H
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
Spoštovani,
pripravili smo vam novosti na področju izobraževanja.
Za šolsko leto 2015/16 na novo vabimo k vpisu v
Program Gastronomske in hotelirske storitve (SPI), naziv poklicne izobrazbe: Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka.
Poklic je atraktiven, zaposljiv in na trgu dela zelo iskan.
Še vedno je možen tudi vpis v programe Bolničar-negovalec, Oblikovalec kovin - orodjar, Trgovec, Ekonomski tehnik, Predšolska vzgoja in Strojni tehnik.	*
^¡rSjpfe
Za vas organiziramo tudi:	w
>	30-urni začetni/nadaljevalni tečaj angleščine/nemščine,
>	12-urni začetni tečaj računalništva,
>	4-urna delavnica na temo: Kako pripraviti izdelke za trg in
>	4-urno kuharska delavnica: Dekoracije iz svežega sadja in zelenjave.
= Ob prihajajočih praznikih vam želimo prijetne in = vesele praznične dni in vse dobro v letu, ki prihaja!
Naši kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Izobraževanje odraslih Laško E	Trg svobode 6, LAŠKO
TELEFON: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172
e-pošta: sic.lasko@siol.net tivTfij-hES internet: www.sc-konjice-zrece.si
58
Therm ana Laščanom v letu 2016
LETNA VSTOPNICA ZA BAZENE
odrasli: 300 €. otroci: 100 €

.-•'o-
UGODNOSTI ZA OBČANE LAŠKEGA
Pogoj za koriščenje ugodnosti je članstvo v Thermana Clubu Več na iriforSthermana.si
20 % POPUSTA na koriščenje fitnesa
enkratni vstop ali mesečna vstopnica
20 % POPUSTA na kopališke, zdravstvene in wellness storitve
v Termalnem Centru in Zdravilišču Laško (bazen in savna): tajske masaže so iz ponudbe izključene.
20 % POPUSTA na Ali inclusive silvestrovanje v Termalnem Centru
ali silvestrovanje v restavraciji hotela Zdravilišče Laško
DOM STAREJŠIH LAŠKO
Dom starejših Laško leži v prijetnem okolju v neposrednji bližini hotelov Thermane Laško, obdajajo ga sprehajalne poti, ki vodijo do zdraviliškega parka.
Zagotavljamo prijetno in kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja.
Cena osnovne oskrbe že od 590 € dalje.

Vsak začetek je le nadaljevanje najboljšega, kar nosimo s seboj.
' •	: 'V-^gS ' /... * ' ...	. ' -V" :_
Občutite navdih novih priložnosti v letu 2016!
THERM Al\l A laško
www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19
pOtN PONOS4
¿00*. sio«mw »o«