INDIJSKA LJUDSKA IGRA: Glinasti voziček GOSTOVANJE MARIBORČANOV Slovensko ljudsko gledališče v Ce- lju si prizadeva, da bi bilo celjsko občinstvo»kolikor mogoče obveščeno o slovenskem gledališkem dogajanju, zato skuša v premišljenem zaporedju vabiti druga gledališča v goste. Tako bo v petek, 7. februarja zvečer ob 19.30 uri gostovala Drama SNG Ma- ribor z indijsko ljudsko igro GLINA- STI VOZIČEK v režiji Mirana Her- zoga kot gosta. Igro GLINASTI VOZIČEK pripi- sujejo indijskemu kralju Sudraki, ki je živel v IV. stoletju našega štetja, vendar jo je priredil avstrijski dra- matik Ferdinand Bruckner in vnesel vanjo nekatere elemente evropskega gledališča. Igra vsebuje vse značil- nosti ljudskega ustvarjanja z izra- zitim etičnim jedrom in karakteri- stiko indijskega predstavnega sveta. Dobro in zlo sta potencirana v med- sebojnem spopadu, v katerem zmaga seveda dobrota. Bleščeč zunanji okvir in stilizirana igra ustvarjata podobo o indijskem gledališču, kakršno si zamišlja Ev- ropejec, ne pa njegov posnetek. Kdor ljubi preprosta, a močna ču- stvena doživetja, jih bo v GLINA- STEM VOZIČKU našel v izobilju. Občinski statut: kultura V iteku so razprave o osnutkih ob- činskih statutov. Da bi ugotovili '.ka- ko dalleč so razprave segle v kolek- tivih oiaših 'kulturnih in prosvetnih ustanov in da bi spremljali potek obravnav, smo postavili i nek alte rim kulturnimi delavcem nekaj Vprašanj: — Ste seznanjeni z osnutkom 'ob- činskega statuta? — Kaj sodiite o tistih členih, ki obravnavajo kulturo? Z anketo bomo nadaljevali v na- slednjih številkah. BRUNO HARTMAN, UPRAVNIK SLG CELJE »Moti me preveč načelnosti. Mi- slim, da bi motral i v statutu zago- toviti formiranje (kulturnih rešitev. V statutu bi moral biti formiran perspektivni vzpon [kulture in zna- nosti na področju občine, vpričo no- tranjimi in družbenih sprememb. Ta- ko pa v ista/tultu kultura in znanost D imata niti islkllada, .mielditem (ko ga šolstvo dima, prav talko prosveta in spomeniško varstvo. Kultura i'n zinanost ista za inadallj- nljd razvoj naše družbe tako pomem- ben element, ki se ob tovrstnih na- čelnost i, h lahko spremeni v problem, ki se bo pokazali šele po letih, kot se danes kažejo napake preteklih let šelle danes, na priimer v šolstvu. Čudi me, da je statutarna Ikamiisi- ja uvrstila šoilstvo, p rosveto, kultu- ro in znanost v isto poglavje, ko vendar vemo, da sta šolstvo itn pro- sveta ne/kaj drugega kot 'kultura in znainoslt. I SANDI KROŠL, ČLAN SLG CELJE: »Qbči:n>slk.etga statuta še nisem vi- del. Zasledujem pa razprave o s ta- tu tLli v časopisju. Opažam preveč načelnosti v indkaterih statutih in preinallio 'konkretnih določil.« DRAGO CVETKO, KNJIŽNIČAR CELJSKE ŠTUDIJ- SKE KNJIŽNICE: »Občinskega statuta še nisem vi- del. Ker sem član statutarne komi- sije v naši ustanovi predvidevam, da bodo roki za prilagojevanje in poznejšo razlago naših statutov z občinskim — prelkratiki.« Še različne metode Polemika, ki jo je odprlo uredništvo Celjskega tednika v 3. številki, je nadvse aktualna in vpodbudna. Tu ne gre samo za posamezne primere, ampak bi lahko rekli za načela. Učiti in vzgajati mladino ni lah- ka stvar, kar priznava že mladina sama. Odkar zahaja mladina k rednemu šolanju, je bilo ocenjevanje dosleden spremljevalec učenja, pa naj si bo v tako primitivni ob- liki. To ocenjevanje je dobivalo različne oblike do najmodernejše dobe — do javne- ga ocenjevanja. Dokler imamo opraviti z napol zastarelim, napol modernim ocenjeva- njem šolskega dela tistih, ki se uče in ki učijo, moramo računati z napakami na obeh straneh. Ker je že nvodnik v to debato opozoril na nekatere posebnosti, naj velja nekaj be- sed njim. »Ocena je odvisna od trenutnega razpo- loženja — dobre volje...« je trditev, ki je psihološko utemeljena. Nikakor pa ne velja_ za resnega pedagoga, ki stoji pred mladino in se ji o njegovem »razpoloženja« niti ne sanja. Pravim: resen pedagog nik- dar ne kaže svojega razpoloženja razen ti- stega, ki je usmerjeno na lepo nspelo učno uro. Vse drugo so izjeme. Tuai o osebnih odnosih do učencev in učenk je bilo že mnogo govora in pisanja, toda ločevanje učencev na »močnejši« in »šibkejši« spol je že vnaprej obsojeno na neuspeh, ker bi s tem kršili načelo enako- pravnosti. Kdor ravna tako, ni pedagog. Razlikovanje med tako imenovanimi »sla- bimi« in »odličnimi« (ali vsaj dobrimi) učen- ci bi naj vplivalo na oceno posameznih pred- metov? Na splošno izobraževalnih šolah ve- lja pravilo, da učenci in učenke vsaj v glavnem obvladajo splošnoizobraževalno snov, ki jo je po ljudskih zastopnikih do- bila prosvetna oblast. Učenec naj torej do- seže vsaj minimum tega, kar predpisuje učni načrt v vseh predmetih. Za izjeme pa imamo olajšave. Tako razlikovanje med sla- bimi in dobrimi učenci je torej odveč. Drži pa, da je vsaka metoda brez metodi- ke obsojena na neuspeh. Še nekaj besed na »Odmev« v 4. št. z dne 51. 1. 1964. Ce je pedagog »razpoložen« ali »natak- njen«, je odvisno od tega, kje je tako sta- nje nastalo. Ce je nastalo izven učilnice, tega učenci ne bi smeli občutiti, kajti s tem je zgrešen učni uspeh. Cesto pa povzročijo »nataknjenost« učen- ci sami, bodisi z nedisciplino, bodisi z brez- brižnostjo afi nesodelovanjem. V takem pri- meru je nataknjenost človeško opravičljiva. Pri današnji organizaciji mladina v razred- nih skupnostih bi naj bila skoraj nemogoča. NI težje naloge za predavatelja, kakor je ocenjevanje znanja. Brez znanja je škoda hoditi v šolo. Metode ocenjevanja so tako različne in mnogoštevilne, da jih je težko našteti. V glavnem pa gre za splošno in specifično znanje. Splošno ocenjevanje naj ugotovi, kaj se je od predelane snovi učen- ca »prijelo«, specifično znanje pa naj do- kaže, kako določeno učno snov pojmuje. Odkar je demokracija prodrla tudi v naše šole, je javno ocenjevanje znanja očencev postalo že običajno. Tu ne gre za »baranta- nje«, marveč . za pomoč učencev predavate- lju v borbi za pravično oceno. Toda pri vsakem, še tako plemenitem stremljenju, kakršno je prav javno ocenje- vanje v šoli, se vrinejo senčne strani. Zna- no je npr. dejstvo, da so posamezni učenci po javni ocenitvi znanja dosegli oceno »za- dostno«. In posledica? Nehali so se učiti, češ: saj imam zadostno! Tista ocena »za- dostno« je v očeh »pridnih« učencev in pre- davatelja samega toliko vredno kot »ne- zadostno«. Ali naj vzgajamo samo zadost- nikef Za konec še to: Šolska reforma je uče- nje tako olajšala, da lahko nčenci obeh spo- lov napredujejo v višji razred tudi z dvema negativnima ocenama, češ se bodo že po- boljšali. In kaj pravi statistika. Le malo se jih poboljša. Ali ni tu nekaj narobe? Objektivno ocenjevanje je pogoj vsake- ga napredka, naj bo kjerkoli. — nik Predaval bo Jože Smole V okviru tribune, ki jo celjska de- lavska univerza prireja vsak torek, bo 11. tega meseca ob sedmi uri zve- čer v Narodnem domu predaval glav- ni urednik Dela Jože Smole. Tema njegovega predavanja — O silah mi- ru v svetu — je dandanes še zlasti aktualna in zanimiva, zato obisk top- lo priporočamo. Predavanje bo spremljal film. ŠOLA NI SAMO V UČILNICI V Šmarju pri Jelšah je občinski od- bor SZDL sklical širok posvet o vpra- šanjih osnovnega šolstva šmarske ob- čine, pri čemer so sodelovali šolski upravitelji, svet za šolstvo, občinski odbor SZDL, predsedniki DPM in predstavniki ostalih organizacij. Predsednik občinskega sveta za šol- stvo ing. Vlado Tkavc, prosvetni sve- tovalec Franc Zupane, referent za šolstvo Ivan Jernejšek in predsedni- ca občinske zveze DPM ing. Marija Frasova so v temeljnih referatih pri- kazali izobraževalno vzgojno in go- spodarsko situacijo v šmarskem šol- stvu. Čimprej bodo morali odpraviti ne- razvitost osnovnih šol z dokončno reorganizacijo šolske mreže. Odločno so se zavzeli za šolske kuhinje, ki bodo odslej sestavni del osnovnih šol in jih bo po svojih zmogljivostih oskrbovala občina. Najteže pa bo re- šiti vprašanje predmetnih učiteljev. Trenutno je v šmarski občini 155 prosvetnih delavcev, toda samo 4 profesorji in 16 predmetnih učiteljev, kjer prevladujejo strokovnjaki za tehnični pouk. Poleg tega je potrebno urediti ma- terialno stanje, zlasti še učila na raz- vitih osnovnih šolah. Predvsem pa bi se naj zgradila ustrezna stanova- nja v Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Odslej bodo zbi- rali amortizacijska sredstva in zapo- vrstjo obnavljali šole, kar je potreb- no načrtno, če upoštevamo, da so po- vprečno stare preko 60 let. 1. Nova šola v Žalcu? Letošnje naložbe v šolstvu žalske občine bodo kljub desetinam milijo- nov bolj skromne, kajti 10- milijonov bodo plačali še lanskoletnega dolga za prenovitev šole v Letušu in Pre- boldu. Le 5,5 milijonov pa bodo vlo- žili v popolno preureditev šole v Ga- liciji. Trenutno je najbolj nezadovo- ljivo stanje šolskih objektov še ved- no v Preboldu, kjer grozi tretja iz- mena. Zaenkrat so jo obšli na ta na- čin, da se šolarčki stiskajo v dveh pomožnih učilnicah, in sicer v klubu za turiste v wekend naselju ter v stari stanovanjski zgradbi. Da bo šo- la odgovarjala sodobnemu pouku ter da bo za daljši čas rešila vprašanje pouka vsaj v dveh normalnih izme- nah, bodo letos najeli za prenovitev preboldske šole okrog 35 milijonov kredita. Še vedno pa ostaja odprto vpraša- nje nove žalske šole, ki bo slejkoprej moralo zamenjati staro, o čemer prav te dni sklepa posebna komisija. Pred- logi so različni. Žalec, Griže in Pe- trovče — trije problemi šolskih ob- jektov in kot kaže, bodo začasno sku- šali vprašanje nove žalske šole obiti z adaptacijo v Petrovčah ali Grižah, kar bo smotrneje; s tem pa bo žalska šola razbremenjena in bo lažje po- čakala svojo novo naslednico. — ik Okrog 100 predstav v 120 dneh MILANA VALENCAKA iz Velenja, dol- goletnega tajnika »Svobode«, sem začuda zatekel pri branju časopisa doma. Zena Anita je dejala: Še tokrat mi ga boste za- motili. Obljubil sem, da bom kratek. — Kaj vas veže na ljubiteljsko delo pri »Svobodi«? — Strast do igranja. — Ste zgodaj začeli z igranjem? — Pred petnajstimi leti na Pristavi. Prvič sem igral v »Vdovi Rošlinki.« — Koliko premier in koliko nastopov ima- te za sabo? — Tretutek. Šestnajst premier in okrog 65 nastopov. — V »Othelu« sem igral doža 1958. leta, to je tudi letnica mojega prihoda v Velenje. — Se družina strinja z vašim hobijem? Pogledal je ženo, ki je čutila dolžnost do odgovora. — Včasih ga oder časnovno le preveč veže. — Da! je dopolnil in čez čas dejal. — Tu- 8 razstav v klubu ter šestih torkovih veče- rih. pa smo starejšim nudili 25 prireditev — gostovanj ter plesni tečaj. — Ali povezujete v vaše delo tudi sezon- ske delavce, ki jih je v Velenju mnogo? — Prav zanje smo namenili »Večer fol- klore in pesmi« iz Splita. Upamo, da jih bomo uspeli vključiti tudi v naše vrste. Čutim se, da izkoriščani ženino zaupanje. Tudi sinova Iztok in Črt »se nista strinjala z mojimi vprašanji, zato sem se poslovil in zaželel Milanu še mnogo uspehov pri ljubiteljskem delu. di služba me veže preko druge ure — pred- vsem tečaji za strokovno izobraževanje. — Torej tudi v službi prosvetljujete? — Da. Kot referentu za izobraževanje in vzgojo kadrov pri rudniku lignita mi je poverjeno vodstvo strokovnih in družbeno ekonomskih tečajev v okviru delavske uni- verze. Skozi te tečaje je šlo nekaj tisoč članov. — Koliko prireditev ste nudili v zadnjih štirih mesecih Velenjčanom? — Največjo skrb posvečamo mladini. Ta- ko so v tem času imeli 52 lutkovnih, 24 filmskih in 8 gladaliških predstav. Pole« PRIČELI Z VAJAMI V Šentjurju je pričela dramska sekcija »Bratov Ipavcev« z vajami za igro »Globo- ko so korenine«. Uprizoriti jo nameravajo na sektorski reviji, ki bo v Šentjurju. Če- prav imajo precejšnje težave z igralci, upa- jo, da jim bo uspelo naštudirati do revije. — ič GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: Decembra lani je bilo v Dobrni posveto- vanje o kulturni problematiki celjske ko- mune, ki ga je priredil občinski odbor SZDL. Ob tej priložnosti je bilo izraženo toliko pozitivnih (četudi kritičnih) misli, da se nam zdi prav celotno gradivo objaviti. Še toliko prej, ker kljub časovni odmaknje- nosti stvari niso izgubile svoje aktualnosti; posamezna stališča imajo svojo trajno vred- nost. Tako bomo torej v naslednjih števil- kah priobčevali besedo celjskih kulturnikov s tega posvetovanja. Morda ne bo zanimala samo naših bralcev, marveč bo k razmišlja- nju vzpodbudila tiste činitelje ,ki naj v večji meri kot doslej prispevajo k reševa- nju naše kulturne problematike. Za začetek — izvlečki iz uvodnega referata. JJ!itri gospodarski razvoj je pustil kulturno dejavnost ne samo v naši komuni, temveč lahko to trdimo za vso Slovenijo, nekoliko ob strani, čeprav je prišla v roke samih ob- čanov. Velik problem predstavljajo prav pičlo odmerjena sredstva za to dejavnost. Ce pregledamo položaj na kulturnem področju naše vasi, v največ primerih vidimo, da se ta ni dosti spremenil v času 30 do 50 let. Naše ekonomske možnosti ne za- doščajo za vse socialne in kulturne potrebe. Spričo tega je bila kultura tista, ki smo ji najlažje odpovedali ŠOLA ZA STARŠE V KONJICAH V Sldvenskih Konjicah nameravajo v prihodnjih mesecih prirediti več predavanj v okviru Šole za starše. Delavska univerza pripravlja pro- gram in je v tem smislu angažirala znane prosvetne delavce, ki bodo v šoli predavali. MARJAN RAVNIKAR, Kdo naj formira kulturno politiko sredstva, ki jih je pobralo gospo- darstvo? Tako lahko komuna danes podpira, daje iniciative in sredstva za kulturno dejavnost, lahko pa tudi odreka vsako podporo in ne kaže no- benega razumevanja. Kljub temu pa je kultura integ- ralni del našega življenja in hkrati sredstvo za humanizacijo odnosov mod ljudmi. To sicer priznavamo, toda kljub temu je to kulturno živ- ljenje le životarjenje. V občini so trije organi, ki so for- malno odgovorni za kulturno živ- ljenje in kulturno politiko. To so občinska skupščina, svet za kulturo in znanost ter občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Občinska skupščina kot organ upravljanja in oblasti ne izvaja nikakršne kultur- ne politike. Pri pregledu zapisnikov ne moramo nikjer najti točke dnev- nega reda, ki bi bila posvečena kul- turi. Materialna vprašanja in kad- rovske spremembe še ne pomenijo kulturne politike. Obratno pa najde- mo v dnevnih redih adaptacije tr- govin in gostiln, asfaltiranje cest in podobno. Sestav sveta za kulturo in znanost bi moral biti takšen, da bi kulturna vprašanja obravnaval tudi s stro- kovnega (in ne le političnega) vidi- ka. Logično se nam zdi, da mora biti recimo član sveta za družbeni plan in finance strokovnjak. Po isti logiki bi moral biti član sveta za kulturo in znanost človek, ki mu kultura pomeni bistveni del njego- vega življenja. Prav zaradi takšnih pomanjkljivosti je najti pri nas še mnoge amaterske dramske skupine, ki s svojim programom izvajajo iz- razito konservativno, socialnim in političnim razmeram neustrezno po- litiko. Poraja se vprašanje, kdo in na osnovi česa naj formira in doku- mentira kulturno politiko; kateri za- vestni činitelji vplivajo v komuni na določeno kulturno raven; kakšna je naloga družbeno političnih organiza- cij, posebno odbora SZDL pri formi- ranju kulturne politike, kakšni so problemi amaterizma in angažiranja občanov pri tem in končno problem vzgoje v šolah kot eden izmed ele- mentov kulturne politike. Tu je še kopica nerešenih vpra- šanj, ki pa jih ne bomo rešili, če bomo sami sebi lagali. V pogledu materialne osnove bi se morali bo- riti. da bi dobil vsaj 1 odstotek sredstev od občinskega proračuna za kulturno dejavnost. Prihodnjič: Egon Kunej: VSAK DAN V VEČJI DILEMI. LAHKO BI BILO BOLJŠE ALI NEMOGOČE RAZMERE NA OSNOVNI ŠOLI V GRIŽAH Ob končanem prvem polletju smo se na osnovni šoli v Grižah zamislili nad delovnimi pogoji in učno vzgoj- nimi uspehi, ki so njihov odraz. Kljub temu, da so materialne raz- mere dokaj kritične, skuša kolektiv izpolniti vse naloge in je tako učni uspeh le v višjih razredih slabši, v celoti pa znaša 78 odstotkov. Lahko pa bi bilo boljše, če vse u- čilnice ne bi bile ves dan zasedene in bi bil kak prostor še za dodatno pomoč. Takšno pomoč smo nudili učencem prvih razredov celo ob ne- deljah. Tudi delo v okviru svobod- nih aktivnosti se ne more razmahniti. Zaradi pomanjkanja učilnic smo imeli v tem šolskem letu 4 mesece tri izmene; tretjo izmeno smo od- pravili šele, ko nam je rudnik Mon- tana opremil zasilno učilnico, ki jo bomo uporabljali tudi za telovadnico, ki je šola (s 415 učenci .nima!). Šola razen tega nima nobenega kabineta; nima urejenih stranišč in vodovoda in seveda tudi ne garderob, hodniki pa so ozki in temni, podobni ka^- kombam. Nič čudnega, da je šolska zgradba dotrajala, saj praznuje letos kar 125-letnico obstoja! Iz vsega povedanega izhaja, dar za Griže ni druge rešitve kakor gradnja novega poslopja. Do takšnega za- ključka je namreč prišla tudi po- sebna strokovna komisija. Prav to pa je želja tudi vseh občanov, saj že ne- kaj let ni zbora volivcev, na katerem ne bi bilo na dnevnem redu vpraša- nje šole. S tem smo hoteli prikazati težavne razmere sicer prizadevnega kolektiva na osnovni šoli v Grižah. Pričakuje- mo, da bo občinska skupščina v Žal- cu kmalu našla primerno razumeva- nje za rešitev tega perečega proble- -ma in bo vsaj prihodnje leto pričela s pomočjo prebivalstva uresničevati njihovo dolgoletno željo.