M GLAS LET Uto XLV - št. 41 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 29. maja 1992 Slovesna seja parlamenta ob sprejemu Slovenije v OZN Zaključek narodovega podviga Predsednik skupščine in predstavniki parlamentarnih skupin so govorili o pomenu sprejema Slovenije v svetovno organizacijo, parlament pa je pozval mednarodno javnost k ukrepanju v Bosni in Hercegovini. Ljubljana, 27. maja - Pred poslanci, najvišjimi predstavniki slovenske oblasti, tujimi diplomati v Sloveniji, predstavniki Slovencev po svetu in drugimi gosti je o slovenski poti v samostojnost, pomenu sprejema v Organizacijo združenih narodov in nujnosti razumnega ravnanja Slovencev v prihodnosti vsebinsko bogato in izjemno analitično govoril predsednik parlamenta dr. France Bučar. Za njim pa so stopali za govornico predstavniki parlamentarnih strank in skupin ter izražali ponos in zanos nad tem dejanjem, večina pa je poudarjala tudi lastne strankarsko obarvane prispevke k slovenski samostojnosti in sprejemu v OZN. Dr. France Bučar (povzetek njegovega govora objavljamo na 2. strani) je med drugim dejal, da je sprejem v Združene narode formalni zaključek našega narodnega podviga. Bili smo enotni v končnih ciljih ne glede na različnost v posameznostih. Vse v tem parlamentu zastopane stranke so s svoje strani prispevale, da smo prispeli do tega končnega cilja, je dejal dr. Bučar. Tudi prenovitelji, ki so doumeli tok družbenih dogajanj in sprejeli miren in legalen način spremembe oblasti. To je nujno povedati za celovito presojo dogajanj in za manjkajoči del v politični analizi slovenske pomladi, predvsem pa Demos, slovenski intelektualci in velik del naroda, zlasti iz katoliških vrst, ki dobiva s tem vlogo aktivnega dejavnika v tej politični preobrazbi. Predsednik Pripeljal Sončni vlak Ljubljana, 28. maja - V Slovenijo je spet pripeljal tradicionalni Sončni vlak, ki vozi invalide po evropskih državah. Na mariborsko železniško postajo je pripeljal z Dunaja, v Ljubljani je njegove potnike med drugimi pozdravil tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Vlak so sprejeli tudi v Kopru, na tuje pa odpotuje spet v nedeljo, ko se bodo od njegovih potnikov poslovili na jeseniški železniški postaji. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?jN BAN E>Rlt KA IRANKA m Poziva skupščine in slovenskega vodstva Parlament je v sredo z aklamacijo sprejel poziv mednarodnim organizacijam. Združenim narodom in Združenim državam Amerike ter vsem državam sveta, naj posredujejo v Bosni in Hercegovini, pomagajo nedolžnim ljudem, zaustavijo morijo in pomagajo učinkoviteje kot doslej. Ne moremo mimo ugotovitve, da konca ne bo, dokler povzročitelj vsega gorja ne bo poražen na način, ki si ga je za svojo politiko sam izbral, piše v izjavi. Milan Kučan, dr. France Bučar, dr. Janez Drnovšek in dr. Dimitrij Rupel so v imenu slovenske države pozvali mednarodno javnost, naj spozna, da samo verbalne obsodbe niso dovolj, ampak je potrebna odločna akcija. Politična in gospodarska osamitev Srbije in Črne gore je nujna, vendar ni več zadostna. Zato ne moremo izključiti niti posredovanja mednarodnih sil, čeprav podpiramo tudi vse druge ukrepe. Slovenija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, piše v pozivu slovenskega državnega vodstva. je pozval k složnemu delu tudi v prihodnje, saj je demokracija duhovno in moralno najbolj zahtevna ureditev. Kar smo dosegli, tudi sami večkrat ne verjamemo. Strah pred kakršnimkoli totalitarnim udarom je prazen, je dejal predsednik Bučar. • J. Košnjek, slika P. Kozjek Blejski J'accuse Tako kot že na zadnjem srečanju slovenskih pesnikov, je tudi pisateljsko srečanje udeležencev iz več kot dvajsetih držav te dni na Bledu govorilo le o vojni. Pravzaprav o besedah, ki lahko povzročajo prebujanje zla v človeku, o besedah, ki so moč, ki so vodnica meču. Zvenelo bi iracionalno, če ne bi prav zdaj ljudje strmeli nad razdejanji čosičevsko zamišljene podobe države, ki mora za svojo prihodnost krvavo pljuskniti izven svojih meja, povzročiti nezaslišano razdejanje in grozodejstva, ki jih ne bodo mogle pozabiti cele generacije. Pisatelji niso bojevniki, vsaj ne v tistem smislu, ki podpira zamenjavo peresa za meč. So pa vsekakor bojevniki, kadar gre za obtoževanje pisateljskih kolegov, ki so zlorabili to za nekatere najmočnejše orožje -besedo, da je postala vodnik meču. Kakšen virus čepi v možganih nekaterih literarnih ustvarjalcev v državi, ki je več ni, da so brez premisleka po-makali svoja peresa v črnilo zla ? Zdaj, ko se je plaz sprožil in lavina nosi s seboj tovor groze, tolikšne, kot si je načrtovalci jugoapokalipse niti niso mogli predstavljati, je prepo- zno loviti in ustavljati franken- steinovska bitja pustošenja in smrti. Ne pisatelji ne razumniki, kdo sploh še verjame v moč besede, čeprav ta simbolno seka meč na PEN znaku. Nerazumljiva ravnodušnost evropskih krojačev prihodnosti, za katerimi pa se prikriva hladna preračunljivost, ki tehta le vpliv, denar, kaj se ve kaj, je že prislovična. Kdo ve, na katerem evropskem pragu bi že moralo goreti, da bi se papirnato oziranje na krvava bosanska tla. spremenilo v kaj bolj učinkovitega. Toda ne glede na to, da bodo lahko razprave na temo o (ne)moči besede in meča potekale tudi v drugem času, drugem prostoru, bo jasno še vedno - ta dva simbola človekovih dejanj sta medsebojno povezana, pa kakorkoli že kaže odmeriti njuno težo: lahko si samo zamišljamo, kaj od tega in v kakšni povezavi pomaga uravnavati našo zgodovino. Blejska pisateljska obtožba zla v današnjem domačem svetu in svetu sploh je osveščujoča in pozitivno združujoča: bi lahko zaradi njene glasnosti omahnili zdaj visoko dvignjeni meči? • Lea Mencinger Novi minister zadnji hip posegel v "malo maturo" Testi brez izbirnega predmeta Po decembrskem in januarskem poskusnem testiranju osmošolcev iz matematike, slovenskega jezika in izbirnega predmeta naj bi bilo majsko testiranje, ki se ga je že prijel izraz mala matura, odločilno eksterno (zunanje) preverjanje znanja. Vendar so slovenski osmorici v torek in sredo dokazovali znanje le v prvih dveh predmetih, zadnjega, izbirnega, jih je tik pred zdajci rešil novi šolski in športni minister dr. Slavko Gaber. Zakaj ne tudi izbirni predmet? Ker ne odloča pri sprejemu v srednjo šolo, torej je nesmiselno še z njim povečevati stresne napetosti otrok pred koncem šolskega leta in vpisom naprej. Sicer pa bodo rezultati preverjanja znanja tudi tokrat ostali tajni, Šteli bodo le za tiste osmošolce v tistih srednjih šolah, kjer je prijavljenih kandidatov preveč in bodo zato morale omejiti vpis. Dr. Slavko Gaber sicer ni proti eksternemu preverjanju znanja, je Pa proti "poskusom" vpeljevanja novosti na vsej generaciji. Po njegovem mora biti res dobro strokovno premišljeno in preizkušeno. Preddvor, 27. maja - Emilu Milanu Pintarju je uspelo med gorenjske direktorje v klub Dvor pripeljati podpredsednika nove slovenske vlade Hermana Rigelnika. Po pričakovanju je bil razgovor izredno dobro obiskan. Direktorji so iz prve roke izvedeli, kaj jih čaka v prihodnjih dneh in kako bo vlada kratkoročno in dolgoročno zakoličila ekonomsko politiko. Razgovor je potrdil, da se s pragmatičnim Rigelnikom slovenska politika od velikih tem obrača k stvarnim problemom. Posnetek je nastal ob Rigelnikovem prihodu v Preddvor, ko je na obali klepetal z gorenjskimi direktorji. Dovolj zgovorno je nemara dejstvo, da je Rigelnik prispel pred šestnajsto uro in razgovor se je začel ob napovedani uri, kar za vse dosedanje Pintarjeve goste ni bilo značilno. Kaj je povedal, lahko preberete na 19. strani. M. V., foto: G. Šinik TEŽKA STENA NE USTAVI ALPSKIH IZVIDNIKOV - Pokrajinski štab TO Gorenjske je pripravil v sredo popoldne vajo z alpsko-izvidniškim oddelkom na alpinističnem poligonu na Bohinjski Beli. Več na zadnji strani. S. Saje - Foto: G. Šinik cc p Osmošolci, ki se na splošno bolj ogrevajo za "malo maturo" °b zaključku osemletke kot za sprejemne izpite v srednjih šolah, so bili seveda nepričakovanega olajšanja najbolj veseli. Torkove teste iz slovenskega jezika so reševali z dokajšnjo lahkoto, matematika jim je naslednji dan povzročala več težav. Sicer pa je tistim, ki imajo mesta v srednjih šolah že zagotovljena, motivacija °Pazrro patila. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik w ............ - ' ™i ZAŠČITA '92 -PROTECTION '92 • civilna in požarna zaščita • reševanje, varovanje CENTER BIVALNIH OBJEKTOV NOVO V MERKURJEVIH PRODAJALNAH! Prodaja na več čekov z različno mesečno zapadlostjo pri nakupu nad 5.000 SLT. KRANJ, 2. - 5. 6. '92 Iz govora dr. Franceta Bučarja Osamosvajanje je bila tudi narodna sprava # Sprejem Slovenije v Združene narode predstavlja formalni zaključek našega narodnega podviga, ki bi ga lahko na kratko označili kot ustvaritev slovenske državne samostojnosti. Ustvarili smo ne samo svojo državo, ampak državo, ki jo priznavajo tudi vsi drugi. • Tu se danes srečujemo z dogodkom, katerega vrednost za naš narodni obstoj in prihodnost po sedanji presoji začrtujemo izrazito dolgoročno. Gre za premik, ki ga lahko merimo s tisočletnimi merili kot enoto. Razpolagali smo s tisto količino življenjske moči, ki nam je bila potrebna in nujna za preživetje. Največji kapital, s katerim razpolagamo, je vključenost v zahodno oziroma srednjeevropsko civilizacijsko okolje, ki nam daje položaj sorazmerne gospodarske razvitosti in izrazite duhovne emancipiranosti. • Sintezo teh dogajanj moramo narediti, da izkoristimo prav tisto, kar smo s tem uspehom dosegli. Poizkus take sinteze bi se lahko glasil: Enotnost v končnih ciljih ne glede na različnost v posameznostih. Vse v tem parlamentu zastopane stranke so s svoje strani prispevale, da smo prispeli do tega končnega cilja. • Ne smemo mimo pomembne začetne okoliščine, da gre tudi našim prenoviteljem zasluga za slovensko pomlad, kot prolog za sedanje stanje, ki jo bo objektivna zgodovina morala priznati. Ze v okviru bivše ZKS se je oblikovalo jedro, kije bilo sposobno dojeti, da tok zgodovinskega dogajanja pelje v razpad realsocialisti-čne družbe. To spoznanje je vodilo ne samo njihovega izstopa iz ZKJ, pač pa predvsem njihovega pristanka na svobodne volitve, ko so imeli v rokah še vse vzvode, sicer razmajane, a vseeno še totalne oblasti. Oni niso spremenili oblasti, pač pa so s svojim pravilnim dojemanjem toka družbenih dogajanj prispevali k spremembi oblasti na miren in legalen način. To je edinstven pojav v vsem bivšem realsocialističnem prostoru. Tu gre za omembo doslej manjkajočega dela v naši politični zgodovini. O pojavu Demosa ni treba posebej govoriti, saj je prav Demos izvedel preobrat, pred njim pa so potrebne duhovne prvine ustvarili intelektualni krogi posebej iz vrst Društva slovenskih pisateljev, Nove revije, Revije 2000, na najbolj operativni ravni pa zlasti Mladina, Kmečka zveza. Pa tudi na videz samo pasivno in na družbeno obrobje potisnjeno trpljenje velikega dela naroda, zlasti iz katoliških vrst, dobiva ob taki presoji vlogo izrazito aktivnega dejavnika. To je dalo velikemu delu naših ljudi potrebno voljo in etično opravičilo za sodelovanje. • To se je najbolj očitno pokazalo v položaju, ko je bilo treba z orožjem ubraniti razglašeno neodvisnost. Vse okolnosti so govorile proti nam. Vendar smo zmagali. Tudi z orožjem, vendar ne samo z orožjem. Bolj s pametjo, za katere uporabo mislim, da je treba na tem mestu dati priznanje organizatorjem upora in preboja. Imeli smo tudi srečo, kije potrebna za sleherni podvig. Toda samo sreča je premalo, če ne pade v roke odločnih ljudi. % Lahko smo formalno svobodni, pa vendar sužnji svojih lastnih predsodkov in strasti. Prav v tem pogledu nas najbolj pesti peza preteklosti in zapira pogled v resničnost tega sveta, kar sproža stalno tudi napačne reakcije. Dogajanja v našem političnem prostoru nam to potrjujejo. 0 K izkrivljanju podobe o realnosti sveta je pri naših ljudeh v izjemno veliki meri prispevala tudi skoraj polstoletna vzgoja in indoktrinacija na temelju marksističnih in realsocialističnih predstav o svetu. Negativne izkušnje s totalitarno oblastjo so pustile nezaupanje do države in oblasti. Kdor je na oblasti, jo bo izkoristil za svoje cilje. Veliko ljudi enostavno ne more verjeti, da imamo parlamentarno demokracijo. S pravnimi sredstvi parlamentarne demokracije ni mogoče zrušiti. Odpraviti jo je mogoče samo z nasiljem. Nihče pri nas za kaj takega ni sposoben, niti ni pogojev. Strah ali celo namerno ustvarjanje strahu o karšnemkoli totalitarnem udaru s katerekoli strani je ne samo prazen, ampak dokazuje tudi nezaupanje tistih, ki ga sejejo, do vsega, kar smo s skupnimi napori ustvarili, nezaupanje v to državo. Tudi ta strah je ena od sestavin totalitarne dediščine. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Liberalnodemokratska stranka Urad za begunce Ljubljana, 25. maja - Poslanski klub Liberalnodemokrat-ske stranke se zavzema ua ustanovitev urada za begunce na vladni ravni. Ker begunci še prihajajo, je ustanovitev takega medresorskega urada nujna. Svoje pristojnosti bo urad kasneje lahko razširil na področje celotne migracijske politike. Urad bi tudi razbremenil vlado in usklajeval delo pri zbiranju in razdeljevanju humanitarne pomoči. Čeprav bi to terjalo spremembe nekaterih zakonov, parlament te pobude ne bi smel zavrniti. • J. K. Razprava o zapiranju nuklearke Ljubljana, 29. maja - Jutri, 30. maja 1992, ob 10. uri bo v veliki dvorani Strojne fakultete na Murnikovi 2 v Ljubljani javna razprava o predhodnih pogojih za zapiranje JE Krško. Na srečanju, ki ga organizira Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, bo poročal prof. dr. Peter Novak. Ker je referendum o zapiranju nuklearke odložen, želi zveza priti do pravih informacij o tem dejanju in na osnovi ugotovitev sprejeti svoja stališča do te problematike. • S. Saje V sredo je zasedal le družbenopolitični zbor Grb, zastava in himna razburjajo Družbenopolitični zbor je bil tokrat sklepčen in je med drugim sprejel osnutek zakona o uporabi grba, zastave in himne, osnutek zakona o gozdovih in zakon o solidarnostnem prispevku za begunce. Ljubljana, 27. maja - Družbenopolitični zbor slovenskega parlamenta "pospravlja" zaostanek iz prejšnjih štirih sej, zato se sestaja vsajco sredo. Sredina seja je bila sklepčna in poslanci so nadomestili približno polovico zaostanka. Sprejeli so dopolnjen zakon o naravni in kulturni dediščini in zakon o fi- JSov zakon o političnih strankah V skupščini nastajajo teze za zakon o političnih strankah. Ta zakon bi morali že zdavnaj sprejeti. Zakon se zgleduje po podobnih evropskih zakonih, postavil pa bo jasnejšo ločnico med političnimi strankami in drugimi združenji. Za registracijo stranke naj bi bilo po novem potrebnih 100 članov in ne le 20. Poslanci v kočevskih taboriščih Člani skupščinske komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti so skupaj z nekaterimi nekdanjimi taboriščniki obiskali kraje nekdanjih taborišč Verdreng (Podlesje), Inlauf v Borovški dolini. Kočevsko Reko in Gotenico. Komisija skuša tudi s pričevanji nekdanjih obsojencev ugotoviti, kako veliko je bilo med letoma 1945 in 1952 varovano območje, kakšen režim je vladal in če so v okolici še nova, doslej neznana grobišča. Značilno je, da nekdanji taboriščniki neradi govorijo o svojih izkušnjah. nanciranju javne porabe. Živahna razprava se je razvnela o osnutku zakona o uporabi grba, zastave in himne Republike Slovenije. Poslanci so se spraševali, katere zastave naj bi imeli, razen državne, ali tudi nacionalno in predsedniško, kako in kdaj naj se izobešajo zastave, kdaj se igra državna himna, kakšni naj bodo barvni odtenki na zastavi in iz kakšnega blaga naj bo izdelana zastava, kakšne kazni naj bodo za zlorabe za- stave, grba in himne itd. Zbor je tudi sprejel osnutek zakona o gozdovih. Osnutek so s pripombami tako sprejeli vsi trije zbori in pristojno ministrstvo ima sedaj nalogo pripraviti predlog zakona, ki ga slovenska država nujno potrebuje. Slabše se je godilo osnutku zakona o javnih glasilih. Družbenopolitični zbor ga je zavrnil in ga ocenil kot slabega. Zanj so glasovali le štirje poslanci. Osnutku so očitali predvsem poskus podr- žavljanja medijev, za RTV pa naj se sprejme poseben zakon. Ministrstvo ima sedaj nalogo pripraviti nov osnutek. Za to ima dva meseca časa. Na seji družbenopolitičnega zbora, ki je ponovno sklican za sredo, 3. junija, je bilo postavljenih tudi nekaj zanimivih poslanskih vprašanj. Zakaj vlada še ni pripravila zakona o renti, ki naj bi jo dobila škofjeloška občina po zaprtju Rudnika urana Žirovski vrh, kdaj bomo dobili cenejše učbenike, ali ie ocenjeno premoženje bivše jugoslovanske vojske v Sloveniji« kdaj bomo ukinili norme za sodnike in koliko denarja namenjamo za modernizacijo sodstva« novi vladi pa je bilo naslovljeno vprašanje, zakaj je povišala plače v družbenih dejavnostih, v kolikšni meri bo to vplivalo na inflacijo in ali ni ta ukrep rušenje dosežkov stare Peterletove vlade. • J. Košnjek Slovenija pridobila 160.560 novih državljanov Skoraj šest tisoč vlog še na rešetu Ljubljana, 26. maja - Ob zaključku najobsežnejšega upravnega projekta, pridobitve slovenskega državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu, je mag. Slavko Debelak, direktor uprave za upravno pravne zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve, na tiskovni konferenci postregel z nekaterimi zanimivimi podatki. 27. decembra lani je namreč minil šestmesečni rok za oddajo vlog za pridobitev našega državljanstva po liberalnem 40. členu zakona, po katerem je moral prosilec imeti na dan 23. decembra 1990 stalno prebivališče na območju Slovenije. Slovenija je bogatejša za 160.560 novih državljanov, zavrnjenih je bilo 595 vlog za pridobitev državljanstva, 5753 pa jih je še na rešetu. Mag. Slavko Debelak je povedal, da so na ministrstvu pričakovali približno 80.000 vlog, vendar so stanovanjski zakon in drugi zakoni, ki državljanom Slovenije prinašajo določene bonitete, ne nazadnje pa tudi razmere na jugu nekdanje Jugoslavije, številke krepko postavile na glavo. Samo decembra, torej zadnji mesec, je prišlo kar 70 odstotkov vseh vlog. Kot rečeno, so 595 prosilcem slovensko državljanstvo odrekli. za 5753 pa še ugotavljajo pogoje. Večji del gre za aktivne vojaške osebe JLA (po agresiji na Slovenijo je bil zanje 40. člen zakona poostren), ki so se kasneje bodisi izselile iz Slovenije, bodisi niso bile lojalne do nove države. Postopki zaslišanj (tudi prič), preverjanj so zapleteni in dolgotrajni, za vsakega prosilca morajo na ministrstvu zbrati podatke policije, kriminalistične službe, varnostno informativne službe, mini- strstva za obrambo. Za 86 od teh ljudi je sprožen kazenski postopek. Začasno zamrznjene so tudi vloge tistih, ki so se upokojili pred agresijo na Slovenijo, pa so med njo aktivno sodelovali z okupatorjem. Njihovi družinski člani, žene in otroci, ki so ostali v Sloveniji, so dobili državljanstvo neodvisno od obnašanja mož oziroma očetov. Zanimiva je tudi struktura novih slovenskih državljanov: kar 74.897 ali 46 odstotkov od njih je iz BiH, 55.685 ali 35 odstotkov s Hrvaškega. 13 odstotkov iz Srbije, po tri odstotke pa iz Makedonije in Črne gore. Tretjina jih je bilo že rojenih na slovenskih tleh. 22 odstotkov jih je starih do 13 let, pet odstotkov od 14 do 17 let in 73 odstotkov nad 18 let, pridobili smo 117.348 novih volilnih upravičencev. Njihova so- cialna struktura, vzetu po vzorcu 2000 polnoletnih ljudi, je naslednja: 60 odstotkov je nekvalificiranih delavcev, 30 odstotkov kvalificiranih, deset jih ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Vsak peti je nezaposlen. Z novimi državljani se je najbolj okrepila Obala (od 22 do 26 odstotkov). Jesenice so jih pridobile 20 odstotkov oziroma 6410, kranjska občina 7146. Pa še nekaj številk o izvedbi projekta: trajal je deset mesecev, največ dela je bilo od februarja do maja letos, na ministrstvu je zaposloval 103 ljudi, od teh 43 redno zaposlenih, zadnje štiri mesece so delali po 17 ur na dan-Porabili so kar 2700 kilogramov papirja, stroški celotnega projekta so ocenjeni na 50 milijonov tolarjev. • H. Jelovčan , Zakaj je vlada povečala plače negospodarstvu Uresničujemo tisto, kar je sprejela stara vlada VIKTOR ŽAKELJ, podpredsednik vlade za družbene dejavnosti: "38,4- odstotno povečanje plač v negospodarstvu je posledica povišanih marčnih plač v gospodarstvu in raznih poračunov po odmrznitvi. V osnovi spoštujemo kolektivno pogod" bo za negospodarstvo, sprejeto in objavljeno 27. septembra lani, tako kot stara vlada pa jo tudi kršimo, saj spet uveljavlja' mo 20-odstotno zaostajanje za kolektivno pogodbo." Ljubljana, 27. maja - Sklep slovenske vlade v četrtek pretekli leden o povišanju plač v negospodarstvu je povzročil različne odmeve, od odobravanj do očitkov, da vlada sama spodbuja inflacijo, kupuje volilce in celo namenoma ruši tisto, kar je naredila prejšnja Peterletova vlada. "Prav zaradi različnih interpretacij in spoznanja, da so nekateri zgubili spomin, pa bi jim s tem olajšali publicistično dejavnost in zavzeto javno nastopanje, kar je sicer dobrodošlo, smo se v vladi odločili povedati razloge povišanja plač," je povedal na sredini časnikarski konferenci podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj. Kolektivno pogodbo za negospodarstvo so podpisali predstavnik vlade in raznih sindikalnih central 27. septembra lani. V njenem 33. členu piše, da znaša najnižja bruto plača v negospodarstvu 58 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka v gospodarstvu. 35. člen pa dovoljuje 20-odstotno zaostajanje, vendar zaostajanje ne srne trajati dlje od treh mesecev. Stara vlada je to določilo že kršila, prav tako pa ga tudi nova. "Ker podatki o povprečnih mesečnih dohodkih prihajajo z dvomesečno zamudo, smo za osnovo vzeli povprečni marčni bruto osebni dohodek za gospodarstvo in ta je znašal 39.236 tolarjev. Zaradi odmrznitve plač in raznih poračunov je v primerjavi s februarskim poskočil za 24,5 odstotka. Ker je v prilogi kolektivne pogodbe tudi tehnologija izvedbe in formula za preračun v obdobje izplačila, to je v tem primeru konec maja, je ta formula pokazala povprečno bruto plačo v gospodarstvu v višini 48.849 tolarjev. 58 odstotkov od te vsote je 28.332 tolarjev, ker pa smo upoštevali še 20-odstotno /manjšanje iz 35. člena* znese to 22.666 tolarjev izhodiščne bruto plače za najbolj enostavno delo. Neto plača pa je približno 60 odstotkov te vsote, ki pa se potem množi z zahtevnostjo posameznega opravila. Plače v posameznih dejavnostih so potem urejene še s parcialnimi kolektivnimi pogodbami, raznimi predpisi in zakoni, vendar to je metodologija, ki jo je sprejela prejšnja vlada in mi jo uresničujemo. Pred tem je bila izračunana bruto plača za najenostavnejše delo v negospodarstvu 16.383 tolarjev, sedaj pa je 22.666 tolarjev in to je 38,4-odstotno povišanje," je pojasnil Viktor Žakelj. Bo v prihodnje vztrajala vlada na isti metodologiji oziroma sedanjih kolektivnih pogodbah? Viktor Žakelj pravi, da vlada pripravlja temelje ekonomske politike za pet, šest mesecev naprej in da bo na udaru tudi delitvena politika. Ker se kolektivna pogodba za negospodarstvo v praksi ne uresničuje, začenja vlada prav danes nova pogajanja glede ciljev, ki bodo skladni z gospodarskimi možnostmi slovenske države. Sedanjih 58 odstotkov povprečne bruto plače v gospodarstvu je previsoko izhodišče, ki ruši možnosti agresivne ekonomske politike. Vlada bo predlagala nov pogodbeni odnos in to ne samo za negospodarstvo, ampak tudi za gospodarstvo. Na vprašanje, ali ne bodo viŠj* plače v negospodarstvu pognale inflacije, je podpredsednik ŽakeU povedal, da je v takih primerih vpliv na inflacijo linearen in da je bilo tako tudi ob prejšnjih p0' višanjih plač. Inflacija je dejstvo in držati jo bo treba v obvladlj1' vih okvirih, povišanje plač *> družbenih dejavnostih pa Je manjši del tega pritiska. Prejšnja vlada je pustila sedanji zajeten seznam zahtevkov po višjih cenah začenši pri elektriki in sedanja vlada se bo morala s tem so-očiti. Kje bo dobila vlada denar *a povišanje plač v negospodarstvu- Viktor Žakelj odgovarja, da de-nar je. saj je bilo v proračun Zjj? radi višjili plač tudi več prihodkov. Cilj te vlade pa je sprejem samo ene kolektivne pogodbe i* celotno negospodarstvo, vendar bo to dolgotrajno in naporno delo.* J. Košnjek MI GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: ■Časopisno podjetje GORENJSKI Gl AS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valja v c«•. Odgovorna urednica: l.copoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jo/e Košnjek. I.ea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto /aplotnik, Danica Zavrl-Zlel" • Andrej Zalar. Štefan žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Šinik / Tisk: Podjetje DtLO - TCR. I'* časopisov m revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše l'ijadeja I, telefon: 21 1 860. 211-835. telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Hleivveisova 16. telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl«*1' telefon: 21 7-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/i v ni ku: uradne ure: vsak dan 7.— 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun • naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DliM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23 27-92) _ __. Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Seje zborov skupščine občine Jesenice Občinska vlada mora potrkati na republiška vrata Jesenice, 28. maja - Anton Požar, poslanec LDS, spodbudil razmišljala o tem, kako je bila zadnji dve leti jeseniška vlada sploh aktivna in uspešna pri reševanju gospodarskih vprašanj, predvsem pri sanaciji Železarne. Ce ne bi bilo gospodarstvo tako na tleh, tudi socialekonomske razmere v občini ne bi bile tako katastrofalne. Na minuli seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice v zboru združenega dela ni bilo do-volj poslancev, da bi lahko volili Predstojnika upravnega organa |B notranje zadeve. Imenovanje so odložil za čas, ko naj bi bilo yendarle v vsakem zboru navzočih dve tretjini poslancev. Poslanci so v nadaljevanju skupne seje razpravljali o več poročilih, na katera ni bilo bistvenih pripomb in predlogov. Le Predsednik skupščine občine dr. Božidar Brudar je dejal, da je ra- zočaran nad vsemi poročili, ker ob njih niso podani predlogi ukrepov, saj se morajo zadovoljiti le z ugotovitvami. Tudi Rajko Skubic, SKD, je menil, da je predvsem poročilo o delu inšpekcijskih služb preveč birokratsko. Franc Medja. SSS, se ni strinjal s prekategorizacijo ceste od Kranjske Gore do Vršiča, ki naj bi postala lokalna cesta. »Prenos« te ceste na občino bi bil za občinski proračun prevelik zalogaj, zato je tudi Danijel Ažman, SDP, predlagal, da se o tej cesti posebej pogovorijo. Ob informaciji o gospodarskem položaju občine je Anton Požar, LDS. med drugim predlagal, da zbori sprejmejo sklep, da mora občinski izvršni svet doseči, da se država opredeli do Železarne tako ali drugače: v primeru pozitivne opredelitve naj se vlada opredeli tudi do finančne konsolidacije Železarne, v nasprotnem primeru pa naj jasno podpre strategijo gospodarskega prestrukturiranja v občini in jo tudi finančno podpre. Občinski izvršni svet naj vendarle že začne odpirati tudi republiška vrata! Tak sklep so kasneje poslanci tudi sprejeli. Rajko Skubic. SKD, se je v razpravi s predlogom Liberalno - demokratske stranke takoj strinjal, ga podprl in povzel, da je ta pred- log pravzaprav upravičeni »napad« na občinsko vlado. Predsednica i/v ršnega svela Rina Klinarjeva je pojasnila, da se do zdaj v republiški vladi sami niso mogli sporazumeti o lem. kaj naj bi pravzaprav s slovenskimi železarnami in poudarila, da bo občinski izvršni svet napravil vse, da se z vlado dogovorijo o ukrepih glede usode Železarne Jesenice. Nato je predstavila vse strukturne spremembe, ki so vodile do tega, da so danes gospodarski podatki jeseniške občine resnično alarmantni. Ob oceni stanja socialnoekonomskih razmer prebivalcev občine Jesenice je direktor Centra za socialno delo Božo Pogačar med drugim poudaril, da je kar 60 odstotkov delavcev na Jesenicah odvisnih od usode Železarne in da ima vlada tudi pri socialnih razmerah pomembno v logo. Z izboljšanjem gospodarskega položaja se bo izboljšalo tudi socialno stanje v občini. Poslanci so sprejeli še predlog odloka o ustanov ■ i t v i javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter ugotovitveni sklep o vršilcih dolžnosti ravnateljev jeseniških osnovnih šol, vrtcev in glasbene šole Jesenice.• D. S. Relativno uspešno zasedanje kranjske skupščine Radio končno resen Kranj, 27. maja - Kljub temu da posebnega dogovora o konstruktivnej-*em delovanju kranjskih političnih strank v občinski skupščini (pobudo *a tak pogovor je dala LDS) ni bilo, pa je bilo na tokratnem zasedanju le čutiti, da je zavest o potrebi tega prisotna. Z imenovanjem organov Radia Kranj (ta problematika je skupščino obremenjevala dobri dve le-|i) se je pokazalo, da se stranke (v ozadju skupščine) lahko dogovorijo, jasno pa je, da predvolilni čas, nujnost dopolnitve predsedstva skupščine ter imenovanje novega izvršnega sveta in nenazadnje dogodki na republiški ravni vplivajo na medstrankarske odnose in razmerja. Priznati je treba, da smo se, opremljeni s slabimi izkušnjami 0 neučinkovitosti dela kranjske skupščine, zasedanja s preko 20 točkami dnevnega reda kar bali, vendar bi za tokratno zasedanje, kljub dejstvu, da nekateri predlogi niso bili sprejeti (to je seveda ?a demokratično, pluralno skupščino povsem normalno), lahko rekli, da je bilo uspešno. Že začetek: naknadna uvrstitev problematike imenovanja organov Radia Kranj (delavci radia so o tem na javnost in delegate naslovili Poseben apel), z opravičilom razrešene stare zamere (o kriminal-nem načinu izgradnje kranjskega radia) in nato imenovanje organov te ustanove, so potrdile nov veter v medstrankarskih odnosih. S tem je bila (skoraj) zaključena (preostane še uskladitev Ustanoviteljskih aktov) tema, ki Je močno obremenjevala to skupščino, hkrati pa s povsem nelegalnim stanjem ovirala delo radia. Razprava o kar štirih točkah dnevnega reda: Odloku o zaključnem računu proračuna občine Kranj za leto 1991, o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov, o ustanovitvi stanovanjskega sklada, o realizaciji proračuna v prvem trimesečju letos ter o poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov ter služb lani, pa je pokazala (velja za družbenopolitični zbor, ki smo ga spremljali), da narašča nestrpnost nad delom in odnosom izvršnega sveta do skupščine. Očitno je, da se razmere z centralizacijo pristojnosti in denarja na republiki, v občini zaostrujejo, nemoč za razreševanje nekaterih perečih vprašanj na eni strani in nujnost delovanja po že zdavnaj preživeti in povsem neustrezni zakonodaji, ki sploh ne sledi vsem spremembam v družbi, na drugi, pa so hvaležna osnova za kritiko dela izvršne oblasti. Če k temu prištejemo še ne vedno najbolj korekten odnos (z obeh strani), so konflikti pač tu. Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1991 ni bil sprejet, odlok o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov pa šele, koje bilo ugotovljeno, da bo ščitil tudi pravice najemodajalcev (lastnikov). Na osnutek odlo- Novi stanovanjski zakon ukinja stanovanjsko pravico, pač pa vse tiste, ki stanovanj niso odkupili, spreminja v najemnike. Pri tem kaže poudariti, da ostajajo ti najemniki ustrezno zavarovani, saj bodo najemne pogodbe z lastniki stanovanj, razen v izjemnih primerih, ki jih predpisuje zakon, sklenili najemne pogodbe za nedoločen čas. Novo razmerje pa seveda poudarja odprto vprašanje višine najemnin, ki naj bi bile le za tako imenovana socialna in neprofitna stanovanja predpisane na državni ravni, medtem ko se za preostala kadrovska, službena oz. druga profitna stanovanja lahko oblikujejo prosto. Zakon sicer dopušča možnost maksimiranja (določitve najvišje višine) stanarin na občinski ravni ter opredeljuje oderuško najemnino, vendar je očitno, da se bo na tem področju postopoma moral uveljaviti trg. Pri določanju politike najemnin in drugih pomembnih novih vidikov stanovanjsko najemnih odnosov je zato pomembno organiziranje prizadetih, zato se je vlada odločila predlagati občinski skupščini sprejem Odloka o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov, ki bo lahko predlagal določitev najvišje dopustne najemnine in urejanje drugih razmerij pomembnih za stanovanjske najemnike. Posebnega pomena bodo seveda tudi novi načini upravljanje in obratovanja večstanovanjskih hiš, kjer novi stanovanjski zakon prav tako zahteva drugačen pristop. ka o ustanovitvi stanovanskega sklada je bilo zelo veliko pripomb in bo moral biti do faze predloga temeljito dopolnjen. Največ razprave pa je bilo na poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske v preteklem letu, katerega branje je, po mnenju nekaterih odbornikov, prava grozljivka. Že omenjeno zaostajanje zakonodaje in drugih predpisov je očitno najbolj izrazito, in če k temu dodamo še precejšnje kadrovske težave te službe, učinkovitost izvajanja nadzora (ki ni bil nikdar na posebno zavidljivi ravni) še nazaduje. Največ pripomb so imeli delegati Zelenih (žal jih ne znajo na primeren način predstaviti), ki so zahtevali takojšnjo odstavitev ur- V tržiškem zavodu za kulturo in izobraževanje Prednost izobraževanju delavcev "Tržič, 27. maja - Na včerajšnjem zasedanju tržiškega izvršnega sveta so °srednjo pozornost namenili pregledu pročila o lanskem delu in letošnjega programa dela Zavoda za kulturo in izobraževanje. Delavska uni-yer/a načrtuje nove oblike dela, predvsem študij na daljavo. Delavci zavoda v posameznih erjotah, muzeju z galerijo, knjižici in delavski univerzi, bodo Prek zvez in združenj ter stanovih organizacij sodelovali pri °hlikovanju nacionalnih programov, ki bodo zasnovani na novi Zakonodaji za kulturo in izobraževanje odraslih. Iako kot do-?'ej, bodo tudi letos dali prednost !*ob raževanju zaposlcrffh, to je Izpopolnjevanju v stroki in pobožnih vedah, ki omogočajo kvaliietnejše delo in pregled nad r*J'ni. Kadre delavske univerze odo usposabljali predvsem za vključitev v mednarodni projekt Ufanja tujih jezikov, je med dru-8'm poudarila ravnateljica zavoda Zvonka Pretnar. Dejavnost muzeja bo še naprej usmerjena v čevljarstvo, lokalno zgodovino, pedagoško in razstavno dejavnost. Kot največjo težavo je ravnateljica omenila pomanjkanje prostora za čevljarsko zbirko, vse manj pa je tudi interesa osnovnih šol pri izvedbi programov za Gregorjevo in Su-štarsko nedeljo. Glede slednjega so člani izvršnega sveta menili, da naj gorenjski zavod za šolstvo poskrbi za vključitev takih vsebin v redni osnovnošolski program. Knjižnica postaja s svojo dejavnostjo pravi kulturni center, saj ob povečani izposoji knjig pripravlja razne literarne dejavnosti. Obstaja pa bojazen, da za- radi nedoseganja niti četrtine prostorskega normativa lahko vsak hip izgubi denar za nakup knjig. Zato bo treba kljub pomanjkanju denarja za občinske naložbe resno razmisliti o širitvi knjižnice v več prostorov po nadstropju stavbe na Balosu. banističnega in ribiško - lovskega inšpektorja. Največ besed pa je tokrat bilo o črni gradnji na Ko-krškem bregu, ki jih je (upravičeno ogorčenih) sprožilo neustrezno poročilo. Nič čudnega, da niso bili redki delegati, ki so zahtevali rušitev po sklepu skupščine in šele slikovito opozorilo, da bi bil to, za skupščino sramotno nezakonit sprejem "linča", je to preprečilo. Naj na koncu povemo, da zbor združenega dela ni bil sklepčen, zato sta skupna seja in skupno zasedanje odpadla, poleg družbenopolitičnega zbora pa je zasedal tudi zbor krajevnih skupnosti, ki je po temeljiti in kritični razpravi sprejel vse predloge, ki so bili na dnevnem redu. • S. Ž. V Tržiču še ne razmišljajo o preimenovanju delavske v ljudsko univerzo, ampak bodo ime izbrali po določitvi osnovne dejavnosti v razvojnem programu. Kot je ugotovila ravnateljica ZKI Pretnarjeva, bodo v njihovi občini morali spodbujati izobraževanje na visokošolskih zavodih. Ker drugod na Gorenjskem niso pokazali veliko interesa za študij na daljavo, obstaja celo možnost, da bi za to dejavnost oblikovali regijsko študijsko središče prav v Tržiču.* S. Saje V ponedeljek o (ne)zaupnici Škofja Loka - Za ponedeljek, I. junija, je sklicano skupno zasedanje vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. Na dnevnem redu je ena sama točka: obravnava vprašanja zaupnice občinskemu izvršnemu svetu. Odborniki bodo zatem nadaljevali na skupni seji. Govorili bodo o vzrokih, zakaj nekateri predlogi iz programa občinske skupščine niso prišli na klopi, razpravljali o predlogu sklepa o podelitvi občinskih priznanj, o poročilu sklada stavbnih zemljišč in njegovih letošnjih načrtih, o uresničevanju kolektivnih pogodb, o možnostih sanacije ceste v Selško dolino ter o dosedanjem delu predsedstva občinske skupščine. • H. J. Obveznice spreminjajo v lastninske deleže Občina solastnica Almire Radovljica, 26. maja - Izvršni svet je na torkovi seji potrdil, da se denarni vložek občine v podjetju Almira Radovljica v znesku 25,6 milijona tolarjev spremeni v lastninski delež. Pogodbo o preoblikovanju vložka in akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo bo pregledala še strokovna institucija. Ko je občinska skupščina decembra lani sprejela pro-gram občinskih obveznic in iz sredstev od prodanih obveznic odobrila'štirim podjetjem (Almiri, Suknu, Iskri Otoče in Verigi) ugodna posojila, je sklenila tudi to, da bo po ureditvi razmer in ob reorganizaciji podjetij posojila spremenila v lastninske deleže. Almira je v prvem trimesečju poslovala pozitivno in ustvarila dobiček v višini 42,4 milijona tolarjev. Skupna bilanca z vsemi starimi dolgovi še vedno izkazuje izgubo v znesku 28,4 milijona tolarjev, vendar pa je tudi ta izguba po podatkih Almire le navidezna, saj bi bil finančni rezultat ob upoštevanju učinkov, ki jih bo šele ob koncu leta prinesla prodaja gradu Grimšče, že zdaj pozitiven (31,4 milijona dobička). Da se denarni vložek občine spremeni v lastninski delež, je potrebno tudi zato, ker se bo Almira v kratkem reorganizirala in se preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. # C. Z. Varnost v kranjski Savi Kranj, 27. maja - V tovarni, kakršna je Sava v Kranju, morajo zaradi nevarnosti v proizvodnji in velikega števila delavcev še posebej skrbeti za varovanje premoženja in ljudi. Prizadevanja na tem področju so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, med katero so napovedali tudi kazensko obravnavo proti osmim obtoženim za kazniva dejanja v aferi "Izmišljene reklamacije gum" 1. junija na kranjskem sodišču. Pri fizičnem varovanju tovarne so po podatkih Jožeta Mohoriča dosegli zadnja leta velik napredek. Ob zmanjšanju števila delavcev in izboljšanju njihove sestave so se vztrajno opremljali s sodobnimi tehničnimi pomagali za varovanje. Z uvedbo sistema 32 snemalnih kamer - 8 jih ima tudi senzorje za zaznavanje ognja in drugih sprememb - so pred mesecem dni močno zajezili razmah predvsem manjših tatvin. Tako varovanje sicer ne bi moglo odkriti podobnih malverzacij, kot so bile izmišljene reklamacije gum, zato so se v Savi odločili za drugačen način priznavanja reklamacij; vsi pooblaščenci, od trgovin do vulkanizerjev, morajo plašče iz reklamacije takoj uničiti. Tudi vsebina dela gasilcev se spreminja, je pojasnil vodja požarnega varstva Alojz Rode. Vse pogosteje se ukvarjajo s tehničnimi intervencijami, od lani pa se pripravljajo tudi za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Le-teh je namreč kar 20 odstotkov v celotnem številu proizvodnih materialov in sredstev. • S. Saje Sivi panterji Kranj Zbor članov Kranj, 26. maja - Sivi panterji, stranka upokojencev, seniorska frakcija Liberalnodemokratske stranke Kranj vabi na zbor članov in simpatizerjev, ki bo v sredo, 3. junija, ob 17. uri v dvorani na Poštni 3 v Kranju (bivši hotel Evropa). Vabljeni člani in simpatizerji iz kranjske in drugih občin. • J. K. Socialdemokratska stranka Jesenice Dr. Pučnik bo obiskal Jesenice Jesenice, 27. maja - Na zadnjem sestanku so obravnavali aktualne probleme v Sloveniji in na Jesenicah. Zavzeli so se za čimprejšnje sprejetje lastninskega zakona, za brezplačno razdelitev premoženja državljanom in za sprejem volilne zakonodaje. Okrog 11. junija bo jeseniško občino obiskal predsednik stranke dr. Jože Pučnik in se pogovarjal v bolnišnici, sodeloval pa bo tudi v oddaji jeseniškega radia. Pučnikov obisk je bil načrtovan že 4. junija. Člani stranke ne morejo verjeti, da na Jesenicah ni mogoče dobiti po sprejemljivi ceni prostora za proizvodnjo, ki bi zaposlila okrog 60 žensk, čeprav je v opuščenih stavbah dovolj prostora. Prostor išče podjetje, ki ima že naročila iz tujine. • B. Ličof Konferenca Socialdemokratske prenove Škofja Loka Take vlade si nismo zaslužili Škofja Loka, 26. maja - Danes se je v Škof ji Loki sestala konferenca SDP Škofja Loka in pregledala opravljeno delo v dveletnem obdobju po volitvah in veliki preobrazbi te stranke. Osrednjo pozornost so namenili občinskemu gospodarskemu položaju ter načinom svojega delovanja, seveda pa niso mogli mimo zelo verjetnega padca občinske vlade. V poročilu o dvvvletnem delu SDP Škofja Loka predsednica Mirjani Jan Blažič poudarila, da so se profilirali kot konstruktivna, demokratična levosredinska stranka, ki je našla tudi pot za sodelovanje z drugimi strankami. Veliko prizadevanj so vložili v preprečevanje ogrožanja demokracije, saj je vladajoča koalicija vse bolj obračala voz v smeri priznavanja samo "absolutnih" (njenih) resnic in "pravih barv", skratka v novo enoumje in totalitarizem. Pripadnost pravi barvi, po mnenju SDP, ne more biti izključni kriterij sprejemljivosti - zlasti izrazito seje v Škofji Loki to odražalo pri kadrovanju. Največ pozornosti pa so namenili gospodarskemu položaju, ki sicer primerjalno ni najslabši, kar pa ne pomeni, da se nad stalnim nazadovanjem položaja podjetij ne bi bilo nujno zamisliti. In prav na tem področju je na račun občinskega izvršnega sveta največ zamer: ukvarjati se zna le z delitvijo (ugotavljanje potreb družbenih dejavnosti je primer sestavljanja povsem nerealnega spiska želja brez potrebnih prioritet), pri ustvarjanju ugodnejših pogojev poslovanja (če je to mogoče), pri urejanju prostora, pa seje pokazal povsem nesposobnega. Ker si Škofja Loka tako slabe vlade preprosto ne zasluži, so (in bodo) sodelovali pri njeni nezaupnici. V delu stranke so poleg rednega dela organov uvedli tudi družabna srečanja članov in simpatizerjev, posebej odmevna pa je bila nedavna javna okrogla miza o gospodarskem programu SDP. Delovali so pragmatično in nesektaško, vendar odločno zavračali zaničevanje partizanstva in NOB, saj je zgodovina o tem že napisana. Razprava se je razvila predvsem o programskih izhodiščih, ki jih je predsedstvo predložilo v 10 točkah. Člani so pritrdili usmeritvi, da mora biti v ospredju še naprej gospodarski položaj, že skrajno ogrožena eksistenca ljudi in da mora SDP tudi vnaprej ostati na strani delavcev in njihovih sindikatov.© Š. Žargi PO GORENJSKI UREJA: ANDREJ ŽALAR Ne gremo se več Dvakrat v tem tednu je v pogovoru o urejenem odlagališču oziroma zbirališču večjih, kosovnih odpadkov v krajevnih skupnostih in ob razpravljanju o odloku, ki opredeljuje za celotno občino takšno in eno samo odlagališče, izzvenelo mnenje: Ne gremo se več. Zakaj.' V Šenčurju in v Cerkljah so se odločili, da po eni strani sanirajo opuščeno gramoznico, hkrati pa na ta način omogočijo (preprečijo) zbiranje večjih odpadkov, ki so jih doslej enkrat na leto organizirano po vsej občini na določen dan pobirali in odvažali brezplačno na občinsko odlagališče. Čeprav takšne enkratne "očiščevalne akcije" niso bile ravno brezuspešne, saj \e je nabralo kar precej navlake, ki bi se slej ko prej znašla kje za vodo. v strugi potoka, hudournika, v gozdu... Vendar pa se je očitno vsi skupaj še lep čas ne bomo znebili, saj sojo spomladanska vsesplošna čiščenja nabrala še enkrat toliko. Kakšna neuničljiva "legla" onesnaževanja in ogrožanja, predvsem podtalnice, so divja odlagališča, stara in nova, ki zrastejo čez noč, se že kaže, odkar potekajo izdelave katastra divjih odlagališč. In ko bomo enkrat natančno vedeli, kje vse so divja zbirališča vsega, kar sodi na edino, z odlokom opredeljeno odlagališče, ho zabolelo. Takrat bo namreč prišla na vrsto sanacija vseh ugotovljenih odlagališč. Ta pa, na kratko povedano, da bo strokovna, predvsem ne bo poceni. Takrat nam bo morda celo zelo prav prišlo, če bomo lahko na več krajih imeli posebna zbirališča odpadkov, kjer jih bomo razvrščali ter potem seveda večkrat na leto odvažali na skupno odlagališče in v predelavo. Krajevna skupnost, če se bo za to odločila (kot je ponekod pripravljena že zdaj), pa bo najbrž tudi upravičena do česa več. kot samo za: bo-glonaj. • A. Zalar Tradicionalna "Kmečka ohcet" se iz Ljubljane seli na Gorenjsko Preddvorčani se pripravljajo Preddvor, 25. maja - Kljub temu da je Turistično društvo v Preddvoru pri pripravi različnih prireditev že kar izkušeno, bo imelo v naslednjih tednih še precej dela z organizacijo tradicionalne slovenske kmečke ohceti, ki je bila dosedaj v Ljubljani, letos pa bo prvič v Preddvoru. Da pa bi prireditev, ki bo trajala od 26. junija do 28. junija, bila res praznik za Gorenjsko in lepa promocija Slovenije, so pri Turističnem društvu že krepko zavihali rokave in pripravili scenarij prireditve, ki so ga prvič predstavili na ponedeljkovi izredni seji upravnega odbora Turističnega društva. Za nemotene priprave in potek prireditve so v Turističnem društvu ustanovili več komisij, od komisije za propagando, do finančne komisije, komisije, ki bo skrbela za pripravo prireditvenega prostora, gostinsko ponudbo in komisije za varnost in promet. Največ dela pa je v minulih tednih imela komisija za scenarij prireditve, ki je izdelala natančen program poteka kmečke ohceti. Tako se bo ohcet začela v petek, 26. junija, na Brdu s sprejemom in ogledi, folklorno prireditvijo in prevo- Kdo bo izbrani slovenski par za "Kmečko ohcet v Preddvoru" se še ne ve, saj bo zaključna prireditev izbora, ki poteka v Dnevniku, v soboto v Zagorju. Preddvorčani pa so kot drugi in tretji par na prireditev povabili para zamejskih Slovencev iz Globasnice in Padove. zom s kočijami v Preddvor. V Preddvoru bodo obujali stare že-nitovanjske običaje, prikazali bodo stare obrti, kmečka opravila, večer pa se bo končal z družabnimi igrami. Zabavno bo tudi vso soboto, ko se bo spored začel s sprevodom nevest, nadaljeval s poroko, modno revijo, nastopi folklornih skupin in padalcev. Zvečer bo poskrbljeno za družabnost in ples. Tretji dan, nedelja, bo namenjen slovesu. Kot je ob predstavitvi prireditve povedal predsednik Turističnega društva Preddvor Vtiran Zadnikar, so organizatorji razočarani nad sodelovanjem podjetij, ki so jim sicer sprva obljubila precej pomoči, sedaj pa kaže, da bo večji del bremena na ramah zagnanih članov društva in drugih domačinov (od športnikov do šolarjev), ki bodo pomagali pri tej veliki prireditvi. • V. Stanovnik Občinsko gasilsko tekmovanje - Kranj - Na prostoru za obratom Jelovice v Cerkljah bo jutri. 30. maja. občinsko gasilsko tekmovanje društev i/ kranjske občine. Tekmovanje je hkrati uvodna prireditev v okviru letošnje 20. sejemske prireditve Zaščita 92 - Pro-tcction 92. ki bo v Kranju od 2. do 5, junija, in poč.istilev 100-letni-ce\ ki jo leios praznujejo gasilci v Cerkljah, /a tekmovanje, ki se ho Začelo ob S. uri. se je tokrat prijavilo rekordno število (kar 149 desetin - od podmladka, mladink, mladincev, članic, članov m veteranov) iz gasilskih društev \ kranjski občini. Razglasitev rezultatov tekmovanja in podelitev pokalov bo oh 13. uri. • (až) Družinski pohodi - Kokrica - V Turističnem društvu Koknea pn Kranju, kjer že nekaj let v lesensko/imskem obdobju prirejajo vsak mesec priljubljene in Z.clo obiskane ( aianke. in kjer so na nedavnem občnem zboru i/.vdlili ludi novo vodstvo, so se v odboru že odloČili da bodo med letom prirejali tudi Družinske pohode oziroma sprehode. Prsi takšen pohod ho Že \ nedeljo. 31. maja. in sicer od Cukove jame do Pangerščice. Ob 13. uri bodo izpred brunarice v Bohov k u krenili na približno poldrugo uro dolgo pot proti Pangeišfrici. kjer bodo tudi različne igre. Med potjo bo tudi strokovna razlaga o posebnostih gozda, sko/i katerega ho vodila pot. Prireditelji vabijo, da se |im /e n.i prvem pohodu pridruži čimveč članov / družinami. • (až) Dobrodelni koncert - Adergas - V dvorani v Adergasu v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini bo jutri. 30. maja. ob 20. uri koncert Obrtniškega pevskega /bora Jane/a Bleivveisa i/ Kranja. Dobrodelni koncert v krajevni skupnosti prirejajo za pomoč beguncem i/ Bosne. • (až) Poslej red in ČistOČa - Cerklje - V krajev ni skupnosti Cerklje bo po sklepu članov sveta poslej odprta gramoznica v (istih vsako soboto ou 15. do 19. ure. Prvič /e jutri. 30. maja. Oh gramoznici ho redar, ki bo. kot je poudaril predsednik svela KS Peter Kepic, skrbel, da ne hi / nevarnimi odpadki onesnaževali podtalnice. V gramoznico bodo zato krajani (za manjše plačilo) lahko vo/ili (dokler ne ho dokončno sanirana) le gradbene oziroma ekološko nenevarne odpadke. V gramoznico v Čistih pa bodo. dokler bo prostor, proti plačilu višjega zneska kol za krajane KS Cerkelj. lahko vo/ili odpadke tudi i/ sosednjih krajevnih skupnosti. "Sicer pa," pravi Peter Kepic, "bi za sanacijo opuščenih gramoznic nasploh, da se v njih ne bi nabirali najrazličnejši nevarni odpadki, morala poskrbeti občina. To, kar mi zdaj uveljavljamo in nameravamo počenjati, je Zgolj naš prispevek, skrb, želja..., da se ne bi še naprej nenehno spopadali s številnimi divjimi odlagališči, ki se pojavljajo vsevprek med letom in jih potem spomladi (običajno le) /a nekaj dni očistimo." • (až) Kranjska vlada o infrastrukturi Solidarnostna stanovanja potrebna Kranj, 26. maja - Osrednji točki današnje seje kranjskega izvršnega sveta sta bili obravnavi dveh tako imenovanih infrastrukturnih področij: stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Za stanovanjsko dejavnost so ugotovili, da preživlja velike spremembe, ki jih je sprožil novi stanovanjski zakon, na področju komunale, ki (po)ostaja, kot vse kaže ena temeljnih nalog občine, pa se srečujejo z ogromnimi nalogami, za katere razpoložljiva sredstva še zdaleč ne zadoščajo. Predstavnik Domplana, ki je obrazložil poročilo o gospodarjenju na področju stanovanjskega gospodarstva, je že uvodoma poudaril, da je to zadnje tovrstno poročilo, ker novi stanovanjski zakon s privatizacijo stanovanj na to področje vnaša povsem nove odnose. Značilnost preteklega leta je bila, da se je občutno po- večala potreba po subvencioniranju (sicer v slovenskem merilu enih najnižjih) stanarin ter da je v tem letu še deloval sistem vzdrževanja stanovanjskih objektov po načelu vzajemnosti. Zakonske spremembe zahtevajo drugačne odnose, nov način sporazumevanja z lastniki stanovanj, saj je na tem področju je še veliko dela. Po- Izvršni svet Kranja je na tokratni seji sklepal tudi o amortizacijskih sredstvih osnovnih šol. Ugotovil je, daje v letošnjem proračunu v ta namen predvidenih le 8 milijonov tolarjev, čeprav znaša minimalna amortizacija zgradb in opreme šol skupaj več kot 58 milijonov. Odločil se je, da 5 milijonov razdelijo med šole glede na število oddelkov, 3 milijone pa prihranijo za nujne intervencije. Če poznamo osnovno definicijo, da kdor ni sposoben zagotavljati celotne minimalne amortizacije, zajeda samega sebe, potem je položaj osnovnega šolstva z manj kot 14 odstotki predpisane amortizacije, resnično zelo zaskrbljujoč. Drugo pomembno področje, ki ga je tokrat obravnavala kranjska vlada, je bilo komunalno gospodarstvo. Predstavnik javnega podjetja Komunala je predstavil položaj in glavne usmeritve, zlasti na področju načrtovanih vlaganj. Ugotovljeno je bilo. da je dediščina, ko se je v preteklosti vlagalo predvsem v komunalno opremo novih stanovanjskih sotesk, izredno zahtevna, saj bo potrebno začeti vlagati predvsem v zbirno kanalizacijsko omrežje, pa tudi na področju oskrbe z vodo bo potrebno vedno bolj ogrožena (in draga) črpališča talnice (Zg. Sava) nadomestiti z gravitacijsko oskrbo izpod gora. Izvršni svet je dal ob tej priložnosti tudi soglasje k povišanju cen komunalnih storitev, pri čemer se cene kanalščine, čiščenja odpadnih voda in odvoz odpadkov ne podraže. oskrba z vodo pa bo držaja za II odstotkov. sebna ovira je dejstvo, da so dosedanji etažni lastniki plačevali le direktne stroške vzdrževanja, zato pripravljenosti za plačevanje stroškov upravljanja ni. Izvršni svet je sprejel predlog za povišanje stanarin za 4,1 odstotka in pri tem ugotovil, da se je občina Kranj z dna lestvice po višini stanarine v slovenskih občinah, z letošnjimi povečanji približala sredini. V razpravi je bilo postavljeno tudi vprašanje solidarnostnih stanovanj. Iz lanskega razpisa še nista bili dodeljeni dve stanovanji, za letošnje leto pa ocenjujejo, da jih bo na razpolag0 šest. Ocenjujejo tudi, da bi bi; lo, če bi letos izdali tovrstni razpis, približno 600 prosilcev, kar samo potrjuje mnenje, da Kranj nujno potrebuje pr°' gram izgradnje tovrstnih stano; vanj. Z vojaškimi stanovanj1 razpolaga ministrstvo & obrambo, pri čemer ugotavljF jo, da je bilo doslej izpraznje' nih in zapečatenih le 5 do 6 stanovanj. 0 Š. Ž. Dan in izvolitev miss šmarnic Dobimo se na Slajki Tradicionalna prireditev Turističnega društva Hota-vlje se bo pri Turističnem domu na Slajki začela v nedeljo, 31. maja, ob 14. uri. - Presenečenje, če boste prišli na prireditev z današnjo številko Gorenjskega glasa. Hotavlje, 29. maja - Dan šmarnic z izvolitvijo lepotice pri Turističnem domu na Slajki v nedeljo, 31. maja, ob 14. uri bo že letošnja druga večja prireditev Turističnega društva Hotavlje v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini. Februarja so namreč po dolgih letih spet pripravili nekdaj in tudi letos zelo uspelo prireditev Smojkarske tekme. Tradicionalna prireditev v nedeljo na Slajki pa bo ob igrah, domači postrežbi z etnografskim poudarkom in izvolitvijo letošnje lepotice šmarnic tokrat potekala pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in Radia /iri. Zato ne pozabite na prireditev priti z današnjo številko Gorenjskega glasa. Prireditev v nedeljo na Slaj- močja turističnega društva), s ki torej ni prva in tudi ne zad nja letos. Prizadevni turistični delavci oziroma odbor s predsednikom Karlom Jezerskom pripravljajo zanimivo prireditev na Hotavljah tudi 20. julija. Takrat bodo na srečanju z godbeniki in predstavitvijo izdelkov ročnih del (razstavo so letos že imele kmečke žene z ob- prodajo različnih domačih izdelkov, podelili tudi priznanja za lepo urejene oziroma ocvet-ličene domačije v vaseh Hotavlje, Kopačnica, Hlavče njive. Srednje Brdo, Cabrače, Volaka in Suša - na območju TD Hotavlje. Za ureditev in ocvetlitev krajev so se namreč odločili na le- tošnjem občnem zboru društva in posebna komisija bo do julijske prireditve obiskala vse kraje in si ogledala urejenost domačij v njih. V okviru te naloge je društvo že pripravilo tudi posebno predavanje in organiziralo ogled cvetličarne v Dorfarjih. Obnovili so tudi cvetličnjake pri smerokazih na območju društva in pred dnevi vanje zasadili cvetje. Sicer pa bo avgusta potem na programu tudi tradicionalna prireditev Večer podoknic in naslednji dan Semanji dan pod vaško lipo. Turistično društvo Hotavlje, ki bi bilo nedvomno upraviče- no tudi do primerne občinske pozornosti, je eno najbolj de' lavnih v občini in tudi na GO' renjskem. Z izkupičkom od pf' reditev bodo letos skušali namreč urediti tudi sanitarije * domu na Slajki. Predvsem pa je njihov cilj uspeti v prijazni urejenosti kraja. Nedeljski Dan šmarnic n* Slajki pod pokroviteljstvom Go-renjskega glasa in Radia Žir' zato, razen prijetnega dogodka, pomeni tudi podporo za uresničitev širšega in celovitega programa Turističnega društva Hotavlje. • A. Žalar Nastopil Sončni Žarek - Tržič - Minuli petek se je tržiškemu občinstvu spet predstavil z rednim letnim koncertom otroški pevski zbor Sončni žarek, ki je nastal pred dvema letoma, deluje pa pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Tržič. Zbor ima 23 pevcev, starih od 5 do 9 let, vodita pa ga Marija Gašperlin in Milena Hostnik. Posebno popestritev sta bila zahtevna kanona Žabe in Rumba, samba, ča ča ča. V programu pa seveda ni šlo brez tržiških Kriška gora, Tržiška dolina in Čeprav Tržič je lukna taka. Prireditev je popestrila otroška folklorna skupina Karavanke z Belokranjskimi plesi in otroškimi igrami ter s predstavitvijo običaja, ki se je odvijal med mladimi na kresni dan. • (sk) Več reda in hkrati nered Organizirano odlagališče v Šenčurju? Edino in z odlokom opredeljeno odlagališče odpadkov je deponija v Tenetišah. Predsednik KS Šenčur Franc Kern pravi, da primer gramoznice, kjer so zdaj tudi odpadki, ni odlagališče za KS, marveč zbirališče za občinsko deponijo. Kranj, 28. maja - Nekako v smeri nasproti skladišča krompirja KŽK v Šenčurju sta za gozdom "skriti" dve (napol) opuščeni gramoznici. Pred prvo je najprej tabla z napisom: Odlaganje smeti vsak petek od 12. do 15. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure. Puščica usmerja vsakogar potem po poti desno. Levo po cesti pa je le nekaj metrov naprej tabla z napisom: Na tem območju je prepovedano odlaganje smeti. Vse nepravilnosti se kaznujejo. Kar precej časa je bilo moč po cesti, ki je služila odvozu gramoza iz gramoznice, voziti vanjo odpadke. In tudi vozili so jih, najrazličnejše: štedilnike, hladilnike, sode, posode, napol prazne raznih motornih olj, barv, lakov, do najrazličnejših drugih odpadkov in materialov. Zdaj je dostop na vrhu zagrajen s precejšnjim kupom gramoza, na kraju, kjer je dovoljen, pa je zapora s ključavnico, ki se odpre ob petkih in sobotah. Rob celotnega območja je sicer ograjen z bodečo žico, vendar je slika še najmanj podobna urejenemu odlagališču. Dobrih sto metrov naprej pa je podobna napol opuščena gramoznica, v kateri pa prevladujejo gradbeni odpadki, vendar tudi drugačni niso redki v njej. Viljem Frelih, tehnični vodja ekonomske enote v Komunali Kranj pravi: "Za celotno ob- močje občine zdaj izdelujemo kataster divjih odlagališč. Tak- i/vršni svet kranjske občinske skupščine je, ko je v torek obravnaval komunalno gospodarstvo, med drugim tudi ugotovil, da nerešljiv problem predstavlja tudi ureditev odlagališč odpadkov, kjer brez (skoraj neverjetne) pomoči iz republike, ni mogoče storiti ničesar. Skupna potrebna sredstva v višini 415 milijonov (za vso komunalno dejavnost bo letos zbranih slabih 67 milijonov) so tako velika, da jih sedanja občina v znanih gospodarskih razmerah še zdaleč ne zmore. Zato kaže najbrž tudi pri snovanju nove lokalne samouprave misliti zlasti na povezovanje v širše skupnosti (regije oziroma okraje), saj bodo nove majhne občine še toliko manj sposobne za tako zahtevne investicijske naložbe. • (S. Z.) ODLAGAN AK PETE K OD 1T n o 15 'SAK0 SOBOTO šno, kot je omenjeno v Šenčurju, je prav nenavadno, predvsem pa ni dovoljeno. V občini je namreč z odlokom določeno edino odlagališče v Tenetišah in na celotnem območju smo tudi dolžni odvažati odpadke na to odlagališče. Zato ima naše podjetje tudi organiziran odvoz za celotno območje. Dogaja pa se pogosto, da po krajih oziroma vaseh (največkrat kmetovalci) pravijo, da nimajo odpadkov in se zato razburjajo nad uvedbo in plačilom rednih tedenskih oziroma opredeljenih odvozov, po drugi strani pa smo priča številnim divjini odlagališčem." Enaka, bi lahko rekli, je tudi ugotovitev sanitarnega inšpek' torja Uprave inšpekcijskih slu'" za Gorenjsko Janeza Piskarja-"Če je to odlagališče v Senčurj" organizirano v okviru KS, je 10 malo "čudna luč" za krajevno skupnost. Odlok je jasen, res pa je, da bi v občini morali bolj* poskrbeti za odvoz takšnih več' jih kosovnih odpadkov. Fnkra' na leto je najbrž premalo. Kar pa zadeva kar lepo število posod z ostanki odpadnih olj v prvl gramoznici in okrog nje, pa n* primer že nekaj časa te nap0 prazne posode lahko vsakdo od' da na Petrolovih črpalkah in 1,1 razloga, da bi se jih ljudje sk"' šali še naprej "znebiti" na tak' šen (divji) način." In kaj pravi o nenavadne1]1 odlagališču v Šenčurju pred' sednik KS Franc Kern: "Ni re*< da je KS odprla odlagališče. Iy radi nereda na tem območju sm° se lani jeseni odločili, da tei"1' divjemu odlaganju naredimo nec. Zato smo letos spomlad, dva dneva v tednu ob ograje"! nekdanji gramoznici omogod' organiziran dovoz odpadkov redarjem. Redar pa skrbi za 9** lekcioniranje. Res pa je, da sm° že opozorili, naj Surovina, P1' nos ali nekdo, ki je v občini dO' ločen za to, te odpadke (ki s* zdaj vsaj na enem mestu) 0<*Pe' Ije v Tenetiše. Žal še ni s«"* uspeli nikogar priklicati. slim, da je prav ta problem trenutek v občini zares neurej?"/ V krajevni skupnosti pa kaj ve<^ brez denarja za to najbrž ne m0 rcnid. t A. Žalar PO GORENJSKI UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Višje plače v družbenih dejavnostih Obliž, ki obeta bolj odprt dialog z vlado je bilo njegovo učiteljevanje vredno okroglih 35 tisočakov. Ravnatelj osnovne šole v Bistrici pri Tržiču Anton Ručigaj je za zadnje skoraj 40-odstotno poviša- Nova slovenska vlada je povečala majske plače zaposlenim v vseh družbenih dejavnostih za 38,4 odstotka. Po novem znaša najnižja plača v negospodarstvu 22.666 tolarjev, prej 16.338 tolarjev. Za komentar k zadnji "poviši-Cl (ki ji ho čez mesec sledilo tudi Povečanje plač v državni upravi) s>no prosili prvega moža neodvisnega učiteljskega sindikata na Gorenjskem, prof. Aleksandra Mlinarja iz jeseniškega srednješolskega centra. »S povišanjem kolektivna pogodba še ni izpolnjena. Od nje so od januarja plače v Šolah odstopale za petino navzdol, zadnji mesec še krepko čez. V bistvu povišanje pomeni usklajevanje s kolektivno pogodbo, inflacija "i upoštevana. To je obliž, zahteve učiteljev, ki smo prek sindikata še stari vladi postavili rok 15. maj, ko naj bi uredila izplačevanje plač Po kolektivni pogodbi in še marši-k«j drugega, še niso izpolnjene. Če jih nova vlada ne bo uslišala, se ''orno v republiškem odboru sindikata odločili, kako naprej. Napoved stavke je še vedno aktualna.« O novi kolektivni pogodni, ki Jo je napovedal podpredsednik love vlade, odgovoren za družbene dejavnosti. Viktor Žakelj, pa je Aleksander Klinar dejal: »Sedanja kolektivna pogodba nam je bila vsiljena, sprejemali smo jo na hitro, v vzdušju vojnih razmer, čeprav z vsebino v celoti nismo bili zadovoljni. Kljub temu je pomenila določen napredek. Napoved Viktorja Žaklja je spodbudna, t pam, da si bomo v novi pogodbi "speli izboriti boljši izhodiščni položaj, da bodo v njej vgrajene tudi vse tiste naše zahteve, ki jih prejšnja vlada ni hotela sprejeti. Nova vlada obeta bolj odprt dialog, osebno Žaklju zaupam.« Aleksander Klinar nam je zaupal tudi znesek svoje zadnje, aprilske plače, izračunane po znani formuli: izhodiščna plača, ki jo je vlada priznala, krat faktor izobrazbe, krat število delovnih let. Za visoko izobrazbo in 25 let dela nje plač v negospodarstvu dejal, da to ni nikakršen izredni dogodek, da vlada pač mora izpolnjevati kolektivno pogodbo. Učitelji so zadovoljni, po novem bodo v osnovni šoli glede na izobrazbo in delovne izkušnje zaslužili med 30 in 40 tisočaki. Franc Benedik, učitelj matematike in fizike v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati, pa je dejal: »Moja aprilska plača je za višjo izobrazbo, 27 delovnih let in 26-urno tedensko učno obveznost (po zakonu je obveznost 22 ur) znašala neto okrog 29 tisočakov. Zadnji čas, da so se plače povišale, v zbornici je bilo že precej nezadovoljstva. Nova vlada bo morala postoriti še marsikaj; predvsem normativna plat se prepočasi ureja, učitelje se plačuje preveč pavšalno. Dvig plač kaže, da bo nova vlada dala večji pomen izobraževanju. Očitno ve, da bo zadovoljen (primerno plačan) učitelj tudi bolje delal. V osnovnih šolah, vsaj za škofjeloške lahko to rečem, smo nezadovoljni tudi s pokrivanjem materialnih stroškov, ki jih še plačuje občina.« V zdravstvu še ne bodo ujeli kolektivne pogodbe Kako so v zdravstvu zadovoljni z napovedanim 38-odstotnim povečanjem bruto plač, ki jim jih obljublja nova vlada? »Zadovoljni smo, da nas nova vlada vendarle izenačuje z ostalimi proračunskimi porabniki,« nam je povedal dr. Dušan Bavdek, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. »Napovedano povečanje bo prineslo kakih 22 odstotkov več pri neto zneskih. Aprila so bile neto plače takšnele: zdravnik specialist je dobil 39.409 tolarjev, zdravnik splošne prakse in zobni zdravnik 34.604, višja medicinska sestra 25.472, srednja medicinska sestra 21.147, šofer 19.705 in snažilka 10.093 tolarjev. Razmerje med slednjo in zdravnikom specialistom je znašalo ena proti 3,9. S povečanjem, kot ga obljublja vlada, pa bodo plače v maju naslednje: 54.523 tolarjev za zdravnika specialista, 47.874 za zdravnika splošne prakse, 35.241 za višjo in 29.255 za srednjo medicinsko sestro, za šoferja 27.261 in za snažilko 13.964. V gorenjskem osnovnem zdravstvu izplačujemo plače strogo po ko-iektivni pogodbi, dodatki se prištevajo, vendar so minimal- ni. Vodstva zdravstvenih ustanov se že držimo kolektivne pogodbe, toda kaj, ko se je ne drži vlada.« Majda Repolusk, višja medicinska sestra, ki sicer koordinira delo med sindikati v gorenjskem zdravstvu, pa je o povečanju dejala: »Napovedano povečanje plač se ne zdi nič posebnega, če vemo, da z njimi zdaj za 53 odstotkov zaostajamo za gospodarstvom in da se naše plače z gibanji tistih v gospodarstvu usklajujejo z nekajmesečnim zamikom. Izhodiščna bruto plača za najnižjo kategorijo (I. tarifni razred), torej za snažilko, je aprila znašala okoli 17 tisočakov, torej neto 11 tisočakov. Plača srednje medicinske sestre je 2,2-krat, zdravnika specialista pa 3,8-krat višja. Žalostno je, da povprečje plač v zdravstvu, kjer je izobrazbena struktura precej nad tisto v gospodarstvu, tako močno zaostaja. Kolikor sem uspela izračunati, bo po obljubljenem povečanju zdravnik specialist s 23 leti de- lovne dobe zaslužil okoli 62 tisoč tolarjev.« V sindikatu nismo ravno navdušeni nad povečanjem, ki še vedno ne dosega določil kolektivne pogodbe, zdravstveni delavci pa bodo ta mesec seveda veseli tudi te povišice. Tako so nam dejali tudi v republiškem odboru sindikata zdravstvene in socialne dejavnosti, kjer menijo, da z 38-odstotnim povečanjem bruto plač ravno zaradi preteklega zaostajanja niso veliko pridobili. Do konca minulega leta je veljala kolektivna pogodba, potem pa so plače izplačevali po odločitvi vlade, nam je povedala sekretarka Nevenka Lekše, ki tudi omenja, da je bil njihov izhodiščni dohodek za I. tarifni razred nižji od zajamčenega. Kljub povečanju bodo s plačami še vedno za petino zaostajali za vrednostmi kolektivne pogodbe, pa tudi za gospodarstvom (z njim se usklajujejo z dvomesečnim zamikom) ki je zlasti marca močno zvišalo plače. Ta mesec sicer v zdravstvu pristajajo na kompromis, v prihodnjih dveh tednih pa se bodo v pogajanjih z vlado skušali dogovoriti o časovni dinamiki polne uresničitve kolektivne pogodbe, je dejala Nevenka Lekše. Vztrajali bodo tudi pri izterjavi dolga za nazaj. • D. Z. Žlebir 1026 "naknadnih" štipendistov Štipendija rešuje vozače Kranj, maja - Nedavno tega so po naknadnem razpisu štipendij na °snovi ugodnejšega cenzusa na Gorenjskem podelili štipendije 1026 dijakom in študentom, in sicer tistim, ki imajo zaradi vožnje ali bivanja v internatih višje življenjske stroške. Kot kažejo socialni učinki, je bila poteza potrebna. Še vedno pa je težko pojasniti nekatere nelogičnosti, ki se pojavljajo pri tem. Takoj ko so bile štipendije Podeljene, z njimi pa tudi razlika za nazaj, se je v uredništvu °glasil oče neke študentke in Opozoril na naslednje: »Hčeri Je bila v naknadnem roku odobrena štipendija, ki za april znaša 4.769 tolarjev. V treh obrokih bo dobila poračunano |udi za nazaj, česar ni dobila v Jesenskem roku zaradi nepravičnega cenzusa. Prvi obrok tega dolga je znašal 6.356 tolarjev. Od aprilske štipendije jo stro- šek za vozno karto velja 3.125 tolarjev. Dejanske štipendije ji torej ostane 1.644 tolarjev, kako naj študentka prvega letnika pedagoške fakultete s tem prebije mesec, če denimo ene same vaje Fizikalni eksperimenti stanejo 1.800 tolarjev? Ali je študent sploh zavarovan s kakim najnižjim štipendijskim zneskom?« Na zavodu za zaposlovanje v Kranju so nam okoliščine pojasnili takole: »Dodatni razpis s povečanim cenzusom je imel ravno namen rešiti štipendiste, ki imajo višje stroške zaradi vožnje ali prebivanja v študentskih domovih. Pri tem pa je prihajalo do situacij, ki so pri obračunih nekoliko težje razumljive. Pri osnovni štipendiji je ponekod celo prišlo do minusa in prispevek staršev je bil višji od osnovne štipendije. K temu se zdaj prišteva strošek vožnje in znesek je pozitiven. Strošek vožnje pa ni nujno v celoti povrnjen, pač pa pri mnogih štipendistih samo deloma.« Odgovorili so tudi na vprašanje o spodnjem znesku štipendije, ki pomeni 5 odstotkov zajamčene plače in je ob jesenski odmeri znašala okoli 200 tolarjev. S takim denarjem si dijak ali študent ne moreta prida pomagati, torej najnižji znesek služi bolj temu, da administrativni stroški pri izplačevanju štipendije niso višji kot štipendija sama. Sicer pa povprečne štipendije, ki so jih prejeli dijaki in študentje v naknadnem roku, znašajo 6.928 tolarjev. Znesek je višji od tistega pri povprečju štipendij, podeljenih jeseni (6.083 tolarjev), ker izračun upošteva tudi poračune za nazaj. Po povprečju štipendij po občinah pa se vidi, da so z njimi res reševali vozače. Najnižje povprečje je namreč v kranjski občini (5.910 tolarjev), najvišje pa v radovljiški (8.262 tolarjev), saj ima mladina zlasti iz oddaljenega Bohinja največje stroške z vožnjo. Podobno velja tudi za Jeseničane in Tržiča-ne. Slednji nimajo v domači občini nobene srednje šole in so torej nujno obsojeni na avtobus. • D. Z. Žlebir Hrušici so odprli nov zbirni center za begunce Prostora je za 500 brezdomcev Hruška, 26. maja - V začetku tedna je bilo v jeseniški občini nekaj yeČ kot tisoč petsto beguncev, 179 pa jih je te dni dobilo zatočišče v novem zbirnem centru za begunce na Hrušici. Kot pravi Bane Petrovič, so se begunci radi vključili v delo, sodelujejo pa tudi pri pripravi novih barak, saj bo tako lahko dobilo zatočišče okrog 500 beguncev. Za begunce so uredili barake, v katerih so bivali delavci, ki so gradili karavanški predor, Ze prvi dan pa so v center prišli "Jdi zdravniki in medicinske sestre. Kot je ob našem obisku Povedala Alenka Odar, sicer zdravnica v obratni ambulanti Jeseniške Železarne so begunci ?dravi, le nekaj otrok je prehladnih. Sicer pa so med begunci zlasti otroci, teh je 97, žensk je moških pa 14. V centru se v s°delovanju s pošto trudijo pojaviti javno telefonsko centra-'o, nabiralnik za pošto in ozvo-Cenje. Prav tako so na pomoč Priskočili delavci SCT, ki bodo zredili zaščitno ograjo za var- nost otrok. Do sedaj v centru ni bilo vodje, v ponedeljek pa naj bi začel delo vodje opravljati Anton Arh z Blejske Dobrave. V delo centra pa se je aktivno vključila tudi stranka demokratične akcije, ki beguncem po svojih močeh pomaga že vse od začetka aprila, ko so začeli iskati zatočišče na Jesenicah. "Večina beguncev je do sedaj prihajala k znancem na domove. Mi smo Na Hrušici so otroci iz Bosne in Hercegovine našli varen dom. popisovali, kam so se zatekli in kakšno je finančno stanje družin, ki so sprejele begunce. Tako smo vedeli, komu je treba pomagati. Pred mesecem dni smo organizirali tudi humanitarno akcijo "Pomoč lačnim v Bosni in Hercegovini". Zaradi zapore cest je ta pomoč ostala na Jesenicah in jo sedaj delimo tukajšnjim beguncem," je povedal predsednik stranke demokratične akcije Ibrahim Smajič, ki se skupaj z ostalimi člani stranke prizadeva urediti čim-boljše pogoje za begunce tudi v zbirnem centru na Hrušici. # V. Stanovnik, foto: G. Šinik Kajenje in rak Kajenje je pomembni vzročni faktor pri nastanku bolezni srca in ožilja ter zvišanega krvnega pritiska. Odločilno in usodno vlogo pa imajo cigarete pri nastanku raka v žrelu, grlu in v pljučih. \ začetku tega stoletja je bil pljučni rak skoraj še neznana bolezen. Danes govorimo o pravi epidemiji. V ZDA umre na leto zaradi raka na pljučih okoli 100.000 ljudi, v Veliki Britaniji blizu 30.000 in v Nemčiji okoli 20.000. In kako je v Sloveniji? V Sloveniji umre za to boleznijo v zadnjih letih 600 do 700 ljudi letno in se v tem pogledu prištevamo med "razvite dežele." Če primerjamo kajenje in pijančevanje, lahko ugotovimo, da je bistvena razlika v našem odnosu do teh razvad predvsem v tem. da priznavamo pijančevanje za sramotno družbeno zlo. medtem ko kajenje nekoliko podcenjujemo. Kljub temu da so vsem znane parole, da kajenje škoduje zdravju, ne sprejemamo dejstva, da razvada zasvoji človeka. Kadilec se praviloma ne sramuje svoje razvade, zave se je šele. ko je največkrat prepozno. Težave, ki pri-peljujejo bolnika s pljučnim rakom na pregled, so neznačilne in jih vidimo tudi pri drugih boleznih: utrujenost, dražeč kašelj, bolečine v prsih, slab tek. hujšanje in podobno. Največkrat pripelje bolnika k zdravniku pljučna infekcija: povišana temperatura, kašelj, krvav izpljunek. to je najbolj alarmanten znak bolezni. Pljučni rak je znan po tem. da zaseva po drugih organih: po kosteh, jetrih, možganih. Zdravimo ga tako kot vse druge vrste raka - z operacijo, z obsevanjem in kemičnimi sredstvi - s citosta-tiki. ki zastrupljajo rakaste celice. Kdaj izbrati enega ali več teh načinov zdravljenja je zahtevna naloga, zato odloča o tem zdravniški konzilij. Pri operaciji odstranijo oboleli del pljuč. Obsevanje ima dobre in slabe strani. Na eni strani uniči rakasto tkivo, hkrati pa prizadene funkcijo vseh pljuč. Kemična sredstva imajo poleg učinkovanja na rakaste celice, škodljiv vpliv na nekatere telesne organe. Uspehi zdravljenja so odvisni od razširjenosti bolezni. Če je pljučni rak omejen tako. da kirurg lahko odstrani rakasto tkivo v celoti, ima bolnik dokajšnje upanje na ozdravitev. Žal je takih bolnikov pri nas le 20 do 25 odstotkov. Na Univerzitetni kliniki za otorinolaringologijo in cervikafa-cialno kirurgijo v Ljubljani zdravimo letno okoli 300 bolnikov z rakom v žrelu in grlu. Tudi pri nastanku tega raka imajo cigarete in alkohol odločilno vlogo. Ugotavljamo, da število teh bolnikov iz leta v leto narašča. Večina bolnikov prihaja na zdravljenje pozno ali celo prepozno. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da prihajajo na zdravljenje vse mlajši bolniki, največ jih je med 40. in 50. letom starosti. Težave, kijih imajo bolniki, so v začetku neznačilne: praskanje in grebenje v žrelu, neprijeten občutek pri poziranju, občutek tujka: kasneje se pojavijo bolečine v žrelu, vratu, ki lahko sevajo v uho. Bolnik je lahko hripav. Težave pri poziranju in dihanju so vse večje. Pogosto se pojavlja krvav izpljunek. Zdravljenje raka v žrelu in grlu je operativno, z obsevanjem in s citostatiki. Uspeh zdravljenja je odvisen od razširjenosti bolezni. Najuspešnejše je operativno zdravljenje in obsevanje: rezultati zdravljenja samo z obsevanjem in s citostatiki so bistveno slabši. Boj proti raku v pljučih, žrelu in grlu bo neuspešen vse dotlej, dokler bomo kajenje podcenjevali kot strup in mamilo. Zdravje kadilcev ni njihova osebna zadeva, zato kajenja ne morejo opravičevati s privatno zadevo, ne s tem, da kadijo za svoj denar in še zlasti ne, da s svojim bronhitisom ali rakom na pljučih ali v grlu nikogar ne ogrožajo. Gre za načelo, da nihče nima pravice zapravljati svojega zdravja, še manj pa ogrožati zdravja drugih, ne s kajenjem, ne kako drugače. Kadilci tega načela ne priznavajo. S kajenjem si kvarijo zdravje, hkrati pa od družbe zahtevajo in pričakujejo, da jim bo zdravje vrnila... Dr. JANEZ JAVORNIK I Stolpec za upokojence [ Po Češnje in vino - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Posočje in na Goriško po vino in češnje. Izlet bo v torek, 16. junija, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema društvo na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro. Žabniški upokojenci gredo v Brda - Tudi upokojensko društvo iz Zabnice prireja izlet v Doberdob, Gorico v Italiji in Goriška Brda po češnje in vino. Prvi izlet bo v sredo, 10. junija, drugi I pa 17. junija, obakrat z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Zgornjih Bitenj do Dorfarij. Prijave sprejemajo poverjeniki, po vrstnem redu prijav pa bodo rezervirali tudi sede- i že v avtobusu. Prireditev za otroke in mladino Kranj, 29. maja - Jutri in v nedeljo, 30. in 31. maja, bo med kranjsko cerkvijo in Prešernovim gledališčem podjetje Gregor iz Kranja priredilo sejem za otroke in mladino. Zasebna in družbena podjetja bodo na njem predstavila otroško in mladinsko konfekcijo, obutev, športne rekvizite, igrače, knjige, kasete, slaščice... Poleg komercialnega ima sejem, ki ga je na torkovi tiskovni konferenci podrobno predstavila Dragica Fučka iz. podjetja Gregor, tudi vzgojno-izobraževalni in kulturni pomen. Na sejemskem prostoru bodo namreč nastopili tudi otroci iz kranjskih vrtcev, prikazali bodo svoje izdelke, vzgojiteljice pa bodo staršem na voljo z nasvetom o dobri igrači. Mladini se bo z modno revijo in prikazom šolske dejavnosti predstavila srednja tekstilna šola iz Kranja, obeta pa se tudi več zanimivih nastopov. Sejem se odpre jutri ob 10. uri z nastopom folkloristov s Primskovega. V nedeljo dopoldne pa bodo nastopili otroci iz preddvorske šole, lutkovna skupina Tri in Andreja Zavrl s pravljicami Zvezdni prah. Na sejmu razstavljajo Elita, Peko, Biba, Bimbo, Mladinska knjiga, Živila, Efekt Ajdovščina, Kolinska, pokrovitelji pa so Občina Kranj, Vzgojno varstveni zavod, Tekstilna šola in Cvetličarna Avra.ll D. Ž. Pomoč po telefonu Kranj, maja - Center za socialno delo Kranj ponuja ljudem pogovore po telefonu, in sicer vsako popoldne (razen srede) od 16. do 18. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Na ta način ljudem omogočajo pridobivanje različnih informacij s področja socialnega dela, možnost prvega kontakta s centrom, ob problemu pa klica-telja usmerijo in povežejo z ustreznim strokovnim delavcem. Pokličite po telefonu 064/213-581. Anonimnost je zagotovljena. Otroci in starši na Bistriško planino Tržič, 29. maja - V nedeljo, 31. maja, Vzgojno-varstveni zavod Tržič vabi otroke in starše na planinski pohod na Bistriško planino. Tam bodo vsi mali šolarji ob 10. uri prejeli značko »Ciciban planinec«, ki so si jo prislužili z enajstimi daljšimi pohodi. Za čaj bodo poskrbeli tržiški vrtci. Pridite in preživite dan prijetno in koristno! s- i LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Staneta Žagarja 1 telefon: 217-481 STUDU OB DELU - Šolsko leto 1992/93 - PREKVALIFIKACIJE - DOKVALIFIKACIJE SREDNJE IZOBRAŽEVANJE v sodelovanju s SŠGT Bled zbiramo prijave za: smer: KUHAR - NATAKAR Pogoj: končana OŠ, zdravniško spričevalo NOVO: ZA PREKVALIFIKACIJO ALI DOKVALIFIKACIJO poklic: KUHAR - NATAKAR pogoj: končana oz. nedokončana srednja šola 4. ali 5. stopnje, zdravniško spričevalo NOVO: FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ZA PODROČJE TRGOVINE. Primerno za lastnike zasebnih trgovin za pridobitev strokovnih znanj s področja trgovine. Pogoj: Končana srednja šola. V sodelovanju s SŠEDUS Kranj zbiramo prijave za nadaljevanje šolanja v naslednjih smereh: POSLOVNO FINANČNA DEJAVNOST smer: EKONOMSKI TEHNIK Pogoj za vpis: končana osnovna šola Šolanje traja 4 leta. ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST Smer: UPRAVNI TEHNIK (prilagojeni program) Pogoj za vpis: končana dveletna administrativna šola z maturo ali končana IV. stopnja administrativne dejavnosti. Šolanje traja 2 leti. V sodelovanju s CDI Ljubljana zbiramo prijave za nadaljevanje šolanja na področju STROJNIŠTVA smer: STROJNI TEHNIK (prilagojeni program) Pogoj za vpis: končana poklicna šola strojne smeri ali IV. stopnja strojništva. Šolanje traja 2 leti. VIŠJI IN VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA Sprejemamo prijave za visokošolski študij (I, 2, 3, 4 letnik) in višješolski študij - POSLOVNA ŠOLA - BUSINESS SCHO- OL TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Organiziramo višješolski študij za VIP ELEKTROTEHNIKA VIP STROJNIŠTVO VIP KEMIJSKA TEHNOLOGIJA VIP RAČUNALNIŠTVO Vse podrobnejše informacije: 217-481. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1992 s področja: 1. varstva okolja 2. urejanja prostora 3. zdravstvenega varstva prebivalstva 4. razvoja obrti in podjetništva Pravico do prijave imajo: - znanstveno-raziskovalne institucije - druga podjetja in zavodi - posamezniki Prijava mora vsebovati: - naslov organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela - izhodišč a, cilj in namen dela - uporabnost rezultatov - predvideni začetek in zaključek naloge - finančni predračun Zaželeno je, da prijave vsebujejo tudi pisno potrdilo o sofinanciranju. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so usklajene s tem razpisom, bodo obravnavane enakomerno nalogam, prijavljenim na ta razpis. Rok oddaje prijav je 15. junij 1992 na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Sekretariat za družbeni razvoj. Poljanska c. 2, Škofja Loka, s pripisom »Za razpis raziskav "92«. ^JELOVICA ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ d.o.o. Cesta Ste Marie aux Mineš 9 prodaja POSLOVNI PROSTOR v trgovinskem naselju DETELJICA v Bistrici pri Tržiču. Poslovni prostor je na južnem delu poslovnih prostorov na parcelni številki 222/2, cena za m: je 1.800 DEM. Vse informacije v zvezi s prodajo dobite v ZLIT Tržič osebno ali po telefonu na številko 064/50-496. Pisne ponudbe sprejemamo v roku 8 dni po objavi prodaje na naslov podjetja ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, d.o.o.. Cesta Ste Marie aux Mineš 9, z navedbo "za poslovni prostor Deteljica". TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALNI REFERENT Pogoji: — V. stopnja izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, — izkušnje na področju fakturiranja, — usposobljenost za delo z računalnikom, (PC) — pasivno znanje nemškega jezika, — poskusno delo 2 meseca. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo poleg navedenih pogojev, tudi izkušnje na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas, za določen čas, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov TRIO TRŽIČ, MLAKA 10, v roku 8 dni od objave. Javni zavod Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38 a, Kranj objavlja prosto delovno mesto 1. ZDRAVNIK SPECIALIST IZ GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA ali 2. ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA Pogoji: pod 1.: - opravljen specialistični izpit iz ginekologije in porodništva - zaželena je praksa pod 2.: - končana medicinska fakulteta - opravljen strokovni izpit Delovno ratzmerje se bo z izbranim kandidatom sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo bolnišnice. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ISKRA - SREDNJA ŠOLA KRANJ Kranj, Kidričeva cesta 55 Po sklepu sveta šole razpisujemo naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju 1. POMOČNIKA RAVNATELJA 2. UČITELJA MATEMATIKE 3. DVA UČITELJA ZA POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV, ELEKTRONIKA 4. DVA UČITELJA ZA POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV, STROJNIŠTVO 5. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: Pod tč. I: Izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje, izpolnjuje pogoje za učitelja z visoko izobrazbo, opravljen strokovni izpit, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraže-valni dejavnosti po opravljenem strokovnem izpitu, ima organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti, je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih je razvidno, da bo lahko uspešno opravljal svoje delo in naloge pedagoškega vodje šole. Pod tč. 2., 5: Izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (Ur. list SRS 11/80) Pod tč. 3.: dipl. ing. elektrotehnike - elektronika Pod tč. 4.: dipl. ing. strojništva Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje: - Pod tč. 1.: Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. - Pod tč. 2.: za nedoločen čas s polnim delovnim časom. - Pod tč. 3., 4.: enega učitelja za nedoločen čas s polnim delovnim časom, enega učitelja za določen čas s polnim delovnim časom. - Pod tč. 5.: za določen čas s polovičnim delovnim časom -nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Za vsa dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje s 1. 9. 1992. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA - SREDNJA ŠOLA KRANJ, Kidričeva cesta 55, 64000 KRANJ. Kandidate bomo obvestili o izboru v 30 dneh od izteka roka za vložitev prijav. Agromehanika Hrastje 52 a ^ 064/324-033, 324-034 UGODNO! QtPRIMEX ™ GROUP PRIMEX GROUP - VAM V ČASU KOŠNJE NUDI KOSILNICE B C S. IZJEMNA PONUDBA VELJA OD 20. maja DO 30. junija. • OBROČNO PLAČILO 7 OBROKOV • POSEBNI POPUSTI ZA GOTOVINSKE NAKUPE GROUP INFORMACIJE IN PRODAJA: TRGOVINA PRIMEX Mednarodni mejni prehod Vrtojba tel.: 065/32-901,32-837 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Jubilejno pisateljsko srečanje MEC IN PERO Bled - Za jubilejno 25. mednarodno srečanje pisateljev je slovenski PEN izbral temo Pero in meč. Okoli sto pisateljev, med njimi sicer največ slovenskih, je v dveh delovnih dneh na več okroglih mizah razpravljajo na temo o dveh simbolih, ki predstavljata mednarodni PEN - gosje pero, ki prebada meč; toda danes imata vsaj na tleh nekdanje jugoslovanske države ta dva simbola še poseben, drugačen zven, ki mu pisatelji znajo vsekakor še drugače prisluhniti. Toda, ali imajo takšne razprave sploh kakšen odmev, ali Pridejo do ušes tistih, ki bi jih korali slišati. V preteklih letih s° namreč razumniki in pisatelji zbrani v pisateljski organiza-Clji razpravljali, pisali proteina pisma, objavljali izjave Pfoti dogodkom, ki so bili podobni tem na naših ozemljih. Ce morda pisateljske besede ne fnorejo ustaviti vojne, še posebej ne takšne morije, ki se kaže *aprepadenim gledalcem preko televizijskih zaslonov, se je treba vprašati, kaj pa bi bilo, če bi bili kar tiho. Na ta način je Predsednik slovenskega PEN Boris A. Novak povabil k Ustvarjalnemu razgovoru pisatelje iz evropskih dežel, med njimi tudi nekaj iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, ^i so že ali pa šele bodo države: da se je pomembno udeležiti takega pisateljskega srečanja so dokazali pisatelji, ki so Pripotovali iz Makedonije, ni Pa manjkal tudi predstavnik srbskega centra PEN. Med pomembnejše nastope na tem pisateljskem srečanju je vsekakor treba šteti francoskega filozofa Alaina Finkielkrau-te, ki je za dogajanje na Hrvaškem in zdaj v Bosni in Hercegovini - zločine, ki se dogajajo Po vnaprej določenem načrtu uperjenemu proti civilnemu Prebivalstvu, spreminjanju etične sestave dveh neodvisnih republik z uničevanjem in osvajanjem, priznal, da ustreznega odgovora na vse to ni. Njegova država pravi, je preprosto zaverovana vase: vsak dan spreje-ma posnetke o zločinih proti Človeštvu na evropskih tleh, pri tem pa se sprašuje, ali bo leto 'Q92 leto Evrope ali leto nemške Evrope. Pisatelji, razumniki se pač morajo boriti proti temu, da bi nehali stvari imenovati z napačnimi imeni. Bogata Evropa še spi, sicer bi že vedela, da je mora 20. stoletja kljub padcu berlinskega zidu preživela. Pesnik Jevrem Brkovič je govoril o enem od balkanskih absurdov - pesniki, otroški pesniki, humoristi in romanopisci, univerzitetni profesorji in kriliti ki so postali inspiratorji zločinov, torej zločinci. V razmišljanju ga je dopolnil še Josip Osti, doma iz Sarajeva, ki je predlagal, naj bi obsodili pisatelje, ki so odgovorni za zločine v Bosni in Hercegovini, sicer lahko sramota pade na vse, ki se sicer ukvarjajo z literaturo. Podoben apel v imenu črnogorskega PEN je prebral tudi Jevrem Brkovič. Kdo je pravzaprav močnejši, se je vprašal Žarko Petan in odgovoril, da je vedno meč močnejši, pero pa je močno takrat, kadar pomaga meču. Toda, ali je sploh mogoče govoril-ti o kakšni kompatibilnosti med tema dvema simboloma. Literati niso nikoli spreminjali sveta, je razmišljal hrvaški pisatelj Ivo Runtič, spreminjali so ga filozofi, literati so ga le popravljali. Za moč pisateljske besede se je zavzel Veno Tau-fer, koje razmišljal o peresu, to je o besedi, ki je lahko celo bridkejše orožje, zadaja lahko trajnejše rane, torej je v nekem smislu tudi orožje in na pisateljih je naloga, kako to moč uporabljati. V svojem značilnem slogu se je nad sedanjim početjem evro-skih dežel razhudil Igor Tor-kar; Evropa prodaja orožje, po drugi strani pa ostro, toda le na papirju protestira proti temu, kar se dogaja na Balkanu. Po njegovem bi kazalo pisateljem sestopiti iz njihovih slonokoščenih stolpov in se spopasti (s sukanjem peresa seveda) s konflikti sodobnega sveta. O besedi, ki naj odvrne zlo in pomaga uravnavati svet, je razmišljal Aleš Berger, in pri tem ni mislil na neliterarno in ak-tualistično besedo, besedo hujskanja in laži, pač pa o besedi literature. Vprašal se je, kolikšna je sploh lahko moč literarne besede, kakšna je njena svarilna in preventivna vloga. Zakaj pride beseda šele po meču, zakaj le popisuje in dodaja nove liste v nepregledni arhiv zla? Nasprotno temu pa je dokazoval hrvaški pisatelj Mirko Mirkovič in pri tem uporabil primerjavo iz ne tako davne zgodovine, ko je beseda in to pisateljska beseda, prevladala nad slabim. Mislil je na znamenito Zolajevo obtožbo v zadevi Dreifus, ki se je kasneje iztekla v dobro po krivem obsojenega. Toda glas razuma, beseda pisateljev, čeprav je izrečena v pravem času in na pravem mestu, nima vedno pravega odmeva. Ko so na srečanju PEN v Dubrovniku leta 1933 pisatelji opozorili na pogubo, v katero vodi porajanje nacizma in fašizma v Evropi, njihov klic ni spremenil toka zgodovine. Ali bi bili sploh danes na Bledu, če bi vsi uporabljali samo besede v obrambo zla, se je vprašala francoska pisateljica Monique Garnier-Lancon. Po njenem mnenju je treba vse na tem svetu braniti, tudi spoštovanje, tudi čast in to ne le z besedami. (Pisateljica je znana po svojem prizadevanju za pomoč v tej nesmiselni vojni, med drugim je pomagala pri organizaciji humanitarnega konvoja za Vukovar). O medsebojnem odnosu obeh, to je o meču in besedi, je razmišljal Jože Snoj, Jaša Zlobec pa je menil, da je vsa evropska zgodovina nastala na tem, da se sili lahko postavi nasproti le sila. Kaj pa beseda pisateljev? Opozarjajo naj na temo in mrak, tudi v domači skupnosti. Niko Grafenauer je navezal svojo razpravo na Fin-kielkrautovo in predlagal, da PEN pokaže na pisatelje, ki so se pridružili ustvarjanju in vzdrževanju kolektivistične ideje in na določen način s tem podprli zločine, namesto da bi vztrajali na poziciji individualizma kot edini človeško in pisateljsko produktivni poti. • Lea Mencinger LUTKOVNA SKUPINA TRI Skupina se nam je predstavila z igrico O joj, boli! In ta predstava je bila tudi izbrana za letošnje srečanje slovenskih lutkarjev v Rušah. V skupini delujejo poklicne jutkarice Nataša Herlec, Ksenija Ponikvar in Vaška Trobec. Gre za svojevrstno obliko lutkovnega gledališča, zasnovanega na individualni profesionalizaciji in siceršnjem samostojnem delovanju vseh treh £'anic skupine, pa v primerih, kadar se pojavi določeni inte-tes za skupno ustvarjalnost in skupno javno nastopanje. Igrica ima medmetno glagolski naslov, ki nam sporoča čutenje neke bolečine in ki nam Sam po seba ne bi obetal kaj dosti več od preprostega oseb- no higienskega poduka. To sporočanje pa tudi ni izgovor za nekaj, kar bi bilo mogoče rajši mimo ali zunaj tako zastavljenega vzgojnega namena. Saj se nam kaže na ozadju nekdanje imenitne Roossove predstave Bachovega Living-stona galeba in s tem, lahko bi rekli, vsaj za nekatere kranjske lutkarje tudi lutkovne šole, ki se uradno še vedno imenuje Lutke čez cesto. Tako navedeni izgovor, ki nekoliko lebdi nad telesom in čutenjem, in je kot predstava spet položen med čutenje in dušo, ni nič premalo za dobro lutkovno predstavo. 15. INTERKLUB RAZSTAVA FOTOGRAFIJ '92 Foto klub Andrej Prešern z Jesenic pripravlja jubilejno 15. 'nterklub razstavo fotografij '92, katere pravico udeležbe imajo c'ani foto kluba Andrej Prešern Jesenice in člani foto skupine ^Naturfreunde« iz Beljaka. Vsak avtor lahko predloži največ 6 yrno belih ali barvnih fotografij, velikosti 30 x 40 cm ali najmanj 8 x 24 cm na podlagi 30 x 40 cm. Tema razstave je prosta, avtor ^a lahko 4 fotografije označi za kolekcijo »K«. Za vsak klub so Predvidene tri nagrade za fotografijo in tri nagrade za kolekcijo. sak avtor bo prejel tudi spominsko diplomo. Organizator razstave bo sprejemal le fotografije, ki še niso bile razstavljene na f*Zstavi Interklub. Fotografije je treba poslati na naslov: Foto !yb Andrej Prešern, 64270 Jesenice, p.p. 61. najkasneje do 1. ju-n,ja letos. Žirija, ki bo določena kasneje, bo poslana dela ocenjena 5. junija. 15. razstavo Interklub fotografij '92 bodo s krajšim *ulturnim programom odprli 19. junija 1992 v razstavnem salonu Kosovi graščini na Jesenicah. • Lojze Kerštan Lutka je sugestibilni člen med animatorjem in gledalcem. Je del obeh, kakor je tudi predmet-objekt osamosvojen v stvar-subjekt. V svoji lutkarski osamosvojenosti v predstavi Ojoj, boli! lutka načeloma ne-huje uporabljati vsa tista izrazna sredstva, ki so bolj primerna dialoškim gledališkim zvrstem, njej sami pa so nepotrebna. Animacije tako ne bremenijo več besede in se jim že po naravi svoje zvrsti izogiblje v prid lastnim izraznim zmogljivostim. Ta razbremenitev je v svoji dokaj dosledni različici naravnost paradoksalna, saj se ose-ba-lutka iz igrice v resnici imenuje kar Čenča. Ta Čenča pa tukaj torej ne čenča dobesedno. Takšno svojo lastnost izraža z animacijo. Besedišče se tako znajdeva v zglednem lu- tkovnem prevodu, z vsemi mogočimi izkoristki, od čiste animacije do pantomime, ki besedo nadomešča tudi z odmerjeno uporabo zvočnega in prav tako pretehtanega neartikulira-nega glasovnega izraznega gradiva. Predstava se uvršča med tiste zgledne lutkovne dosežke, katerih jezik je univerzalen in je brez dodatnih prevajanj primeren za prikazovanje na vseh koncih sveta, vseeno ali na Kranjskem ali na Laponskem. V tem smislu je skupina dovolj perspektivna za širši, mednarodni trg. Želimo ji, da bi svoje ustvarjalne prednosti lahko z umetniškim in kulturnim pridom še neprej uspešno in obilno uporabljala. Franci Zagoričnik PISEMCE TIHIH SANJ Kropa - Moški zbor KUD S. Žagar bo priredil ljubiteljem zborovske glasbe jutri, v soboto, 30. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Kropa lep glasbeni večer. Svoj letni koncert (so v 31. letu delovanja) so naslovili Pisemce tihih sanj in vanj vključili pesmi na temo ljubezni, kakor so jih zapisali D. Jenko, G. Ipa-vec, A. Schvvab, H. Sattner, P. Jereb, H. Volarič, L. Lebič in drugi. Eno od pesmi je prispeval E. Ošabnik, letošnji 80-letni jubilant. Glasbeni večer bodo uvedli mladi instrumentalisti iz Krope in bližnje okolice, ki glasbeno znanje nabirajo v Glasbeni šoli Radovljica. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o podjetništvu v Kranju (1918 do 1941). V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikarka Nataša Pi-čman. JESENICE - V razstavnem salonu Dotik odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. Na OŠ Karavanških kurirjev na Koroški Beli je na ogled mednarodna razstava fotografije Pokrajina 92. V bistroju Želva razstavlja grafike Veno Dolenc. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije Tone Urbane. V pizzeriji Ajda v Žirovnici razstavlja grafike Gabrijel Jensterle. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od K), do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta do 20. junija vsak dan od 9. do 16 ure, v soboto od 9. do 13. ure, v nedeljo od I 1.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. KRANJSKA GORA - Liznjckova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavljata oblikovalec lokov Franc Oblak in akad. slikar Boni Čeh. V avli skupščine občine Radovljica razstavlja Anton Plemelj slike na temo Osamosvajanje, vojna in demokracija v Sloveniji. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani FKK Radovljica. V galeriji Sivčeve hiše je na ogled razstava Otrok in ekologija. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega muzeja je od danes pa do konca junija na ogled razstava panjskih končnic (razen ob ponedeljkih). Ob razstavi vrtijo tudi video kaseto o slovenskih panjskih končnicah. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja olja na temo pokrajina Janko Logar iz Zirov. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebš in fotograf Sandi Cufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 500-letnici rudnika in mesta Idrije ter likovna razstava akad. slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. V avli tovarne Peko je na ogled fotografska razstava Karlovec v vojnem času avtorja Dinka Neskusila. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava del akad. slikarja Janeza Praprotnika. V arboretumu Volčji potok je na ogled stalna zbirka skulptur Janeza Boljke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: SPET SLASTNI MRLIČ - V Prešernovem gledališču bodo konec tega tedna za abonmaje in za izven spet igrali Zupančičevega SLASTNEGA MRLIČA. Danes, v petek, ob 20. uri bo predstava za abonma petek I in izven. Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo predstavo igrali za izven. KRANJ: PROMENADNI KONCERT Na Maistrovem trgu bo danes, v petek, ob 17. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra občine Kranj. KRANJ: KANCIJANOVA NEDELJA - V župnijski cerkvi bo v nedeljo, 31. maja, ob 18.30 praznična maša z glasbo, ki so jo pripravili Komorni zbor Gallus Kranj, septet godal Cappella Canziani in organistka Barbara Pibernik. Na sporedu bodo dela Havdna, Riharja, Trošta, Mozarta, Gomberta in Korsakova. Dirigirala bo Angela Tomanič. RADOVLJICA: ŠUPUTOVE ILUSTRACIJE - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo originalnih ilustracij akad. slikarja Miroslava Šuputa. Na otvoritvi bo nastopila flavtistka Mateja Bajt, študentka dunajske visoke šole za glasbo, s skladbami starih mojstrov. ŠKOFJA LOKA: MUSICAL - Na Loškem odru bo danes, v petek, ob 20. uri na sporedu musical z naslovom NOČ ZVEZD v izvedbi pevke, igralke in plesalke Bodi Bordo. Predstavila bo največje svetovne zvezde filma, musicala in glasbe, kot so Ma-rylin Monroe, Lisa Minelli, Elvis Preslev, Ginger Rogers, Car-men Miranda, Madonna, Michael Jackson, Tina Turner in drugi, vključeni pa so tudi odlomki iz filmov Kabaret, Hear in drugih. Vstopnice pri blagajni Loškega odra. ŠKOFJA LOKA: SLOVENSKI KANTORJI - V kapeli škofje loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20. uri večer s slovenskimi kantorji. Pod umetniškim vodstvom Janeza Jocifa bodo nastopili pevci Irena Avsenik, Tanja Kuštrin, Zarja Pivko, Cirila Trajbarič, Robert Bovcon, Igor Saksida, Janez Ceferin in Janez Jocif. ŠKOFJA LOKA: FOTOGRAFIJE - V galeriji Fara bodo da nes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo fotografij avtorice Petre Petač. ŽELEZNIKI: KONCERT - V kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 20.30 uri koncert Mešanega pevskega zbora Iskra Železniki. Gosta večera bosta Mešani pevski zbor in Ženski nonet iz Sore. Sodelujeta recitatorja Martina Zbontar in Jure Rejc. TRŽIČ: MLADI PEVCI - Na OŠ Bistrica bo danes, v petek, ob 19. uri prireditev, na kateri se bodo predstavili trije otroški pevski zbori (dva matična zbora in eden s podružnične šole Kovor), ki jih vodijo pevovodkinje Heda Ogris, Beti Bitežnik in Nataša Vester.(B.K.) KAMNIK: PEVSKI NASTOP - ZKO Kamnik prireja danes, v petek, ob 18. uri na Srednji šoli Rudolfa Maistra Srečanje otroških pevskih zborov Gorenjske.(B.K.) GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 30 vrst divjih privatizacij Pogovor v klubu gorenjskih direktorjev v sredo v Preddvoru se je seveda sukal o privatizaciji, posamezne podrobnosti je pojasnil Emil Milan Pintar, eden od treh avtorjev kompromisnega modela. V središču pozornosti so bile podobno kot pred kratkim na območni zbornici divje privatizacije, le da se je tokrat vprašanje glasilo, kako bodo počistili z njimi. Vlada je medtem namreč že najavila, da bo to napravila. D Pintar je dejal, da pripravljajo novo formulacijo 40. člena in da je stvar trenutno pri zakonodajnem ministru Janku, predvideno pa je, da naj bi dosedanje privatizacije razdelili v tri skupine. V prvo skupino naj bi bilo uvrščenih 17 podjetij, ki so delnice razdelili po Markovičevem zakonu. V drugi skupini naj bi bile privatizacije, ki so prav tako potekale normalno in pri njih ni prišlo do okoriščanja posameznikov, pregledala jih bo agencija za privatizacijo. Pri naj bi zasledovali cilj, da naj bi razdelitev zdaj odpadla v tistih podjetjih, ki so že oprvila prekomerno delitev, ločnico pa naj bi potegnili z dokapita-lizacijami, kar se mora Odražati v povečani vrednosti podjetja. V tretjo skupino pa naj bi bile uvrščene privatizacije, kjer je evidentno šlo za okoriščanje, kjer vzporednih podjetij niso ustanovili zato, da bi lahko poslovali mimo blokiranega računa, temveč se je tja prelila akumulacija ali substanca, običajno na nekaj posameznikov. Teh privatizacij naj bi se lotili organi pregona, kar zadeva zakon o privatizaciji, pa naj bi do olastninjenja za te "lupine brez mesa" sprožili razveljavitve, korekcije, ničnost pogodb in podobne procese. Problem nikakor ni preprost, saj na agenciji za privatizacijo pravijo, da so doslej našteli že več kot 30 oblik teh privatizacij. Pa naj še kdo reče, da na Slovenskem nimamo veliko inovatorjev, žal še vedno le na področju iskanja zakonskih lukenj, kar smo nekdaj očitali Beogradu, zdaj pa se te navade nikakor ne moremo, očitno tudi nočemo otresti. Slovenski papirničarji v Italiji Kranj, 27. maja - Trgovsko podjetje Hago iz Celovca, katerega ustanovitelji so slovenski grafiki in papirničarji, je pred mesecem dni odprlo predstavništvo v Milanu. Hago ima že svoja predstavništva v Ljubljani, Frankfurtu in Budimpešti, predstavništvo v Milanu bo še povečalo prodajo slovenske papirne in grafične industrije na italijanskem trgu. Italija je pomemben trg za slovenske dobavitelje, slovenska papirna in grafična industrija namreč že nekaj let uspešno sodelujeta z italijansko papirno industrijo. Osnovna naloga Haga v Milanu bo intenziviranje sodelovanja, kar mu bodo omogočali neposredni stiki. Hago namerava letos odpreti še predstavništvi v Stockholmu in v Londonu, aktualno je zlasti londonsko, ki naj bi slovenskim tiskarjem pomagalo pri prodoru na anglosaško tržišče. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gospodarska zbornica o lastninjenju podjetij Marca plače višje za petino (STA) Marca je povprečna plača v gospodarstvu znašala 23.470 tolarjev, v negospodarstvu 26.702 tolarjev. V primerjavi s februarjem so bile v gospodarstvu višje za 19,2 odstotka, v negospodarstvu za 10,6 odstotka. Realno so bile plače marca v primerjavi s februarjem višje za 7,7 odstotka, glede na lanski marec so realno padle za 22,9 odstotka, glede na lanski december za 28,1 odstotka. Aprila občuten padec proizvodnje (STA) Po sorazmerno ugodnem marčevskem obsegu industrijske proizvodnje je aprila za marčevsko zaostala za 9,3 odstotka, za povprečnim lanskim obsegom proizvodnje pa za 12,9 odstotka. Zaostanek je daleč največji v zadnjih desetih letih, koje bil v povprečju le 1,6-odstoten. Tako nizka proizvodnja je posledica velikega števila praznikov. Aprila so proizvodnjo glede na marec povečali le v proizvodnji naftnih derivatov in sicer za 16 odstotkov, v pridobivanju barvnih kovin za 5,8 odstotka, v proizvodnji kamna in peska za 10,5 odstotka, v proizvodnji gradbenega materiala za 30,5 odstotka in v recir-kulaciji surovin za 17 odstotkov. V vseh drugih panogah je bil obseg proizvodnje manjši za 20,5 do 20,9 odstotka. Avstrijska pomoč Šoštanju (STA) Avstrijska dežela Štajerska, mesto Gradec in ministrstvo za okolje bodo z 274 milijoni šilingov denarno podprli postavljanje čistilnih naprav v slovenski termoelektrarni Šoštanj. Tretjina emisije iz šoštanjske termoelektrarne, ki je 40 kilometrov oddaljena od avstrijsko-slovenske meje, namreč onesnažuje južno Avstrijo. Štajerska in mesto Gradec bosta prispevala 100 milijonov šilingov za postavitev čistilnih naprav, ki bodo veljale približno 5 milijard tolarjev. Termoelektrarna Šoštanj spusti v ozračje približno 92 ton žveplovega dioksida, kar je 40 odstotkov celoten avstrijske emisije te žveplo-ve spojini. S pomočjo razžveplovanja plinov bi lahko to emisijo znižali za 95 odstotkov. Uvedba nacionalnih valut je bila dobra poteza (STA) Predvidevanja nekaterih ekonomistov, da bo imela uvedba lastnih valut v republikah nekdanje Jugoslavije izključno negativne gospodarske posledice, se niso pokazale kot utemeljene, je izjavil VVerner Varga, namestnik ravnatelja avstrijske banke Creditanstalt-Bankverein. Absolutno prednost je imela v Sloveniji in na Hrvaškem, saj bi v nasprotnem primeru financirali agresijo proti samim sebi. Uspeh v boju proti inflaciji je povsem nadomestil težave v trgovinskem prometu, to trditev pa je podkrepil z apriskimi stopnjami inflacije, ki je bila v Srbiji in Crni gori 73-odstotna, v Sloveniji 5-odstotna in na Hrvaškem 14,3-odstotna. Lastninjenje je lahko učinkovito le na podjetniški ravni Zbornica opozorila na žgoče probleme gospodarstva, zlasti slab položaj izvoznikov. Ljubljana, 26. maja - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je obravnaval predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in soglašal s splošnim konceptom, dodali so le nekaj pripomb, v smislu ugodnejših formulacij za podjetja. Kot strokovno dobro pripravljenega so ocenili zakon o gospodarskih družbah, pri zakonu o gozdovih pa so opozorili na daljnosežne posledice, ki jih bo imel na lastninsko sestavo, in izrazili bojazen, da bo padla raven upravljanja z gozdovi. Direktorji pa so uvodoma opozorili na aktualne probleme gospodarstva, zlasti na težak položaj izvoznikov, previsoke obrestne mere in progresijo pri davkih in prispevkih. Predsednik GZS Feri Horvat je uvodoma poročal o sestanku s slovensko vlado, ki so jo izčrpno obvestili o vse bolj kritičnih razmerah v gospodarstvu, zlasti o slabem položaju izvoznikov. Dejal je, da vlada podobno kot zbornica ocenjuje razmere, in da je pokazala veliko zanimanja za sodelovanje z zbornico. Tako nameravajo 15. in 16. junija v Radencih pripraviti skupni posvet, še prej pa bodo na delovnih pogovorih obravnavali posamične probleme, najprej položaj izvoznikov. Upravni odbor GZS je ustanovil Slovensko združenje za označevanje proizvodov SA-NA, ki bo opravljalo naloge v zvezi z označevanjem izdelkov slovenskih proizvajalcev s simboli črtne kode ter v zvezi z razvojem in uvajanjem bodočih sistemov mednarodnega označevanja izdelkov. Združenje bo včlanjeno v mednarodni sistem EAN. Večji uvoz ni rešitev Če naši racionalnosti ne verjamete, vprašajte mariborskega podjetnika Ledineka, ki ima 250 zaposlenih in izdelke prodaja na tuje. Tudi on vam bo povedal, kako težak je položaj izvoznikov, je bil slikovit eden od direktorjev. Opozoril je še na progresijo pri davkih in prispevkih, saj so januarja na 100 tolarjev plače znašali 101,27 tolarja, aprila pa 117 tolarjev. Proučiti bi morali metodologijo obrestnih mer, saj je bila aprila 10-odstotna pri bistveno nižji inflaciji. Direktor tržiškega Peka Franc Grašič je dejal, da rešitve ne vidi v večjem uvozu, kakor zdaj razmišljajo nekaterj, pro- blematični so tečaj, plače in obresti. Postregel je s podatki, da je bil pri stabilnem tečaju tolarski priliv od izvoza na začetku leta v primerjavi z aprilom višji za 23,5 odstotka, inflacija pa je bila v tem času 50-odstotna, materialni stroški so narasli za 35 odstotkov, ker se deloma oskrbujejo iz uvoza. Plače so zaradi pripetosti kolektivnih pogodb na inflacijo narasle za 57,1 odstotka, česar dolgo ne bo več moč uresničevati. Ker so podjetja večinoma podkapitalizirana, si morajo sposojati denar, v Peku 80 odstotkov tekočega poslovanja pokrivajo s posojili, revalorizacija pa je bila v tem času 57,4-odstotna, realne obresti pa so višji kot kjerkoli v Evropi. Upravni odbor je sklenil, da bodo proučili progresijo pri davkih in prispevkih, metodologijo obrestnih mer, pri kateri naj bi nemara uvedli valutno klavzulo ter pospešili sprejem socialnega pakta. Pobuda se vrača v podjetja, sporno je le nadaljevanje lastninjenja po začetni delitvi Bistveno je, da se pri predvidenem modelu lastninjenja pobuda vrača v podjetja, sporno je le, da izvajanje zakona po začetni razdelitvi delnic ne bo najbolj učinkovito, je uvodoma dejal dr. Rino Simoneti. Nič manj pomembno po njegovem ni dejstvo, da je osnutek plod političnega sporazuma. Pozitivni gospodarski učinek vidi v spodbuditvi privatizacijskega in v nadaljevanju podjetniškega gibanja, ki bo zajel sorazmerno širok krog udeležencev. Ker je model kompromisni, so v posamičnih rešitvah minimi-zirane zmote ali prevelika pričakovanja, odpraviti pa bi bilo potrebno protislovja in neusklajenost z logiko upravljanja podjetij. Predvideti je namreč moč, da bo pretežna oblika upravljanja preoblikovanega slovenskega gospodarstva delniška družba, ki ni prevladujoča oblika v vseh uspešnih gospodarstvih po svetu. Razdelitev delnic na državljane prek skladov nevtralizira različne stvarne vrednosti teh vrednostnih papirjev, zato bodo skladi imeli začetni portfelj slovenskega gospodarstva, ki je v izgubah. To utegne prinesti razočaranje, saj to ne bodo mogli biti skladi, kjer je nalaganje vrednostnih papirjev najdonosnejše. GZS bo za za 20-letno sodelovanje z žirovskim Kladi-varjem priznanje podelilo nemški firmi Festo KG iz Es-slingena. Promet se je v dveh desetletjih s približno 200 tisoč mark povzpel na 2 milijona mark v zadnjih letih, Kla-divar je edini dobavitelj ročnih ventilov za firmo Festo KG, ki je bila vsa leta največji Kladivarjev kupec. Sodelovanje je vsebovalo tudi strokovno pomoč na področju razvoja in tehnologije, standardizacije in uvajanja kakovosti. Ugodnejši delavski odkup Pripombe na predvideno lastninjenje so se nanašale predvsem na podrobnosti, za katere so zainteresirana vod; stva podjetij in zaposleni. Večji delež naj bi imela notranja raz-delitev delnic, lahko na račun odplačne delitve. Pri delavskem odkupu naj bi upoštevali; kaj so delavci sami prispevali za razvoj podjetja, sredstva od; plačne privatizacija naj bi vsaj deloma ostala v podjetjih, razmerje naj bi z 1:5 povišali na 1:10, zaposleni naj bi imeli možnost, da namesto državljanskih dobijo več delnic s svojem podjetju. Drugače naj bi lastninili podjetja, kjer prevladuje intelektualna lastnina, urediti je potrebno premoženje slovenske podjetih zunaj Slovenije. Opozorili so, da bo oviro predstavljala denacionalizacija, saj so procedure dolgotrajne, zato bi bilo bolje rezervirati določena sredstva. Kljub tem pripombam je upravni odbor podprl čimprejšnje sprejetje zakona o lastninjenju, saj je privatizacija nujna, če želimo priti do ugodnih posojil in trajnih kapitalskih vložkov iz tujine. • M-Volčjak Slovenska vlada o lastninjenju Delnice delavcem tudi brezplačno Ljubljana, 26. maja - Po dvodnevnih posvetih in obravnavi predloga zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je slovenska vlada na današnji 3. seji sklenila, da v osnovi podpira kompromisni model lastninjenja, ki so ga skupščini predlagali trije poslanci, dodali pa so nekaj dopolnitev. Najpomembnejši predlagani spremembi sta v brezplačni delitvi (manjšega) dela dosedanje družbene lastnine ter v tako imenovani otvoritveni bilanci, s katero bi korigirali knjižno vrednost. Ni še jasno - s tem se vlada tudi ne ukvarja - kako bodo razrešili proceduralne zaplete ob dejstvu, da so v skupščini sedaj najmanj štirje predlogi zakonov o lastninjenju podjetij, ter dejstvo, da sta zadnji Umek -Pleskovič - Sachsov model sprejela že dva zbora. Nova slovenska vlada seje očitno namenila, da skuša pripraviti tak predlog, da bo imel kar največje možnosti za skupščinski sprejem. Kot osnovo za obravnavo so vzeli zakonski predlog treh polancev (J. Deželak iz SKD, M. Šetinc iz LDS in E. M. Pintar iz SDSS), ki so pripravili kompromis med Menci-gerjevim in Umekovim modelom (model smo podrobneje predstavili pred mesecem dni), in predlagali nekatere dopolnitve: • namesto prodaje z 90-od-stotnim popustom petine vrednosti podjetja delavcem, naj bi ta delež delavcem brezplačno razdelili, tistim polnoletnim državljanom (18 let 31. decembra 1992), ki niso zaposleni, pa dali lastniške certifikate, s katerimi bi lahko delnice dobili v skladu. Vrednost tako pridobljenih delavskih oz. državljanskih delnic naj bi bila omejena na vrednost 200.000 tolarjev; • pred začetkom lastninjenja bodo podjetja obvezna po navodilih Agencije za privatizacijo in Službe družbenega knjigovodstva izdelati tako imenovano otvoritveno bilanco (podoben pristop so uporabili v Vzhodni Nemčiji), v kateri naj bi "počistili nekatere računovodske čarovnije" in odpisali nerealne terjatve ter s tem popravili knjigovodsko vrednost: • v predlog zakona se vrača poglavje o razlaščenih iastnikih (pravniki si niso edini o potrebnosti tega) tako, da bo vzpostavljena trdna povezava z zakonom o denacionalizaciji. Kot je poudaril dr. Davorin Kračun, novi minister za planiranje, idealnih strokovnih rešitev tega področja ni, temeljna vprašanja pa so globoko političnega značaja, saj gre za prerazporejanje ogromne lastnine ter s tem ekonomske in politične moči. Po mnenju Jožeta Deželaka je izrednega pomena sanacija nezakonitih oz. tako imenovanih divjih privatizacijskih postopkov, Emil Milan Pintar pa je menil, da je razdeljevanje premoženja delavcem uresničitev socialdemokratskega načela o izenačitvi kapitala in dela delavcev in državljanov, delno pa je to, kot je rekel, socialna demagogija. Po- sebna vrednost modela, v katerega vlada s svojimi dopolnitvami ni posegla, poudarja Mi'e Šetinc, je preprečevanje možnosti, da si kdorkoli v začetku pridobi upravljalsko večin" (delavci, poslovodstvo ali skladi oz. država), pač pa, da do te; ga pride šele po vzpostavitvi normalnih lastninskih odnosov. _ . • Š. t Izvozni presežek gorenjskega gospodarstva Kranj, 27. maja - Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih treh mesecih v blagovni menjavi s tujino doseglo 55,21 milijona dolarje konvertibilnega presežka. Območna zbornica Kranj je sporočila, da je po podatkih Banke Slovenije gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih tren mesecih izvozilo za 132,83 milijona dolarjev blaga, skoraj v celot' na konvertibilno tržišče, saj je klirinški izvoz znašal le 19.424 dolarjev. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz večji za 10,4 odstotka, konvertibilni za 13,5 odstotka. V Sloveniji je bil celotni izvoz manjši za 4,9 odstotka, konvertibilni Pa večji za 1,3 odstotka. Tako na Gorenjskem kot v Sloveniji je bil uvoz v letošnjem prvem trimesečju v primerjavi z enakim lanskim razdobjem bistveno manjši. Celotni uvoz je na Gorenjskem upadel za 25,8 od; stotka, konvertibilni za 24,4 odstotka, medtem ko je v SlovenU1 celotni uvoz upadel za 37,3 odstotka, konvertibilni za 34,1 od; stotka. V gorenjskem uvozu je imel repromaterial 89,7-odstotr" delež, uvožene je bilo za 3,14 milijona dolarjev opreme, kije tak° imela 4,1-odstotni delež, blaga za široko potrošnjo pa je bilo za 4,81 milijona dolarjev in je imelo 6,2-odstotni delež. Pokritost uvoza z izvozom je bila tako na Gorenjskem 171.2 odstotna, v Sloveniji 125-odstotna, konvertibilnega uvoza pa na Gorenjskem 171,1-odstotna, v Sloveniji 124,7-odstotna. V nasprotju z drugimi vojskami držav bivše Jugoslavije, se slovenska preizkuša le na vajah. Posnetki, ki jih je pripravil Gora/d Šinik, so s sredine vaje na Bohinjski Beli. Boris A. Novak 0 Urednikova beseda Tudi današnje Odprle sirani ne morejo povsem mimo vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. Že uvodni prispevek - referat Borisa A. Novaka s srečanja PEN na Bledu - govori o nemoči pisatelja v preprečevanju vojne morije, o posledicah pa na zadnji strani Odprtih strani v pogovoru z Danico Zavrl ■ Žlebir pripoveduje Bojan Ušeničnik, naš rojak, Gorenjec s Trehije v Poljanski dolini, sicer pa človek, ki mu je v Sloveniji zaupana glavna skrb za begunce. Sredico pa smo zapolnili z dvema prispevkoma: z Borisom Pavšlerjem se je o denacionalizacijskih problemih pogovarjal Cveti Zaplotnik, Zapis s pogovora podpredsednika slovenske vlade Hermana Rigelnika z gorenjskimi direktorji pa je pripravila Marija Volčjak. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj Pero kot meč Dva bistvena razloga sta napotila Slovenski P.E.N., da si je - na predlog publicistke Alenke Puhar - za te-fno letošnjega blejskega srečanja izbrla naslov PERO IN MEC. Ker gre za visoki jubilej, za 25-letnicole fnednarodne pisateljske konference, se nam je zdelo primerno, da letošnjo diskusijo posvetimo premisleku samega simbola Mednarodnega P.E.N.-a, katerega - kot vemo - tvorita PERO in MEC. Drugi, bistveno Pomembnejši razlog pa leži v boleči izkušnji iz bližnje slovenske preteklosti ter še neprimerno bolj krvavi in tragični izkušnji iz sedanjosti drugih narodov, ki živijo na območju nekdanje Jugoslavije in na mnogih območjih sveta, ki jih je zajela vojna vihra. Presek teh dveh motivov Omogoča širok razpon možnih razprav na to temo - od poetične analize samega simbola do grenkega pričevanja o grozljivem smrtnem opustošenju, ki ga MEČ pušča za seboj v naši neposredni bližini. Sleherni iz-nied udeležencev je povabljen, da se tega problema loti na svoj in samosvoj način, v skladu s svojimi osebnimi izkušnjami, svojim videnjem sveta in kulturno-zgodovinskim kontekstom, iz katerega izhaja. Na 57. svetovnem kongresu Mednarodnega P.E.N-a aprila 'etos v Barceloni so predstavniki nekaterih zahodnih P.E.N. centrov izrazili dvom o primernosti naslova tega srečanja, češ ^a že sama omemba MEČA sugerira določen militarizem. Ne dvomim o dobronamerno-sti njihove pripombe, vendar Pa se mi obenem zdi, da tovrstna rahločutnost predstavlja t'pičen izraz družbe, ki se že skoraj pol stoletja ni soočila z Meči IM (z izjemo terorizma). ?ato z vsem dolžnim spoštovanjem odgovarjam, da se bojim, da gre za prazno moraliziranje |n zapiranje oči pred stvarnostjo. V obdobju zmagoslavja zna-nosti in tehnike, ko se je naš J-dini planet spremenil v "globalno vas", večina TV gledalcev - se pravi: večina človeške populacije vojno doživlja kot video-igro. Za slovenske pisatelje, ki smo pred slabim letom izkusili - sicer kratkotrajno -resnično vojno, še neprimerno bolj pa za naše kolege s Hrvaškega ter iz Bosne in Hercegovine, to vprašanje ima povsem stvaren pomen, pomen krvi neštetih nedolžnih ljudi, med katerimi so bili tudi mnogi otroci, ženske in starejši, med katerimi so bili tudi pisatelji. Spomnimo se le pretresljive smrti slovenskega publicista in prevajalca Janeza Svetine, ki je padel pod streli vojakov Jugoslovanske armade ob brutalnem tankov-skem napadu na Zgornjo Radgono prvega dne vojne za Slovenijo, 27. junija 1992, ter smrti pesnika Milana Milišića v Dubrovniku, ki izkazuje tudi posebno tragično ironijo usode: Milišić je bil po narodnosti Srb, ki si je za svoje življenjsko prebivališče izbral Dubrovnik; žalostno naključje, da je šrap-nel bombe Jugoslovanske armade pri obstreljevanju Dubrovnika zadel prav njega, kaže, da smrt ne pozna nacionalnosti. Dovolite mi, da na začetku spregovorim le nekaj besed, s katerimi pa ne želim začrtati nikakršnih obveznih iztočnic za naš dialog, temveč zgolj artikulirati nekaj moralnih dilem, ki se razpirajo v razmerju med PERESOM in MEČEM, in ki jih tudi sam čutim na izrazito boleč način. Samo dejstvo, da je v simbolu svetovne pisateljske organizacije MEČ presekan s PERESOM, nazorno kaže našo vero v višjo vrednost PERESA ter celo v premoč PERESA nad MEČEM. Zastavlja pa se vprašanje, ali zmaga PERESA nad MEČEM ne postavlja PERESA na isto raven kot MEČ, v kategorijo MOČI. Možno je sicer idealistično trditi, da PERO predstavlja drugačno, recimo moralno MOČ ter da torej ne služi nasilju tako kot MEČ. Vendar pa nas bližnje zgodovinske izkušnje učijo, da temu ni tako, vsaj ne vselej. Intelektualci, ki smo večinoma potis- zrušile prejšnji totalitarni režim. A ne le to: te na začetku nikomur razumljive BESEDE, BESEDE, BESEDE so tako zastrupile množice, da so se v viharnem prostoru nekdanje Jugoslavije spopadle na življenje in smrt. Beseda torej ni le fla-tus vocis, ni le črnilo na papirju, ni le tekst, ki nikogar ne obvezuje in zavezuje. Beseda ubija. Če torej MEČ piše s krvjo, bi lahko rekli, da PERO ubija s črnilom. Pred grozo MEČA se torej ni več mogoče skrivati v slonokoščeni stolp PERESA. Zgodovina, v katero smo žal ponovno padli, ne dopušča nikakršnega varnega zavetja; je kakor naravna katastrofa, kot uničujoč potres: naj še tako bežiš pred njim, zmeraj te bo zajel! Beseda torej ima strašno moč. In vendar: kako beseda postane nemočna ob novici, da je hčerkico mojih prijateljev iz MEČ piše s krvjo, BESEDA ubija s črnilom... je zapisal predsednik slovenskega PEN Boris A. Novak. - Foto: L.M. njeni na rob družbe, v položaj marginalne in nemočne elite, smo lahko z grenkim zadoščenjem opazovali, kako je BESEDA postala MESO oziroma točneje: kako je BESEDA postala krvaveče MESO, in to dobesedno. Intelektualni koncepti ozkih kulturniških in pisateljskih združb, te neskončne BESEDE, BESEDE, BESEDE so tako prevzele množice, da so Sarajeva, še dojenčka, zadel šrapnel, koje sedela na kahlici, in jo doživljenjsko paralizirali "Ouelle connerie la querre!" je vzkliknil Jacques Prevert v svoji znameniti pesmi Barbara. Vojna, ki že leto dni divja po lepih pokrajinah nekdanje Jugoslavije, je razkosala moje srce. Imam sorodnike v Beogradu, se pravi v Srbiji, v Zagrebu, se pravi na Hrvaškem, in v Mo- starju, se pravi v Hercegovini. Utegne se zgoditi, da se bodo moji bratranci morali z orožjem boriti drug proti drugemu. Pred kratkim mi je telefonirala devetdesetletna sorodnica, ki je kot partizanka (pripadnica narodnoosvobodilnega gibanja) preživela drugo svetovno vojno ter nato Gulag socialistične Jugoslavije - Goli otok, na stara leta pa je bila prisiljena zapustiti svoj rodni Mostar in se zateči v Švico, k svoji hčerki: "Boris, dodji po mene i vodi me v Mostar!" me je prosila, jaz pa sem ji s knedlom v grlu razložil, da to žal ni mogoče, ker v njenem Mostarju divja vojna; najbrž nikoli več ne bo videla praga svoje hiše in visokega loka mostarskega mostu. Pred nedavnim sem v Beograd poslal sožalno pismo nekim daljnim sorodnikom, ki so izgubili osemnajstletnega sina v uniformi Jugoslovanske armade - tiste armade, zoper katero sem napisal in podpisal na stotine protestnih izjav. "Quelle connerie la guerre!" Kje so zdaj moji mladostni prijatelji iz Beograda? V katerem strelskem rovu, v katerem neznanem grobu, v kateri tujini jedo grenak kruh izgnancev? Kdaj bom spet videl polja svojega otroštva, kjer sem nabijal nogomet s tistimi, ki so zdaj v rovu, v grobu, v izgnanstvu? Kdaj bom spet sedel pod braj-do, kjer sem spomladi 1. 1963, kot devetletni deček, prvič začutil iskro resnične poezije ob branju srbskih srednjeveških epskih pesmi? Ko zdaj z grozo poslušam sklicevanje militantnih srbskih nacionalistov na junaško srbsko epsko izročilo, se sprašujem, kdo je napačno prebral te pesmi: jaz, ki sem kot devetletni deček v ritmu deseterca prvič začutil lepoto besede, ali tisti, ki to poezijo berejo kot priročnik za uporabo noža? - Je torej do vojne prišlo le zaradi različnega branja, le zaradi razlik v interpretaciji? Jugoslovanska kriza je z vso krutosjo in tragičnostjo pokazala, da vojna ni nikoli zgolj stvar oboroženih spopadov. temveč obenem tudi boj za interpretacijo. V tem smislu je kljub globokim zgodovinskim koreninam sedanjih konfliktov in kljub srednjeveški brutalnosti uporabljenih sredstev jugoslovanska vojna izrazito moderna oz. postmoderna. Strašen cinizem je, da bistvene vloge v tej vojni ne igrajo sami dogodki, temveč interpretacije teh dogodkov: strašen cinizem zato, ker seznami mrtvih niso kvazirealen literarni tekst, temveč krvava realnost smrti. Tu se z vso ostrino zastavlja vprašanje moralne odgovornosti medijev in intelektualcev, ki v tej propagandni vojni virtuozno igrajo prvo violino. PERO tu igra vlogo MEČA, in celo več: PERO tu pogosto igra vlogo vojskovodje. Sporočilo moje kritike PERESA KOT MEČA je torej več kot jasno: zavzemam se za kar-seda odgovorno uporabo besed, za tako sukanje PERESA, ki ne bo posnemalo MEČA. Ob vsej tej problematizaciji PERESA KOT MEČA pa nam je lahko v resnično tolažbo neka druga funkcija besede in PERESA: iz lastnih izkušenj med kratkotrajno vojno za Slovenijo sem se naučil, kako pomembna je beseda prijateljev, ko si v nevarnosti. Zato se tudi sam karseda trudim, da bi svojo besedo solidarnosti pošiljal vsem tistim, ki jo v tem trenutku potrebujejo. V stiski je beseda včasih potrebnejša kakor kruh ali nož. MEČ lahko ubije srce, dotakne pa se ga lahko le PERO. V tem imenu se zahvaljujem vsem tistim, ki ste nam poslali svojo prijateljsko besedo za časa vojne na Slovenskem, vsem tistim, ki dvigate svojo besedo zoper vojno na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, vsem vam, ki ste se zaradi vere v odrešilno moč besede zbrali na letošnjem blejskem srečanju! (uvodna beseda za 25. mednarodno pisateljsko konferenco PERO IN MEC -Bled, maja 1992) Cveto Zaplotnik Ing. Boris Pavšlar, podpredsednik kranjske podružnice razlaščenih in denacionalizacijski upravičenec: Divja privatizacija je velik madež za slovensko družbo "V razvito Evropo ne bomo mogli kot narod goljufov." Kranj, 27. maja - "Ne razumem, zakaj se, na primer, v Gozdnem gospodarstvu Bled lahko pametno pogovarjajo z nekdanjimi lastniki, nekateri pa se ne morejo," pravi ing. Boris Pavšlar, podpredsednik Sloven-ske gospodarske stranke in kranjske podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, sicer pa tudi eden od denacionalizacijskih upravičencev. • Razlaščeni v Sloveniji in tudi v Kranju ste se dobro organizirali. Kako delujete, s kakšnimi težavami se ukvarjate? "Slovensko združenje lastnikov razlaščenega premoženja je bilo ustanovljeno pred več kot dvema letoma, v Kranju pa deluje podružnica od predlanskega septembra dalje. V začetku smo se ukvarjali predvsem z izhodišči za pripravo zakona, kasneje smo organizirali svetovalno službo, ki enkrat tedensko svetuje našim članom, kako naj pripravijo denacionali-zacijske zahtevke in zberejo dokumentacijo; zdaj pa se ukvarja s problemi, ki spremljajo uresničevanje zakona. Ko je bila danes v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, je zakon o denacionalizaciji dobil zadnji izvedbeni (podzakonski) predpis; še vedno pa ni zakona o lastninski preobrazbi podjetij, od katerega je odvisno oblikovanje slovenskega odškodninskega sklada, ki se bo "polnil" (vsaj tako predvideva novi predlog zakona) z desetimi odstotki kupnine od prodanih delnic podjetij, ki se bodo pri-vatizirala. Skratka - zakon o denacionalizaciji je zdaj mogoče uresničevati na vseh področjih, izjema so le primeri, ko gre za plačilo odškodnine v obveznicah." • Zakon o denacionalizaciji velja, postopki so se začeli. Katere so najpogostejše težave, na katere naletijo razlaščeni? "Do nekaterih podatkov in dokumentov je dokaj težko priti. Da pridobijo podatke iz geodetske uprave in iz zemljiške knjige, morajo čakati približno tri mesece. Tistim, ki ne vedo natančno, kaj jim je bilo podržavljeno, ali o tem nimajo nobenih dokumentov, svetujemo, da se obrnejo na arhiv ministrstva za pravosodje. Nekaterim namreč odločbe o nacionalizaciji premoženja sploh niso bile izročene, precej teh dokumentov je bilo uničenih. Kar zadeva potrdila o državljanstvu, imajo težave predvsem tisti, ki niso bili vpisani v državljansko knjigo. Občine v takih primerih posredujejo vloge republiki oz. ministrstvu za notranje zadeve, postopek pa temu primerno traja dokaj dolgo." • Kako v združenju ocenjujete potek denacionalizacije v kranjski občini? "Na februarskem sestanku na občini smo se dogovorili, da bomo predstavniki združenja sodelovali v denacionalizacijskih komisijah, vendar ne kol člani, ampak le kot opazovalci. 1/ dogovora ni bilo nič, doslej z občine nismo prejeli nobene- ga vabila. Razlog naj bi bil v tem, da te komisije ne zasedajo. V kratkem se bomo sestali s predsednikom občinske skupščine in ponovno proučili, kakšne so možnosti za naše sodelovanje in za to, da bi člane lahko obveščali o denacionalizacijskih postopkih. Kot nam je znano, je več primerov pred končno rešitvijo; ne vemo pa, ali je bila izdana že tudi kakšna odločba. V začetku je bilo veliko izgovarjanja ha to, češ da ni vseh podzakonskih aktov. V nekaterih primerih je bilo to upravičeno, v večini pa ne. V združenju ocenjujemo, da je takoj mogoče v naravi vrniti tiste nepremičnine, pri katerih od podržavljenja do danes ni bilo bistvenih sprememb v vrednosti in za katere ni relativnih oz. absolutnih zakonskih ovir. Nekatere občine so nekdanjim nekonsistentna. Nekateri so to izkoristili za razne oblike divje privatizacije in za neodplačni prenos premoženja na mana-gerske ekipe ali na vse delavce. Novi predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sicer omogoča delavcem, da dobijo 20 odstotkov delnic z 90-odstotnim popustom; za vse ostalo premoženje pa predvideva cenitev in dejansko plačilo. Divja privatizacija se je najbolj razmahnila v malih in srednje velikih podjetjih; verjetno se vsi niti ne zavedajo, kako velik obseg je že dobila. To je velik madež za slovensko družbo in veliko breme za državo, ki želi vstopiti med razvite evropske države. V združenju in v Slovenski gospodarski stranki se zavzemamo za to, da bi v zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij "vgradili" varovalke, ki bi omogočale revizijo postopkov in preverjanje, ali so bili ti postopki usklajeni z zakoni. Ugotavljamo, da večina dosedanjih postopkov ni bila usklajena niti z obstoječimi zakoni." • Ste primere divje privatizacije zaznali tudi v kranjski občini? zakona o podjetjih in s spremembami pri vpisu podjetij v sodni register (potrebno je soglasje agencije), vendar znatno prepozno." • Ali imajo "organi pregona" zakonske možnosti za ukrepanje? "Čeprav nisem posebno dober poznavalec kazenskega zakona, pa vem, da je v njem kar veliko členov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preprečevati divjo privatizacijo. Gre za člene, ki govorijo o izkoriščanju službenega položaja, o grabežu, o sklepanju gospodarsko škodljivih pogodb..." • Ali so tudi v Kranju primeri, ko so se podjetja že privatizira-la "po svoje" oz. so postopki divje privatizacije že končani? "Kot nam je znano, takih primerov ni; vemo pa, daje nekaj zadev na sodišču. Čeprav so sodni registri javne knjige, v katere lahko vsakdo pogleda, pa v podjetjih, ki se privatizira-jo "po svoje", zelo pazijo, da takšne listine ne bi prišle v javnost." • Primer, ki v Kranju precej odmeva, so tudi zapleti z "vašo" ing. Anton Božič, eden od štirih denacionalizacijskih upravičencev tovarne IBI v Kranju: "Čeprav sem že lani na občino dal zahtevo za denacionalizacijo tovarne, se doslej z dosedanjim vodstvom še nisem srečal. Ko sem zvedel, da je bilo registrirano vzporedno podjetje, sem vložil zahtevek za odredbo po začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem in finančnega preoblikovanja podjetja. Prvostopenjski organ je zahtevi ugodil in jo posredoval registrskemu sodišču, IBI pa se je na odredbo pritožil drugostopenjskemu organu - ministrstvu za industrijo in gradbeništvo. Pritožil sem se tudi na sklep temeljnega sodišča o registraciji vzporednega podjetja, ker menim, da ustanovitev podjetja ni potrebna, saj družbeno podjetje IBI dobro posluje. V denacionalizacijsko vlogo sem zapisal, da je odločitev o tem, kaj bom zahteval - vračilo v naravi ali eno od oblik odškodnine - odvisna od pogovorov z vodstvom tovarne in predstavniki občinskega upravnega organa. Do teh pogovorov doslej ni prišlo, v IBI-ju po nacionalizaciji sploh še nisem bil. Čeprav ne vem, ali vzporedno podjetje sploh deluje, pa razlaščence - in tudi mene -najbolj skrbi, da se ne bi dobiček družbenega podjetja "prelival" v zasebno. Upam, da to skrbi tudi delavce." zahtevamo nazaj. Ob tem se sprašujem, zakaj se je Gozdno gospodarstvo Bled lahko lepo dogovorilo z nekdanjim lastnikom in zakaj se v našem primeru ne moremo in zakaj nihče ne pride nič vprašat. Ali so se v Eliti odločili za privatizacijo zato, da bi preprečili vračilo objektov v naravi ali ne, ne vem; to vedo najbolje v Eliti." • Metode, kako nekdanjim lastnikom preprečiti vračilo poslovnih stavb in ostalega premoženja v naravi, so različne, včasih tudi zelo prefi-njene. "Ena od možnosti je ustanovitev družbe v mešani lastnini. V začetku je ponavadi delež zasebnega kapitala zelo skromen; ko pa se spremeni upravljanje, pa so težnje, da se ta delež povečuje. Delež je mogoče povečati na različne načine: z navideznimi, "papirnatimi " dokapitalizacija-mi, s prerazporejanjem dobička ob zaključnem računu z družbenega na zasebni del lastnine ali še kako drugače. Večja podjetja se poslužujejo možnosti vzporednih zasebnih podjetij, na katera prenašajo dobiček in hkrati potapljajo družbena podjetja. Ko je zasebno podjetje dovolj močno in družbeno zadosti šibko, je celo možnost, da zasebno podjetje kupi družbe- lastnikom vrnile že precej premoženja. Izpostavil bi dve: Radovljico, za katero je značilno tudi to, da se gozdno gospodarstvo zelo pametno pogovarja z nekdanjimi lastniki, in Slovensko Bistrico, kjer so po zadnjih podatkih rešili že 32 enostavnejših primerov." • Največ zapletov in težav bc verjetno pri denacionalizaciji tovarn. Nekatera podjetja poskušajo na različne načine preprečiti, da nekdanjim lastnikom premoženja ne bi bilo treba vračati v naravi. So taki primeri tudi v kranjski občini? "Če izhajamo iz zakonske težnje, da se nekdanjim lastnikom podjetij vrnejo njihovi lastni deleži, potem je denacionalizacija podjetij eno od najenostavnejših vračil. Zakon je tudi popolnoma usklajen s konceptom lastninskega preoblikovanja sedanjih družbenih podjetij v družbe z omejeno odgovornostjo ali v delniške družbe, v katere se nekdanji lastniki vključujejo kot eden od lastnikov. Problem je v tem, da je zakonodaja, vključno z Markovi-ćevim zakonom o podjetjih, ki je bil sprejet 1989. leta, precej "To je splošen pojav, značilen tudi za Kranj. Razlaščeni se sprašujejo, kaj jim je storiti. Ker so metode zelo različne, jim ob sumu, da gre za divjo privatizacijo, svetujemo tožbo. Sistem, ki bi moral varovati družbeno lastnino, je sicer dokaj razvejan (od javnega pravobranilstva do družbenih pravobranilcev samoupravljanja in službe družbenega knjigovodstva), vendar premalo učinkovit." • Ali je sploh mogoče govoriti o divji privatizaciji, ko pa so takšno privatizacijo omogočali zvezni zakoni, ki jih je začasno "za svoje" sprejela tudi Slovenija? "Eno so privatizacije, narejene po Markovičevem zakonu z nakupom internih deležev, drugo pa so primeri, ko gre za ustanavljanje vzporednih podjetij in za kršenje konkurenčne klavzule ter za razne oblike dokapita-lizacije ob močno znižanih knjižnih vrednostih podjetij. Dokapitalizacije so lahko stvarne, lahko pa so le "papirnate", brez svežega kapitala. Vlada je na vse bolj množične in razširjene pojave divje privatizacije sicer reagirala z odpravo I45.b člena Markov ićevega Elito, o tem ste pred kratkim že pisali v našem časopisu. "Ko sem zbiral podatke za denacionalizacijo, me je pri Eliti najbolj presenetil podatek o zelo nizki vrednosti družbenega kapitala. Ali gre v tem podjetju tudi za divjo privatizacijo ali ne, v tem trenutku ne morem odgovoriti, ker se s primerom ukvarja sodišče." • V Eliti pravijo, da gre za prihodnost 118 delavcev in da bodo vse moči usmerili v dokončanje sodnih postopkov. "Prvič: vsak novi lastnik ima interes, da je lastnina tudi gospodarsko učinkovita. Drugič: zakon o denacionalizaciji predvideva v primeru, ko je ogroženo poslovanje, petletni obvezni najem. In tretjič: Elita nima samo nacionaliziranih lokalov, ampak ima tudi svoje." • Vi ste eden od denacionalizacijskih upravičencev Elite? "V mojem primeru ne gre za denacionalizacijo podjetja, ki je bilo podržavljeno in iz katerega se je razvila Elita, ampak le za podržavljen lokal, v katerih ima prostore Elita in ki ga potomci nekdanjih lastnikov • Ali je res, da so vas tožili zaradi sestavka Kukavičje jajce g. Staniča, ki smo ga pred nedavnim objavili v Gorenjskem glasu? "O tem ne vem nič. Sprašujem pa se, zakaj bi me." • Neuradno je slišati, da bo novi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij posegel tudi za nazaj in razveljavil primere divje privatizacije. "Izhodišča za zakon so vsebovala tudi takšne opredelitve, medtem ko jih v zakonskem besedilu ni več zaslediti. Če se bo zakon dosledno spoštoval, bo mogoče isti cilj doseči tudi z uresničevanjem prehodnih določb, iz katerih so dobro razpoznavne težnje po izenačitvi tistih, ki so se doslej privatizirali na kakršenkoli način, in onih, ki se bodo lastninsko preoblikovali šele po sprejetju zakona. To pomeni, da bodo morale pristojne službe preveriti, ali so se podjetja dokapitalizirala s svežim kapitalom ali le navidezno, ali ni šlo morebiti za prerazporeditev dobička z družbenega na zasebni del - in podobno. Zakon bi našem mnenju moral vsebovati tudi "varoval- ko", ki bi pristojnim organom omogočila poseg v spremembo lastninskih odnosov še določen čas po sprejetju zakona." • Je ob vseh primerih divje privatizacije, ki je po ocenah nekaterih "odškrtnila" tudi precejšen del družbenega premoženja, ki naj bi ga dobili denacionalizacijski upravičenci, mogoče pričakovati, da bo "nacionalni projekt denacionalizacije" lahko pravičen in pošten. "Pomembno je, da je javnost vse manj naklonjena raznirn oblikam divje privatizacije in da se vse bolj krepi spoznanje, da kot narod goljufov nimamo kaj iskati v razviti Evropi." • Nekateri trdijo, da se bo šel« čez nekaj let pokazalo, kdo )e najbolje izkoristil sedanje privatizacijsko obdobje. "Noben zakon ni popoln; pomembno pa je, da reši vsaj 90 do 95 odstotkov najbolj žgočih problemov." • ob zamenjavi vlade je bilo slišati tudi opozorila, češ da bo nova vlada razveljavila ali vsaj popravila nekatere zakone, tne<* drugim tudi zakon o denacionalizaciji. Ali tem grožnjam verjamete? "Ne. Izjave vladnih predstavnikov, predvsem pa novega ministra za pravosodje in upravo kažejo na to, da je zakon treba izvajati, ne pa razmišljati 0 tem, kako bi ga spremenili." Moda in kvaliteta NORanna ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! Herman Rigelnik, podpredsednik slovenske vlade: "Slivnik z Dela mi je dejal, da sem nepoboljšljivi boljševik, toda dela je veliko. SIcer pa je tudi Vranitzkv v knjigi zapisal, kako Je Kreiskv v 70-tih letih dejal, da Ima Avstrija premalo mladih mana-gerjev, ki bi se podali v tujino. Podobno je zdaj pri nas, trenutno nam najbolj manjka prav ta kvaliteta." IZJAVA TEDNA Emil Milan Pintar, poslanec slovenskega parlamenta: "Simbol slovenske osamosvojitve Je hrana, stara vlada nI uspela reagirati, tudi za novo bo ta zanka težka." RAVNATELJ NA TLEH Po Tržiču se govori, da so razjarjeni starši v njegovi pisarni napadli ravnatelja bistriške šole Antona Ručigaja. Ljudje se vse pogosteje spravljajo nad policiste, so zdaj žrtve njihovega besa in pesti postali tudi šolniki? Anton Ručigaj je našo radovednost potolažil, češ saj ni bilo tako hudo. Zgodilo pa se je (19. maja) takole: »V šoli smo imeli ravno sanitarno in zdravstveno inšpekcijo, ki je pregledovala učilnice. V tem mi pride dežurni učenec povedat, da nekdo v šoli kadi. Šel sem pogledat, naletel na neznanega moškega, ki se je pogovarjal z enim od naših učencev in pri tem kadil. Prosil sem ga, naj cigareto ugasne, ker se v naši šoli ne kadi. Takrat je vstal, me vrgel po tleh. Roka me še zdaj boli. Ko sem se pobiral, sem ga vprašal, kaj si misli, ponovno je hotel nadme, tedaj pa sem mu zagrozil s policijo. Grožnje se je očitno ustrašil. Pobegnil je iz šole. Učenci so si zapisali registrsko številko njegovega avta, sam sem res poklical policijo, prijavili ga bodo. Od tedaj me je dvakrat pono či zbudil telefon, moški glas mi je grozil. Seveda ne morem trditi, da gre za istega človeka...« Zadeva je za ravnatelja kajpak neprijetna, mi pa smo si vendarle oddahnili. "Svoboda" le še ni šla tako daleč, da bi starši zaradi slabih ocen otrok po šolah s pestmi preganjali učitelje. • H. J. NOVI IMAGE V. GROSA T Slavni kranjski župan Vitomir Gros si je za torkovo javno tribuno v Cankarjevem domu nadel novi image. V modnem ka- A|ftl|2]||13 tSblO rirastem suknjiču in v hlačah "ton in ton" je bil videti prav po- »mmim staven. Nevoščljivci že sprašujejo, v katerem butiku se je oblekel. • H. J. Otroški živžav na Jesenicah - Pred pizzerijo Venezia na Javorniku, ki je bila tudi prirediteljica, je bila v nedeljo otroška veselica. Otrok in njihovih staršev je bilo okrog tisoč, najmlajše je vsekakor najbolj navdušil njihov prijatelj, veliki otrok, Andrej Šifrer, navdušeno pa so zaploskali tudi ansamblu Broadvvav in triu Tip-top. "Pizzeristi" obljubljajo, da bo naslednji živžav še letos. Foto: G. Šinik Neplačniki na sramotilnem stebru V vrtcu Pedenjped na Trati - bržčas pa podobna "lepa" navada živi tudi v drugih škofjeloških vrtcih - vsak mesec na novo okrasijo vrata posebne vrste "lepaki". Na sramotilni steber so pripeti neplačniki oskrbnin, tako tisti, ki so morda zadnji mesec iz gole pozabljivosti zamudili rok za plačilo, kot tisti, ki so za vrtec dolžni že tri mesece in morda računov zaradi stiske niti ne morejo sproti poravnati. Kakorkoli že, takšno "križanje" ni v čast, predvsem ne vrtčevski upravi. ZAPOSLENI KACIN Ne, ni nova tabla, ukrojena po bodoči lokalni samoupravi. Kot da bi vaščani pred Četrt stoletja, ko so oblasti počedile z okraji in majhnimi občinami, slutili, da se bodo lepi stari časi spet vrnili. Kdo ve, morda bo tabla že kmalu spet uporabna. • Foto: A. Ž. Jelko Kacin je hudo zaposlen minister. Zjutraj je bil opažen v križišču pri Jaku na Primskovem, ko je uradoval kar med vožnjo z avtom. Z eno roko je držal volan, z drugo telefon. Držimo pesti, da bi oboje obvladal in obdržal cel službeni avto, če si že šoferja ne more privoščiti. • H. J. v{*nJ A u Turiste na sončni strani Alp čaka marsikaj: ko drvijo po avtocesti mimo Naklega, lahko na stebrih nadvoza na Strahinj opazijo zelene plakate cirkusa Medrano iz Italije. Cirkusanti niso polepili le teh stebrov, temveč večino nadvozov in podvozov Po Gorenjskem. Cirkusa že zdavnaj ni več na Gorenjskem, ogabno zeleni plakati pa dokazujejo »Dobrodošli v Sloveniji«. Foto: P. Kozjek NOVO V KINU__ SNEGULJČICA IN SEDEM PALJČKOV Nekoč davno - pa vendar ne tako davno - si je v Hollywoodu mlad nadobuden režiser zaželel uresničiti leteče sanje in res je ustvaril prvi dolgometražni risani film ter v ta namen zbral najboljše in najbolj nadarjene umetnike. Rezultat tega je Sneguljčica in sedem paljč kov. Vse ostalo je zgodovina... Risanka bo na sporedu v kinu Center od. 1. do 28. junija. Slovenci na štirih kolesih (4) Vozila slovenske TO Nova organizacija slovenske Teritorialne obrambe je prinesla nekaj sprememb tudi v njenem voznem parku. Tako kot za dru-, ga osnovna sredstva je TO tudi pri vozilih skušala dobiti najboljše za najmanj denarja, kar pomeni, da so preizkusili več vrst, predvsem terenskih, vozil, nato pa izbirali. Med lansko vojno je TO na hitro kupila precej terenskih vozil, največ pa Nissanovih patrolov in Mitsubishijevih pajerov. Precej nakupov so pričakovali tudi pri Chrysler Jeep Importu, ki je vojski ponujala svojega džipa vvranglerja, vendar očitno pristojnim ni bil preveč všeč. Podobne načrte so imeli še pri Slovenijalesu s terenskim avtomobilom Korando K9 (test smo objavili lansko leto, jeseni), vendar tudi ta ni ustrezal. Tako je obveljalo, da so konec lanskega leta pri TO kupili večje število Puchovih teren-cev, ki naj bi jih menda servisirali kar v avstrijskem Gradcu. V floti ostajajo tudi nissan patrol in mitsubishi pajero, nekateri občinski štabi imajo daihatsuje feroza, pred nekaj dnevi pa smo opazili tudi vvranglerja. Nekaj je ostalo tudi dediščine razpadle armade, predvsem fiatove campagnole starejšega letnika in tovorna vozila TAM 110. Del teh vozil so seveda temeljito prenovili, imajo nove registrske tablice (v Sloveniji ne bo posebnih tablic za vojaška vozila), tista, ki bodo služila posebnim namenom, pa so odeta v nove maskirne barve. Vozila so na bokih označena z znakom TO, da ne bi komu prišlo na misel, da se po slovenskih cestah vozi razpadla jugosoldateska. P R E R E R I T E 13. STRAN GLOG CVETE 14. STRAN V P0STEU0 S ČUVAJEM 15. STRAN JE BIL MARIBORSKI ZELING PRVI? S KONJI PO SLOVENIJI V R M V ponedeljek, 1. junija, bo lunin mlaj. Vremenarji nam tudi za ta konec tedna in začetek naslednjega obljubljajo suho in razmeroma toplo vreme. Binkoštni ponedeljek delovni dan Ministrstvo za delo je sporočilo, da je ponedeljek, 8. junija, delovni dan. Zakon o praznikih in dela prostih dneh v Republiki Sloveniji namreč kot dela prost dan opredeljuje le binkoštno nedeljo, ki bo letos 7. junija. KONEC LETA BO MARKA 99,4944 TOLARJA! Banka Slovenije obrača - Abanka obrne; star ljudski pregovor smo nekoliko spremenili, ko smo prebrali gradiva za 3. zbor delničarjev Abanke, d.d, Ljubljana. V gradivu, ki ga je aprila 1992 pripravil odbor direktorjev Abanke in ga je zbor delničarjev v celoti sprejel (»Poslovna politika Abanke d.d. Ljubljana za leto 1992«), so ocenili vire sredstev banke ter plasmaje in jih preračunali z vrednostjo ameriškega dolarja ter nemške marke. V gradivu piše, da bo nemška marka 30. junija 1992 vredna 70,1415 tolarja, 30. septembra bo DEM po 83,5385 tolarja in 31. decembra po 99,4944 tolarja. Ker se pojutrišnjem končuje maj, bo očitno junija tečaj marke moral kar krepko drveti, da bo do konca naslednjega meseca narasel na 70,1415 tolarja. Ker je bila marka v menjalnicah ta teden manj kot 53.- tolarjev, na tečajnici Banke Slovenije pa je bil srednji tečaj po 52.- tolarjev, bo očitno gibanje tečajev po predvidevanjih Abanke do konca leta silno živahno. V SKB Banki d.d. Ljubljana torej pred velikonočnimi prazniki niti niso usekali mimo, ko so menjalniški tečaj marke nastavili na 71.- tolarjev. Mimo so usekali tisti, ki so jih po toliko kupili. GORENJSKI GLAS KRANJ IN KLEINE ZEITUNG CELOVEC predstavljata NARODNI DAN največjo narodnozabavno prireditev pri nas Trg osvoboditve Ljubljana petek, 26. 6.1992, od 18.00 do 24.00 Nastopilo bo več kot 60 narodnozabavnih ansamblov in solistov, med drugimi Štirje kovači, Celjski instrumentalni kvintet, Stanka Kovačič, Karli Gradišnik, Andre Blumauer, Kranjski kvintet, Kvintet Razpotnik, Pop design, Čuki, Plesne skupine, Erotic Show, Sašo Hribar, Zare Guček, Marjan Roblek in več kot 300 nastopajočih. Prireditev podpira 40 državnih in zasebnih podjetij. Ponudba video kaset in dosedanjih prireditev NARODNI DAN: Hala Tivoli 14. 6.1991 in 20.12. 1991, Celovec 31.1.1992, Gradec 22. 3.1992 in iz drugih športnih dvoran. Duša prireditve bo dr. Marek LENARDIČ. Voditelji: Mojca Blažej Cirej, Janez Dolinar in Sašo Hribar. NARODNI DAN na Trgu osvoboditve pred Filharmonijo v Ljubljani Za sedeže pri mizah je rezervacija obvezna. Tel.: 061-199-042. Organizatorji voznike vozil naj upoštevajo prometno ureditev. Vabljeni ljubitelji petja, glasbe, plesa in cvetja. V glasovi prilogi, ki je izšla 14. aprila, smo obljubili, da bomo izžrebali enega izmed jeseniških naročnikov na naš časopis Sreča je doletela MARIJO RAZB0RŠEK, TITOVA 70 z Jesenic, ki ji bomo poslali bon v vrednosti 17.500,- SLT za nakup v ZLATARNI Viktor Mohorič na Jesenicah. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 29. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 9.50 9.50 10.15 10.50 11.50 12.00 12.05 14.00 14.10 13.30 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 1930 20.26 20.30 21.25 21.30 22.20 22.45 22.48 22.50 1.50 Video strani Program za otroke čira čara, angleška nanizanka Jelenček, ponovitev Zelena ura Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev Gospodarska oddaja EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP W M Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Ex 11 bris TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EPP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Goreča slama, nemški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Hobotnica; Šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela 20.40 Večerni gost: Andrej Kikelj 21.10 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.10 Video stra- l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Kriti čna hitrost, otroška serija 9.30 Povejte mi, kaj naj delam 10.00 Poro čila 10.05 TV šola 11.35 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Življenje Jo-sephine Baker, ponovitev zadnjega dela 14.40 Modre čelade 15.05 Ma lavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavi zija 17.00 Preteklost v sedanjosti 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Filmska noč - Tretji ključ, hrvaški film 1.25 Stvor, ameriški barvni film 3.05 Poročila 3.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.35 Potovanje v Melanijo, ponovitev švedskega risanega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Po vojni, 1. del angleške nadaljevanke 20.55 Fashion Tpe 21.40 Ro seanne, humoristična nanizanka 22.05 Lovska sezona 23.30 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 0.20 Gardijada/Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Ciklus najboljši komedijanski par 12.00 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.30 Ženska z SLOVENIJA 1 SOVA PRI HUXTABLOVIH Družina Huxtable odhaja na Hillman na slovesnost ob upokojitvi dolgoletnega predsednika. Clif in Claire sta Čisto iz sebe in Clif je zgrožen, ker, namesto da bi otroci hitro pripravili kovčke za odhod, Vanessa visi na telefonu, Theo pred televizorjem, Rudy pa za pot pripravlja goro brisač. Tudi Denise ima na Hillmanu ogromno težav, predvsem s tem, kako naj pospravi sobo... dvema obrazoma, 2., zadnji del ameriškega barvnega filma 22.20 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja (Martin Scorsese) 22.50 A Shop - Lahko noč TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Čudovita leta 10.00 šolska TV 10.30 Sissi, ponovitev avstrijskega filma 12.15 Telskop 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Bila je nekoč ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.06 Šest milijonov sekunde; Boksarske rokavice 16.30 Mini kviz 16.55 Telestik 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlit-zer 18.00 čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Evropski policisti; Mokre noge 21.25 Pogledi s strani 21.25 Nohče ne trešči kot Camillo, ameriški film; Terence Hill 23.25 šport 23.55 Sam proti mafiji, ameriški film, 1939 1.05 čas v sliki 1.10 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22. ure - MEGAMILK Na Križno goro RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda 16.10 -Obvestila, informacije 16.30 - Politično satirični kabaret Rš - 17.05 -Glasbena delitacija The jAHman Brothers Band 17.45 - Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto - 19.00 - Slovo - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Zrcal ce, zrcalce... - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaie Radia Slovenija 16.00 19.00 Zadetek v petek 19.00 Odpoved programa - POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! SAl.ON OJ ienJer^fou 'jjjjj 064/218-323 KINO 29. maja CENTER amer. črna kom. PRI ADAMSOVIH ob 18. in 20. uri STO RŽ IĆ amer trda erot. SEKS NA BEVERLY HILLSU ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer ris SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 18. uri, amer film JEZUS IZ NAZARETA I. ob 20 uri KOMENDA amer rom. kom. MANEKENKA ob 20 uri LAZE amer kom MOJA PUNCA ob 19 uri ČEŠNJICA amer pust film HRABRI VIKING ERIK ob 20. uri RADOVLJICA gled pred. NEDOLŽNI LAHKOŽIVEC ob 20 uri V razredu imamo sošolca, ki je doma na Križni gori. Povabil nas je, da si pridemo ogledat ovna. To je črpalka, ki na svojstven način poganja vodo na Križno goro. V petek smo se zbrali pred šolo. Razdelili smo se v več skupin. Vsaka skupina je dobila opazovalne naloge, da bi našo pot čim bolje izkoristili. Na Križni gori smo prisluhnili našemu sošolcu, ki nam je lepo opisal, kako deluje oven. Za nas je bilo to zanimivo in poučno. Domov smo se vrnili utrujeni, a veseli. Videli smo veliko lepega in zvedeli veliko novega o gozdu in življenju v njem. Z nami je bil tudi gozdarski inženir Roman, ki nam je razložil marsikaj, česar sami do zdaj še nismo vedeli. Gospod Staš pa nas je snemal s kamero. Video posnetek našega raziskovanja bomo pokazali staršem. Tak pouk je bil zanimiv kot učenje v razredu. Mateja Peternelj, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Glasba Kadar se mladi odpravimo k učenju (pa že to je malokdaj), vedno prižgemo meni nič, tebi nič - radio. Nabijemo Gunse, Metallico, Nirvano, Pink Flovde... Toda po navadi naše uživanje zmoti kak težak, ki se zadere: "Ma dej utišej to razbijanje!" "O. K. A zavrtim polkico pa valček?" jih vprašamo in si mislimo: "Ne! Nabil bom Gunse do konca, pa naj se svet podre!" To starše razjezi! "Kaj misliš, da mi radi poslušamo le polko pa valček? O, ko bi bila ti v naših časih, bi poslušala Beatle, Hendrixa, Do-orse. To je bila glasba pa pol." Med nami se je začel pogovor. Vedno bolj sem spoznavala, da je ta glasba res fantastična. Oh, kaj bi žrtvovali za glasbo! Svet! Smo pa res nori na glasbo! Člani novinarskega krožka smo se odločili, da vam opišemo začetek glasbe šestdesetih let. Pot o izbiri nam je bila odprta. Ob pisanju so se nam zgulili vsi svinčniki in močno zmanjšale radirke. Najbolj živčni pa so svinčnik kar obgrizni-li. Ob idejah, ki smo jih metali na papir, so nekaterim fantom stali lasje pokonci kar brez želeja. To so bile dobre ideje, kajne? Kot vidite, je bilo kar pestro. Preberite, kljub temu je tema fantastična. Odkriva nam tudi druge plati življenja glasbenikov, odkriva nam čas, v katerem so živeli. To je bil čas glasbe, vojne, sanj - približno tak, kot ga živimo sedaj. Iz vodne besede k 15. številki Besed, glasila OŠ Jakoba Aljaža v Kranju Dan boja proti kajenju 31. maj je dan, ko se bojujemo proti kajenju. Odločila sem se, da vprašam ljudi, kaj menijo o stem dnevu in njegovem pomenu. Vse tovarne, ki izdelujejo cigarete, bi morali preurediti v pekarne, kjer bi pekli kruh za lačne otroke sveta. Marko Zavrl, 6. c Kajenje je zelo grda razvada, čeprav sem tudi sama zasvojena. Ne podpiram in sem odločno proti reklamam za cigarete. Metka Bežek, prof. zgodovine Želim, da cigarete propadejo! Suzana Maver-Bernik, 6. b Za zdravstvene prispevke bi morali zasvojenci s cigaretami plačevati več kot nekadilci. Zdi se mi nepravično, da mi potem plačujemo tako velike prispevke. Jože Cuderman, prof. telesne vzgoje Nič, še naprej bomo kadili! Egon Parte, 8. a Zdi se mi, daje premalo dni v letu namenjeno tej temi. Moralo bi biti več poudarka, da si človek s tem uničuje zdravje. Vendar pa mislim, da bi moral vsak kadilec imeti malo več samozavesti. V drugih državah naredijo na to temo že veliko več. Vinko Jenko, ravnatelj Zakaj cigarete sploh obstajajo? Sandra Roblek, 6. b En dan v letu je premalo. Na to temo bi moralo biti več poudarka, kajti vse večje kadilcev med mladoletniki in med odraslimi. Irena Zupan, administrativni tehnik Anketirala Anka Naglic, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d.o.o. Sp. Besnica 81 ® 403-871 • MONTAŽA • KREDIT • PREVOZ AVT0MEHANIKA H0DR FRANC NOVAK Beleharjeva 47, Šenčur Lepo je Nadaljevanje pesmi Tatjane Kokalj Lepo je biti roži roža. Njena prijateljica je trava. Skupaj se vrtita in plešeta v vetru. Pikapolonici je lepo biti pikapolonica, ker ima prelep plašček. Njene prijateljice so rože, na katerih je uši. Kadar rože zagledajo pikapolonico, se razveselijo. Lepo je biti gobi goba. Grm je njen prijatelj. Pred ljudmi jo zaščiti, da je ne bi odtrgali. Ob sončnih dneh se pogovarjata in smejita. Ob deževnih dneh pa najraje spita. Golobu je lepo biti golob. Golobica je njegova prijateljica. Cele dneve skupaj letata, jesta in spita. Lokvanju je lepo biti lokvanj. Voda je njegova prijateljica. Pusti mu. da se ziblje na njej in mu zapoje uspavanko. Lepo je biti morju morje. Veter je njegov prijatelj. Zjutraj popiha in morje začne pljuskati ob obalo. Pesem so nadaljevali učenci in učenke 2. b r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce Bilo me je strah Kadar se ponoči prebudim, me je strah. Takrat veliko igrač oživi. Medvedek se spremeni v velikega medveda gri-zlija, ki me hoče zgrabiti. S slike na steni skoči pod posteljo gremlin. Če bi vstal, bi me gotovo ugriznil v nogo. Nekaj časa premišljujem, kaj naj storim. Nato pa se splazim do vznožja postelje, stopim na pručko, še en skok in že sem pri vratih-Prebudim mamico, ki pravi, da je strah znotraj votel, zunaj pa ga nič ni. Blaž Novak, 2. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Naš razred V našem razredu smo vsi prijatelji. Med odmori se igramo. Velikokrat se tudi smejimo. Tovarišica se smeje skupaj z nami. To mi je všeč. Najbolj zanimivo je pri uri spoznavanja narave in družbe. Takrat se pogovarjamo o prometnih znakih in o udeležencih v prometu. Zanimiva mi je tudi telovadba. Posebno takrat, ko se igramo med dvema ognjema. Razdelimo se v dve skupini. Anže Kogovšek, 2. a r. OŠ Kokrica GKZ - TZ0 CERKLJE 64207 CERKLJE V naših poslovalnicah in skladiščih Cerklje, Šenčur in Voklo vam nudimo po ugodnih cenah vse vrste krmil, umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in drobno orodje. Sprejemamo tudi naročila za premog. V poslovalnici Cerklje vam nudimo tudi razne kmetijske stroje ter veliko izbiro gradbenega materiala (apno, cement, opeko, betonsko železo, dimnike, armaturne mreže, betonske bloke, salonitne plošče, strešno opeko, siporeks, vodovodni in elektro material) V teh dneh imamo ugodno ponudbo cementa Trbovlje po 435,00 SLT za vrečo. Količina je omejena do razprodaje. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 1.6.1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA gf 311-035 RADiO 97.3 F/7 STEREO @®IElSaS^GLA8 GOSTILNA MATJAŽ 1. NAGRADA GORSKO KOLO OMNI A ŠPORT 2. NAGRADA VRTNA GARNITURA SALON ARK MAJA PRED0SLJE 3. NAGRADA VREDNOSTNI BON 10.000 SLT JEANS CLUB DCTClt 4. NAGRADA VREDNOSTNI BON 3.000 SLT. KAVARNA V C Žrebanje 27. junija IN ŠE VEČ DRUGIH NAGRAD ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Poskusimo še me Piščanec po ptujsko Če pričakujemo med tednom, ko imamo bolj malo časa za kuho, goste, že zjutraj mariniramo piščanca. Vzamemo pol kozarca olja, žličko paprike, žlico gorčice, ščepec majarona, sol in dve žlici paradižnikove mezge. S tem namažemo piščanca. Opoldne ga nataknemo na raženj in v štedilniku spečemo, ali pa ga speče-mo v pekaču in med peko še nekajkrat premažemo z marinado. Lahko pa s to omako oblijemo kose piščanca in jih nato spečemo ali v pečici ali v ponvi na štedilniku. Postrežemo s praženim ali pečenim krompirjem in solato. O sovraštvu so rekli Najhujša gnusoba, ki nam jo pripravijo nekateri ljudje, je prav v tem, da se jim posreči vnesti v nas sovraštvo. Mica Danojlić Najnevarnejši so tisti sovražniki, o katerih človek niti ne pomisli, da bi se jih branil. Graf Če dolgo živijo skupaj, se živali vzljubijo, ljudje zasovražijo. Kitajski pregovor Domači zdravnik Zdravilno korenje Preveč pozabljamo nanj, čeprav nas ta dobra in hvaležna zelenjava spremlja od zibelke do konca življenja. Vse leto je pri roki, poleti na vrtu, pozimi v kleti. Korenje pospešuje rast, krepi zgradbo kosti in varuje pred malokrvnostjo. Korenje vsebuje zelo veliko vitaminov in rudnin. Pravijo tudi, da korenje poveča dojiljam količino mleka. Iz korenja pripravimo prvo juhico za dojenčka, svetuje francoski zeliščar M. Messegue, ki mu jo dajemo po steklenički izmenoma z mlekom. Korenje mu dajemo, če ima drisko, ki jo prav čudežno pozdravi. Če vašega malčka muči bruhanje in je ves iz-žet od hude driske, stecite ven na vrt in izpulite šop lepih korenov, iz katerih potem takoj skuhajte juho in jo pretlačite z mešalcem. Po dveh ali treh dneh, ko se driska pomiri, dajajte še naprej v stekleničko pol mleka, pol korenjeve kaše, ali pa dajajte malčku enkrat mleko, drugič korenje. Po korenju naj seže tudi človek, ki se slabo počuti aH se mu upirajo jetra. Sicer pa ga tudi zdravi imejmo čim večkrat na mizi. Korenjev sok, začinjen z rezino limone, je zelo prijetnega in dobrega okusa. Lahko pa ga tudi naribamo, pokapamo z limono in tu je odlična solata. Pa še to: korenja ne lupimo, ker ima njegova lupina zelo veliko vitaminov, sredica pa bolj malo. Zato se korenja lotimo raje s kr-tačko kot z nožem. Dobro ga okrtačimo pod tekočo vodo m po-jejmo ali kakorkoli uporabimo. In kaj storiti, da bodo otroci radi segali po korenju? Zelo preprosto. Debel koren dobro očistimo, po dolgem zrežimo na ploščice in s kovinskimi modelčki, ki jih uporabljamo za oblikovanje piškotov, izrežimo iz korenja figurice: škorenjc, zajčka, zvezdico. Še lepše barve bodo, če bomo korenjeve ploščice oziroma izrezane figurice za nekaj minut vrgli v vrelo vodo. Lahko pa te figurice uporabimo tudi kot zakuho na juho. Domači zdravnik Glog cvete Glog je povečini srednje velik grm. Na ugodnem prostoru zraste tudi 5 metrov visoko. Značilnost zanj so beli cvetki v boga-tocvetnih češuljah, veje pa imajo do več centimetrov dolge trne. Od črnega trna se loči v cvetovih; črni trn ima posamične cvetove. Zaradi trnja je primeren za mejo ob pašnikih, tratah in vrtovih ter cestah. V meji radi gnezdijo pevci, pokrajina pa dobi vse drugače prijazno lice, kakor ga dajejo razne ograje. Nabiramo cvetove in tudi plodove (so temno škrlatno rdeči do krvavo rdeči). Cvetove nabiramo od maja do srede junija in jih sušimo v senci. Plodove brez pecljev nabiramo v drugi polovici septembra in še oktobra; pustimo jih kak teden razgrnjene v toplem prostoru, da se suše, nato jih šele v pečici previdno posušimo. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi liste, ki jih nabirajo maja in junija in jih posuše v senci. Po neki legendi je glog nastal iz Jožefove popotne palice. Prva sta poročala o glogovem cvetju okrog leta 1305 Petrus de Cvescentis, ki gaje priporočal zoper protin, in Quercetanus, telesni zdravnik Henrika IV., ki je za francoskega kralja pripravljal sirup iz glogovih plodov. Mattioli piše o glogu, da spravi iz telesa zadrt trn, puščico in podobno. V ljudskem zdravilstvu je prvič omenjena uporaba pri srčnih težavah, vendar so jo francoski in angleški zdravniki potrdili šele v 19. stoletju. Poznejša raziskovanja so potrdila, da je glog ena izmed najdragocenejših zdravilnih rastlin za srce, kar jih je. Glog krepi in uravnava delovanje srca. Posebej je treba poudariti, da zelo učinkovito uravnava krvni pritisk, ne samo da ga znižuje, če je previsok, ampak ga tudi zvišuje, če je srce preslabotno. Zelo dobro se obnese pri starostnih okvarah srčne mišice, pri vnetju srčne mišice, pri poapnenju žil in živčnih srčnih motnjah. Ker je glog popolnoma nestrupen, ni pri njem nobenih škodljivih stranskih učinkov celo pri dolgoletnem zdravljenju; seveda pa mora dozo nadzorovati zdravnik. Če ga začnemo uporabljati pravočasno, lahko pomaga pri nerednem načinu življenja (nezdrava prehrana, preutrujenost, razdraženost, strah, pretirano uživanje alkohola, kajenje) in pri motnjah v delovanju srca. Povrhu je glog koristen še pri drugih težavah, večinoma na živčni podlagi. Uporaba gloga je posebno primerna pri splošni telesni oslabelosti, ki je zvezana z živčnostjo, posledico duševne napetosti, povečano razdražljivostjo in nespečnostjo. Uporaba Za čaj lahko uporabljamo cvetje in listje, posamič ali zmešano v enakih delih, ali pa plodove. Čaj iz cvetja in listov se pripravlja kot preliv, 1 čajna žlička za skodelico, 2 do 3 skodelice na dan, z dodatkom medu; pije se po požirkih. Tudi iz stolčenih plodov se lahko pripravlja čaj, 1 čajna žlička za skodelico, namakamo 7 do 8 ur v mrzli vodi, nato kratko zavremo in odcedimo; na dan popijemo po požirkih 2 do 3 skodelice z dodatkom medu. Vse naštete čaje lahko pijemo tudi več mesecev nepretrgoma, pač glede na stopnjo bolezni. Glog uživa sloves zdravila za starostne pojave in motnje v meni. Čaj iz glogovega cvetja priporočajo pri akutnih vročinskih boleznih (pljučnica, gripa, bronhitis) in pri kašlju. Vlažni in topli obkladki na bolna sečila pomirjajo bolečino. Čaj učinkuje pomirjajoče tudi pri božjastnih napadih. TRGOVINA S PERILOM IN KOZMETIKO Kranj, Gregorčičeva 8 Za vse, ki cenite kvaliteto in lepo, v trgovini "Neža" lahko kupite po zmernih cenah celoten program tovarne LISCA: nedrčke, bodije, hlačke, steznike, kopalke (ženske, moške, otroške), komplete za prosti čas, bluze, ženske kostime (posebno ugodna ponudba), pajkice, bermuda hlače. kvalitetno moško perilo GALEB Na voljo vam je velika ponudba modnih dodatkov in kozmetike vrhunskih evropskih znamk. VSAK KUPEC PREJME LIČNO DARILO! 30% POPUST za svetila EMI -Poljčane Popust velja za takojšna plačila v Merkurjevih prodajalnah. KJE? Ženski in moški salon, Maja in Jošt! KDAJ? od 15. maja do 30. maja 1992 DNEVI MURE ZAKAJ? 20 % popust ob gotovinskem plačilu za vse izdelke KVALITETA: TRGOVINA DOM ŽABNICA tel.: 064/44-5391 POSEBNA PONUDBA: CEMENT ANHOVO CEMENT UMAG APNO Cene so s prometnim davkom. 440 SLT/vreča 420 SLT/vreča 353 SLT/vreča SREDA, 3. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.05 9.25 10.55 11.50 12.00 12.06 15.40 15.50 15.55 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 22.10 22.15 22.40 23.06 23.08 23.10 0.20 Video strani Program za otroke Polka je ukazana, originalni gorenjski plesi Leopold Suhodolčan: Mož, ki je imel želvo, ponovitev D. Decoin: Grad na soncu, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Galaktična odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Šesti prst, francoski film EPP in EP, Video strani TV Dnevnik, Vreme, šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev: Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, Glasbeni utrinek 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 športna sreda, Odprto prvenstvo Francije v tenisu, posnetek 22.30 Koncert komornih del Uroša Kreka 23.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Bat man 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.06 Jutrofon 11.35 Na zdravje 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Zmaga, ponovitev italijanske nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Ustna književnost danes 15.35 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Vi-deoboom 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Krvava mama, ameriški barvni film 22.10 117. brigada, dokumentarni film 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.35 Video strani 17.45 Marie Oc-tobre, ponovitev francoskega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Pod nebo, angleška dokumentarna serija 21.05 Avstralija, prikloni se 21.40 Zmaga, italijanska nadaljevanka 22.35 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Metal mania 0.00 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši, jugoslovanski barvni film 12.05 A shop 19.00 A Shop 19.15 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kult - Ura 21.00 Marlboro Music Shovv 21.30 Kota 905, hrvaški film (ČB) 23.00 A Shop SLOVENIJA 1 20.30 ŠESTI PRST francoski barvni film, 1990; igrajo: Bamba Bakarv, Naky Sy Savvane, Jean Carmet, Patrick Chesmais... Po koncu vojne je poročnik in princ Kvvalo poročil lepo, mlado in bogato belo žensko in se z njo vrnil iz Evrope. Toda, ko ženska ugotovi, kakšno je njegovo kraljestvo - zanikrna vas, pobegne. Tako se začne zgodba filma o črnskem fantu, ki po prvem ljubezenskem razočaranju poroči primernejšo črno lepotico. Rodi se jima otrok s šestimi prsti na rokah. Po tradiciji bi ga moral žrtvovati... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.30 Sam proti podzemlju, ameriški film 12.00 Kaprun - reka za Evropo 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Vallev 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.06 Jan Niklas -Deček iz Flandrije 15.30 Bernie, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 šest milijonov sekund 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Felix in dve kukavici: Tihotapci in svetnik 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Sissi - Usodna leta cesarice, avstrijski film 22.00 Pogledi s strani 22.10 Manekenka in vohljač 23.00 Lucia. TV film 0.10 Petrocelli 0.55 Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.45 Umetniki za en svet 11.55 Leksikon umetnikov 12.00 šport 17.00 Foto-panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čudovita leta 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti - Evropski forum 21.30 črno na belem 22.00 čas v sliki 22.30 Šport RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Ob vestila 14.30 - Novice. EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnenvo-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -17.00 - Šport - 17.10 - Narodno-za-bavna lestvica - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.10 - Glasbeni gost 19.00 - Odpoved programa - o cc O > 3 (/) O z t -I I o cc O > 3 LU Z < N O z K-LU H -J < > O cc HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO pnevmatski ZABIJALNI APARATI spenjalni aparati krivilne priprave ZA spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL.: (064)66-221, 66-617 HITRO KVALITETNO ZANES * -I O l ■A 3 o i t O O 5 l S o i i 2 O X O l -H 3 o I HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES V kinu Radovljica, se bo danes, 29. maja, ob 20. uri predstavila mlada igralska skupina MKD iz Železnikov z burko v treh dejanjih "Nedolžni lahkoživec" A. in E. Bacha. Naslednji dan, v soboto, 30. maja, pa se bodo predstavili ob istem času na Loškem odru. GLASBILA - EXTREME, tel.: 061-301-701, 102-119 od 8. do 16. ure - Uživajte v svetu glasbe! Ugodna prodaja pianinov KRO-NENBERG in PETROF, harmonik in kitar MELODIJA, sintesizer-jev CASIO... TRGOVINA KMEČKI STROJ iz Škofje Loke vam ponuja nakladalne prikolice, 17 kubične, 19/9 in 20 kubične, pajke 340, obračalnike 200 in 220, trosilce, puhalnike itd. Dostava do 40 km brezplačna. Pokličite 622-575. Posebna ponudba: umetna gnojila MPK 15-15-15 in KAN, rotacijske kosilnice Murai po 25.200,00 SLT. Pokličite 631-497. Postaja G RS tudi na Jezerskem - Jezersko, 29. maja - Poročali smo že, da so se gorski reševalci na Jezerskem odločili za samostojno delo. Ustanovni občni zbor postaje GRS Jezersko bo danes, 29. maja 1992, ob 19. uri v hotelu Planinka na Jezerskem. Zbor tržiških računovodij - Tržič, 29. maja - Danes ob 18. uri bo v vili Bistrica 17. redni občni zbor Društva računovodskih in finančnih delavcev iz Tržiča. Po končanem zboru bo proslava ob 30-letnici društva, na kateri bo slavnostni govornik tržiški župan Peter Smuk. Na srečanju bodo predstavili tudi almanah ob društvenem jubileju in sklenili praznovanje s kulturnim sporedom. ZIVI1A Nakupovalni center DRULOVKA Vas vabi na prodajne dneve v petek, 29.5.92, od 13. do 20. ure Prodajni dan ob 17.30 začetek zabavneaa programa z ansamblom Adria Dixieland in pevko Metko Stok ob 18. uri nagradno žrebanje v soboto, 30.5.92, od 9. do 12. ure Alpinistično dopoldne s prostim plezanjem na umetni steni SODELUJEJO: »Mlekarna« Kranj, »Mesoizdelki« Škofja Loka, »Pekarna« Kranj, »Kranjski kolaček«, KZ Bohinj, »Žito - Gorenjka« Lesce, »Paloma« Sladki Vrh. »Union« Ljubljana čaka vas ugodna prodaja: sirov, suhomesnatih izdelkov, sokov, sadja, piva, peciva, sladoledov, čokolade m slaščic iz Kranjskega kolačka. Poskušali pa boste pivo, sire, slaščice in klobase z žara. DOBRODOŠLI! NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! Pripravljamo junijski naročniški izlet. Lansko jesen smo izžrebali naročnike in še en avtobus ostalih udeležencev popeljali na slovensko Koroško, skozi Mežico in Črno do Najevske "pe. tokrat bomo rajžali na avstrijsko Koroško v Celovec in Beljak, zapluli bomo po Vrbskem jezeru... Najvažnjše seveda je, kako žrebamo: v boben za žrebanje smo dali naslove vseh naročnikov, ki imate za leto 1992 poravnano naročnino (s plačilom celoletne naročnine); poleg tega naslove tistih, ki plačujete s traj-nikom preko tekočih računov, in vse, ki ste že plačali naročnino za dru-9o trimesečje Tudi vse tiste, ki ste do roka na računu '25. maja) poravnali naročnino za to trimesečje Spisek izžrebancev bomo v vsaki številki povečali za 8 sedežev Škoda je le to, ker je avtobus veliko premajhen ?a vse, ki ste v družini naročnikov Gorenjskega glasa, in moramo (spet) Zrebati. Pripravih pa bomo $e kaj zelo zanimivega! Ivana Zor, Moše 42, Smlednik Peter Medved, Zapuže 18, Begunje Franc Jesenko, Jezerska 50, Ziri Mila Seljak, Ul. T. Odrove 9, Kranj Vinko Pelko, Visoko 103/c, Visoko Milena Treven, Laniše 16, Sovodenj Hedvika Pavlovčič, Korzika 6, Gozd Martuljek Franc Arh, Bodešče 10, Bled AVTOMEHANIKA KRMELJ __________ (0Husqvarna TOMOS SERVIS in trgovina GORENJA DOBRAVA 7 64224 GORENJA VAS, tel. (064)68-051 BREZPLAČNI MALI OGLASI Stalna ugodnost naročnikov Gorenjskega glasa je brezplačni mali oglas do 50 znakov, dostavljen na kuponu iz časopisa. Kar precej naročnikov pa nam je sporočilo, da jim je kuponov iz časopisa zmanjkalo - ZATO SMO PRIPRAVILI NOVOST, KOT STE JO PREDLAGALI. Naročniki Gorenjskega glasa lahko ugodnost brezplačnega malega oglasa do 10 besed odslej koristite tudi s telefonskim naročilom objave. Vendar pa smo na zahtevo naših rednih naročnikov in plačnikov časopisa postavili omejitev: brezplačno bomo mali oglas objavili le naročnikom, ki imajo poravnano naročnino za drugo trimesečje (seveda ugodnost velja tudi za naročnike s plačano celoletno naročnino in za naročnike, ki preko trajnika plačujete s tekočega računa!). Naš telefon malooglasne službe poznate: 24 ur na dan Vam je na razpolago telefon (064) 217-960; od 7. do 17. ure od ponedeljka do petka pa se lahko oglasite osebno. Kot doslej, velja tudi vnaprej: oglasov »pod šifro«, »naslov v oglasnem oddelku« itd. ne bomo objavljali brezplačno. Ravno tako bomo mali oglas nad 10 besed zaračunali po ceniku. Za informacijo: cena malega oglasa do 10 besed v Gorenjskem glasu je 400 - tolarjev. Prihranek za naročnike je torej očiten - in če boste z malim oglasom za povrh sklenili dobro kupčijo, bo naš namen dosežen. JIGLAS GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE GLASBENA MLADINA JESENICE RADIO TRIGLAV JESENICE KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV ZA MLADE IN STARE NA TRGU T. ČUFARJA NA JESENICAH 29, 30. IN 31. MAJA 1992 petek. 29. maja 15.00 otroški program z lutkovno predstavo KLJUKČEV ROJSTNI DAN . 17.30 koncert: SEKSTET DOMEN JERAŠA 20.00 (v dvorani Gledališča T. Čutar Jesenice) koncert: ALBERT0 GREG~?IČ C/3 sobo 30. maja 10.0 I0MANA KRAJNČAN Z BOLHA BEND0M 15.C* utkovna predstava SLONČEK LEOPOLD 16.00 nastop čarovniške skupine FENOMENA s programom za otroke 17.00 nastop ansambla TIP TOP s pevcema Anko Čop in Alešem Vovkom 18.00 nastop čarovniške skupine FENOMENA s programom za odrasle 20.00 (v dvorani Gledališča T. Čufar Jesenice) koncert: ALBERT 0 GREG0RIČ nedelja. 31. maja 10.00 otroški živ žav z lutkovno predstavo RAČKA in gostjo mlado pevko SENDI 15.00 nastop ansambla SAVICA in humoristične skupine EJ GA AS GA VIDU s skeči Toneta Fornezzija-Tofa. SKB BANKA D.D. UGODNA PONUDBA za nakup lokalov, garsonjer, enosobnih ter enoinpolsobnih stanovanj v velikosti 20,30 - 51,90 nr, v Stepati jskem naselju, na jugovzhodnem delu Ljubljane, pod Golovcem in na robu Kodeljevega. Objekt leži v mirnem stanovanjskem okolju v bližini šol, trgovin in igrišč. Stanovanja in lokali bodo finalizirani in vseljivi najkasneje do I. oktobra 1992. Plačilni pogo|i: kupcem, ki plačajo kupnino do 31. 5. I°92, nudimo popust v višini S "o kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na 36 mesecev ob 30 ' b začetnem pologu Informacije: S KII - Podjetje /a promet z nepremičninami d.o.o.. Slovenska 56, 61000 Ljubljana, osebno ali po telefonu 061 101-632. 313-468; PE Maribor, Ljubljanska 9, 62000 Maribor, osebno ali po telefonu 062 35-564. MflLIOCLflSI @217-960 APARATI STROJI Prodam barvani TV in PRALNI STROJ, vse za 400 DEM, Struževo 87_6692 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat za 6 000 SLT g 311 546._6722 Traktorsko rotacijsko KOSILNICO, prodam, -g 802-735._6734 Prodam VIDEOREKORDER za 400 DEM g 84 351_6741 Prodam traktorsk i OBRAČALNIK HAUBLIC Suha 24, Kranj - Pre-doslje 6743 Prodam KOSILNICO. Delovna širi-na 110 cm, 6 KM. Lipica 4, Šk. Loka g 632 750_6754 AVTORADIO Sharp, prodam. ^ 57-719 Podvafca 31, Tržič. 6762 Prodam TRAKTOR, Janez 55 in traktorsko PRIKOLICO * 65 073 _6780 Zelo ugodno prodam novo centralno PEC STADLER z bojlerjem, 25 KL in GORILEC LIBELA, flfr 632-226_6787 Zelo ugodno prodam eno leto star VIDEORECORDER Samsung. » 632-226_6788 KOMPRESOR, 450 I, Trudbenik, prodam za 1.700 DEM, fl? 725-214 _6791^ PRALNI STROJ Gorenje PS 664 BIO S, generalno obnovljen, prodam. Kralj Ivanka, Stošičeva 6, Kranj ali & 329-202, zvečer. 6794 POLETNA ŠOLA NEMŠČINE V ANKARANU za osnovnošolce ■ ■■■•■■■■■■■■i tel 323-892 213-042 IBIS KRANJ Prodam obračalnik za BCS 127 -S" 422 668.__6796 GATER OSAR 56 in ŽAMAR, pro-dam. 9 41 615. 6808 Ugodno prodam ELEKTRIČNI šte-dilnik (štiri plošče),KOMBINIRANI štedilnik (štiri plin, dva elektr.) in OMARO z vgrajeno pečico, tf 633-413.__6815 Prodam ROVOKOPAČ MF ali za menjam za osebni avto GOLF ali OPEL, «g 45-336_6859 Pprodam MOTOKULTIVATOR Mu ta Gorenje, rabljen dve sezoni in FREZO, PRIKOLICO, grabilna KO LESA ter KOSILNICO, skupaj ali posamezno. ® 82-945 6864 Prodam starejši STROJ za OFSET TISK, potreben manjšega popravi-la, cena 600 DEM. *g 327-910 6871 TRAKTORSKO prikolico, 3 tone, staro, doma izdelano, kiper in star TRAKTOR, s prednjim nakladal cem, znamke Bass, in zadnji nakla daleč Peši Karlo. « 422 314 6872 jTEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE objavlja prosta delovna mesta za določen čas, 6 mesecev: VCČ KV TESARJEV, KV ZIDARJEV PU TESARJEV, PU ZIDARJEV NK GRADBENIH DELAVCEV Pogoji: za objavljena delovna mesta se zahteva ustrezna strokovna izobrazba, starost nad IK let, zaželene so delovne izkušnje v gradbeništvu. Nastop dela možen takoj. Možnost nastanitve in prehrane v samskem domu podjetja. Kandidati naj pošljejo vloge / dokazili o Izobrazbi na naslov: SGP Tehnik, Stara Cesta 2, 64220 Škofja Loka v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobijo kandidati po tel.: 064-620-371. Obrtna zadruga JESENICE p.o. Titova 41, Jesenice na podlagi sklepa sveta zadruge / dne I1). 5. 1992 Obrtna zadruga Jesenice objavlja prosta dela DIREKTORJA zadruge za dobo 4 let Pogoji: - visokošolska izobrazba ekonomske, uprav ne, pravne ali tehnične smeri višješolska izobrazba ekonomske, upravne, pravne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih v gospodarstvu - da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do dela - da ni \ kazenskem postopku - da mu ni bilo prepovedano opravljanje takega dela oziroma da ni ovir, ki izhajajo iz. zakona. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Obrtna zadruga Jesenice, za razpisno komisijo, Titova 41, 64270 Jesenice. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. ^^^^^^^^^^^^^^^ moderni interien SALON POHIŠTVA KRANJ JESENIC « 064/214-554 •£> 064/81-179" 222-177 84-091 AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA • gotovinski popusti do 35 % sedežne garniture, regali, kuhinje • prodaja na 3, 5 ali 8 obrokov • svetovanje arhitekta, dostava in montaža • NOVO (izvajalski inženiring od ideje do realizacije) 33 70 USPOSABLJANJA za uporabo PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-171 Samopostrežna trgovina 77 m Stan c.9. Škofja Lokaipn Zdr domu Posebna ponudba: • pjvo UNION - zaboj 620- • mehčalec 4 I 356.- • WC papir 10 rol 254.- • margarina RAMA 250 g 61- Odprto 7.30 - 19.30. sobota 7 30 - 15 00, nedelja 8.00 -12.00 PRALNI STROJ Gorenje, nov, prodam. « 312-259_6887 Prodam samohodno KOSILNICO Rapid, v dobrem stanju, primerna za hribovske predele « 622-774 _6897 Prodam 100 I bazenski HLADILNIK za mleko Gorenje. Pipanova 40, Šenčur. 6910 FISHER 40 W radiokasetofon, fik-sna cena 9.000 SLT in C 64 z dodatki, fiksna cena 250 DEM, prodam Pot v Bitnje 44, Stražišče -Kranj. (Igor)_6912 POLNILEC za vse akumulatorje, 24 in 12 V, prodam. « 41 -077 6927 GLASBILA_ Prodam diatonično HARMONIKO, trivrstno « 621-211_6847 PIANINO Petrof, prodam. « 327-625_6898 Novo HARMONIKO "frajtonarico", prodam « 49-323 6936 CR- MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, « 64-103_ 6482 Prodam 2.000 komadov strešne OPEKE Vesna, Novo mesto, cena 1 komada 35 SLT, ali cena po dogovoru, Markun, Grahovše 18, Tržič_ 6612 Prodam 2 000 komadov strešne OPEKE Vesna, Novo mesto, cena 1 komada je 35 SLT ali cena po dogovoru, Markun, Grahovše 18, Tržič_ 6613 Prodam armaturne MREŽE 8/5, 30 kom. Janez Grašič, Črnivec 9, Brezje 6679 VARACHA POLETNA ŠOLA ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE ZA ODRASLE IN OTROKE TRAJA TRI TEDNE, POTEKA VSAK DAN tel.: 214-700 Prodam bukova DRVA, dostava na dom,« 421-601_6691 STREŠNO KRITINO "špičak", 2500 kom, prodam za simbolično ceno. g 061/262-272._6713 Prodam 350 kom. SALONITK - rabljenih 40/60 cm in 180 kom. strešnih moralov 5/3 cm. « 064/57-488 _6756 Prodam LES za brunarico, v izmeri 5x6 m« 214 567 6781 Prodam dva nova OKNA termopan 140 x 120. « 725-214_6792 BAKRENE PLATE 0.55 mm, prodam« 421-748._6800 Suhe SMREKOVE PLOHE in DESKE colarice, prodam. Krakovska 6, Voglje._6810 TRAME raznih debelin in dolžin in PLOHE 50 cm in colo 25 cm, prodam.« 631-683. 6819 STREŠNO KRITINO eternit, črne barve, 400 kosov, hrastove PLOHE in DESKE, stare pol leta, prodam. « 41-410._6827 Prodam 35 kosov nove SAMOTNE OPEKE.« 70-645 6831 Suh "GRUŠT" cca.4.8 kub. m. dol-žina 8 m, prodam. « 65-605 po 20. uri_6844 Prodam 100 kvad. m STIROPORA, debeline 4 cm in 20 m pocinkanega ŽLEBA ter 12 m CEVI za žleb. « 212-710 6892 Ugodno prodam Teraco PLOŠČI CE, 7 kvad. m. čutelič, Predoslje 61/C 6899 VERATSCHING BOROVLJE • NOVA VOZILA t HITER SERVIS § VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informaaie. 9943-4227-2338 Po ugodni ceni prodam KOMBI PLOŠČE, 5 cm, 150 kvad. m. in ra-bits MREŽE, ter garažna VRATA, dim. 255 x 185 cm z nadsvetlobo. « 212 510_6913 IZGUBLJENO 16. 5. 1992 sem na poti Planina -avtobusna postaja Kranj - avtobusna Šk. Loka - GIMNAZIJA Šk. Loka, IZGUBILA zlato verižico z obeskom (1 x 1 cm OPAL). Poštenega najditelja čaka nagrada. « 324-636 _6764 Najditelja FOTOAPARATA COH" prosim, da ga proti nagradi vrne ! « 43-585. 6797 KUPIM Kupim TRAKTOR Univerzal 445. na prvi pogon, starejši letnik ali Tiger, 35 konjskih moči. « 725-563. _6705 Kupimo JEDILNI KROMPIR. « 325-186._6708 Kupim JEDILNI KROMPIR. « 061/375-168._6726 Kupim BIKCA simentalca starega do enega leta ter prodam LOK s streho za traktor Deutz. « 061/841-108_6746 Poškodovan OSEBNI AVTO, novejši letnik, kupim. S 061/823-168. 6807 Različne starinske kose POHI ŠTVA, kupim, tudi v zelo slabem stanju, « 622-135 6914 LOKALI SLAŠČIČARNA Kljukec išče novega lastnika! Odkup opreme, možna sprememba dejavnosti. Begunjska 2, Lesce. 6680 V najem oddajamo GOSTILNO v bližini Kranja. Pogoj ie odkup \ri-ventarja, Šifra: PRILOŽNOST 6688 VIDEOTEKO s 700. filmi, odlične kasete, skoraj novo, ugodno pro-dam. « 632-030_6786 VIDEOTEKO z vso opremo za obratovanje: police, katalogi, članske kartice, PVC ovitki in 490 VHS kaset in sony z najrazličnejšimi posnetimi hit filmi - prodam ali dam na trimesečni kredit « 214 788 6803 Oddam KAVA BAR, na dobri loka-ciji v okolici Kranja. Šifra: ODKUP INVENTARJA_6896 Najugodnejšemu ponudniku oddamo lepo urejene KLETNE PROSTORE v bloku v Kranju (Planina) za pisarno ali mirno obrt. Informacije in dogovor za ogled dobite na « 327-072 v torek in četrtek med 16. in 18. uro._6917 POSLOVNE PROSTORE v Stražiš-ču oddam. Šiškovo naselje 33. 6930 KOLESA Prodam več KOLES, « 52-183 6651 Prodam 2 leti star MOTOR BT 50 S. # 70-440_6657 Prodam otroško KOLO, staro eno leto, « 325-384_6689 Prodam ATX 50 ccm, letnik 1990 in PONY Ekspres.-g 312-353 6768 Prodam MOUNTAIN BIKE Carrera, oprema Shimano 500 in novo dekliško KOLO, na 5 prestav, « 725-214_6793 APN 6 in čelado, prodam, tudi na obroke. Pečnik, Zlato polje 3 D, Kranj. 6805 Tomos AVTOMATIC 35 CL s sme-rokazi, nevozen, prodam 20 % ce-neje. « 77-857_6889 Prodam MOTOR Tomos BT 50. Žagar, Povije 8, Golnik 6905 BT 50, 15 SLC, vlečno KUUKO za Golfa (starejši letnik), cena po dogovoru. « 74-839 6932 OBVESTILA ARMAL PIPE po nizki cenil « 801-166_6742 Vašo energijo uporabljajte racionalno, POSLOVNE KNJIGE Vam vodimo strokovno.« 214-213 _6893 "Majda" - G. oblačila, dvignite moj naslov v Glasu in mi pišite. Vašo pošto prejel prepozno. Naslov v oglasnem oddelku. 6931 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroško POSTELJICO in otroški VOZIČEK « 401-073 6765 OSTALO Prodam hribovski oralni PLUG s konjsko oprego, Petrnel, Gregorčičeva 16, Žiri 6772 Prodam novo KLETKO za kokoši in gorenjske NAGELJNE. ® 47-190 DOMEVSCEK FURNITZ/BRNCA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50 Tel.: 9943-4257-22100 • NADOMESTNI DELI - TUDI RABLJENI • DODATNA OPREMA • SERVIS • NOVA IN RABLJENA VOZILA MITSUBISHI VOLVO Prodam GOBELIN "Jelen na bregu gorske reke", g 802-189 6841 AVTOPRIKOLICO, nosilnosti 700 kg prodam. « 41-695_6842 Nujno potrebujem posojilo 5.000 DEM, vrnem v enem letu 10.000 DEM. Nudim overjeno pogodbo in garancijo. Ponudbe pod Šifra: DEM 6934 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo. Triler, Okroglo 6, Naklo. « 47-764. 6714 Prodam parcelo STOJ EČEGA SENA, Reteče 72._6715 Prodam cvetlični MED. Šmartno 10, Cerklje« 421-087 6740 KUPERBUCH 74-032. prodamo. « 6824 POSESTI PRILOŽNOSTI Na Jesenich oddamo HIŠO primerno za predstavništvo Fitnes club itd. popolnoma opremljeno, z enim letnim predplačilom, zelo ugodno. « 82-311 V okolici Kranja vzamem v najem starejšo, lahko zapuščeno HIŠO, « 327-632, Blaž_6662 Smučarski klub Jesenice daje v NAJEM planinsko kočo pod Prisoj-nikom, na plazu na Vršiču, v kvadraturi 23 kvad. m., plačilo po dogovoru,. Informacije na « 218 479 ali« 80-337_6667 V Predosljah prodam 400 kvad. m. veliko PARCELO, z začeto novogradnjo,« 327-814_6686 V Kranju prodam PARCELO z gradbenim dovoljenjem. Šifra: 680 KVADRATNIH M._6697 Prodam GOZD v Podljubelju in enofazni CIRKULAR.« 50-427 Prodam HIŠO z vrtom ali zame-njam za stanovanje z doplačilom Ogled od 16. ure naprej Roman Zorman, Grenc 30, Škofja Loka Prodam zazidljivo VIKEND PAR-CELO na Šenturški gori pod Krvav-cem. « 422-349._6724 V Vrečkovi oddam GARAŽO za sa-mo 45 DEM. Predplačilo. « 327-270_6744 GARAŽO, oddam najboljšemu po-nudniku za 2 leti,(Šorlijeva-vzhod). Šifra: PRITLIČJE 6778 GARAŽO v Tržiču, Cankarjeva 8, prodam« 52-019_6783 Kupimo, prodamo ali zamenjamo hiše, stanovanja in parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj. « 214-674 torek in četrtek popoldan, sreda, petek in sobota dopoldan. Po zelo ugodni ceni prodam VIKEND, 2 km od Čatežkih toplic. « 327-957_6855 Prodamo starejšo kmečko HIŠO z gospodarskim poslopjem. « 217-311_6865 GARAŽO, v Vrečkovi ulici v Kranju, prodam. « 46 303 ali « 327-552_6870 Prodam vrtno ZEMLJO. « 061/611 -485, zjutraj ali zvečer. _6873 Prodam NJIVO na Zg. Brniku. « 061/841-053_6875 Prodam GARAŽO na Bledu, Kori-tenska cesta, cena po dogovoru. « 76-147__6902 Družina išče manjšo KMETIJO za nakup ali preužitek. « 622-135 _6915 V najem oddam 1.800 kv. m. PRVORAZREDNE ZEMLJE za vrtnarjenje ali kmetovanje v Kamniku. Ponudbe z navedbo odškodnine pod Šifra: RAJSKI VRT 6925 PRIREDITVE Glasbo za OHCET in zabave nudi trio,« 421-498 6350 Prodam SENO. 70-057. 6822 RAZNO PRODAM Prodam BRAKO prikolico, « 403-054._6709 Poceni prodam avstrijsko OBHA-JILNO OBLEKO za dečka. « 312-004._6723 Prodam dva MOTORJA in razno STARINO, Lancovo 30 A. 6727 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in novo ustrojeno GOVEJO KOŽO. « 70-287, po 19. uri. 6730 Prodam BRUNARICO 4 x 4 m. Re čiška 57/a, Bled. 6767 YUGO, letnik 87, REGAL za dnevno sobo in BARVNI TV Siemens, ugodno prodam « 331-708. 6825 Prodam TA PEČ 3.5 KvV, KUPER-BUCH in 50 litrski BOJLER. « 216-546._6828 SOLARNI BOJLER, kapacitete 300 I., kupim. « 52-008._6926 Ugodno prodam KAVČE, POGRA-DE in POSTELJNINO. Šiškovo na-selje 33, Stražišče._6929 POHIŠTVO, staro 150 let in druge STARINE, prodam « 325-727 _6935 STAN. OPREMA Zelo ugodno prodam starejšo SPALNICO« 78-082_6757 Prodam starinsko nizko OMARO. Zych Francka, C. Talcev 8/b, Jesenice_6840 Prodam POSTELJO z jogijem 190 x 90, primerno za mladino. Urh, Mošnje 52. « 79 947_6862 Kupim raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA« 620-160_6877 STORITVE J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis. Smledniška 80, Kranj, « 329-886. _4439 KROVSTVO, STAVBNO KLEPAR-STVO, PLESKANJE ŽLEBOV, ter NAPUŠČEV in izvajanje vseh vrst izolacij, opravljamo kakovostno. « 061/110-089_5450 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 ( delavski dom ), na zalogi štampilj-ke " IZJAVA" za na naročilnice, « 064/217-424__5572 Čistim ITISON, SEDEŽNE GARNITURE ipd« 212-277_5712 J & J TV ■ VIDEO- HI Fl servis, Smledniška 80, « 329-886 5784 M electronic SERVIS RTV - video-rekorder očistimo BREZPLAČNO, Smledniška c. 114, Kranj, « 325-742_5815 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in servisiramo,« 216-919 5874 PIŠUAR SERVIS TV-VIDEO-AV-DIO, kvalitetno popravilo naprav, VSEH PROIZVAJALCEV. Smledni-Ska 37, Kranj, « 323-159 5963 BELJENJE, PLESKANJE in POLA-GANJE tapet, « 403-242 6054 Nudim uslugel AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 Emajliranje KOPALNIH KADI in TUŠ KADI z uvoženim materialom, garancija 2 leti, « 66-052 6128 Po kokurenčnih cenah ČISTIM tal-ne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in avto sedeže, « 632-437_6465 KLEŠEM črke in opravljam vsa KAMNOSEŠKA DELA na pokopa lišču,« 632-457_6666 NOVOI Hujšajte brez diete. S shujševalnim pasom do lepše linije. Naročila na « 061/218-941. _6718 Po naročilu izdelujemo vse dimenzije podstrešnih STOPNIC z dvojnim pokrovom. Kranj, Jezerska c. 8. « 064/242-772_6760 Z dolgoletno tradicijo IZDELUJEMO, strešno, cementno OPEKO ŠPIČAK Kakovost zagotovljena, cena konkurenčna! Brečko Vinko, Sebenje 67, Bled, « 77-756 6771 Gospodinjske aparate POPRAVLJAM! « 74-331 Radovljica ___6843 POROČNE, OBHAJILNE obleke in druge SVEČANE obleke, izposojamo. Trgovina OUICK, Vavta vas 20, Straža pri Novem mestu. « 068/85-425__6878 Sprejmem KAKRŠNOKOLI delo na domu. « 58-211 6885 KROVSKO - KLEPARSKA dela, opravljam. Cene ugodne. Kličite zjutraj do 8. ure ali zvečer po 20. uri « 328-223_6919 STANOVANJA GARSONJERO v Kranju, oddam, « 212-610_6690 Oddam dvosobno STANOVANJE, 8 km is Kranja, « 46-030 6693 Na Jezerskem oddam SOBO in KUHINJO potrebno adaptacije, po dogovoru, Šifra: POLETJE 6695 Kupim manjše STANOVANJE na Gorenjskem, najraje v Radovljici ali okolici. « 063-821-209 6703 Oddam enosobno, neopremljeno STANOVANJE v Kranju, predpla-čilo. « 324-406 popoldne. 6704 ENOSOBNO stanovanje, oddam. Informacije na « 221 -248. 6735 Prodam enosobno STANOVANJE v centru Kranja, s telefonom, vse-Ijivo takoj. « 215-661, interna 232, delavnik 6776 ENOSOBNO stanovanje na Bledu, 35 kv. m., oddam v najem, enoletno predplačilo. Informacije na « 78-500, od 17 - 19. ure._6818 Ugodno prodam STANOVANJE v stari hiši v Tržiču, v obsegu 49 kv. m., ter pripadajoči del podstrešja in kleti. Stanovanje je takoj vselji-vo, cena 25.000 DEM. « 75-822. __ 6820 GARSONJERO, 20 kv. m., neopremljeno, v Škofji Loki oddamo v najem. « 65 864._6823 Prodamo stanovanja: ENOSOBNO in DVOSOBNO v Škofji Loki in Kranju, ter DVOINPOLSOBNO v Kranju. Apron - nepremičnine, Kranj, « 214-674._6833 Oddam dvosobno STANOVANJE v Škifji Loki. « 620-679, zvečer _ 6891 SOBO s kopalnico, oddam samski ženski ali moškemu. « 48-621 6903 Prodam dvosobno STANOVANJE, 54 kvad. m., na Zlatem polju v Kranju, vseljivo maja 1993. « 213-702 v soboto 30. 5. 1992, od 8. do 11. ure_6906 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju« 311-527_6923 STANOVANJSKO PRAVICO za zasedeno dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici, kupim (za nečakinjo, staro 6 let). Ponudbe pod Šifra: OBOJESTRANSKO UGODNO 6933 VARSTVO Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo 21-mesečne deklice na našem domu v centru Kranja. « 216-805, popoldan in 211-719, dopoldan 6817 Iščemo upokojenko za VARSTVO 10. mesečne deklice na našem domu. « 215-435 6876 VOZILA DELI CITROEN VISA, GS, DIANA, SPAČEK...Poceni rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih ali poškodovanih vozil CITROEN, za vaš in naš avtoodpad, odprto od 9 do 19 ure, Kopač, dobračevska 28, Žiri, « 691-946_ 6652 Prodam LITA PLATIŠČA za R 4, cena 350 DEM, gume michelin 165/70 R 13 MXL, cena 350 DEM, platišča z gumami za Jugo, cena 12.000 SI. « 242-562, Matjaž 6880 VOZILA Prodam OPEL Kade« karavan, letnik 1983. Cena po dogovoru. « 221-415_6684 PEUGEOT 250, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam, « 311-261, petek po 17. uri in soboto. _6685 Prodam avto AUDI 80, letnik 1988, po ugodni ceni. « 82-004, popol-danali« 81-340_6694 Prodam odlično ohranjen FIAT 126 P. « 061/824-107_6696 GOLF diesel, letnik 86, 5 vrat, registriran do 15. 12. 1992, prodam. « 329-606_6698 Nujno prodam R 4, letnik 79 in CITROEN "žabo", letnik 79. Perko, Savska 2 a, Lesce_6702 Prodam FIAT 127, letnik 77. « 70-422._6710 Prodam 126 P, letnik 78, reg. do 10/92.« 47-436._6jm Prodam YUGO 55, letnik 1990, « 861-136._6712 Prodam GOLF J, letnik 80, obnovljen, drugi lastnik.« 328-854. _6716 BMW 316, letnik 88, prodam. « 70-539._6717 Prodam ohranjen R 5 Campus, francoska izdelava, star dve leti. « 218-457._6728 Prodam YUGO 45, letnik 84, reg. do 12.7.92, cena 2.400 DEM. « 81-494._6731 Prodam karamboliranega YUGO-ta 45, letnik 88. « 51-125. 6733 Prodam OSEBNI AVTO AX diesel, letnik 1989 ali menjam za cenejši avto, « 329 479_6736 Prodam kombiniran FORD ES-CORT 1.4 CLX„ letnik 1992, najboljšemu ponudniku,« 73-217 _6737 R 4, letnik 84, odlično ohranjen, rdeč, prodam za 2.300 DEM « 242-400 6738 Ugodno prodam 126 P, 1.81, reg; 10/92. « 58-484_6755 Prodam novo TAVRIO, simpatične oblike, varčno, cena ugodna AUDI 80, letnik 1974, neregistriran Ivanin, Golnik 67._6761 Prodam GOLF JX/B, letnik 1988, Partizanska 14, Kranj._6766 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, GTL letnik 1982, cena 2.000 DEM, « 329-249, popoldan 6769 Prodam LADO NIVO, letnik 1987, Gogala Marija, Pot Mihe Fistra I Naklo_67JH Ugodno prodam ŠKODO 105J«: tnik 1987, Trboje 30._6TJ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982 za 500 DEM, « 241-197 677] Prodam GOLF JX, diesel, letnik 1989, registriran do 18.2. 1993, prevoženih 46.000 km, cena 13.200 DEM,« 620-530_678j Prodam GOLF diesel, letnik 4/1983, cena po dogovoru 74.751_._6785 Prodam NISSAN, letnik 1987, rdeče barve, prevoženih 47.000 km. dobro ohranjen « 58-295 6790 Prodam dobro ohranjen R 9, letnik 83, prevoženih 46.000 km G 50-538._679? Prodam GOLF, letnik 80, reg. do 13.7.92, cena 2.500 DEM. Snedice-va 4, Kokrica._6799 YUGO 45, reg. do 22.4.93, prodam « 81-417._6801 NISSAN SUNNY 1.4 LX, letnik"^ in UNO 60 S, letnik 87, prodam « 331-084 _680J RENAULT 25, izredno ohranjen, ugodno prodam. « 43-070 6806 DIANO, 5/80, reg. celo leto, pro-dam. Puštal 92, Škofja Loka. 681J Prodam R 4, let. 12/87, rdeče barve« 211-287._68j6 Prodam 126 P. reg. do 18.5.93, ce-na 700 DEM« 84 113. 6826 OPEL RECORD 2000 SJ, karava^ letnik 85, reg. do 12/92, prodam ali menjam za manjši avto. Bavdkova 4, Stražišče. « 310-546. 6830 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, 51.000 km, vozen, neregistriran, « 323-644, po 16. uri._6832 GOLF JGL, letnik 1982, servo zavore, odlično ohranjen, registriran do 3/93, prodam. « 401 -004 6834 126 P, letnik 1988, prodam. Triglav-ska 12, Drulovka._6836 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-tnik 1986, registrirano do konce 1/93, prva barva, zelo dobro ohranjen, garažiran, ditalni radio kase tar, cena 2.900 DEM. Oldhamska Jj stanovanje št. 5, Kranj._6837 Prodam ZASTAVO 101, letnik 7^ celo ali po delih. « 65-605, po 20 uri.__683j Prodam JUGO 45, letnik 88. Ca; hovče 4, Cerklje._6845 Prodam R 4, letnik 1980, reg. do 20.4.1993.« 632-265_6846 ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 198& registriran do konca leta, dobro ohranjen, prodam. C 85-333 6848 Prodam 1 leto star JUGO 45. Vreć-kova 3. « 327-508_685J Prodam ali menjam KATRCO P APN 4 ali avtomatik. Avto je starejši letnik. Kavčič, Praše 5. 401-363_6852 ŠKODO Forman 135 LS, letnik 1991, prodam« 75-812 6854 Prodam JUGO 55,letnik 1989, rdeče barve, reg. do 3/93. « 213-184 _685j Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Mavčiče 67, Kranj. Prodam JUGO Skala 1990. Inf. na « 84-180 55, letnik 6861 Prodam TAM 75 T 3, vozen, B kate gorija, cena ugodna. Medetova stanovanje 25 _ 686^ Poceni prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1981,« 622-872. 686; prodam PEGUET 205 GL, rdeče barve, z dodatno opremo, letnik 1987, registriran do 1993, prevoze nih 42.000 km, zelo lepo ohranjen, « 061/611-132_6879 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 5/1993, prevoženi*1 38.000 km, cena 3.000 DEM Lesce, Boštjanova 4,« 74-005 6882 Prodam VVARTBURG 1.3, letn 1989,« 70-413 68t SATV SERVICE satelitski sistemi najcenejši v Sloveniji že za 700 DEM (tudi na obroke) ® 064/79-032 j$uPim karamboliran ali nevozen q0lf. ponudbe na « 752-165 .____6894 Vodarn GOLF, letnik 1982. Britof 52__6895 ^odno prodam CORSO diesel, Igtnik 1988. « 421-698_6904 ^STAVO 750 neregistrirano, 2 ^ski naliti GUMI, 2 novi letni ?UM| dim. 145 x 12, prodam. « ^3-290_6909 [JNlMOG tip 421, letnik 1977 prodam ali menjam. « 77-092 - zve-?er__69vi_ Prodam R 4 letnik 1983, reg. do jedine februarja. « 622-139 6918 Vodarn YUGO 55, letnik 1989, predenih 17.000 « 723-320 6922 ZASTAVA 750, neregistrirana, mo-j°r v odličnem stanju, prevoženih ^000 km, cena 200 DEM, prodam.« 723-211_6928 ^W 1300, letnik 1972, obnovljen in jehnično pregledan, cena 80.000 SlT, « 622-387_6937 Zaposlitve £a delo v pizzeriji, kuhinja in streha, zaposlimo fanta oz. dekle. Lahko je začetnik. Možnost redne a'i honorarne zaposlitve. Za delo v diskoteki KLUB KANU, zaposlimo simpatičnih fantov in deklet. Penzion KANU, Valburga 7, Smlednik._6419 Jakoj zaposlim KV ali PKV SLIKO-n-ESKARJA, OD po dogovoru, « 213-143_6611 &ELO dobi ŠIVILJA, kličete lahko v soboto popoldan ali vsak drugi dan« 802-518_6663 'Ščemo PRODAJALKO. Oglasite se po « 76 806 in s prošnjo v trgovini BIK v TTC na Bledu. 6701 zaposlim DELAVCA za prodajo rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in vodenje servisne službe. Pogoj: visoko KV mehanik kmetijske mehanizacije. Ponudbe M « 622-575, Guzelj Franc, Sv. °arbara 23, Šk. Loka._6706 |a čiščenje poslovnih pro- STOROV - popoldansko nadomeščanje, honorarno zaposlimo mlaj Šo upokojenko iz Begunj ali okolice. ^ 216-742._6707 Kava bar Primadonna redno zaposli več vestnih, mladih in simpatičnih DEKLET ZA STREŽBO. OD po dogovoru, hrana in stanovanje lah-Jlg_v_hiši. « 43-402._6719 Gostilna pri Tržiču išče samostojna KUHARJA ali KUHARICO in simpatično DEKLE ZA STREŽBO. 3^57-585._6732 ^e~ iščete DELO, kjer je dober za-služek pokličite« 064/214-115 6749 šeni in natančni ŠIVIUI nudim delo na domu. « 061/737-830 ___6750 Uposlim delavca ZA PESKANJE *a določen ali nedoločen čas - po dogovoru. « 68-718 Peterlin, Gornja vas 244._6752 'ščemo žensko srednjih let ali J^lajšo upokojenko z znanjem kuhanja ZA POMOČ v gospodinjstvu, 'aželjeno je lastno prevozno sredstvo. Klanšek, Brezje 76/a. « /^842__6759 ^ESARSKI POMOČNIK ali mlad fant, DOMAČIN iz okolice Lesc, dobi službo, ostalo po dogovoru, ?jesarija Mlinaric, Lesce 6782 •