GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE Celje - skladišče D-Per LETO XXXIII. - ŠT. 5-6 - MAREC 1983 NASE GOSPODARJENJE V LETU 1982 Proizvodnja Plan proizvodnje je po količini dosežen 83 %, po prednosti pa 86 %. Večina proizvodnih TOZD planskih ciljev ni dosegla, medtem, ko so neproizvodne TOZD plan presegle. Glavni za nedoseganje planskih ci Ijev so bili: - TOZD POSODA - izredno pomanjkanje pločevine, zaradi česar smo 2 x ustavili proizvodnjo, pomanjkanje delovne sile, visok delež proizvodnje za izvoz in izredno visok delež izmeta in slabe kvalitete. - TOZD RADIATORJI - V tej TOZD je bil zaradi neren-tabilnosti radiatorskega programa v I. trimesečju izdelan sanacijski program, s katerim je bil uveden v proizvodni program bolj rentabilen in na trgu zelo iskan CENTRAL program, ki nam je pa skoraj popolnoma zatajil zaradi začetnih proizvodnih težav in težav z dobavo toplotnih delov s strani kooperantov. Kljub temu, da smo poslovno leto 1981 zaključili relativno dobro, saj smo vse glavne planske cilje dosegli ali celo presegli in dosegli za naše razmere dober finančni rezultat, smo že ob sestavitvi plana za leto 1982 ugotovili, da bo leto 1982 za večino naših TOZD težko, kar smo skušali v največji meri s postavitvijo planskih ciljev čimbolj omiliti. Ob zaključku leta ugotavljamo, da so bile težave veliko večje kot smo ocenjevali, kar smo spoznali že ob zaključku prvega polletja, ko je poslovni uspeh iz prvega trimesečja skoraj skopnel. Da bi preprečili prihajajočo katastrofo smo v mesecu juniju izdelali »Program ukrepov v zoženih pogojih gospodarjenja«, s katerimi smo se skušali na vseh področjih optimalno prilagoditi težavam s ciljem doseči čimbolj-ši rezultat. Kar nam pa ni uspelo, saj ob koncu leta ugotavljamo, da tudi tega programa nismo uspeli realizirati. Saj večina proizvodnih TOZD svojih planskih ciljev, niti ciljev po programu v zoženih pogojih gospodarjenja ni dosegla. - TOZD KOTLI - je v poslovnem letu 1982 zaključila investicijo. Po planu bi morala biti investicija zaključena konec I. tromesečja, dejansko pa je bila konec I. polletja, kar je eden glavnih vzrokov za tako slab rezultat v proizvodnji (količinsko je plan dosežen komaj 50 %, vrednostno pa 62 %), drug problem pa je izredno pomanjkanje ključne delovne sile (ključavničarji, varilci), proizvodnjo pa je tudi zelo ovirala slaba oskrbljenost z repromaterialom predvsem zaradi tega, ker je bilo skladišče materiala še v Celju. -TOZD KONTEJNER plana ni dosegla zaradi izpada kontejnerskega programa za izvoz, pomanjkanja tu zaradi česar je prišlo do ukinitve B. izmene in ustavitve proizvodnje. Močan izpad pa je tudi pri silosnem programu in kesonih, do katerega je prišlo zaradi naših notranjih čisto subjektivnih razlogov. Ostale TOZD so planske cilje kljub temu, da so se tudi te otepale z raznimi težavami, dosegle oziroma presegle, pri tem moramo izpostaviti TOZD FRITE, ki je kljub težavam z materialom in de- lovno silo v tem poslovnem letu edina uspela planske cilje preseči po količini in vrednosti, medtem, ko so ostale plan dosegle ali presegle le po vrednosti. Prodaja Plan domače prodaje je dosežen 92 % in je le za 18 % višji od realizacije preteklega leta. Glavni vzrok nedoseganja plana je nedoseganje plana proizvodnje. Konjunktura za skoraj ves naš proizvodni program je bila še sorazmerno ugodna tako, da s plasmanom naših izdelkov ni bilo posebnih problemov. Izjema je le ra-diatorski in EOR program, s katerim so bile težave v ne-sezoni, kar smo omilili z dejanjem sezonskih popustov. Več težav pa smo imeli s plasmajem kotlovskega programa in programom TOZD Kontejner, do katerih je prišlo predvsem zaradi nezadostne fleksibilnosti in prizadevnosti v TOZD in pre-male agresivnosti na tržišču, česar si pa v teh težavnih časih več ne bomo smeli privoščiti, saj se bomo ob upadanju kupne moči, ki je pred nami na tržišču srečevali z vse večjo konkurenco. Izvoz Rezultat realizacije planskih ciljev na inozemskem tržišču je katastrofalen. Plan je dosežen 57 % in je od lanske realizacije višji le za 2%. Takih rezultatov si v letu prizadevanj za doseganje čimvečjega izvoza ne bi smeli privoščiti, čeprav vse TOZD navajajo objektivne razloge za take rezultate. TOZD FRITE - Izvoz v DDR je izpadel zaradi neiz-dobave surovin s strani kupca, izvoz v Nigerijo pa nismo realizirali zaradi tega, ker je ta država zaradi gospodarskih težav omejila vsa naročila. TOZD POSODA plana ni dosegla zaradi izpada sani-(Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJR KNJ. CELJE 2--------------------------------Emajlirec NAŠE GOSPODARJENJE V LETU 1982 (Nadaljevanje s 1. strani) tarnega programa. Izvoz kopalnih kadi je izpadel, ker je kupec imel težave s predpisi v svoji državi, WC program pa ne ustreza zahtevam inozemskih kupcev. Pri samem posodnem programu še posebno pri težki in poltežki posodi pa je plan presežen. TOZD RADIATORJI plana izvoza ni dosegel, ker ni stekel predviden posel s Poljsko, izpadlo pa je tudi naročilo za Zapadno Nemčijo. TOZD KOTLI ima izredne ¡težave s prodorom na inozemski trg. Večjih uspehov kljub prizadevanju še ni uspel doseči, razen posla za CSSR. TOZD KONTEJNER je plan dosegel komaj 18%, ker je izpadel kontejnerski program, za drugi, nadomestni program pa ni tržišča. TOZD ORODJARNA je plan izvršila le 42 %, ker ni uspela dobiti naročil. Uvoz Plan uvoza je dosežen 63 % in je glede na usmeritev splošne gospodarske politike zelo ugoden, ker pa je naša proizvodnja precej odvisna od uvoza, pa moramo povedati, da je eden glavnih vzrokov za tako slabe uspehe ravno tu. Da plana uvoza nismo realizirali je glavni vzrok izredno pomanjkanje deviz, do česar pa je prišlo zaradi nerealiza-cije izvoza in slabše vezave, kot smo jo predvideli s postavitvijo plana. Namreč pri V TOZD Posoda smo zaradi pomanjkanja pločevine dvakrat ustavili proizvodnjo. Velik problem pa predstavlja tudi pomanjkanje delovne sile, visok delež proizvodnje za izvoz in izredno velik delež izmeta oziroma slabe kvalitete. postavitvi plana smo predvidevali, da bomo razpolagali s 65 % deviz od prilivov za uvoz. Ta odstotek pa je zaradi težav v devizni bilanci v Jugoslaviji močno padal in je znašal v poprečju za našo DO 46,7 %. K tej težavi se je pa še pridružila zapadlost terminskega akreditiva za vrnitev, katerega nam je naša poslovna banka že tako pičel del naših deviznih sredstev za uvoz reproma-teriala razporejala za pokritje te obveznosti, nekaj mesecev celo 90 % tako, da nam je ostalo za uvoz repro-materiala samo 3 % od deviznih prilivov, kar je povzročilo hude motnje v proizvodnji. Zaradi izredno hudih težav na področju deviznega poslovanja smo se skozi vse leto prizadevali, da bi pridobili čimveč deviznih sredstev na osnovi združevanja po 68. členu ZDP zunaj DO EMO, kar je uspelo le TOZD Frite (557.556$), TOZD Kotli (334.585 $) in TOZD Kontejner (97.730 $). Zaloge Zaloge nadovršene proizvodnje in polizdelkov so razen v TOZD Kontejner, pri katerem program do realizacije držijo v nedovršeni na primerni višini, čeprav vidimo tudi tu glede na to kako draga so finančna sredstva - precejšnje rezerve, saj bi se z bolj organizirano proizvodnjo in malo več reda dalo tu še marsikaj narediti. Tudi zaloga gotovih izdelkov je razen pri TOZD Kontejner nizka, kritina pa je pri TOZD Posoda, saj se o kaki solidni postrežbi domačega kupca iz tako pičle in desor-tirane zaloge sploh ne more govoriti, kar se nam pa lahko še v času, ko bo konjuktura na domačem trgu padla zelo maščuje. Investicije Investicije brez TOZD Kotli so bile v tem letu zelo skromne. Od planiranih 36.14.000 din je naročeno bilo 24.062.438 din, plačano pa 21.190.996 din, izvršeno pa le 8.409.774 din. Glavni vzrok za ta odmik je izpad investicije pri lužilnem stroju v TOZD Posoda, ki bo zaključena v mesecu februarju 1983 in izpada nakupa stiskalnice v TOZD Odpreski za nabavo, katere je proizvajalec LITOSTROJ naknadno zahteval devizno participacijo v višini 40.000 $, česar pa mi zaradi težke finančne situacije nismo zmogli. Zaradi tega se je tudi ta investicija zavlekla v leto 1983. Plan investicij ni bil izvršen tudi v ostalih TOZD, vzrok izpada pri vseh je v tem, ker je večina investicij vezana na uvoz opreme, ki pa zaradi vsesplošnih gospodarskih težav zelo kasni. zaradi česar smo imeli tako slab rezultat, ki je glavno merilo za izračun OD, mislimo, da izračunana prekoračitev ne bi smela imeti posledic. Stroški Skupni stroški so doseženi 96 %, kar pomeni glede dnevnice in potne stroške, ki so zelo preseženi tako, da bodo verjetno vse TOZD kršitelji družbenega dogovora o omejitvi določenih izdatkov. Zelo presežena pa je tudi amortizacija. Do tega odmika je prišlo zaradi tega, ker pri postavljanju plana za leto 1982 še niso bili znani Zaradi zaostritve pogojev gospodarjenja je bil izdelan plan v zoženih pogojih gospodarjenja za DO. Glavni cilji tega plana so: povečanje programa izdelkov, ki so tržno zanimivi in izdelani iz domačih materialov, povečati izvoz in zmanjšati uvoz, vsi ukrepi pa naj vodijo k zagotavljanju planiranega dohodka in ostanka za sklade. Zaposlenost V poslovnem letu 1982 smo poleg ostalih težav imeli v vseh TOZD tudi precejšnje težave z delovno silo. To pomanjkanje smo delno krili z nadurami, delno z boljšo izkoriščenostjo delovnega časa, v večji meri pa je vplivala na izpad proizvodnje. Tudi v tem letu je bila izredno močna fluktuacija. Kot glavni vzrok za tako visoko fluktuacijo pa navajajo težke delovne pogoje in nizke OD. Osebni dohodki Plan OD je v bruto masi dosežen 124 %, v neto masi pa 124 %. Masa OD je višja od preteklega leta za 24 %, povprečni neto OD pa za 26 %, kar pomeni, da so realni OD glede na to, da so življenjski stroški porastli za 30 % v naši DO padli za 4 %. Rast mase OD je za 2 % višja od rasti, ki bi jo glede na določila sprejetega družbenega dogovora o razporejanju dohodka za OD lahko imeli. Ker pa je naš poprečni osebni dohodek 10,5 % pod republiškim poprečjem v gospodarstvu in glede na težave z oskrbo z materialom, na to kako smo dosegli proizvodnjo prekoračitev. Večina TOZD je prekoračila stroške pri materialu (gledano glede na izvršitev plana), do česar je prišlo zaradi visokega odmika planskih cen, prekoračene pa so tudi skoraj vse ostale kategorije stroškov. Pri tem naj izpostavimo predvsem stroške naših TOZD skupnega pomena in DSSS, ki so vsi po vrsti zelo preseženi tako, da pravega opravičila za tako velik odmik ni, če smo plan teh TOZD realno postavili. Izpostaviti pa kaže tudi stroške za reprezentanco, predpisi o amortizacijskih stopnjah in revalorizaciji in je plan zaradi tega prenizek. Finančni rezultat Finančni rezultat je zelo skromen, saj nismo dosegli niti ene postavke v strukturi celotnega prihodka. Celotni prihodek je dosežen 91 %, dohodek 87 %, čisti dohodek 83 %, ostanek za sklade (bruto) 48 %, TOZD Radiatorji pa je zaključila z iz-gubovvišini 24.528.429 din, tako, da je neto ostanek za sklade 56.419.000 din, kar je glede na obseg poslovanja (1,4 %), to je skoraj nič. V poslovnem letu 1982 so posamezne TOZD izvrševale finančne planske cilje takole: TOZD CP DOH. OSTANEK ČD Neto Frite 116 145 162 222 Posoda 91 91 86 21 Radiatorji 85 50 17 - Kotli 69 68 59 3 Odpreski 118 104 107 135 Kontejnerji 82 81 67 33 Orodjarna 107 90 85 50 Vzdrževanje 106 97 97 53 ERC 118 97 97 110 DSSS 108 95 95 84 DO 91 87 83 38 Emajli rec 3 Rezervni Poslovni TOZD sklad SSP sklad v COC din Frite 1.727 15.903 13.012 500.000 Posoda 8.093 - - ^to.OOC Radiatorji - - 24.528 Kotli 1.044 - _ klo-Cfx Odpreski 1.565 7.427 5.842 SlO-act Kontejnerji 2.818 1.552 7.265 Orodjarna 1.285 2.021 - 3*0-0« Vzdrževanje 2.498 3.407 - ERC 342 559 458 DSSS - 4.129 - 260000 . DO 19.372 34.998 26.577 21a on ftp. OOP PROIZVODNJA ZA ISTO 19S2 )’■ (po vrednosti) PRODAJA ZA LETO 1982 za DO "EMO" (po vrednosti) v OOO din iz česar je razvidno, da so TOZD Radiatorji imeli izgubo, da so TOZD Posoda in TOZD Kotli formirali le del obveznega rezervnega sklada, da so delno pokrile potrebe sklada skupne porabe TOZD Vzdrževanje in DSSS, iz česar sledi, da so uspele pokriti obveznosti do rezerv in do SSP le TOZD Frite, TOZD Odpreski in TOZD ERC in še formirali poslovni sklad. TOZD Kontejner pa formira poslovni sklad le v višini sanacijske anuitete. Te TOZD bodo tudi v skladu z 39. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO EMO združile več sredstev za namene SSP tako, da bo zagotovljeno finansiranje potreb iz tega sklada za vse delavce DO EMO v enaki višini. Po pokritju teh potreb še ostane 19.312.439 din za poslovni sklad, kar je pri tako velikem obsegu poslovanja praktično nič. ZAKLJUČEK Zaključek poslovnega leta po nobenem pokazatelju ni ohrabrujoča osnova za poslovanje v tekočem letu, vendar smatramo, da ni več časa, da se še naprej do posameznih problemov obnašamo tako indolentno, ampak, da se s težavami spoprimemo takoj in na najbolj efekten način. Pred nami je vrsta zelo rigoroznih ukrepov, omejitev OD, omejitev določenih izdatkov, podaljšanje zamrznitve cen večini naših izdelkov itd., katerim bomo lahko kljubovali le s trdim, poštenim in zavestnim delom, ker odstopa od teh predpisov glede na situacijo, v kateri danes smo, ni nič. Ker na zunanje faktorje verjetno ne bomo imeli kakšnega vidnega vpliva, moramo čimprej pristopiti k odpravi glavnih pomanjkljivosti, ki so v preteklem letu vplivale na naš rezultat. Izpostavili bi le najpomembnejše: - večjo skrb za normalno oskrbo z repromaterialom, - izvoz še mora biti naprej naša glavna skrb, zato je temu programu potrebno posvetiti vso pozornost, - kvaliteta izdelkov, - razvoj novih izdelkov, - večja notranja koordinacija med posameznimi službami in TOZD, - bolj agresiven nastop na tržišču, - skrb za hitrejši pretok proizvodnje, - zaloge materiala znižati na optimalne količine, - posvetiti več skrbi stroškom, osnovnim sredstvom, orodjem in napravam, - in izboljšati delovni in splošni odnos do dela in naših sredstev, kar mislimo, da bi dosegli z večjo informiranostjo kolektiva, da bi končno spoznali vsi, da ni več tistih časov, ko ni pomembno ali si imel tak ali drugačen finančni rezultat, ker te je reševala družba. Danes oziroma v bodoče tega več ne bo, saj je s sprejetjem Družbenega dogovora o delitvi dohodka za OD in drugih aktov naš bodoči OD in naša socialna varnost odvisna samo od naših rezultatov in od ničesar drugega več. I. II. III. IV. V. VI. VII.VIli.Ix' x.lxi.‘:xii. * I. II. ill.' IV.’ V. Vi. 'Vll'.vni.iz: x.'xe.'xii'. ZAPOSLENI LEGENDA: _________ plan ----:---izvršitev A. Stanje zaposlenih konec meseca 31/12-1981 31/3-1982 30/6-1982 30/9-1982 31/12-1982 2:1 Indeks 3:1 4:1 5:1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3.106 3.074 3.067 3.075 3.115 99 99 99 100 B. FLUKTUACIJA: Stanje zaposlenih 31/12-1981 3.106 Prišli v letu 1982 343 Odšli v letu 1982 334 Stanje zaposlenih 31 /12-1982 3.115 C. Poprečno število zaposlenih v letu 1982: 3.074 IZKORIŠČENOST DELOVNEGA CASA Izvršitev Izvršitev Indeks ELEMENTI: I-XII/81 Strukt. I-XII/82 Strukt. 4:2 0 1 2 3 4 5 Poprečno število zaposlenih 3.128 3.074 98 Število delovnih dni 267 268 100 Število plačanih dni 275 276 100 1. Opravljene ure 4,901.995 72,1 4,868.176 72,4 100 - proizvodne 2,409.566 35,4 2,411.150 35,9 101 - režijske 2,492.429 36,7 2,457.026 36,5 99 2. Nadure 188.311 183.375 - proizvodne 136.401 144.237 - režijske 51.910 39.138 3. Neopravljene ure 1,506.286 22,2 1,497.706 22,3 100 - odmor 321.477 4,8 320.548 4,8 100 - državni prazniki 185.581 2,7 203.393 3,0 111 - redni letni dopust 586.596 8,7 580.654 8,6 99 - hranarina do 30 dni 375.348 5,5 356.909 5,3 96 - ostali plač. izostanki 37.284 0,5 36.202 0,6 120 4. Refundacije 8.765 0,1 8.948 0,1 100 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavarovanja - hranarina nad 30 dni 351.510 5,2 322.361 4,8 92 6. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 26.505 0,4 29.944 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 6,795.061 100,0 6,727.135 100,0 SKUPNO ŠTEVILO UR 6,983.372 6,910.510 STROSKI v din ELEMENTI Izvršitev l-XII/81 Plan I-XII/82 Izvršitev I—XII/82 Indeks 3:1 3:2 TRAL 23. 0 1 2 3 4 5 Por. mat. in sur. 1,373.530.913 2.030,190.836 1.714,733.700 125 84 - odmik pl. cen mat. 31,316.677 - • 40,850.649 130 - Porab, energija 52,539.735 72,697.329 79,643.442 152 110 Transport, storitve 22,051.122 26,705.190 26,268.651 119 98 Stroš. inv. vzdr. OS 67,894.880 80,412.400 105,476.100 155 131 Druge proizv. štor. 434,101.619 493,977.833 576,884.768 133 117 Druge neproizv. štor. 25,502.280 27,223.540 22,680.135 89 83 Amort. po pred. st. 76,178.459 116,821.796 142,587.447 187 122 STROŠKI SKUPAJ: 2.185,248.018 2.978,359.669 2.851,684.228 130 96 4-------------------------------------Emajlirec NAŠE GOSPODARJENJE V LETU 1982 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l.-XII. 1982 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 PROIZVODNJA V 000 din 199.946 304.721 1,469.015 1,605.835 233.574 306.066 408.512 474.622 PRODAJA V 000 din 226.502 331.637 1,219.241 1,307.642 228.384 283.271 398.465 518.311 IZVOZ skupaj v $ 859.557 750.877 5,260.997 6,551.720 9.257 53.217 190.389 697.091 - od tega konvertibilni 13.411 108.927 4,864.501 6,343.460 9.257 53.217 190.389 260.017 UVOZ skupaj v $ 1,006.062 979.539 2,093.120 2,324.542 1,680.999 834.103 1,582.851 1,841.660 - od tega konvertibilni 698.305 700.268 2,093.120 2,324.542 92.107 60.720 1,582.851 1,839.694 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 227.949 337.428 1,235.079 1,392.564 230.159 287.204 426.227 539.956 DOHODEK v 000 din 52.521 69.080 426.498 441.183 50.393 38.545 120.241 155.439 ČISTI DOHODEK v 000 din 37.185 46.337 286.561 277.901 27.745 7.519 52.760 67.685 Amort. po predp. stop. v 000 din 1.712 2.606 24.502 46.415 8.640 3.332 2.352 15.682 Amort. nad predp. stop. v 000 din 421 _ 5.550 _ _ 1.215 Ostanek za sklade v 000 din 26.032 30.642 58.733 8.093 421 _ 7.003 1.044 Akumulacija v 000 din 24.082 14.739 33.608 8.093 421 _ 4.338 1.044 Popr. štev. zap. vkalk. del. 54 62 1.449 1.386 161 163 213 265 Popr. mes. neto OD na vkalk. del. v din 11.401 14.379 8.915 11.411 10.050 12.009 11.999 14.575 DOHODEK na vkalk. del. din ČISTI DOHODEK na del. v din 972.611 Rfifi 61 n 1,114.194 747 371 294.340 197 765 310.310 200.510 5.840 313.000 172.329 2.615 236.472 46.129 564.512 247.695 20.366 586.561 255.414 3.940 Akumulacija na del. v din 445.964 237.726 23.194 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER ERC 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 PROIZVODNJA V 000 din 198.533 220.746 80.179 91.831 378.296 440.047 22.397 31.903 PRODAJA V 000 din 232 712 281.894 46 fin 307 Q-J R47 438.689 1,544.934 438.772 195.954 22.397 31.911 IZVOZ skupaj v $ 371.075 159.037 - od tega konvertibilni 46 fi 914 14 917 1,544.934 124.022 195.954 134.970 UVOZ skupaj v $ 271 30.018 52.822 16.269 59.934 - od tega konvertibilni 271 - 30.018 52.822 124.022 134.970 16.269 59.934 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 234.809 285.665 79.922 95.574 447.609 435.798 22.501 32.200 DOHODEK v 000 din 57.887 62.596 43.913 51.385 111.815 112.720 13.163 13.666 ČISTI DOHODEK v 000 din 36.407 34.577 30.218 33.842 61.756 54.447 9.177 9.231 Amort. po predp. stop. v 000 din 6.276 13.322 4.123 10.347 14.235 24.278 2.972 7.694 Amort. nad predp. stop. v 000 din 805 - - - 2.131 - _ _ Ostanek za sklade v 000 din 19.794 14.834 4.576 3.306 20.856 11.635 2.785 1.359 Akumulacija v 000 din 18.232 7.407 2.815 1.285 18.261 10.083 2.173 800 Popr. štev. zap. vkalk. del. 94 8 126 124 223 199 30 30 Popr. mes. neto OD na vkalk. del. v din 10.209 12.917 11.307 14.450 9.899 13.006 12.056 14.877 DOHODEK na vkalk. del. din 615.819 711.318 348.516 414.395 501.412 566.432 438.767 455.533 ČISTI DOHODEK na del. v din 387.309 392.920 239.825 272.919 276.933 273.603 305.900 307.700 Akumulacija na del. v din 193.957 84.170 22.341 10.363 81.888 50.668 72.433 26.666 VZDRŽEVANJE SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ 1981 1982 1981 1982 1981 1982 PROIZVODNJA V 000 din 308.756 418.892 _ _ 3,299.208 3,894.663 PRODAJA V 000 din 309.058 420.422 173.611 209.544 3,329.366 3,915.051 IZVOZ skupaj v $ - - - - 8,236.209 8,407.942 - od tega konvertibilni - - - - 6,629.406 6,976.538 UVOZ skupaj v $ 218.144 253.851 517 7.693 6,752.273 6,489.114 - od tega konvertibilni 218.144 253.851 517 7.693 4,855.624 5,434.494 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 308.556 421.099 176.727 215.412 3,389.539 4,042.900 DOHODEK v 000 din 80.906 99.915 114.421 132.752 1,071.759 1,177.281 ČISTI DOHODEK v 000 din 48.983 61.434 90.673 106.489 681.465 699.462 Amort. po predp. stop. v 000 din 8.266 12.177 3.098 6.733 76.176 142.586 Amort. nad predp. stop. v 000 din 3.638 - - - 13.760 - Ostanek za sklade v 000 din 4.037 5.905 2.812 4.129 147.049 80.947 Akumulacija v 000 din 6.394 2.498 - - 110.327 21.421 Popr. štev. zap. vkalk. del. 218 221 430 406 3.001 2.944 Popr. mes. neto OD na vkalk. del. v din 11.390 14.161 11.553 14.318 10.094 12.715 DOHODEK na vkalk. del. din 371.128 452.104 266.095 326.975 357.134 399.892 ČISTI DOHODEK na del. v din 224 • .93 277 982 210 867 262 288 227 079 237 589 Akumulacija na del. v din 29.330 11.303 36.763 7.276 Emajlirec-----------------------5 GOSPODARSKI PLAN EMO ZA LETO 1983 Kljub pozitivnim rezultatom, ki smo jih dosegli z našim delov v preteklem letu, pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Nujno moramo še naprej iskati poti za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov, zavedati pa se moramo tudi dejstva, da je ob tako zaostrenem položaju, kot je danes naša prihodnost le v doseganju boljših poslovnih rezultatov ter v skrbi za osebni standard in za osebno zadovoljstvo vseh delavcev. Tudi v prihodnje bomo morali zastaviti vse sile, da bomo premagali vse težave in s povečanimi napori v letu 1983 prispevali svoj delež k boljšim rezultatom in k večji stabilnosti tako na gospodarskem, kakor tudi na družbenopolitičnem področju, kajti gospodarska kriza tudi v letošnjme letu ne bo poznala meja. Gospodarski plan za leto 1983 je izdelan na osnovi srednjeročnega plana, upoštevaje časovni zamik pričetka tehnološke modernizacije TOZD Posoda ter korekcija srednjeročnega plana v TOZD Kontejner, kjer je izločena investicijska naložba za proizvodnjo kontejnerjev v sodelovanju z inozemskim partnerjem. Pri oblikovanju plana smo upoštevali do konca leta znane ukrepe in ostale obveznosti za leto 1983, eventualne dodatne obremenitve ali spremembe pa bodo vplivale na pričakovane rezultate v letu 1983. V prvem kvartalu 1983 pričakujemo vrsto ukrepov, ki bodo vplivali na pogoje gospodarjenja, vplivnost teh ukrepov bomo sproti izračunavali na realizacijo plana in na planirane rezultate. Gospodarski plan je bil izdelan po fazah oziroma sprejeti metodologiji izdelave gospodarskega plana, kjer je določen tudi čas izdelave oziroma sprejetje le-tega. Po sprejetju osnutka plana smo aktivno delali na izdelavi plana tako, da smo vsklajevall posamezne pozicije planov, ker smo želeli upoštevati v izračunih čim več sprememb, da bi bil plan čimbolj realen je prišlo do zakasnitve tako izdelave, kot sprejetja. Leto v katerega stopamo bo glede zunanjih pogojev gospodarjenja izredno težko in se nam bodo poleg že znanih problemov na področju oskrbe, pojavili še novi problemi, ki jih bomo morali sproti reševati. Glavni problemi so že znani, ti nam pa narekujejo določene ukrepe in povečane aktivnosti na posameznih področjih kot: 1. Izvoz - Emo mora postopoma iz meseca v mesec povečevati izvoz na konvertibilno področje, tako da bo dosegel letni gospodarski plan izvoza, da bomo pa to obveznost realizirali pa se morajo usposobiti vse funkcije v vseh delih DO. 2. Razvoj novih proizvodov, tehnološke izboljšave in hitro spreminjanje proizvodnje je ena izmed temeljnih nalog za realizacijo plana. Planirane nove proizvode je potrebno v roku izdelati in osvojiti. S pojačano disciplino, redom in večjo odgovornostjo je potrebno dokončno urediti tehnološko dokumentacijo. 3. Stroški - maksimalno varčevanje pri vseh vrstah stroškov, višino stroškov pa lahko obvladujemo z plansko disciplino. Za disciplino pa smo odgovorni vsi, najbolj pa vodje. 4. Nadaljna preozbrazba DO - Ker vemo, kar hočemo in želimo, moramo nadaljevati z nadaljnjo preobrazbo naše delovne organizacije. 5. Pomembnejše aktivnosti v posameznih TOZD v letu 1983 so: - TOZD POSODA mora modernizirati vsaj del proizvodnje, da bo tako lažje dosegla izvozne plane, hkrati pa se mora za to organizacijsko in kadrovsko ojačati. - TOZD KOTLI mora s preusmeritvijo zagotoviti polni izkoristek nove tovarne energetske opreme in doseči prve večje izvozne uspehe. -TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA je pred proizvodnjo novih koles in aktivno vključitvijo v izvoz. -TOZD RADIATORJI se mora ob preusmeritvi proizvodnje dokazati tudi z rezultatom. -TOZD FRITE mora z uvedbo suhega nanosa emajlov zagotoviti osnovo za trajnejše uspehe. -TOZD ORODJARNA mora poslovno in razvojno napredovati. - TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA čaka obilo nalog pri reševanju zastojev in racionalnem trošenju sredstev v težjih gospodarskih pogojih. -TOZD SERVIS IN TRGOVINA se mora kot novi TOZD pričeti dokazovati. - DSSS morajo še odločneje in v povprečju bolj zavestno in predano ciljem izvrševati svoje naloge pri preobrazbi posameznih TOZD in celotnega EMA. V letu 1983 načrtujemo naslednje pomembnejše stopnje rasti: - načrtujemo 7 % porast produktivnosti, - povečanje zaposlenih za 4 %, - povečanje osebnih doh. za 13 %, - povečanje izvoza za 43 %, od tega na konvertibilno področje za 50 %, - dohodek povečujemo za 36 %. V letu 1983 bo treba trdo delati, pametno delati in predvsem dobro sodelovati. Sposobni smo ob primernem trendu vseh odgovornih služb, posameznikov, samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij realizirati zastavljene cilje in naloge. Ocena 1983 Plan 1983 Indeks TOZD ton vrednost ton vrednost 3: 1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 Frite 6.630 302.276 7.200 402.447 109 133 Posoda 8.830 1.597.913 8.783 2.217.918 99 139 Radiatorji 4.279 321.821 4.951 603.589 116 188 Kotli 982 459.891 2.186 1.107.943 223 241 Odpreski 2.861 220.414 2.925 286.803 102 130 Orodjarna - 91.567 - 116.260 - 127 Emokontejner 13.192 423.109 14.870 584.808 113 138 ERC - 31.829 - 42.774 - 134 Vzdrževanje - 403.078 - 504.335 - 125 1 9Q 09.^ Skupaj 36.774 3.851.898 40.915 5.995.900 111 155 PLAN EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO v $ Ocena 1982 Plan 1983 ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE REGIONALNA USMERITEV IZVOZ - Skupaj 8.595.865 12.254.052 143 - zap. evropske države 5.589.613 8.076.892 144 - države v razvoju 1.218.439 2.432.160 199 - socialistične države 1.508.854 1.745.000 115 - ostale prek. države 278.959 - UVOZ - Skupaj 6.397.432 8.812.200 138 - zap. evropske države 5.327.261 7.399.290 139 - države v razvoju - - - - socialistične države - ostale prek. države 1.070.171 1.412.910 132 PO PODROČJIH IZVOZ - Skupaj 8.595.865 12.254.052 143 - konvertib. področje 7.087.011 11.184.052 158 - klirinško področje 1.508.854 1.070.000 71 UVOZ - Skupaj 6.397.432 8.812.200 138 - konvertib. področje 5.327.261 7.399.290 139 - klirinško področje 1.070.171 1.412.910 132 (Nadaljevanje na 6. strani) Emajlirec GOSPODARSKI PLAN EMO ZA LETO 1983 (Nadaljevanje s 5. strani) PLAN NABAVE v 000 din OCENA 1982 PLAN 1983 a) NABAVA DOMA - material 1.748.719 2.309.370 b) NABAVA UVOZ - material 393.626 1.019.735 SKUPAJ NABAVA (a + b) 2.142.345 3.329.105 PLAN KADROV Ocena Plan Elementi 31. 12. 1982 1983 Indeks 0 1 2 3 1. Po stopnjah strokovne izobrazbe NK 43 50 116 IPK-IKI 1.687 1.712 101 IK - 2 letna šola 91 84 92 IK - 3 letna šola 494 540 109 ISŠ, VK - del. šola 475 481 101 ViŠ 192 199 104 VŠ 144 174 121 MR - 3 - Skupaj 3.126 3.243 104 2. Po značaju dela P 1.778 1.838 103 PR 794 835 105 R 555 569 102 Skupaj 3.127 3.242 104 PLAN IZKORIŠČENOSTI DELOVNEGA ČASA Plan 1983 ELEMENTI 1982 Strukt. Strukt. 0 1 2 3 4 Povprečno število zaposlenih 3.074 _ 3.202 _ Število delovnih dni 268 - 264 - 1. Opravljene ure 4,864.333 72,4 5,065.233 72,6 - režijske 2,405.436 35,8 2,467.363 35,3 2. Nadure 181.228 - 68.536 - - proizvodne 142.766 - 51.756 - - režijske 38.462 - 16.780 - 3. Neopravljene ure 1,500.316 22,4 1,562.496 22,4 - odmor 322.048 4,8 334.625 4,8 - državni prazniki 209.236 3,1 244.614 3,5 - redni letni dopust 572.316 8,5 596.397 8,5 - hranarina do 30 dni 365.825 5,4 355.902 5,1 - ostali plač. izostanki 30.891 0,5 30.958 0,4 4. Refundacije 9.107 0,1 9.627 0,1 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sredstev zdrav, zavarovanja - hranarina nad 30 dni 318.110 4,7 316.619 4,5 6. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 28.306 0,4 27.737 0,4 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 6,720.672 100,0 6,981.712 100,0 SKUPNO ŠTEVILO UR 6,901.900 - 7,050.248 - PLAN STROŠKOV v 000 din ELEMENTI: OCENA 1982 PLAN 1983 Indeks 0 1 2 2:1 Porabljen material in surovine z odmikom planskih cen 1,722.026 2,896.783 168 Porabljena energija 72.757 111.502 153 Transportne storitve 25.674 30.116 117 Stroški za invest. vzdrž, OS 97.741 107.484 110 Druge proizvodne storitve 534.552 750.753 140 Izdatki za varstvo pri delu 20.921 24.486 117 Izdatki za prehrano delav. 21.596 29.663 137 Amortizacija po predp. stop. 136.459 221.851 162 Povračilo za prevoz na delo 10.595 15.383 145 STROŠKI SKUPAJ: 2,745.482 4,332.696 158 PLAN UGOTOVITVE IN RAZPOREDITVE DOHODKA v 000 din ELEMENTI OCENA 1982 PLAN 1983 Indeks UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEH 4,016.892 6,136.973 153 2. PORABLJENA SREDSTVA 2,832.935 4,529.109 160 3. DOHODEK 1,183.957 1,607.864 136 RAZPOREDITEV DOHODKA 1. Del dohodka za DSSS 186.005 218.274 117 2. Amort, nad predp. stop. - - - 3. Del doh. za obvez, iz bto OD 86.958 115.654 133 4. Del doh. za obvez, po odlokih 3.641 4.029 111 5. Del doh. za obvez, po pogodbah 23.631 30.359 128 6. Del. doh. za davke in prisp. 67.505 90.350 134 7. Del. doh. za obresti 99.320 178.729 180 8. Del. doh. za sovlagatelje - 20.735 - ČISTI DOHODEK 716.898 949.734 132 1. Del ČD za OD 610.264 717.060 117 2. Del ČD za stanov, izgradnjo 33.681 41.087 122 OSTANEK ZA SKLADE 72.953 191.587 263 OBVEZNOSTI IZ SKLADA SKUPNE PORABE v 000 din OCENA 1982 PLAN 1983 Anuitete za obrat družbene prehrane 4,685.247 4,662.238 Prispevek za KS 1,767.400 1,721.756 Prispevek za novoletno jelko 428.759 451.960 Prispevek za INDOK 286.823 301.307 Prispevek za inovacije - - Prispevek za klub samoupravljalcev 30.740 32.020 Kolektivno zavarovanje 732.600 859.610 Jubilejne nagrade 2,643.176 2,811.375 Odpravnina 2,639.616 1,512.000 Regres 8,734.799 9,630.543 Družbena prehrana 6,224.059 6,028.750 Rekreacija 694.622 1,200.000 SIS za preskrbo - 3,567.303 Objekti poseb. družb, porriena - 4,293.815 Ostale potrebe SSP 285.881 320.200 SKUPAJ 29,153.722 37,392.877 Emajlirec-------------------------------------------------------------7 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA I.-XII. 1982 FRITE TOZD POSODA TOZD RADIATORJI Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Dohodek na zaposlenega v din 1,147.475 988.677 318.802 397.320 273.994 669.285 Čisti dohodek na zaposlenega v din 776.311 469.564 202.430 248.136 78.080 367.655 Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 44,9 19,1 2,3 4,1 - 19,0 Akumulacija v primerjavi s čistim doh. (v %) 66,3 40,2 3,6 6,5 - 34,6 OD in SSP na zaposlenega v din 247.147 266.371 202.430 231.883 200.135 228.169 Čisti mesečni neto OD na zaposlenega (v din) 13.070 14.851 11.172 12.412 11.527 13.099 vrednost proizodnje PRODUKTIVNOST vkalkylirani del celotni prihododek 4,955.344 6,491.081 1,144.636 1,607.187 1,974.362 3,658.115 EKONOMIČNOST porabljena sredstva 126 115 147 138 117 123 Ostanek za sklade v 000 din 31.865 12.403 10.170 38.133 -18.588 22.551 Akumulacija v 000 din 31.409 11.689 10.170 22.429 -18.588 20.965 TOZD KOTLI TOZD ODPRESKI TOZD ORODJARNA Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Dohodek na zaposlenega v din 562.819 975.138 695.000 661.730 405.370 494.500 Čisti dohodek na zaposlenega v din 253.660 418.269 406.800 312.976 262.129 336.887 Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 1,1 14,9 25,6 9,1 2,5 5,2 Akumulacija v primerjavi s čistim doh. (v %) 2,4 34,8 43,7 19,2 3,8 7,8 OD in SSP na zaposlenega v din 247.706 272.731 219.433 238.494 252.508 310.041 Čisti mesečni neto OD na zaposlenega (v din) vrednost proizodnje PRODUKTIVNOST vkalkghr3ni del celotni prihododek 13.067 14.766 12.015 13.653 14.689 16.885 1,735.437 3,914.993 2,449.044 3,222.506 738.443 937.096 EKONOMIČNOST porabljena sredstva 140 131 129 126 185 191 Ostanek za sklade v 000 din 1.578 44.130 16.859 6.268 2.449 4.560 Akumulacija v 000 din 1.578 41.187 15.994 5.353 1.359 3.249 TOZD EMOKONTEJNER TOZD ERC TOZD VZDRŽEVANJE Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Dohodek na zaposlenega v din 731.464 838.253 460.867 579.906 448.127 508.504 Čisti dohodek na zaposlenega v din 292.373 466.941 311.067 373.938 279.747 323.491 Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 11,6 23,2 6,9 6,0 26,3 38,3 Akumulacija v primerjavi s čistim doh. (v %) 23,0 41,5 10,2 9,2 9,4 11,8 OD in SSP na zaposlenega v din 224.868 274.305 279.300 339.375 239.520 270.372 Čisti mesečni neto OD na zaposlenega (v din) vrednost proizodnje 12.199 14.225 14.797 18.410 13.577 15.429 PRODUKTIVNOST vkalkylirani del celotni prihododek 136.914 3,030.093 1,060.967 1,336.688 1,823.882 2,231.571 EKONOMIČNOST p0rabljena sredstva 133 133 177 177 133 130 Ostanek za sklade v 000 din 15.000 40.000 1.230 1.500 7.500 11.190 Akumulacija v 000 din 13.366 37.665 953 1.106 5.815 8.666 SERVIS IN TRGOVINA DSSS SKUPAJ Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Ocena 1982 Plan 1983 Dohodek na zaposlenega v din 434.568 331.560 394.005 399.311 526.306 Čisti dohodek na zaposlenega v din 309.716 267.425 316.437 241.787 310.879 Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %) 5,4 _ _ 3,7 9,6 Akumulacija v primerjavi s čistim doh. (v %) 7,5 _ _ 6,1 16,2 OD in SSP na zaposlenega v din 286.457 267.425 316.437 227.015 260.406 Čisti mesečni neto OD na zaposlenega (v din) vrednost proizodnje 15.485 14.785 16.706 12.400 14.015 PRODUKTIVNOST vkalky,irani del celotni prihododek 1,592.877 - - 1,299.122 1,962.651 EKONOMIČNOST p0rabljena sredstva 137 285 290 142 136 Ostanek za sklade v 000 din 2.803 4.890 8.049 72.953 191.587 Akumulacija v 000 din 1.884 - - 43.800 154.193 8 Emajlirec KONKRETIZACIJA CILJEV V LETU 1983 Zapleten in izjemno zaostren gospodarski položaj, ki je posledica gospodarske krize v svetu, zahteva radikalne spremembe na mnogih področjih v naši družbi. Z ekonomsko politiko za leto 1983 so v resoluciji določene zahtevne naloge od katerih so najpomembnejše: povečan izvoz na konvertibilno področje, popolnejše izkoriščanje notranjih rezerv, odrekanje v porabi in kar največje varčevanje. Ta osnovna resolucijska izhodišča in naš srednjeročni plan so bile osnove za oblikovanje gospodarskega plana za leto 1983, s katerim smo si določili zahtevne in visoke planske cilje, ki jih opredeljujejo naslednji podatki: - planiran celotni prihodek 6.137 mio din ali za 51 % večji od doseženega v letu 1982, - planiran dohodek je 1.608 mio din ali za 36 % večji od doseženega v letu 1982, - planirana akumulacija je 192 mio din ali za 239 % večja od dosežene v letu 1982, - planiran izvoz na konvertibilno področje je 11,2 mio $ ali za 61 % večji od doseženega v letu 1982. Za realizacijo planskih ciljev so potrebni maksimalni napori in popolno angažiranje vseh delavcev, sindikata, članov Zveze komunistov, strokovnih, vodstvenih in vodilnih delavcev pri izpolnjevanju naslednjih nalog: 1. Tedensko spremljanje izpolnjevanja plana proizvodnje. REZULTAT: izpolnitev plana. Nosilci - roki: vodstva TOZD skupaj s predstavniki službe nabave, zunanje trgovine, službe za plan in analize, odbor za dobro gospodarjenje, delavski svet TOZD - mesečno. Vodstvo DO, kolegij direktorjev TOZD - 14-dnevno, mesečno, kvartalno. 2. Urediti tehnologijo za vse že obstoječe polizdelke in izdelke ter postaviti in uveljaviti sistem pravočasne izdelave tehnologije za vse izdelke/polizdelke. REZULTAT: pravočasno in vsebinsko pravilno izdelana tehnološka dokumentacija za pridobitev operativne šifre in za izdelavo realne kalkulacije. Nosilci - roki: področje za organizacijo in poslovno informatiko, vodstva TOZD -kvartalno z izpisi kontrolnih tabel. (Tabela: seznam proizvodov in normativov). 3. Doseganje planiranih rezultatov, kakovosti izdelkov in reklamacij in odpravljanje vzrokov slabe kvalitete. REZULTAT: boljša kakovost izdelkov in največ planirani obseg slabe kakovosti in reklamacij. Nosilci - roki: vodstveni delavci TOZD in služba kontrole kakovosti - mesečno. 4. Urediti delovne normative v smislu njihove realnosti in pravilnosti zajemanja, nato pa na teh osnovah dopolniti sistem obračuna OD z »odprto maso OD« za nagrajevanje produktivnosti. REZULTAT: urejanje norme in »odprta masa OD« za nagrajevanje produktivnosti. Nosilci - roki: pomočnik gl. direktorja za proizvodnjo in razvoj, tehnologije TOZD -mesečno. Tov. Franci Gazvoda, glavni direktor EMO: Osnovna resolucijska izhodišča in naš srednjeročni plan so bile osnove za oblikovanje gospodarskega plana naše DO za leto 1983. 5. Opredelitev tehnoloških problemov, ki jih lahko rešimo z izboljšavami delovnih postopkov, naprav ali manjšimi investicijskimi posegi. REZULTAT: opredeljene naloge za tehnične izboljšave in razpisane usmerjene inovacije. Nosilci - roki: tehnološke priprave TOZD - konec meseca marca, področje proizvodnje in razvoja. 6. Pospeševanje in usmerjanje inovacij v DO. REZULTAT: povečano število inovacij in gospodar-ška korist. Nosilci - roki: referent za inovacije, odbor za inovacije TOZD, 00 sindikata - mesečno. 7. Zamenjavanje uvoženih materialov z domačimi. REZULTAT: zmanjšan uvoz. Nosilci - roki: tehnološke priprave TOZD, služba nabave, služba zunanje trgovine - kvartalna poročila službe nabave. 8. Izdelava metodologije razvojno raziskovalnega dela in petletnega progra- ma osvajanja novih izdelkov. REZULTAT: izdelana metodologija in program. Nosilci - roki: po dogovoru v teamu - kvartalno. 9. Doseči plan izvoza REZULTAT: dosežen plan. Nosilci - roki: služba zunanje trgovine, marketing, vodstva TOZD. Poslovna koordinacija, vodstva TOZD - tedensko, vodstvo DO, kolegij direktorjev TOZD - 14-dnevno, kvartalno, izvršni odbor DO, odbor za dobro gospodarjenje - mesečno, kvartalno. 10. Ugotoviti tržne, tehnološke in organizacijske možnosti za povečanje izvoza. REZULTAT: podvojitev izvoza. Nosilci - roki: zunanja trgovina, team z zunanjim sodelavcem - kvartalno. 11. Prilagoditi strategijo oskrbe iz ocene trenutnih razmer in problematike razvoja oskrbe. REZULTAT: izdelana strategija oskrbe. Nosilci - roki: služba nabave - avgust 1983. 12. Izdelati, vnesti in dosledno spoštovati sistem kontrole planiranih, dogovorjenih ali z zakonom omejenih ključnih vrst stroškov s poudarkom na materialu in surovinah. REZULTAT: izdelan sistem nagrajevanja in kontrole stroškov in MANJŠI OBSEG STROŠKOV OD PLANIRANIH. Nosilci - roki: odgovorne osebe - mesečno, kvartalno (Opredelitev nosilcev stroškov po stroškovnih vrstah in mestih do konca meseca marca 1983 pripravi področje organizacije in poslovne informatike in priprave proizvodnje). 13. Usklajevanje prodajnih cen v odnosu do cen sorodnih izdelkov in cen izdelanih materialov. REZULTAT: usklajene cene. Nosilci - roki: marketing služba, služba nabave -kvartalno. 14. Realizirati usklajeno dinamiko zaposlovanja. REZULTAT: izdelana in realizirana dinamika zaposlovanja. Nosilci - roki: kadrovsko splošno področje, vodstva TOZD - kvartalno. 15. Spremljanje, ugotavljanje in odprava vzrokov fluktuacije, vrednotenje ključnih kreativnih in proizvodnih in deficitarnih del in nalog, uvedba poizkusnega dela, dela za določen čas in ugotavljanje z delom pridobljene zmožnosti. REZULTAT: zmanjšana fluktuacija. Nosilci - roki: kadrovsko splošno področje, vodstveni in vodilni kadri TOZD, sindikat - kvartalno. 16. Vsebinsko dopolniti katalog del in nalog z vsemi potrebnimi podatki in ponovno vrednotenje vseh razvojnih, kreativnih in težkih proizvodnih del. REZULTAT: dopolnjen katalog in ustrezno ovrednotenje. Nosilci - roki: kadrovsko splošno področje - vrednotenje - do konca marca 1983 področje za organizacijo in poslovno informatiko - dopolnitve kataloga - polletje 1983. 17. Z aktiviranjem nove računalniške opreme posodobiti informacijski sistem DO, zagotoviti pravočasne in točne podatke za obdelavo in rezultate obdelav pričeti v večji meri uporabljati pri poslovnih odločitvah. REZULTAT: ažurno in točno spremljanje materialnega poslovanja in uporaba teh informacij pri poslovnih odločitvah. Nosilci - roki: področje za organizacijo in poslovno informatiko, ERC, vodstva TOZD in DO, priprave proizvodnje po aktiviranju novega računalnika in uporaba po uvedbi. 18. Zagotovitev reda, delovne discipline in ustrezni odnos do družbenega premoženja. REZULTAT: boljši red in disciplina (manj prestopkov, boljši izkoristek delovnega časa in zmanjšanje gospodarske škode). Nosilci - roki: vodilni in vodstveni delavci, splošna služba, samoupravna delavska kontrola, OO sindikata-kvartalno. 19. Informiranje o rezultatih. REZULTAT: boljša informiranost kolektiva. Nosilci - roki: Emajlirec -1 -krat mesečno, celovito kvartalno. 20. Spremljanje, vzpodbujanje in sankcioniranje realizacije postavljenih ciljev in nalog preko samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Nosilci - roki: koordinacijski odbor za dobro gospodarjenje, TOZD in DO - mesečno. IO sindikata, OOZK, ZSMS, delavski svet TOZD in DO - celovito kvartalno (trimesečna poslovna poročila, DS TOZD in DO ne obravnava, v kolikor ni podana informacija o izpolnjevanju ciljev in nalog). Glavni direktor Franci GAZVODA, dipl. oec. Emajli rec PLAČILO PO DELU Pred delavci naše delovne organizacije so predlogi sprememb samoupravnih splošnih aktov s področja delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ob takšnih priložnostih veliko govorimo o nagrajevanju po delu. Izkoriščam priložnost, da tudi sam navežem nekaj misli o tem nagrajevanju. Svobodna menjava dela Z dograjevanjem skupnih osnov in meril za nagrajevanje po rezultatih dela, imamo možnost in dolžnost za doslednejšo izpeljavo osnov v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela med delavci v temeljnih organizacijah in delavci v delovni skupnosti skupnih služb. Že dolgo ugotavljamo, da so v poročilih o svobodni menjavi dela konkretno naštete naloge, ki so jih opravile strokovne službe za temeljne organizacije, iz poročil pa ni razvidno, koliko se to delo odraža v ustvarjenem dohodku temeljnih organizacij. Potrebno je vztrajati na uveljavljanju takšnih osnov, da bo dohodek v delovni skupnosti neposredno soodvisen od tega, koliko so delavci v njej z izpolnjevanjem svojega programa dela prispevali k dohodku temeljnih organizacij. Pri tem pa mora biti v delovni skupnosti tudi obseg sredstev za osebne dohodke odvisen od gibanja dohodka v temeljnih organizacijah. nja, oportunizem, preveč kompliciran sistem izračuna osebnih dohodkov, ali so kakšne druge težnje po ohranitvi starega sistema in podobno. Ijanju napredka, ki ga sistem delitve dohodkov prispeva k rezultatom dela. Neprestani razvoj tehnologije postavlja tudi zahtevo po spreminjanju in prilagajanju organiza- Razvid del in nalog ni podlaga za pridobivanje OD Pri sistemu nagrajevanja po delu ne gre samo za izdelavo metod ter osnov in meril, ki bodo stimulirala delavce k boljšemu delu. Več poudarka moramo dati sprem- cije dela tej tehnologiji. Tako nastaja nova delitev dela in dodatno usposabljanje predvsem kvalificiranega kadra. To narekuje stalno dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov. Narava dela organizacije združenega dela in njena tehnolo- gija se morata stalno odražati v razvidu del in nalog. S tem aktom moramo preseči miselnost o delovnem mestu. Razvid del in nalog mora postati podlaga za delitev dela in delovnih nalog med delavce, v skladu z njihovo usposobljenostjo. Večkrat se pri nas dogaja, da se vrši pritisk na dvigovanje osebnega dohodka zaradi razširitve obsega del in nalog, ki jih posameznik opravlja. Mislim, da razvid del in nalog ter v njem opredeljene zahtevnosti del in nalog ne morejo biti podlaga za prisvajanje osebnih dohodkov, saj je v njem opredeljena le potrebna količina dela delavca. Podlaga za prisvajanje osebnega dohodka je uspešnost dela, ki izhaja le iz količine, kvalitete in gospodarnosti dela posameznika. Za ugotavljanje te uspešnosti pri delu imamo v neposredni proizvodnji razvit sistem norm in normativov. Premalo je vloženega strokovnega dela v razvijanje sistema za merjenje dela delavcev na administrativ-no-upravnih ter strokovnih delih. Kdo je odgovoren za dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov Stalno spremljanje in dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov terja po- trebno strokovno usposobljenost in več profesionalnega dela v organizaciji združenega dela. Pri tem ne mislim več administriranja temveč gre za to, da v okviru strokovnih služb nenehno spremljamo uresničevanje in dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov. Občasno imenovane komisije s strani samoupravnih organov nimajo možnosti opraviti tega dela, saj se njihovi člani, poleg drugih obveznosti, ne morejo strokovno poglobljeno ukvarjati s temi vprašanji. Zato vse prepogosto ostajajo družbeno sprejete usmeritve delitve osebnih dohodkov (družbeni dogovori, stališča družbenopolitičnih organizacij itd.), le na papirju napisana načela, brez prave uveljavitve v praksi. Doslednejša uveljavitev stimulativnejšega sistema delitve osebnih dohodkov je ne le strokovno dograjevanje sedanjega, temveč tudi ustvarjanje družbene klime v delovni organizaciji za boljše delo in gospodarjenje ter večji osebni dohodek tam, kjer delajo. Hkrati to pomeni večjo odgovornost samoupravnih organov, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij za uresničevanje družbenih in samoupravno dogovorjenih usmeri- c' Janko Koštomaj Uveljavljanje določil samoupravnih splošnih aktov Dejstvo je, da imamo pri nas, tako kot v nekaterih drugih delovnih organizacijah, dobro napisane in urejene samoupravne akte. Vendar uveljavljanje njihovih določil velikokrat, pod okriljem samoupravljanja, prepuščamo delavcem samim, samoupravnim organom in delavski kontroli. Dobro vemo, da za takšno delo nismo vsi strokovno usposobljeni. Vztrajati moramo na bolj učinkovitem strokovnem delu in presojanju rešitev v samoupravnih splošnih aktih. Delavci moramo zahtevati poglobljene analize o tem, v kolikšni meri so rešitve v samoupravnih splošnih aktih skladne z izhodišči strokovnih podlag in z družbenim dogovorom. To bo prispevalo ne le k uporabi v praksi preizkušenih rešitev, temveč bo tudi podlaga za hitrejše dograjevanje sistema delitve osebnih dohodkov. Tako bomo tudi hitreje odkrivali vzroke, zakaj se dobre rešitve v samoupravnih aktih ne uresničujejo v praksi. Ali gre pri tem za ekonomska vpraša- SKLEPI 5. SEJE CK ZKJ BEOGRAD, 2. marca (Tanjug) - Na podlagi uvodnega referata, razprave v centralnem komiteju in sklepne besede predsednika predsedstva CK ZKJ, je centralni komite sklenil: 1. Seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, posvečena aktualnim idejnopolitičnim problemom in nlogam zveze komunistov, je izpričala, da morajo zveza komunistov in vse organizirane socialističen sile okrepiti enotno idejnopolitično akcijo za odločno odpravo vseh tendenc, ki skušajo ogroziti temeljne opredelitve naše revolucije in spodkopati njene pridobitve in vrednote. Boj proti anarholiberalizmu, dogmat-sko-birokratskim silam, lažni levici in drugim reakcionarjem ne sme pojenjati niti za hip. S preprečevanjem teh ni podobnih tendenc je treba napraviti prostor za uveljavitev zgodovinskih interesov delavskega razreda in za kar najcelovitejšo uresničitev teh interesov. Razprava na seji je pokazala, da je nacionalizem eden nosilcev in vzvodov vseh protisocialističnih in protisamoupravnih tendenc v naši družbi. Okrog nacionalizma se zbirajo vse sovražne, birokratske in kontrarevolucionarne sile. Proti nacionalizmu se moramo povsod bojevati odločno, neprizanesljivo in docela konkretno. Naloga komunistov je, da že v kali odkrijejo sleherni nacioanalizem, razkrinkajo njegovo zasužnje-valsko in politikantsko dejavnost in družbeno ozadje in sprožijo javni idejni in politični boj za osamitev njegovih nosilcev v množicah. Bit- ka proti sleherni posamični obliki nacionalizma mora potekati predvsem tam, kjer se pojavlja, nujno pa jo morata podpreti celotna naša družbena skupnost in Zveza komunistov Jugoslavije v celoti. Zveza komunistov mora nujno izvajati stalno in ofenzivno idejno akcijo, da bi branili in še naprej krepili samoupravni položaj in ustavne pravice naših delovnih ljudi, narodov in narodnosti. Pomembno je, da se ne opredeljujemo le v forumih, v naših centralnih komitejih, temveč moramo delovati v fronti socialističnih sil, v socialistični zvezi, njenih sekcijah, v javnosti. Zato morajo centralni komite ZKJ ter centralni, in pokrajinski komiteji ZK ves čas razčlenjevati in presojati vse oblike delovanja razrednega sovražnika, da bi sprožili pravo- časno in kontinuirano idejno ofenzivo zveze komunistov v fronti socialističnih sil in delegatskih skupščinah. 2. V skladu z orientacijskim programom dela centralnega komiteja ZKJ in njegovega predsedstva bodo konkretnejše predloge za nadaljnjo dejavnost pripravili komisija za razvoj ZK in komisija za idejno in teoretično delo v ZKJ, pa tudi center za družbene raziskave predsedstva CK ZKJ ter marksistični centri centralnih in pokrajinskih komitejev zveze komunistov. 3. Razprava o nekaterih vprašanjih, ki so jih v razpravi konkretno navedli, se bo nadaljevala na sejah centralnega komiteja ZKJ, v predsedstvu CK ZKJ, komisijah in drugih oblikah delovanja zveze komunistov. 10 Emajlirec IZ DELA DELAVSKEGA SVETA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE Delavski svet DO EMO je na svoji 6. redni seji v četrtek, 3. 3.1983 obravnaval poročila vodstev področja za proizvodnjo in razvoj in Kadrovsko splošnega področja v zvezi z zadolžitvami s 4. redne seje, ko sta dobili omenjeni področji zadolžitev, da pripravita poročilo o stanju problematike v proizvodnji in poročilo o kadrovski problematiki z rešitvami lastnega usposabljanja kadrov. POROČILO O STANJU PROBLEMATIKE V PROIZVODNJI V zvezi z odpravkom sklepa DS DO z dne 28/10-1982 smo po vseh TOZD izvedli anketo, ki je vsebovala štiri osnovna vprašanja, vsa pa se nanašajo na organiziranost in potrebne ukrepe za doseganje planskih ciljev. Na anketo smo prejeli vse odgovore in jih povzemamo v naslednjih štirih obrazložitvah s pripisi potrebnih ukrepov za dejansko zagotavljanje in doseganje planskih ciljev. Ad/1 Iz odgovorov vseh TOZD je po mnenju TOZD bilo storjeno vse, da bi plani bili realizirani kot je bilo predvideno s planom. Le dve TOZD (EMO kontejner in Frite) smatrajo, da niso imeli zagotovljenih dovolj delavcev za normalno delo, vendar pa so pomanjkanje delavcev nadomeščali z nadurnim delom. Iz odgovorov ni razvidno, v katerih TOZD so tehnološke priprave dela izdelale plane: - Kako povečati produktivnost dela. - Ni razvidno ali so bile predvidene inovacije, posodabljanje tehnoloških pro- cesov in odpravljanje ozkih gn. - Le TOZD Kotli navajajo, da se je tehnološka priprava dela ukvarjala s preselitvami, uvajanje novih tehnologij in pomaganje delavcem pri zagonih novih strojev. Večina TOZD navaja, da so se dosti ukvarjali v pripravi dela z zagotavljanjem oskrbe surovin (usklajevanje med TOZD in nabavo) in usklajevali kapacitete. Iz odgovorov se da sklepati, da delo v naših pripravah dela ni natančno opredeljeno in da se vsi ukvarjajo bolj z delom operativne priprave dela, medtem ko se z napredkom tehnologije, izboljšanjem produktivnosti, povečanju inovacij, ureditvi tehnične dokumentacije itd. skoraj nihče ne ukvarja. Smatram, da bo delu tehnoloških priprav dela v letošnjem letu treba dati posebno pozornost. Ad/2 Vse TOZD so predvidele, da je za izpolnitev plana bilo najvažnejše zadostno število delavcev, pravočasna oskrba z materialom, zadostnim naročilom ter dobrim vzdrževanjem. Le TOZD ERC je predvidel, da zaradi iztrošenosti in okvar ne bo zagarantiral pravočasnost oskrbe s podatki in si je zato rezerviral določeno obdela- vo podatkov pri drugih partnerjih. Nekatere TOZD so si pomanjkanje delovne sile nadomeščale s sklepanjem pogodb z Zavarivačem (EMO kontejner, Odpreski, Kotli, Radiator). Pomeni, da je delovna sila dokaj pereč problem in bo potrebno v letošnjem letu posvetiti več pozornosti. Vzroki za pomanjkanje delovne sile niso navedeni, le TOZD Vzdrževanje meni, da je vzrok za pomanjkanje NK in KV kadra v prenizkih OD, ki da so za 25 % nižji od povprečja OD v republiki za našo branžo. Ker vemo, da se pri Zava-rivaču oskrbujemo pretežno z varilci, je to lani kot letos pereč problem in zato mislim, da bomo temu problemu morali posvetiti kar največ skrbi, saj vemo, da imamo možnost izšolanja tega kadra doma. Posebne težave nastajajo z delavci Zavari-vača še zato, ker to niso prvovrstni delavci, njihovi prihodki skupaj z OD so mnogo večji od naših, kar povzroča pri naših delavcih nezadovoljstvo. Smatram, da je nujno pristopiti kar najresneje k razreševanju teh problemov. V TOZD pa bomo morali več storiti na področju avtomatizacije delovnega procesa ter prevrednotenja posameznih kritičnih del in nalog, da vsaj omilimo problem posameznih kategorij delavcev in si na ta način omogočimo izpolnjevanje planskih obveznosti. Še posebej veliko lahko storimo s prekvalifikacijami, s premestitvami in predvsem z izboljšano izrabo delovnega časa. Na tem področju bi morale priprave dela mnogo več narediti, saj to je glavna naloga tehnoloških priprav dela. Ad/3 Večina TOZD smatra, da je za izvrševanje planskih nalog dovolj, da kadrovsko zasedemo še vsa po planu nezasedena dela in naloge. Ter da poskrbimo za pravočasno oskrbo z repromate-rialom. Trije TOZD smatrajo, da je poleg naštetega potrebno spremeniti sistem nagrajevanja, da bi nagrajevanje bilo kar najbolj stimulativno. Nekateri TOZD so tudi mnenja, da je nujno potrebno izpopolniti sodelovanje med nabavno, prodajno in službo priprave dela zaradi izboljšanja planiranja in večjega spoštovanja rokov. Za zagotovitev potrebnega kadra bi morali več storiti na lastni vzgoji kadrov, še posebej varilcev in ključavničarjev. Smatram, da je poleg naštetega potrebno uvesti sprotno planiranje, dobra povezava med prodajno in nabavno službo ter pripravo dela. Zagotoviti sprotno obdelavo podatkov in ažurirati šifriranje. Več pa moramo ctnriti tuHi na inn\/ar*iiQkam in razvojnem področju ter usmeriti investiranje predvsem v odpravo ozkih grl in avtomatizacijo tehnoloških procesov. Vse to pa bomo dosegli le, če bodo tudi tehnološke priprave dela pripravljale programe za dosego večje produktivnosti, boljše izkoriščenosti delovnega časa in večje avtomatizacije delovnega procesa. Ad/4 Iz odgovorov je razvidno, da TOZD nimajo razdelanega kaj je potrebno po posameznih TOZD storiti za izpolnjevanje plana. Vse TOZD smatrajo, da z zagotovitvijo nalog iz predhodnih točk je zadosten pogoj, da se delo normalno odvija. Le TOZD posoda smatra, da je nujno potrebno izvesti prvo fazo modernizacije posode ter zagotoviti bolj sinhrono sodelovanje s kooperanti. Smatram, da bomo morali v vseh TOZD hitreje delovati v smeri prestrukturiranja proizvodnje, to je hitreje razvijati nove proizvode, uvajati nove tehnološke procese ter nove organizacijske prijeme za doseganje čimbolj-šega poslovnega rezultata. To pa pomeni, da bomo morali več storiti na področju razvoja in tehnologije, ostalo delo pa podrediti tem ciljem, kajti le na ta način lahko pridemo do boljših poslovnih rezultatov, večjih OD in hitrejše modernizacije celotne DO. Ladislav GRDINA Usposabljanje lastnih kadrov Po programu za usposab- nimi sredstvi. Zato je težišče Ijanje se delavci in drugi usposabljanja na pridobiva-udeleženci usposabljajo za nju delovnih spretnosti in enostavna dela in opravila, navad, vendar vsebujejo ki se izvajajo po enostav- programi poleg praktičnih nem postopku in z enostav- znanj tudi temeljna znanja iz varstva pri delu, samoupravljanja, organizacije in tehnologije. Tudi za navidez manj zahtevna opravila je večkrat potrebno pokazati kar veliko znanja in usposobljenosti in tudi izpiti niso tako lahki, saj je uspešnost povprečno med 60 in 80 odstotki (odvisno od vrste tečaja). Oglejmo si usposabljanje na internih tečajih in evidenca o izdanih internih potrdilih nam pokaže, da se je v organizaciji izobraževalne dejavnosti izobrazilo oz. usposobilo 503 vlagačev, od teh jih je sedaj še zaposlenih okrog 200 v DO EMO. V tem obdobju se je izobrazilo 651 pla-menskih, elektro in varilcev v zaščitni atmosferi CO2, pa tudi preko 300 voznikov viličarjev, če naštejemo samo najpogostejše tečaje. Zaradi visoke fluktuacije prav med temi kadri, pa smo bili prisiljeni vedno na novo usposabljati že zaposlene delavce, pa tudi novosprejete. Ko je bila opremljena tehnologija varjenja (varilska učna delavnica), so bili dani pogoji za še uspešnejše in predvsem kvalitetno usposabljanje lastnih varilcev. Ocenjujemo, da bi lahko letno usposobili okrog 70 varilcev, ob predpostavki, da bi vse leto samo poučevali. To število bi bilo možno povečati s popoldanskim poučevanjem in angažiranjem dodatnih honorarnih poučeval-cev. Povedati moramo tudi, da traja poučevanje varilcev po programu izobraževanja med 80 in 120 urami, odvis- no od zahtevnosti samega tečaja. Število varilcev, ki delajo na delih in nalogah varilca v DO EMO, se manjša od 162 v letu 1979 do 113 v lanskem letu. Razlika med dejanskim in zahtevanim stanjem varilcev se ohranja oz. se je v lanskem letu celo zvečala in tako znaša sedaj že 21 varilcev. Največja odstopanja, posebno v zadnjih dveh letih, so v TOZD Radiatorji, Kotli in Kontejner, kjer je bila razlika med dejansko in zahtevano strukturo v lanskem letu kar 22 varilcev -toliko bi jih lani v teh treh tozdih potrebovali. Manjkajočo delovno silo nadomeščajo v teh tozdih z delavci Zavarivača. Ti delavci nam (Nadaljevanje na 11. strani) Emajlirec 11 (Nadajevanje z 10. strani) pomagajo, da izpolnjujemo oz. vsaj poskušamo izpolnjevati proizvodne plane. Opažamo, da je fluktuacija največja prav med nekvalificirano, polkvalificirano in kvalificirano delovno silo. Tudi ne moremo trditi, da je prav med varilci toliko večja, da bi govorili o velikih odstopanjih. Zbrali smo podatke in zasledovali pot varilcev, ki so se enkrat usposobili v naši DO, pa so na začetku lanskega leta še bili zaposleni v DO EMO. V lanskem letu je odšlo iz naše DO 13 pri nas usposobljenih varilcev, 14 pa se jih je prestavilo iz tozda v tozd ob začetku proizvodnje v TEO Šentjur. 165 delavcev, ki so se usposobili za varilce, pa še vedno dela v naši DO, vendar le 93 od njih na delih in nalogah, ki neposredno zahtevajo varilsko znanje. Ugotavljamo, da imamo 72 delavcev, ki so bili nekoč na tečaju za varilce, pa ne delajo na takih delih in nalogah. Primerjali smo tudi sedanjo rangno vrednost te dvainsedemdeseterice z rangno vrednostjo na prejšnjih delih in nalogah in ugotovili, da je v nekaj primerih sedanja rangna vrednost nižja, da je v veliko primerih sedanja rangna vrednost enaka, še več pa je primerov, ko je sedanja rangna vrednost višja kot pa prejšnja. Stanje po TOZD je različno. 8 delavcev iz TOZD Radiatorji, ki so bili usposobljeni za varilce, dela drugje in so ocenjeni z višjo rangno vrednostjo. V TOZD Posoda je 14 več usposobljenih, ki imajo sedaj verjetno lažje delo, v večini primerov tudi višje ovrednoteno. V TOZD Vzdrževanje in energetika je 8 delavcev več usposobljenih za ta dela, rangna vrednost je na novih delih tu tudi nižja, ne pa samo enaka ali višja. Podobno je v TOZD Kotli, le da je tu 13 delavcev usposobljenih, ki ne delajo na delih in nalogah varilca. V TOZD Kontejner je 14 delavcev več usposobljenih kot pa jih dejansko dela na delih in nalogah varilca. Rangno vrednost imajo v nekaj primerih isto, v večini pa višjo kot na prejšnjih delih in nalogah. Vemo, da se je nekaj od teh 72 varilcev prestavilo tudi zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi napredovanja, drugi zaradi boljših pogojev dela, višje ovrednotenega dela in še drugih razlogov. Menimo, da so v posameznih tozdih tudi notranje rezerve varilcev, o katerih bi kazalo vsaj razmisliti. Četudi smo uspeli v zadnjih letih fluktuacijo delavcev precej zmanjšati, bomo morali še bolje spremljati vzroke za fluktuacijo vseh delavcev, ne samo varilcev, in vzroke postopoma odpravljati. Proučevati bi morali tudi nagrajevanje tistih delavcev, kjer je fluktuacija velika. Pri usposabljanju teh kadrov nas omejuje skromno število zdravih in sposobnih delavcev, ki jih na celjskem območju skorajda ni. Tudi mladina se po osnovni šoli le redko odloča za takojšnjo zaposlitev, večina osnovnošolcev vsaj poskusi nadaljevati šolanje v enem izmed programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Izobraževanje na internih tečajih poteka izven delovnega časa, izjemoma med delovnim časom, če tako zahteva vodstvo tozda. Oba termina spremljata določene težave. Pri izobraževanju izven delovnega časa se srečujemo s problemom motivacije delavcev za izobraževanje. Delavci, ki jih temeljna organizacija napoti na tečaj, največkrat že opravljajo tista dela in naloge, ki bi jih smeli šele po zaključenem usposabljanju in jim uspešno zaključen tečaj ne predstavlja napredovanja, niti ni zato njihovo delo višje ovrednoteno. Pri teh delavcih je sama uspešnost izobraževanja nizka. Pri izobraževanju med delovnim časom pa imamo težave s predavatelji, saj so večinoma to delavci DO EMO, ki imajo svoje delovne obveznosti in zadolžitve. Tudi motivacija se ne spremeni veliko. Tako res dosežemo visoko udeležbo na predavanju, uspešnost pri opravljanju izpitov pa je le nekoliko boljša kot pri izobraževanju izven delovnega časa. Pri novih delavcih so te težave bistveno manjše in tudi motivacija teh delavcev je veliko večja, saj jim predstavija zaključeno usposabljanje napredovanja v TOZD. Večjo oviro pri razmahu internega izobraževanja predstavlja financiranje tečajev, ki je urejeno tako, da poravna stroške izobraževanja tozd iz planiranih sredstev za izobraževanje za tistega delavca, ki ga napoti na izobraževanje. Delavec, ki bi se želel izobraževati mimo potreb svojega TOZD, pa čeprav hkrati v skladu s potrebami druge TOZD, se po našem sistemu ne more. Drugi TOZD v večini primerov poskrbi za čim manjši prehod (notranjo fluktuacijo) svojih za druga dela že usposobljenih kadrov. Srečujemo se pri tem s plotovi med TOZD, kar je tudi razumljivo. Problem postaja toliko bolj zapleten, ker tudi zunaj DO ni veliko zdravih in sposobnih nekvalificiranih delavcev, ki bi jih lahko usposobili v skladu z našimi potrebami, še manj je na razpolago že usposobljenega kadra. ., . „ . Marko Gorjan IZOBRAŽEVANJE V LETU 1982 V letu 1982 kljub nenehnim težavam beležimo dokaj aktivno in uspešno dejavnost na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov v TOZD in DSSS. INTERNO IZOBRAŽEVANJE Za potrebe TOZD in DSSS smo organizirali in izvedli 65 izobraževalnih akcij - tečajev, seminarjev, poučevanj in izpitov (za voznike viličarjev, vlagače in rezače, posluževalce strojev in naprav, upravljače dvi-gal-žerjaviste, upravljače plinskih naprav, varilce, požarno varnost, varstvo pri delu, pripravnike itd.) za 1082 udeležencev. Od tega za opravljanje del in nalog v proizvodnji 469, v DSSS 66, seminar za pripravnike 16, uvajalni seminar na novosp-rejete delavce 343, uvajalni seminar za učence v usmerjenem izobraževanju 170 udeležencev. Eksterno izobraževanje Na razne tečaje, seminarje, posvetovanja, simpozije, ekskurzije tu in v inozemstvu, inozemsko specializacijo - strokovnega družbe-no-političnega in obrambnega značaja smo poslali skupno 593 delavcev. Od tega 243 strokovnega, 29 družbeno političnega, 2 inozemske specializacije in 319 SLO (CZ in NZ) značaja. Za navadene namene smo izdali oz. potrdili 207 potnih nalogov. Izredno šolanje -študij ob delu Delavcem, ki se šolajo ob delu v interesu DO oziroma TOZD smo dajali ugodnosti v plačilu šolnine v celoti, študijskemu dopustu, potnih stroških ter dnevnicah in sicer: Fakultete - visoke šole - III. stopnja 4 delav. - II. stopnja 12 delav. -1. stopnja 38 delav. - Srednje šole 16 delav. - Poklicne šole 3 delav. Skupaj: 73 delav. V teku leta je prekinilo šolanje oziroma pogodbo 16 delavcev, uspešno končali študij oz. šolanje 3 delavci. Stanje izrednih štipendistov na dan 31. 12. 1982 je naslednje: Fakultete - visoke šole - III. stopnja 3 delav. - II. stopnja 8 delav. - I. stopnja 30 delav. - Srednje šole 11 delav. - Poklicne šole 2 delav. Skupaj: 54 delav. Navedenim delavcem je bilo v letu 1982 odobreno skupno 574 dni študijskega dopusta in izdanih oz. potrjenih 155 potnih nalogov. Redno štipendiranje Na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in dolgoročnih ter perspektivnih potreb po kadrih štipendiramo in podeljujemo štipendije. V letu 1982 smo štipendirali: Fakultete - visoke šole - II. stopnja 33 štipen. - I. stopnja 25 štipen. - Srednje šole 89 štipen. - Poklicne šole 53 štipen. Skupaj: 200 štipen. V teku leta je prekinilo šolanje oz. pogodbo 20 štipendistov, uspešno zaključilo študij oz. šolanje pa 42 štipendistov. Stanje rednih štipendistov na dan 31. 12. 1982 je naslednje: Fakultete - visoke šole - II. stopnja 20 štipen. - I. stopnja 16 štipen. - Srednje šole 61 štipen - Poklicne šole 41 štipen. Skupaj: 138 štipen. 4 z ViŠ in 9 s srednjo šolo. 7 pripravnikov pa je pred potekom pripravniškega staža odšlo v JLA. Stanje pripravnikov na dan 31.12.1982 je naslednje: Fakultete - visoke šole - II. stopnja 1 priprav. - I. stopnja 1 priprav. - Srednje šole 17 priprav. Skupaj: 19 priprav. Na enomesečni obvezni praksi smo imeli rednih štipendistov: TOZD VS ViS SŠ Skupaj Kotli 3 5 8 Frite 1 2 3 Posoda 1 3 4 8 Kontejner 1 2 3 Orodjarna 3 3 Vzdrževanje 1 5 6 Radiatorji 1 4 5 Odpreski 2 2 DSSS 2 12 14 Skupaj: 7 6 39 52 Na proizvodno delo po us- TOZD Vzdrževanje 24, merjenem izobraževanju TOZD Orodjarna 47 in v smo sprejeli 170 učencev in DSSS 22 učencev. sicer v TOZD Posoda 77, (Nadaljevanje na 12. strani) V letu 1982 smo imeli skupno 43 pripravnikov in sicer: Fakultete - visoke šole - II. stopnja 8 priprav. - I. stopnja 6 priprav. - Srednje šole 29 priprav. Skupaj 43 priprav. Od navedenih je v teku leta uspešno zaključilo pripravniški staž in bilo razporejenih na dela in naloge 17 pripravnikov in sicer: 4 z VŠ, 12 Emajli rec SLOVO VELIKANKE Težka gospodarska situacija doma in v svetu nam narekuje vse večjo aktivnost na vseh področjih in prilagajanje pogojem v današnjem stanju, da ohranimo poslovne rezultate na ravni preteklega obdobja. Kljub težki gospodarski situaciji, zavedajoč se, da tehnološki razvoj ne sme stagnirati, naš kolektiv še nadalje vlaga v osnovna sredstva z namenom, da bi izboljšali delovne pogoje in tehnološki proces dela. vliti iz enega komada in so v tistem času predstavljali višek livarske tehnike oziroma kažejo na izredne sposobnosti livarjev te firme iz Esslingena. Omeniti velja še, da glava stiskalnice, ki meri v višino ca. 6 metrov, 900 tonska stiskalnica FRITZ MULLER, ki je bila nabavljena 1942. leta je svoje odslužila, prostor v hali pa je odstopila novi, sodobnejši 630 tonski stiskalnici proizvod Titovih zavodov Litostroj. Od slehernega člana našega kolektiva pričakujemo, da vlaga maksimalne napore za premagovanje težav. Rezultati poslovanja v preteklem letu nam kažejo to in potrjujejo, ker so kljub mnogim težavam in oviram dobri. Delavci našega kolektiva niso nikdar živeli lagodno, vedno so se morali boriti za svoj obstoj, za svoj razvoj in se marsičemu odrekati, da so se lahko prilagajali težavam. Počasi, vendar dosledno pa le korakamo svojim ciljem nasproti, zavedajoč se, da le z lastnim znanjem, z lastnimi napori lahko vzdržimo tudi v najtežjih gospodarskih razmerah. (Nadaljevanje z 11. strani) Problematika Zaradi pomanjkanja primernih in ustrezno opremljenih predavalnic je delo izobraževalne dejavnosti zelo otežkočeno v posameznih primerih tudi onemogočeno pri izvajanju internih tečajev in predavanj na strokovnem, samoupravnem in področju SLO. V mesecu februarju so naši vzdrževalci pričeli v TOZD Odpreski in avtokole-sa z demontažo 900 tonske stiskalnice FRITZ MÜLLER-ESSLINGEN. Stiskalnica, ki je bila nabavljena leta 1942 je po svojem delovnem stažu v primerjav^z drugimi stiskalnicami v naši DO, ki so bile večinoma nabavljene v letih med 1912 in 1920 še mlada, vendar pa je v 40 letih obratovanja svoje odslužila in bo prostor v hali odstopila novi, sodobnejši stiskalnici. Stiskalnica, katere skupna teža znaša 115.700 kg je bila v času nakupa med najsodobnejšimi in največjimi v državi. Nekateri deli stiskalnice so »Predavalnica« v kleti je odločno premalo za ustrezen razmah izobraževalne dejavnosti. Odziv na razpisane kadrovske štipendije še vedno ni ustrezen, zlasti malo je odziva na razpisane štipendije za IV. zahtevnostno stopnjo (poklicne šole). Interes za šolanje ob delu upada, na razpis se javlja vse manj kandidatov. -SLAVI- tehta 34.000 kg, njen spodnji del pa nekaj manj, oziroma 28.000 kg. Stiskalnica je bila namensko kupljena za vlečenje kopalnih kadi. Dobavljeni so bili tudi odlitki za izdelavo ustreznih orodij, potrebnih za izdelavo kopalnih kadi, vendar pa zaradi vojne ti načrti niso bili nikoli realizirani. Med vojno so na stiskalnici izdelovali ohišja za mine ter razne druge težke od-preske za potrebe vojne industrije. V času obnove porušene domovine oziroma v obdobju gospodarske blokade naše države je stiskalnica v marsičem pripomogla, da smo uspešno in hitreje premostili takratne težave, saj smo na njej izdelovali številne od-preske za našo domačo razvijajočo se industrijo tovornih vozil, katere bi sicer morali uvoziti. S proizvodnjo težkih od-preskov na tej stiskalnici so potem nadaljevali vse do njenega zadnjega obratovalnega dne. Tako so na njej med drugim izdelovali prireže za težke odpreske, šasije za kamione TAM, vodila viličarjev za Indos in Litostroj, polovice zadnjega mosta s pokrovom za podvozje kamionov in drugo. IZOBRAŽEVANJE V LETU 1982 Kot zanimivost velja omeniti še, da so se pri demonta-ži stiskalnice posluževali istega načina dela kot pred 40 leti pri montaži in sicer ročnega podlaganja z lesenimi kladami. Problem je namreč v tem, da so kot smo že v uvodu omenili, glavni sestavni deli te stiskalnice izredno težki, v hali pa je mostno dvigalo, ki lahko dvigne največ do 20 ton težko breme. Tako si torej pri demontaži z njim niso mogli dosti pomagati. Vendar so naši vzdrževalci to delo opravili vestno in dosledno kljub temu, da problemov ni manjkalo. Problem je nastal tudi pri odstranjevanju teh delov iz hale oziroma pri prevozu, kakor tudi pri razkladanju, saj nobena firma ni imela na razpolago tako močnih dvigal. Cestni prevoz težkih delov stiskalnice do Železarne Štore je s posebno nizko prikolico opravila Metalna iz Maribora. V Železarni Štore bodo dele stiskalnice s posebno 4 tone težko kroglo, ki jo spuščajo z višine 7 metrov, razbili in pretopili, naša delovna organizacija pa bo iz sredstev, ki jih bo prejela za odpadni material krila stroške demontaže. (Tudi na tem področju dela se obnašamo stabilizacijsko). Na izpraznjeno mesto v proizvodni hali bodo v kratkem postavili novo 630 tonsko stiskalnico proizvod Titovih zavodov Litostroj iz Ljubljane. Vlaganja sredstev v tej smeri bodo pripomogla tudi k večji storilnosti dela, predvsem pa se bo izboljšala kvaliteta dela, kar je izredno pomembno, saj se bodo pogoji gospodarjenja v svetu in doma še zaostrili in bo samo kvaliteta tista, ki bo v sedanjih zaostrenih tržnih razmerah odločujočega pomena. Viki Klenovšek Na stiskalnici so vrsto let proizvajali prireže za razne vrste težkih odpreskov, šasije in druge dele podvozja za kamione TAM, vodila za viličarje, odpreske za rudarstvo itd. Emajlirec 13 posojil in združenih sredstev vzajemnosti za leto 1983 v skupnem znasku 123.500.000 din in sicer: - za posojila organizacijam združenega dela za nakup stanovanj v družbeni lastnini 101.000.000 -za posojila za nakup stanovanj v zasebni lastnini 3.000.000 din - za posojila za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini 13.000.000 din - za posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini 6.500.000 din II. POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ V ZASEBNI LASTNINI Pravico do posojila za nakup stanovanj v zasebni lastnini lahko uveljavljajo občani: - ki preko svojih organizacij združenega dela združujejo sredstva vzajemnosti, SSS občine Celje je dne 10. 3. 1983 objavila naslednji - ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja, - ki kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih standardov v občini in - ki namensko varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj 12 mesecev. Dodeljeno posojilo lahko znaša največ 30 % od kupoprodajne cene standardnega stanovanja, skupni znesek vseh posojil pa ne sme presegati 80 % kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja. Prijavi na razpis morajo občani priložiti: - kupoprodajno pogodbo, - dokaz o namenskem varčevanju in - dokaz, da imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. III. POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTNINI Pravico do posojila za gradnjo stanovanj in stanovanjskih RAZPIS hiš v zasebni lastnini lahko uveljavijo občani: - ki preko organizacij združenega dela združujejo sredstva vzajemnosti, - ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja, - ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje, - ki namensko varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj 12 mesecev in - ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. Dodeljeno posojilo lahko znaša največ 20 % od predračunske vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše, s tem, da se upošteva vrednost standardnega stanovanja s površino do največ 90 m2. Skupni znesek posojil pa ne sme presegati 60 % predračunske vrednosti. Prijavi za posojilo morajo občani priložiti: - veljavno gradbeno dovoljenje, - dokaz o lastništvu (izpisek iz zemljiške knjige), - dokaz o namenskem varčevanju in - dokaz, da imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. IV. POSOJILA ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTNINI Posojilo za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini lahko uveljavijo občani: - ki s prenovo povečajo stanovanjsko površino ali število stanovanjskih prostorov ali uporabijo kvalitetnejšo izvedbo toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja, - ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja, - ki imajo veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del in - ki namensko varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj 12 mesecev. Pri prijavi za razpis morajo občani priložiti: - veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del, - dokaz o lastništvu (izpisek iz zemljiške knjige), in - dokaz o namenskem varčevanju. V. RAZPISNI ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za sprejemanje prijav za stanovanjska posojila znaša 30 dni od dneva objave tega razpisa. Prijave na razpis sprejema Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, Poslovna enota za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Celje, Vrunčeva 1, pri kateri prejmejo udeleženci razpisa obrazce in podrobnejše informacije v zvezi z razpisom. O rezultatih razpisa bodo udeleženci tega razpisa obveščeni v 60-ih dneh po izteku razpisnega roka. Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjskega posojila se bodo upoštevale osnove in merila ter postopek, ki so določeni s Pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti (Uradni list SRS, številka 9/82). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje P. S.: Vse ostale informacije se dobijo v službi družbenega standarda. SSI 83 - VELESLALOM Tekmovanje je bilo organizirano na Celjski koči od 22. do 24. februarja 1983. Organizatorja tekmovanja sta bila Partizan Kovinar Štore in ZTKO Celje. Vsaka tekmovalna kategorija je imela svojo progo. Posebno smdahko zadovoljni, da v vseh dneh tekmovanja ni bilo niti ene poškodbe. Skupaj je bilo prijavljenih 538 tekmovalcev in tekmovalk. Pri moških od 34 od 39 let je nastopilo 60 tekmovalcev od 83 prijavljenih. Pri moških od 26 do 33 let je nastopilo 82 tekmovalcev od 103 prijavljenih. V kategoriji moških do 26 let je nastopilo 71 tekmovalcev od 91 prijavljenih. Pri starejših članih nad 45 let je nastopilo 47 tekmovalcev od 69 prijavljenih. Pri starejših članih od 40 do 44 let je nastopilo 50 tekmovalcev od 68 prijavljenih. V kategoriji žensk nad 30 let je nastopilo 42 tekmovalk od 60 prijavljenih. V kategoriji žensk do 29 let je nastopilo 47 tekmovalk od 64 prijavljenih. Skupaj je nastopilo 399 tekmovalcev in tekmovalk, od tega 312.moških in 87 žensk. Kljub prijavi ni na- stopilo 139 tekmovalcev oziroma tekmovalk. Splošna ugotovitev je, da je tekmovanje v vseh pogledih bilo zelo dobro organizirano, prav tako tudi disciplina tekmovalcev. Med tekmovalci se je pojavila želja, da bi bilo potrebno pri starejših članih kategorijo razširiti s tem, da bi bila ena kategorija od 40-50 let in druga nad 50 let. Prav tako je želja, da bi pri ženskah na novo uvedli še eno kategorijo za tekmovalke nad 40 let. REZULTATI: Skupina III - od 34-39 let 1. Rosina votolik 32,25 35. Kovačič EMO 44,21 Od predstavnikov naše DO sta v tej skupini nastopila še Mesarič Miro in Pečovnik Andrej, ki pa sta žal odstopila oziroma bila diskvalificirana. Skupina II - od 26-33 let 1. Jovan ZTKO 30,09 22. Milač EMO 33,89 26. Topovšek EMO 34,38 V tej skupini je odstopil oziroma bil diskvalificiran naš sodelavec Jošt Bernard. Skupina I - do 25 let 1. Fortin Izletnik31,01 4. Gobec EMO 32,68 15. Tifengraber EMO 35,88 32. Skalar EMO 39,68 Skupina II - St. člani nad 45 let 1. Nunčič AERO 29,20 19. Lebič EMO 34,83 33. Zeme EMO 43,77 35. Grajžl EMO 46,23 Na tem tekmovanju so se predstavniki naše delovne organizacije odlično uvrstili. Pri ženskah je odlično drugo mesto dosegla TOMINC ERNA iz TOZD Servis in trgovina, pri moških se je IVANČIČ Zmago iz DSSS uvrstil na 13. mesto, medtem ko je najboljšo uvrstitev (I. mesto pri st. članih) za našo DO dosegel TOMINC Ivan iz TOZD Kotli, ki je tudi sicer naš najboljši tekmovalec v tej smučarski disciplini. Diskvalificirani oziroma odstopili so naslednji naši tekmovalci: Ločnikar, Ratej in Knez. Skupina II - Ženske nad 30 let 1. Samec Občina 39,82 10. Grum EMO 44,74 19. Zupančič EMO 50,72 Občinsko prvenstvo v smučarskem teku Tekmovanje v smučarskem teku je bilo organizirano na ROGLI dne 12.3. s pričetkom ob 9.30 uri. Od 113 prijavljenih je nastopilo skupaj le 38 udeležencev oziroma tekmovalcev. Za vse prijavljene je bil organiziran tudi skupen prevoz. Vlak bratstva in enotnosti v Celju 3. junija Priprave za sprejem vlaka bratstva in enotnosti so tudi v celjski občini v polnem teku. Gostitelji nekdanjih slovenskih izgnancev bodo tokrat Celje obiskali v dneh, ko bo v mestu ob Savinji tudi mladinski pevski festival. Letošnji vlak bratstva in enotnosti bo prispel v Slovenijo 3. junija, gostje pa bodo tu ostali tri dni. Več časa kot prejšnja leta bodo gostitelji in gostje preživeli skupaj v družinskem krogu, množičneje pa se bodo srečali v nedeljo, 5. junija, ko se bodo po zaključnem nastopu mladinskih pevskih zborov v mestnem parku udeležili še tovariškega piknika. V Celju pričakujejo, da bo z vlakom tokrat prispelo kakih sto do 120 nekdanjih gostiteljev slovenskih izgnancev. Letošnja manifestacija bratstva in enotnosti bo torej samo v tej slovenski občini neposredno zajela vsaj tristo občanov, seveda pa bo močno razgibala tudi življenje drugih prebivalcev. 14 Emajlirec filmi wm KINO DOM APRIL 31. 3.-3. 4. NORČIJE RACMANA JAKE 7.-10. OLD FIREHAND 14.-17. KO ZORIJO JAGODE 21-24. TOMINJERY-NAJBOLJŠA NEPRIJA-TELJA 28. 4.-1.5. SREČA NA VRVICI. MAJ 5.-8. NE JOČI, PETER 12.-15. SUPERMAN 19.-22. PASTIRCI 26.-29. SVET OKOLI NAS JUNIJ 2.-5. KEKČEVE UKANE 9.-12. WINETOU V DOLINI SMRTI 16.-19. GREMO NAPREJ 23.-26. SREČNI LU-KEC JULIJ 30. 6.-3. 7. NEVIDNI BATALJON 7. -10. PUŠČICE ROBIN HOODA 14. -17. UŽIVAJ ŽIVLJENJE JERRY 21. -24. KJE STA TOM IN JERRY 28.-31. SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA AVGUST 4.-7. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU 11.-14. NEUNIČLJIVI MINI MORIS 18.-21. JEZDEC NA STRANPOTI 25.-28. VARUH DIVJINE SEPTEMBER 1.-4. SINOVI VELIKE MEDVEDKE 8. -11. NUŠKA DUŠKA DOLGOUŠKA 15. -18. KIŠ IN DIJAK PRVAK 22. -25. ŽIVALI FILMSKE ZVEZDE KOVINARJI EMO! Tudi letos organiziramo na osnovi sklepov Republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, interna tekmovanja kovinarjev v vseh poklicih. V naši DO smo k tej nalogi pristopili zelo resno tako, da iniciativni odbor za izvedbo internega tekmovanja že intenzivno dela na pripravah za izvedbo tekmovanj. Z organizacijo internega tekmovanja v lastni delovni organizaciji nam je dana izredna priložnost, da se v obdobju stabilizacije našega gospodarstva v vseh aktivnostih izkažemo kot resnično dobri in najboljši organizatorji dela. Da v času, ko na vseh ravneh vlagamo velike napore za večjo produktivnsot, boljšo kvaliteto izdelkov, boljšo organizacijo dela, težimo za uvedbo popolnejših tehnoloških postop- kov, za racionalnejšo porabo sredstev in razvijamo delitev osebnih dohodkov na osnovi vrednotenja dejansko opravljenega dela, lahko v naših prizadevanjih, da dosežemo vse to, storimo vse, da dosledno in z maksimalnimi napori organiziramo in izvedemo interno tekmovanje kovinarjev v naši delovni organizaciji. Kovinarji EMA dokažimo tudi letos, da smo resnično strokovnjaki na svojih področjih in se tudi letos kot vsa leta doslej množično prijavimo za interno tekmovanje v naši DO. Vse informacije o poteku tekmovanj in o prijavah so vam na voljo pri predsedniku IO OOZS in vodilnih delavcih v TOZD. Iniciativni odbor Zapisnik I. seje iniciativnega odbora za izvedbo internega tekmovanja kovinarjev EMO, katera se je vršila v sprejemnici glavnega direktorja EMO, dne 1.3. 1983. Prisotni: gl. dir. Franci Gazvoda - predsednik iniciativnega odbora, člani: Pantner Anton, Drofenik Alojz, Petelinšek Marjan, Jeršič Ferdo, Oštir Jože, Vizjak Slavko, Perkovič Drago, Cimerlajt Mirko, Zupančič Breda, Adamič Slavko. Dogovorjeno je naslednje: 1. Za podpredsednika ineiativnega odbora se imenuje tov. Pantner Anton. 2. Za zbiranje prijav za interno tekmovanje se zado- lžujejo predsedniki IO OOZS po TOŽD skupaj z obrato-vodji. Prijave se sprejemajo do 14. 3. 1983. Za koordinacijo je zadolžen sekretar KOOZS tov. Ramšak Milan. 3. Za pripravo materialov za tekmovalne veje se zadolžuje društvo LT EMO. Zadolžen tov. Jeršič Ferdo. Rok za pripravo 21. 3. 1983. 4. Za pripravo teoretičnega dela tekmovanja se zadolžuje oddelek izobraževanja EMO, oziroma tov. Vizjak Slavko. Rok: 21. 3. 1983. vse podrobnosti oziroma datum tekmovanja se bo iniciativni odbor dogovoril na drugi seji dne 15. 3. 1983. 6. Za propagandni material se zadolžuje vodstvo KOOZS. 7. Nagrade in priznanja pr- vouvrscemm tekmovalcem organizira KOOZS. 8. Tekmovalci kateri se bodo prijavili za tekmovanje v poklicu avtomehanik bodo tekmovali v DO AVTO-Celje, dogovor Adamič-ing. Košenina. Adamič Slavko 25 let aktiva ZZB NOV EMO ganizirali bi srečanje čim-večjega števila upokojencev, ki so bili člani našega kolektiva. Na naših letnih skupšči- ristili priliko in se skromno in dostojno poslovili od odhajajočih članov ter čestitali našim članicam k bližajočem prazniku dneva žena. redčenim vrstam pomagati pri stabilizacijskih naporih v našem kolektivu, tako kot smo to delali že v težkih časih NOB in pri povojni obnovi. Mežnarič V petek 25. februarja je imel aktiv ZB EMO svojo redno letno skupščino. S svojo navzoč- Pri svojem nadaljnjem nostjo nas je počastila tudi predsednica Konference sindikatov DO EMO tov. Breda Zu- delu želimo kljub našim raz-čančič. Letošnja skupščina je bila tudi jubilejna, saj je poteklo 25 let od ustanovitve aktiva v naši DO. Pred četrt stoletja smo bili skoraj dvestočlan-ski aktiv in smo bili zelo aktivni in množični člani te družbeno politične organizacije. Vkljub temu, da je naše številčno stanje padlo na ca. 26 članov, smo še vedno najmočnejši tovarniški aktiv na področju celjske regije. Po pripadnosti našemu kolektivu pa smo sploh v vrhu, saj skoraj ne najdeš člana, kateri ni delal v naši delovni organizaciji vsaj 25 let. S čedalje večjim odhodom v pokoj se naše vrste redčijo. Zato smo sklenili naše delo in prizadevanja usmeriti v to, da bi se člani našega aktiva tudi po upokojitvi občasno srečali. Prvo tako srečanje bi skušali organizirati že letošnje leto v jeseni. Drugo leto bi se pa s pomočjo sindikata vključili v pro- S čedalje večjim odhodom sodelavcev v pokoj se vrste aktiva ZZB EMO redčijo. Kljub temu pa slavo 90. obletnice EMA. Or- je aktiv s 26 člani še vedno najmočnejši tovarniški aktiv na področju celjske regije. Emajlirec 15 DEŽURNA KAMERA Iz TOZD Odpreskov in avtokoles se je invalidsko upokojil tov. Antloga Edi. Kljub temu, da je opravljal svoje delo vestno in dosledno, ter da ima za sabo že 27 let delovne dobe, pa mu zdravje ni dopustilo, da bi se redno upokojil. V zasluženi pokoj je odšla tudi tov. Lončar Marija, delavka iz oddelka montaže WC kotličev v TOZD Posoda. Kadrovske vesti od 1. 2. 1983 do 28. 2. 1983 Sprejeti na delo: ERIČ Borivoj, SITAR Jože-TOZD Odpreski; MASTNAK Ivica, KLEMENC Milan -TOZD Frite; URŠIČ Leopold - TOZD Kotli; MITIČ Nenad - TOZD Kontejner; KNEZ Cvetka - TOZD DSSS-druž. st.; LEPOŠA Peter -TOZD DSSS-razvoj; BLAŽAN Franjo, DOKLER Marko, GOČEN Jože-TOZD Posoda; PODVORNIK Bogdan, KOVŠE Miroslav - TOZD Vzdrževanje; Iz DO so odšli: URLEB Neža, BREČKO Metoda, KODELA Milan, RABREMOVIČ Slobodan, DRAGANOVIČ Ifet - vsi TOZD Posoda; HRASTNIK Stanko-TOZD Kontejner; MLINAREVIČ Zoran, LEGENOVIČ Sretko - oba TOZD Kotli Upokojili so se: JERAJ Silva, HROVATIČ Marija, DOBNIK Marija, TURNŠEK Anica, LEBAN Alojz - vsi TOZD Posoda; ŠPES Anton - TOZD Odpreski; LIPOVEC Stanko -TOZD Posoda Umrl MLINAR Martin -1.9.1933-11.2.1983- TOZD Posoda. Poročili so se: KRIČAJ Marjeta - Oprčkal - TOZD Kontejner; LAZNIK Silva - Korez - TOZD Posoda; MAROVSEK Branka - Zupanc - TOZD Kotli. Sprememba priimka LIPAR Izeta - ZALOKAR Premeščeni iz TOZD v TOZD s 1. 2. 1983 MAJSTOROVIČ Milenko iz TOZD Vzdrževanja v TOZD Kontejner, ZIDANŠEK Jernej iz TOZD Vzdrževanja v TOZD DSSS-nabava, MEHIČ Avdo iz TOZD Kotli v TOZD Vzdrževanje, DESOVSKI Ljubiša, DU-GANHODIČ Halil, MEDAKOVIČ Branko, z 10. 2.1983 vsi iz TOZD Posoda v TOZD Kontejner. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in moža TERNOVŠEK Ivana se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Posoda-surovinski, za darovani venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija sin Rajko sestra Elica z družino in Koprivčevi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ŠALE Lucije KRIŽANKA št.: 29 '1 2 5 k S 6 ! 7 8 9 40 44 42. 4 5 ■ Vt 4S ■ 46 4? 48 ■ 49 lo ■ 11 ■ SZ 2*> - suw- 25 26 ■ 27 28 ■ 30 H 51 32 P 53 5 H 55 56 se zahvaljujem sodelavcem ter skupini temeljnega emajla za izraze sožalja in podarjeno denarno pomoč. Vsem še enkrat hvala Žalujoči: sin Anton z družino ZAHVALA s katero se želimo zahvaliti vsem, ki ste našega dragega tatija LEBAN Franca pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala sodelavkam za izraze sožalja, razumevanje in cvetje, kakor tudi godbi na pihala EMO za igrane žalostinke. Čeprav naš dragi pokojnik že dolgo ni bival v Celju, smo bili ganjeni kako v velikem številu ste ga Celjani - prijatelji, nekdanji sodelavci in znanci pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hčerka Vida ČONKAŠ in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta PETEK Jožeta se iskreno zahvaljujem TOZD Odpreski in avtokole-sa za venec in denarno pomoč. Prav tako se zahvaljujem godbi na pihala EMO. Žalujoča hčerka Fanika POŽLEP z družino ZAHVALA Ob boleči, in nepričakovani izgubi moje drage mame in stare mame Marije MIRNIK se iskreno zahvalujem vsem sodelavcem iz TOZD Orodjarna za darovano cvetje, ter za izrečene izraze sožalja. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Marjan z družino VODORAVNO: 1. hrusta-vičasta cev, ki povezuje grlo in pljuča, 7. vojaška enota, 12. potomci evropskih kolonizatorjev v deželah latinske Amerike, 13. Švedska, 14. vrsta vrbe, 15. pristanišče v Bolgariji ob Črnem morju, 16. Priimek znanega jugosl. popevkarja, 18. belgijski glasbeni teoretik (Emil-Vic- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta URLEB Janeza se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Posoda-emajlirnica za darovani venec, tolažilne besede in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerki Erika in Slavica z družinami ZAHVALA V četrtek dne 10. februarja smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Franca NOVAKA Zahvaljujemo se vsem znancem in sodelavcem, ki so nam v težkem trenutku priskočili na pomoč. Svojega bivšega sodelavca so se spomnili preko nas otrok z venci in izrekli zadnje slovo delavci iz skladišča gotove posode, tiskovalnice in ro-čalnice ter oblikovalnice. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so v izredno težkih pogojih spremili našega ata na zadnji poti. Posebej to velja za godbo na pihala in pevce, ki jih je zbral Rojc Vlado iz vrst Svobode. Žalujoči: zena Leopoldina hčerka Slavica ter sinova Vanči in Vili z družinama tor, 1853-1922), 19. koča, majhna hiška množ., 20. egipčansko božanstvo, 21. linije, 22. neznani leteči predmet, 25. nemška denarna enota, 27. slog, sklad, 28. podoba slikana na presni omet, 30. žensko ime, 31. dolg prečen drog, 32. ime športnika Važiča, 33. kisik, 34. drog v kozolcu, 35. iz originala prepisano. NAVPIČNO: 1. v angleških mestih manjši nasad med zgradbami ali sredi trga (naša pasiva), 2. dolgorepa papiga, 3. preprosto strojena koža, nekdaj namenjena za pisanje danes za vezavo knjig, 4. dedek v primorskem okolju, 5. jezik črncev Bantu, 6. oziralni zaimek, 7. senčna severna stran, 8. Nemčija, 9. Hitlerjev zunanji minister, 10. prva žena, 11. darilo, 16. domače žensko ime, 17. vrsta žita, 19. reka na dolenjskem, tudi tovarna zdravil v Novem mestu, 21. pismenka, 23. tuje žensko ime, 24. Poljska, 26. ime igralke Niel-sen, 27. zarodek, 28.7,18 in 13 črka Abecede, 29. isto kot 20. vodoravno, 30. kraj pri Domžalah, 32. Slavonska Požega, 33. središče vrtenja, 36. Italija. Slavi Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. 16 Emajlirec HUMOR Žena zaradi gripe v nedeljo ni mogla v cerkev, pa je tja poslala moža in mu naročila naj dobro posluša župnikovo pridigo, da ji jo bo potem lahko doma ponovil. Ko se mož vrne pove: »Govoril je o grehu.« »In kaj je rekel?« »Bil je proti.« »Ste danes zvečer prosti?« vpraša šef tajnico, ki je zamudila službo. »Popolnoma prosta!« odvrne dekle z iskrico upanja v očeh. »No, potem pa pojdite zgodaj spat, da boste jutri zjutraj pravočasno vstali.« »Je tisti rdeči golf tvoj?« »Samo včasih.« »Kako to včasih?« »Kadar je lepo opran je ženin, kadar je ples je hčerin, kadar je okrog njega polno fantov je sinov, če pa je potreben popravila in bencina pa je moj!« X me tako gledaš, vpraša starejše »Zakaj dečko?« dekle. Deček odgovori: »Premišljujem, če tudi vi pripadate lepšemu spolu.« X »Dvanajstletno dekle vpraša mamo: »Mama, ali lahko dvanajstletnice dobe otroka? To moram zagotovo vedeti!« »Kje pa, prismodnica, to pa še ne.« In deklič odpre okno in zakliče trinajstletnemu Igorju: »Igor, nič se nama ni treba bati, vse je v redu!« »Gost za četrto mizo ni niti trenil, ko je plačal račun, sedaj pa se že zadovoljno smehlja,« pravi šef strežbe natakarju. »Ja in kaj?« »Ali si siguren, da si mu vse zaračunal?« »Lojze se mi je potožil, da že dolgo pas zateguje.« »Lažnivec, meni pa je rekel, da pri njih žena hlače nosi.« »Pomisli, proizvodnjo smo povečali za celih 30 %!« »Lepo, lepo! In kaj proizvajate?! »V glavnem izgubo.« Oče pride domov ter začne na ves glas hvaliti svojo novo tajnico: »Zelo je ubogljiva, lepa je kot kakšna lutka.« »Očka, ali zapre oči, ko jo položiš na hrbet, tako kot moja punčka?« želi vedeti petletna hčerkica. »Hodi tašča k vam pogosto na obisk?« »Niti ne.« »O, si pa srečnež!« »Zakaj pa, saj pri nas stanuje! Novinar piše mami: »Draga mama, oprosti ker se ti nisem tako dolgo javil... manjkala so mi dejstva ...« Vodja prodaje skliče svoje referente in jim pravi: »Predlagam, da izvršimo zanimivo tekmovanje v katerem se bo pokazalo, kdo med vami je najboljši prodajalec naših proizvodov « »In kaj dobi zmagovalec?« vpraša eden referentov. »Ta bo ostal v službi!« hladno odgovori šef. Medtem, ko očka pomiva posodo v kuhinji, se Maja stisne k mamici, ki v dnevni sobi bere časopis in ji šepne na uho: »Kaj bova pa kupili očku za rojstni dan, ko pa že ima vse: prašek za pomivanje, krpo, predpasnik...« Občan zagleda ob hišnem vogalu berača, ki prosjači s klobukom v vsaki roki in se začudi: »Zakaj pa beračite kar z dvema klobukoma?« »Ja, posli gredo kar dobro, pa sem odprl podružnico!« »Ta knjiga praviš da je nevarna? Kakot to?« »Žena mi jo je že trikrat vrgla v glavo ...« »Tovariš natakar, imam občutek, da so pri vas porcije iz dneva v dan manjše.« »Ne, ne, to se vam samo dozdeva, v resnici pa smo samo povečali lokal!« Tovariš »/re/ctor., zAupA/ve mi si'o/o /zos^2žo. KEEJ-€f