UČBENIŠKA
VROČICA
Stran 4
STRAH PRED
KOLESARJI
Stran 14
ŠMARSKI
POMORŠČAKI
Stran 21
NOVI TEDNIK
ST. 34 - LETO 57 - CELJE, 22. 8. 2002 - CENA 350 SIT	odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
CELJSKI
ZVEZDNIK V
BUNDESLIGI
Stran 5
MARIHUANSKI
VELEPOSESTNIK
Stran 15
VASOVANJE
PRI OBIRALKAH
Stran 20
DOGODKI
UVODNIK
Duhovi z Rogle
Raelijanci. Na videz obskurni odkrušek neivagevske-
ga hlastanja po iskanju novega smisla, po preporodu utru-
jene postmoderne duše. A v bele tunike zavit trop, ki se
poja po pohorskih gozdovih, komunicira z vesoljci in ko-
vinsko škatlico z zaslonom in ventilatorčkom imenuje
stroj za kloniranje, ni le malo bolj odpiljena verzija na-
ših znancev, ki si ob večerih prižigajo dišavne palčke in
lomijo ude z jogo. Njihov vrhovni poglavar, ali kakorkoli
ga že naslavljajo, je očitno našel novo nišo v prenatrpani
kramariji duhovnosti in začel prodajati nič manj kot ne-
skončno življenje. Ljubko zapakirano v ravno pravo me-
ro duhovnega in racionalnega, začinjeno s ščepcem nad-
naravnega in podkrepljeno z znanostjo. Pravzaprav nič
hudega, svet bo poln tepcev, obupancev, avanturistov,
ekscentrikov... ki bodo pripravljeni svoj denar zapraviti
za obljube o boljšem jutri.
Pravzaprav bi nas moralo skrbeti, da morda Rael ven-
darle ni verski šarlatan, ki si želi razkošnega življenja
in absolutne telesne predanosti svojih vernic. Da je Fran-
cozu sredi sedemdesetih med posthipijevsko halucinoge-
no seanso resnično prežgalo možgansko skorjo, nato pa
se je smrtno odločen in podprt s svojo karizmo odpravil
na križarski pohod proti večnosti. Njegova sekta je očitno
finančno precej močna, saj je brez hujših posledic presta-
la sodne pregone in izgone že iz dveh držav. Kar bi veči-
no drugih lažnih prerokov spravilo ob službo. Še več,, v
svoje vrste so dobili strokovnjake, ki so sposobni izpeljati
projekt kloniranja. In ga očitno tudi bodo. In si bo ata
Rael potem namnožil ovčic po svoji meri, zavladal svetu
in čakal na svoje vesoljčke, da pridejo ponj in ga odpelje-
jo kamorkoli že.
Morda vse skupaj še vedno zveni smešno. In nerealno.
Toda fanatizem in preveč moči ne gresta skupaj. David
Koresh je imel v teksaškem Wacu samo božjo besedo in
nekaj kilogramov orožja, pa je zaplodil čedno afero, ki se
je končala s tragično smrtjo več kot osemdesetih ljudi.
Sekta Sončnega templja ima za sabo že nekaj skupin-
skih samomorov, nihče pa še ni presegel prečastitega Ji-
ma Jonesa, ki je pred slabe četrt stoletja poskrbel za sa-
momor več kot 900 svojih duhovnih privržencev.
In če se vrnemo k Raelu. Zadnje čase Evropejce skrbi,
ali je kromosome v njihovi hrani zlagala božja ali ame-
riška znanstvena ročica. Razprava o kloniranju človeka
pa je še toliko bolj na tenkem etično strokovnem ledu. In
ravno zato so Rael in njegovi tako nevarni. Ker ta tanek
led še tanjšajo. Relativizirajo vrednote. Kaj šele, da bi sre-
di azijske džungle resnično začeli proizvajati nov rod.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Gradiš še
enicrat o
presežiciii
v celjskem Cradisu bodo
za štirinajst od nekaj več
kot trideset delavcev, ki so
jih že pred časom opredeli-
li kot presežne, morali po-
novno izpeljati vse postop-
ke.
V začetku tedna so tudi
uradno dobili odločbo arbi-
tražne komisije, ki je ugoto-
vila, da je bil postopek pra-
vilno izpeljan le za petnajst
delavcev, ki so jih iz režij-
skih služb premestili v proi-
zvodnjo. Z ostalih sedem-
najst (trije so medtem že za-
pustili podjetje) pa je posto-
pek razveljavila. Gre za tiste
delavce, ki naj bi, kot je od-
ločilo vodstvo podjetja, šlo
v odkrito brezposelnost.
Kot je povedal svetovalec
uprave Boris Grivič, bodo za
15 delavcev, pri katerih je bil
postopek v celoti izpeljan v
skladu z zakonodajo, v krat-
kem napisali sklepe o preme-
stitvi. Za ostale pa bodo ce-
lotno proceduro ugotavljanja
in reševanja presežnih delav-
cev izpeljali še enkrat. Upra-
va podjetja je za prihodnji te-
den že sklicala sestanek s
predstavniki sindikata in sveta
delavcev. Pripravila je tudi
nov pravilnik o ugotavljanju
presežnih delavcev, na osnovi
katerega bo, v sodelovanju z
delavci, na novo pripravila
tudi program reševanja pre-
sežkov. Grivič pravi, da je za
sedaj še težko reči, koliko de-
lavcev se bo tokrat znašlo na
seznamu. Zagotovo pa jih bo
najmanj štirinajst.
JI
Kdo bo koga?
Interbrew najbrž ne bo mogel z dokapitalizacijo povečati deleža v Unionu
Danes se iztečeta ponudbi Laščanov in Belgijcev
Pred skupščino delničar-
jev Pivovarne Union, ki bo
2. septembra, na njej pa bo-
do odločali o uvedbi izred-
ne revizije in na zahtevo In-
terbrewa tudi o dokapitali-
zaciji ljubljanske pivovar-
ne, se odnosi med Laškim
in Ljubljano spet zapleta-
jo. Z ene in druge strani spet
prihajajo najrazličnejše ob-
tožbe, vse niti za izid tokrat-
ne bitke (in morda tudi voj-
ne) pa so, vsaj uradno, v
rokah urada za varstvo
konkurence.
Urad za varstvo konkuren-
ce bo predvidoma šele pri-
hodnji torek izdal odločbo,
s kolikšnem deležem sme Pi-
vovarna Laško glasovati na
Unionovi skupščini. Lašča-
ni so zahtevo za izdajo so-
glasja vložili že prejšnji te-
den. Zahtevajo, da se jim
priznajo glasovalne pravice
z vsemi 46,18 odstotka del-
nic ljubljanske pivovarne. Če
bo urad ugodil Pivovarni
Laško, Interbrevv na skupš-
čini delničarjev Uniona za-
gotovo ne bo mogel izglaso-
vati dokapitalizacije, saj je
za takšen sklep potrebno več
kot 75 odstotkov navzočih
glasov.
Če pa bi bil sklep o doka-
pitalizaciji sprejet (v javno-
sti namreč že krožijo špeku-
lacije, da bi se utegnilo zgo-
diti tudi to, da urad na skupš-
čini odvzame Laščanom vse
glasovalne pravice), potem bi
Interbrevv svoj delež v Pivo-
varni Union povečal na do-
bro polovico. V predlogu za
dokapitalizacijo je namreč za-
pisano, da naj bi nove delni-
ce, ki bi jih izdali Ljubljan-
čani, lahko odkupila samo
belgijska pivovarna. Ta ima
trenutno v Unionu nekaj več
kot 40-odstotni lastniški de-
lež.
Danes se bosta iztekli po-
nudbi Pivovarne Laško in In-
terbrewa za odkup Uniona.
Kot je znano, je Laško za preo-
stale delnice ponudil 91.000
tolarjev, Interbrevv pa za ti-
sočaka manj. Kako se bosta
končali ponudbi, ki sta sicer
dosegli prag uspešnosti, je za
sedaj še težko napovedati.
Vsaj kar zadeva Laščane.
Agencija za trg z vrednostni-
mi papirji mora namreč pred
objavo odločbe o uspešnosti
ponudbe počakati na odlo-
čitev urada za varstvo kon-
kurence. Ta pa ima za preso-
jo koncentracije še skoraj dva
meseca časa.
JANJA INTIHAR
Namesto na cilju šele v Kanadi
Kakor kaže, bo Matevž
Lenarčič z ekipo težko od-
sanjal sanje o preletu sve-
ta. Potem, ko se je v belo-
ruski prestolnici mesec in
pol boril z ruskimi oblast-
mi za dovoljenje za prelet
čez Rusijo, je na podobne
težave naletel tudi v Kana-
di, kjer mu oblasti v Otawi
še vedno niso izdale dovo-
ljenja za prelet Atlantika.
Rečičan, ki naj bi kot prvi
človek sam v ultralahkem le-
talu v nekaj manj kot treh me-
secih obletel svet, se je na pot
s slovenjgraškega letališča
odpravil 1. junija. Tako je na
poti skoraj že tri mesece, ve-
čino časa pa je prebil v čaka-
nju na razna dovoljenja. Nje-
gova ekipa na zemlji je načr-
tovala, da bi iz Kanade pre-
ko Grenlandije priletel do Ir-
ske, Anglije in se nato vrnil
v Slovenijo. 42-letnemu di-
plomiranemu biologu, ki v
zadnjih letih poleg fotogra-
fije večino časa namenja le-
tenju, je po eni strani tudi ča-
kanje v Kanadi nov izziv. Ven-
darle pa ne bo dosegel zastav-
ljenega cilja o preletu sveta
v 80 dneh, zato razmišlja, da
bi podvig uradno zaključil v
Minsku oziroma se iz belo-
ruske prestolnice vrnil v Slo-
venijo. Zaenkrat zgodba od
Matevževem preletu sveta še
ni zaključena, pri pridobiva-
nju dovoljenja pa računa na
pomoč slovenske veleposla-
nice v Kanadi Veronike Sta-
bej. Glede na to, da je bila
ob zaključevanju naše redak-
cije v Otavvi noč, Matevža
med zasluženim počitkom
nismo motih.	US
Matevž Lenarčič
Sodišče ponovno zavrnilo zdravniice
Tudi višje delovno in so-
cialno sodišče v Ljubljani
je zavrnilo pritožbo sindi-
kata zdravnikov in zoboz-
dravnikov Fides v celjski
bolnišnici na odredbo o
spremembi delovnega časa.
Kot je znano, so v celjski
bolnišnici v okviru sanacij-
skega programa prejšnji me-
sec začeli uvajati drugačno
organiziranost delovnega ča-
sa zdravnikov. Uvedba sede-
murnega delavnika, še zlasti
pa način, na kakršnega je bi-
la odredba o tem sprejeta, je
med 180-članskim zdravniš-
kim Kolektivom povzročila
precej nejevolje. Bolnišnič-
ni sindikat Fides se je zato
najprej pritožil na delovno
sodišče v Celju, ki je oceni-
lo, da je bila odredba spreje-
ta po zakonitem postopku in
da v ničemer ne krši delov-
nopravne zakonodaje. Zato
Fidesu ni odobril izdaje za-
časne odredbe, s katero bi
lahko zadržali izvajanje no-
vega delavnika. Sindikalisti
so se pritožili še na višje de-
lovno sodišče v Ljubljani, ki
pa je razsodilo enako kot celj-
sko.
Sklep o tem je vodstvo bol-
nišnice dobilo že prejšnji te-
den, v Fidesu pa, vsaj do vče-
raj, še vedno ne. Zato ponov-
ne zavrnitve njihove pritož-
be ne želijo komentirati. Opo-
zarjajo pa, da je zaradi no-
vega delovnega časa nezado-
voljstvo zdravnikov iz dne-
va v dan večje in se bojijo^
kako bo prihodnji mesec, ko
bo v celjski bolnišnici zaži-
vel urgentni center in ko bo-
do število dežurnih mesl
zmanjšali z 22 na 13.
Št. 34 - 22. avgust 2002
DOGODKI
3
Iz Zamorca v Vrtnico
Nekdanja najemnika krčme pri Zamorcu sta za pet let vzela v najem lokal Vrtnica - Program bo povsem
drugačen, kot v Zamorcu
Zapiranje krčme Pri za-
morcu je v Celju povzroči-
lo kar nekaj čustvenih zlo-
mov, zato je bilo med pogo-
stejšimi poletnimi opravili
ugibanje, kje bosta »zamor-
ca« Tomaž Črnej - Tuži in
Andrej Vovk - Vuki reinkar-
nirala svojo krčmo. Konč-
no smo izvedeli: fanta sta
podpisala najemno pogod-
bo s podjetjem Turška mač-
ka in za pet let postala na-
jemnika lokala Vrtnica na
Malgajevi ulici v Celju, le
lučaj oddaljenega od nek-
danjega Zamorca.
»Dolgo sva iskala lokacijo
za nov lokal, vendar jo je bi-
lo v središču mesta skoraj ne-
mogoče najti,« pravi Vuki,
Tuži pa dodaja: »V igri sta bi-
le dve kleti in nekaj lokalov,
ki pa niso imeli urejenih pa-
pirjev. V teh nekaj mesecih
sva spoznala, da je v Celju
skoraj nemogoče odpreti nov
lokal« »Razen,« ironično do-
daja Tuži, »če se registriraš
kot društvo, vendar se mid-
va takšnih igric ne bova šla.«
Od čitalnice...
Stanovalci stolpnice na
Malgajevi 2/a naj bi potem,
ko so izvedeli, da bosta Vrt-
nico prevzela Tuži in Vuki,
razmišljali o podpisovanju pe-
ticije, ker jih je bilo strah, da
se bo pod njihovimi stanova-
nji ponovil Zamorc. »To se ne
bo zgodilo pod nobenim po-
gojem,« zatrjuje Tuži in do-
daja: »Razmišljala sva, da bi
stanovalce povabila na pogo-
vor, kjer jim bova predstavi-
la, kakšne načrte imava, da
bomo v lokalu izvajali >tiho
dejavnost< in da se nimajo če-
sa bati. Ravno tako sva jim
pripravljena pomagati pri de-
lih, ki jih je potrebno opravi-
ti na objektu, saj bomo vsaj
nekaj časa vsi živeli pod isto
streho.«
Govorili smo tudi s Stane-
tom Kregarjem, hišnikom na
Malgajevi 2/a, ki pravi, da
ni razloga za paniko. »O tem,
da bi se stanovalci pritože-
vali, ne vem ničesar, res pa
smo bili v začetku morda
malo negotovi, saj nismo ve-
deli, kakšne načrte imata nova
najemnika. V ponedeljek sta
me že poklicala, najbrž se bo-
sta pogovorila s stanovalci,
na oglasno desko pa sta že
obesila tudi obvestilo, ki spo-
roča, da bodo v lokalu izva-
jali mirno dejavnost,« pravi
Stane Kregar, ki se mu zdi od-
nos novih najemnikov zaen-
krat zelo korekten.
...do
čveicainice
Lokal, ki ga bosta Tuži in
Vuki prevzela v začetku sep-
tembra, odprla pa v drugi po-
lovici omenjenega meseca,
bo imel povsem drugačno
vsebino, kot jo je imel Za-
morc. »Sedanja oprema v Vrt-
nici nama osebno sicer ni
všeč, je pa zelo funkcional-
na, zato verjetno ne bova prav
veliko spreminjala. Zagoto-
vo ne bova vrtela glasne glas-
be, ta bo ostala na sobni ja-
kosti. V lokalu bomo izvaja-
li bolj tihe dejavnosti - raz-
ne slikarske in fotografske raz-
stave ter pogovore z novinarji,
književniki in umetniki...«
pravi Vuki, oba pa dodajata,
da upata, da bo Vrtnico pod
njunim okriljem obiskovalo
vsaj dve tretjini nekdanjih go-
stov Zamorca.
»Najbrž bodo odpadli go-
sti, ki so zapolnili petke in so-
bote zvečer, saj ni možnosti,
da bi bila Vrtnica odprta poz-
no v noč ali da bi se v njej
ponovil Zamorc. Upava pa,
da bodo v lokal, katerega na-
men še najbolj ustreza izrazu
>Čvekalnica<, hodili gledališč-,
niki in drugi kulturniki ter
obiskovalci raznih predstav in
drugih dogodkov. Skratka, v
>Čvekalnici< (lokal še nima no-
vega uradnega imena) se bo-
do dogajale podobne tihe de-
javnosti, kot so se v čitalnici
Zamorca. Drugače pa je ne-
smiselno pričakovati, da bi
bila Vrtnica na kakršen koli
način podobna Zamorcu in
stanovalci so lahko brez skr-
bi,« trdi Tuži.
■ »Sicer pa bova v Vrtnici os-
tala le, če nama bo šlo. Če-
prav sva jo vzela v najem pet
let, to verjetno še zdaleč ni
najin zadnji projekt,« se na-
smehneta fanta, ki sta pred
leti začela s prodajo sendvi-
čev gimnazijcem, nadaljevala
s Špico (ki sta jo prepustila
kajakašem), s Teatrom (po
treh letih sta odšla zaradi po-
višanja najemnine) ter z Za-
morcem (po štirih letih odš-
la zaradi »znižanja prostor-
nine«, kot pravi Tuži...).
Kmalu
Maksimiljan
Ravno v torek smo okoli
nekdanjega Zamorca opazi-
li gradbišče. Lastnik objekta
Aleksander Jančar je potrdil,
da bodo objekt pričeli rušiti
v roku desetih dni. »V teh
dneh se usklajujemo s stro-
kovnjaki Zavoda za varstvo
kulturne dediščine in tako
pri rušenju starega kot pri
gradnji novega objekta bomo
vsekakor upoštevali njihove
predloge,« je povedal Jančar
in dodal, da naj bi nov ob-
jekt, Maksimiljana, pričeli
graditi v naslednjih dveh me-
secih. »Objekt bo nekoliko
drugačen kot je bilo zamiš-
ljeno v prvotnih načrtih, pro-
jekt pa bo vodil arhitekt Nan-
de Korpnik,« je povedal Jan-
čar, ki upa, da mu bodo z »na-
gajanji« prizanesli vsaj pri
pridobitvi dovoljenj za grad-
njo novega poslovno stano-
vanjskega mogočneža, ki bo
v naslednjih mesecih zrasel
na mestu, kjer je v minulem
stoletju Celje krasil Zamorc.
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Zamorc se bo v Vrtnici preobrazil v kulturniško navdahnjeno »čvekalnico«. Brez pretiranega kravala...
Od srede do srede
Od 11. do 18. septembra
bo v Celju 35. Mednarodni
obrtni sejem, ki se ga bo le-
tos udeležilo okrog 1700
razstavljavcev iz tridesetih
držav. Največji sejemski do-
godek v Sloveniji bo odprl
predsednik vlade Janez Dr-
novšek, organizatorji pa
pričakujejo blizu 200 tisoč
obiskovalcev.
Obrtni sejem, ki je sicer že
pred leti prerasel svojo os-
novno vsebino in postal eden
največjih poslovnih sejmov
v Evropi, obišče vsako leto
več tujih razstavljavcev. Le-
tos pripravljajo skupinski na-
stop Italija, Avstrija in Ma-
džarska ter skoraj vse drža-
ve z območja nekdanje Ju-
goslavije.
Sejem, ki bo po besedah di-
rektorja družbe Celjski sejem
mag. Franca Pangerla letos
prvič prilagojen urniku raz-
stavljavcev in poslovnih obi-
skovalcev in bo namesto de-
setih trajal le osem dni, bo
spremljalo okrog 50 strokov-
nih prireditev. Kot je povedal
Podpredsednik Obrtne zbor-
nice Slovenije Štefan Pavli-
njek, bodo obrtniki največ po-
zornosti namenili delovno-
pravni in davčni zakonodaji
ter preveliki nedisciplini v fi-
nančnem poslovanju. Gospo-
darska zbornica Slovenije, ki
postaja vse bolj pomembnen
partner pri organizaciji sej-
ma, bo kot svojo osrednjo te-
mo na sejmu pripravila po-
govor o internacionalizaciji
poslovanja slovenskih podje-
tij, s posebnim poudarkom na
jugovzhodni Evropi.
Tako kot že nekaj zadnjih
let bo obrtna zbornica poseb-
no pozornost na sejmu name-
nila tudi izobraževanju. Le-
tos bo za predstavitve različ-
nih poklicev, med njimi tudi
tistih najbolj redkih, na vo-
ljo celotna hala A. Slavko
Pukl, ki je v zbornici zadol-
žen za izobraževanje, je po-
vedal, da v Celju pričakujejo
okoli deset tisoč učencev slo-
venskih osnovnih šol. Zelo pa
so razočarani nad odnosom
višjih in visokih strokovnih
šol. Od dvajsetih se je namreč
na vabilo Obrtne zbornice Slo-
venije, naj se predstavi na sej-
mu, odzvala samo ena.
JI
Na MOS-u spet pričakujejo diizu 200 tisoč obiskovalcev.
Št. 34 - 22. avgust 2002
4
TEMA TEDNA
Draga
(brezplačna)
šola
Učbeniki praznijo denarnice - Učbeniški skladi kot rešilna bilka
Evforija za učbeniki, de-
lovnimi zvezki in drugimi
šolskimi pripomočki se je
delno že pričela, čeprav v
knjigarnah največji naval
pričakujejo v prihodnjih
dneh. Po dopustniških iz-
datkih se bodo žepi staršev
osušili še za nekaj deset ti-
sočakov, seveda odvisno od
razreda, ki ga bo otrok obi-
skoval.
Za knjige prvošolčkov bo-
do namreč morali odšteti
približno trideset tisočakov,
medtem ko stanejo učbeni-
ki za predmetno stopnjo nekje
do petdeset tisoč, za prvi let-
nik srednje šole oziroma
gimnazije pa šestdeset tisoč
tolarjev. Cene učbenikov se
malenkostno razlikujejo, v
povprečju pa so za pet od-
stotkov višje kot lani. Za po-
samezen učbenik bodo star-
ši odšteli od 2.300 do 3.000
tolarjev, sicer pa bodo v tem
šolskem letu uvedli skupno
kar 225 novih učbenikov za
osnovno in srednjo šolo. Ta-
ko je v zbirki osnovnošolskih
učbenikov že 645, srednje-
šolskih pa 452 različnih iz-
daj.
Stari učbeniki tako pone-
kod ne pridejo več v poštev.
drugje zopet lahko uporab-
ljajo stare in nove različice.
Nenehno spreminjanje gra-
diva ne povzroča preglavice
le kupcem, ampak tudi men-
da knjigarnam pri nabavi. Ta-
ko ponekod že primanjkuje
določenih učbenikov za os-
novno šolo, nekatere poso-
dobljene srednješolske izdaje
pa naj bi prišle v prodajo še-
le konec tega oziroma v pri-
hodnjem tednu.
Tudi letos smo lahko ka-
talog učbenikov, didaktičnih
gradiv in priporočene učne
pripomočke poiskali na splet-
nih straneh Zavoda RS za
šolstvo na naslovu (http://
www. zrss. si/izobrazevalna/
izobrazevalnal250.html.)
Iz kataloga so učitelji že ob
koncu minulega šolskega le-
ta izbrali učbenike, po kate-
rih bodo poučevali to leto.
Sicer pa se v prihodnje obe-
ta tudi nekaj sprememb Pra-
vilnika o potrjevanju učbe-
nikov, ki bo jasnejši in pre-
glednejši, predvsem pa, pra-
vijo na ministrstvu, manj pri-
stranski. Doslej so lahko na-
mreč sezname učbenikov se-
stavljali le izbrani člani Stro-
kovnega sveta, ki so se o sta-
tusu učnih gradiv opredelje-
vali tudi na osnovi osebnih
poznanstev.
Izposoja
predvsem v
učbeniških
sidadih
Rešitev pred septembr-
skim bankrotom so učbe-
niški skladi, ki omogočijo
najem knjig po ugodnih ce-
na. Na osnovnih šolah je uč-
beniški sklad zakonska ob-
veznost vsake osnovne šo-
le. Med učenci oziroma nji-
hovimi starši pa je prav za
izposojo knjig iz leta v leto
večje zanimanje. Kot pravijo
na celjskih osnovnih šolah,
si kar 70 do 80 odstotkov
učencev sposodi knjige iz uč-
beniškega sklada. Za letno
izposojo tako odštejejo naj-
več 30 odstotkov vrednosti
knjige, na šolah pa jim po-
nudijo tudi plačilo na več
obrokov.
Učbeniški skladi delujejo
tudi na večini srednjih šol.
Dijaki prav tako plačajo tret-
jino vrednosti nakupne cene
knjig ob prvi izposoji nove
knjige, v prihodnjih letih pa
vsakokrat še za nekaj odstot-
kov manj.
Na Slednji vrtnarski šoli
Celje imajo za letošnje šol-
sko leto pripravljenih 560 uč-
beniških kompletov, saj je za-
nimanje za učbeniški sklad
izredno veliko. Knjige si iz-
posoja kar 70 odstotkov di-
jakov. Prednost pri izposoji
imajo redni dijaki, če je uč-
benikov dovolj pa jih po ena-
ki ceni izposodijo tudi odra-
slim. Učbeniški sklad vsako
leto dopolnjujejo, saj se uč-
beniki nenehno spreminjajo.
Kljub vsemu o ukinitvi skla-
da ne razmišljajo. Težave ima-
jo s strokovno literaturo, ki
jo je izredno malo za to po-
dročje.
Na Srednji šoli za gostins-
tvo in turizem se za izposojo
iz učbeniškega skladba od-
loča več kot polovica dijakov,
predvsem po teh knjigah pov-
prašujejo dijaki prvih letni-
kov. Učbeniškega sklada, kot
pravi ravnateljica Vojmira
Leskovšek, ne nameravajo
ukiniti, ker je dobrodošel
prispevek za vse dijake, pred-
vsem pa za tiste iz socialno
šibkejših družin. Dijaki si
lahko v učbeniškem skladu
izposodijo učbenike splošno
izobraževalnih predmetov,
medtem ko si morajo stro-
kovne knjige kupiti sami. Ta-
ko za smer natakar stanejo
učbeniki za prvi letnik 7.400
tolarjev, gostinski tehniki mo-
rajo za knjige iz učbeniške-
ga skladba odšteti 10.250 to-
larjev na leto, turistični teh-
niki pa 8.850 tolarjev.
Na Poslovno komercialni
šoli učbeniški sklad, ki se je
prej imenoval šolska zadru-
ga, deluje že od leta 1975.
Za izposojo se odloča pov-
prečno 80 odstotkov dijakov.
Cena učbeniškega kompleta
je največ 30 odstotkov pro-
dajne cene, pri starejših uč-
benikih pa je tako kot na dru-
gih šolah še nižja. Cena de-
vetih učbenikov je tako prib-
ližno 7.000 tolarjev. Ob kon-
cu šolskega leta določene uč-
benike dijakom posodijo tu-
di za 14 dni, predvsem tistim,
ki opravljajo zaključni izpit
in morajo določeno znanje
obnoviti.
Naložba v ljudi
Na Šolskem centru Celje
učbeniški sklad deluje za vse
šole. Vodi ga šolska knjižni-
ca, kjer imajo zaposlene šti-
ri delavke. Kot nam je pove-
dala direktorica Marija Ma-
rovt, ogromno sredstev na-
menjajo prav knjigam oziro-
ma šolski knjižnici. Vse no-
ve strokovne knjige lahko pro-
fesorji naročijo tudi preko
vodje aktiva profesorjev, na
voljo pa so tudi dijakom.
»Lastno izobraževanje zno-
traj šole je izredno pomem-
bno. To je naložba v ljudi,«
pravi direktorica Šolskega
centra Celje. Za učbeniški
sklad je zanimanje dijakov
različno od šole do šole. V
povprečju se zanj odloča 20
odstotkov dijakov.
Na Srednji strokovni in po-
klicni šoli Celje se za izpo-
sojo iz učbeniškega sklada od-
ločajo večinoma vsi dijaki,
letos so poskrbeli tudi za ne-
kaj nove strokovne literatu-
re za učitelje.
Na Zdravstveni šoli iz leta
v leto širijo učbeniški sklad,
saj se zanj odloča vedno več
dijakov. Letos si bo knjige iz-
posodilo okrog 80 odstotkov
dijakov. Knjige imajo pri-
pravljene za vse letnike in vse
programe. Dijakom so na vo-
ljo vsi učbeniki, razen angleš-
kega jezika, kjer potrebuje-
jo knjigo za dve leti.
Učbeniški sklad deluje tu-
di na Srednji ekonomski šo-
li. Za izposojo se odločajo
predvsem dijaki nižjih letni-
kov. Kar okrog 50 odstotkov
dijakov bo imelo letos šol-
ske knjige. O ukinitvi učbe-
niškega sklada trenutno še ne
razmišljajo.
Na Osnovni šoli Hudinja
si bodo lahko učenci stare
učbenike izposodili v pr-
vem tednu septembra, ko se
bo pričel pouk, enako pa ve-
lja tudi za tiste, ki so se od-
ločili za nakup novih uč-
benikov preko učbeniške-
ga sklada. Konec avgusta
naj bi namreč zaključili de-
la v šolskih prostorih in oko-
lici, zato dostop do šole ne
bo mogoč.
Drugačna zgodba je na
gimnazijah. Na I. gimnaziji
Celje učbeniškega sklada ni-
majo. Na Gimnaziji Celje
Center so učbeniški sklad vsa
leta doslej imeli, letos bodo
knjige še izposodili oziroma
razprodali, ker, kot pravi rav-
natelj Igor Majerle, to pred-
stavlja prevelik strošek za šo-
lo. Knjige se prehitro menju-
jejo. Razlika je tudi v tem,
da so knjige prej dobili brez-
plačno s strani ministrstva za
šolstvo, znanost in šport, za-
radi pomanjkanja denarja pa
so to pomoč šolam oziroma
dijakom ukinili. Ena izmed
težav, na katero opozarja Ma-
jerle, je tudi ta, da se gimna-
zija za dijake konča z matu-
ro, kar pomeni, da dijaki uč-
benike iz maturitetnih pred-
metov potrebujejo, v učbe-
niških skladih pa si lahko di-
jaki sposodijo samo kom-
plet.
Kakorkoli, šola še zdaleč
ni tako poceni, kaj šele brez-
plačna, kot nekateri vneto za-
trjujejo. Kljub temu, da se
mnogi raje kot za nakup od-
ločajo za izposojo knjig v
skladih, pa morajo starši še
vedno veliko denarja odšteti
za ostale obvezne šolske
potrebščine. Šolske torbe,
copati, zvezki, peresnice, pi-
sala in še in še. Šolanje je vse
dražje, zato ne preseneča
podatek, da je v šolah vedno
manj učencev.
SIMONA BRGLEZ
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Marija Marovt
Lov za učbeniki in praznjenje denarnic je ključni del avgustovskega »dopustovanja«.
Št. 34 - 22. avgust 2002
INTERVJU
5
Prvi Celjan v Bundesligi
Celjski rokometaš Roman Pungartnik se je iz Golovca preselil v nemški Wilhemshavener - »Zapuščam krilni položaj«
Otrok Golovca Roman Pungart-
nik se je po šestnajstih sezonah v
matičnem klubu odločil za odhod.
Želel si je igrati v najmočnejših
svetovnih ligah, nemški aH špan-
ski. Nekoč sanje, danes resnič-
nost. Pungi bo prvi celjski roko-
metaš, ki bo zaigral v Bundesligi.
V nogometu je to že uspelo Simo-
nu Sešlarju pri Ulmu. Romana
Pungartnika je pri 16-ih letih ta-
kratni trener Celja Slavko Ivezič
na prijateljski tekmi proti Jugo-
slaviji hrabro poslal na parket.
Kasneje je Pungi nanizal 137 na-
stopov za slovensko reprezentan-
co (pred njim je le Tomaž Tomšič)
in zanjo dosegel največ golov, 571.
Že obvladate nemščino?
Žejen ali lačen ne bom (smeh).
Imam precejšnjo željo, da se nau-
čim nemškega jezika, zato sem si
priskrbel ustrezno literaturo. Ne-
kaj osnovnih fraz pa poznam že od
prej.
Kako so vas sprejeli novi »last-
niki«?
Tako, da sem bil prijetno prese-
nečen. Gledali so me kot zvezdni-
ka. Preizkusa pred podpisom po-
godbe niso zahtevali, po opravlje-
nih formalnostih pa so me povabi-
li na trening, po katerem smo bili
vsi navdušeni. Po dolgem, dolgem
času bom igral na zunanjem polo-
žaju.
Kakšno pa je novo okolje?
Mesto Wilhemshaven leži na se-
verozahodni obali Nemčije. Gre za
novo mesto, ki je bilo v 2. svetovni
vojni porušeno po bombardiranju
zavezniških sil, saj je imel Hitler
tukaj močno oporišče za mornari-
co. 50 let je minilo od popolne ob-
novitve. Obala je zelo lepa, ko sem
bil tam nazadnje, je bilo zelo vro-
če, okoli 35 stopinj Celzija. Mesto
z 80 tisoč prebivalci živi za roko-
met. Nogomet in hokej sta v ozad-
ju. Iz druge lige se je klub prebil v
prvo po kvalifikacijah.
Že imate novo številko dresa?
Moja dolgoletna enajstica je na
žalost zasedena. Vseeno mi je, ka-
tero mi bodo dodelili.
So nemški zdravniki pedantno
pregledali vaše koleno?
Pa ne le koleno. Obsežen zdrav-
niški pregled je predpogoj. Zdrav
sem kot riba (smeh). Težav nisem
imel že šest let.
Je imel kaj od prestopa tudi celj-
ski klub?
Da. No, pri vodstvu kluba sem
se pozanimal, če bi mi kot igralcu,
ki je pustil mladost, znoj in solze v
celjskem dresu, znižali ali črtali
odškodnino. Negativen odgovor
sem dobil po pošti. Medtem sva z
menedžerjem že poplačala dolg, ki
je znašal 20 tisoč evrov.
In kdo vas zastopa?
Nemec Dirk Wahl. Povezan sem
bil tudi z Uwejem Zimmerjem, ki
je pripeljal Rastka Stefanoviča v
Montpellier, pod okriljem pa je imel
tudi Škrbiča, Peruničiča, Loevgre-
na. V Španiji me je zastopal prav-
nik David Cavalero Vidal. Solingen,
VVilsttat, Minden, pa tudi Magde-
burg so bili še v igri. Bil sem zelo
blizu evropskemu prvaku, govoril
sem tako z Nenadom Peruničičem
kot trenerjem Alfredom Gislaso-
nom. Bili so zagreti, potem pa se
je poškodoval Rus Kulešov in po
nujnem nakupu dirigenta iz Polj-
ske se je kvota tujcev izven evrop-
ske unije zapolnila. Sicer pa sta mi
zelo veliko s svojimi zvezami po-
magala Dejan Perič in Rastko Ste-
fanovič.
Pred poldrugim letom ste za No-
vi tednik omenil spogledovanje
s Kielom!
In to ni bila potegavščina, kajti
omenjeni gigant se je resnično po-
zanimal zame. A o vseh kontaktih
ne bi rad preveč govoril, ljudje si
lahko napačno tolmačijo, da se hva-
lim. Slovenski klubi? Koper, Tri-
mo, Termo, tudi Slovan, vendar ta-
koj sem se zahvalil s pojasnilom,
da v domovini ne bom igral. Če ne
bi odšel v tujino, bi zaključil ka-
riero.
Lahko začneva »celjsko zgod-
bo« z vašim izborom najboljše sed-
merke kluba po osamosvojitvi?
Bom poskusil, čeprav so takšne
stvari precej nehvaležne in obenem
upam, da mi kdo ne bo zameril:
vratar Dejan Perič, levo krilo Vla-
dimir Jelčič, na zunanjih'položa-
jih Pepi Manaskov, dirigent Iztok
Puc in Uroš Šerbec, na črti Dragan
Škrbič ter na desnem krilu moja
malenkost. Na tem mestu pravza-
prav drugega igralca ni bilo.
Kaj pa naj trener? Josipa Šoja-
ta ste še lani proglasili za najbolj-
šega!
Vsak trener ima svoje dobre in
slabe lastnosti. Primerjave so res
nerodne. Sam imam z vsemi do-
bre izkušnje. Šojat ima svoj ugled,
saj se je znal primerno obnašati.
Obvladal je ločnico med ekipo, to-
rej strokovnim vodstvom in igral-
ci, in med vodstvom kluba. Leta
1994 je pokazal, kako se temu stre-
že, ko mu je uspel preboj v ligo
prvakov. Ko se je vrnil kasneje v
Celje, se mu je kot edinemu doslej
uspelo izogniti porazu v Zagrebu.
Na tribuni Ledene dvorane sta bila
poleg mene še dva nosilca igre, Šer-
bec in Tomšič. V ogenj je uspešno
poslal Bedekoviča, Žvižeja, Gaji-
ča... To so vsi nenadoma pozabili.
Zadnja sezona je.bila res porazna.
A v četrtfinalu lige prvakov smo iz-
padli proti najboljši ekipi na sve-
tu. Če bi zmagali mi, šlo je le za
las, Šojatu pomanjkljivosti nihče
ne bi očital.
Kdo je kriv, da Celjani v petih
polfinalih niste zmogli še stop-
ničko višje?
Vsi, prav vsi. Igralci, trenerji, vo-
dilni možje kluba. Največja kriv-
da pa logično pripada nam, ki smo
bili na igrišču.
Kdaj vam je bilo najtežje?
Čeprav nas je Barcelona v Blau-
grani razbila s 14 goli razlike, pa
nas je najbolj prizadel letošnji po-
raz v Golovcu z Magdeburgom. Vsak
poraz doma je grenak, ni jih bilo
prav veliko, a zadnjega se pač naj-
bolj spominjaš. Po tragediji z Mag-
deburgom pa so se »zgodile še Pru-
le«. Čas gre hitro naprej in v spomi-
nu ostajajo predvsem lepe stvari.
Torej, kdaj je bilo najlepše?
Obračuni z južnimi sosedi so pri-
našali svojevrstno dramatiko. Z Za-
grebom je bilo najbolj vroče, dvo-
rana Golovec je pokala po šivih, vsak
gol je imel svojo težo. Če bi lahko
znova začel športno pot, bi jo želel
ponoviti takšno, kot je bila v Celju.
Kako bi orisali vpliv Pivovar-
ne Laško na razvoj kluba?
V Jugoslaviji smo se v osemdese-
tih letih borili za obstoj kluba, ob
pomoči Aera in kasneje Cetisa. Ta-
kratno vodstvo kluba pa je nato iz-
peljalo projekt, ki je zaznamoval
naslednje desetletje. Privabilo je
pravega pokrovitelja, ki je videl
perspektivo. A tudi tedaj, pred voj-
no, si najbrž ni nihče predstavljal,
da bo Celje postalo evropski klub.
Leta '91 smo si želeli le, da bi ob-
stali v prvi jugoslovanski ligi, ki pa
je potem ni bilo. Zdaj na primer v
Nemčiji gledajo izjemno spoštlji-
vo na Celje Pivovarno Laško. S te-
ga zornega kota zato menim, da smo
vseeno bili »maksimalni«.
Takšna so bila tudi izplačila
igralcem, ki so morali oditi pred-
časno!?
Poplačani so biU Puc, Kulinčen-
ko, Škrbič, Jelčič, Stefanovič, Ban-
fro, Torlo, Kelentrič... Jovič, ki ga
nikoli ni bilo v Celje, se je po Za-
grebu hvalil, da je dobil 20 tisoč
takratnih nemških mark. Če je bi-
lo vse skupaj ustrezno, ne bi rad
presojal.
Rodili ste se pred 31 leti v Lin-
deku nad Frankolovim. Se vam
je že izpolnila življenjska želja?
Je, namreč nekaj dni pred 30-im
rojstnim dnevom smo se z družino
vselili v novo hišo.
Izučili ste se za avtomehanika,
potem pa postali športnik vrhun-
skega razreda in nato še poslov-
než, ki se uspešno ukvarja s pro-
dajo nogavic. Svoj čas ste očitno
zelo razumsko trošili?
Vsak ima svoj pogled na življe-
nje. Silno sem si želel priskrbeti
vse, kar potrebuje družina. Vsesko-
zi sem se učil iz izkušenj, ki sem
jih pridobival tudi v športu. Pamet-
no sem jih unovčil in uresničil sa-
nje. Če so zadovoljni tvoji najbliž-
ji, potem tudi tebe navdaja ugoden
občutek.
Igre na srečo torej niso za vas?
Tako je.
Pa vendar...
Med zadnjo milijonsko loto mrz-
lico smo vsi člani slovenske repre-
zentance vplačali dvakrat po 15 šte-
vilk na sistemu. Prvič smo zadeli
štirico, nato pa smo se z ničlo obri-
sali pod nosom.
In še poslovilna beseda navi-
jačem celjskega kluba?
Nikar ne obupajte, še naprej na-
vijajte za rokomet!
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Najučinkovitejša slovenska levica: Roman Pungartnik.
Pungi prvi z desne ob koncu zadnje celjske sezone z lovoriko.
Št. 34 - 22. avgust 2002
6
0O^ODARSTVO
O cetis
V Aeru za skoraj
milijardo naložb
Novi stroji v Celju in Krškem - Aero Copy pred programskim in tržnim
preoblikovanjem
Slabše povpraševanje po
samokopirnem papirju in
precejšnje zmanjšanje pro-
dajnih cen sta lani krepko
oklestila prihodke Aera
Copy, hčerinske družbe celj-
skega Aera. Podjetje z 92 za-
poslenimi je imelo dobrih 48
milijonov tolarjev izgube.
Ker se negativni trendi po-
slovanja nadaljujejo tudi le-
tos, so se v matični družbi
odločili, da bodo hčer, ki je
v minulih letih v skupno bla-
gajno prinašala skoraj po-
lovico vseh prihodkov sku-
pine, temeljito sanirali.
»V Aeru Copy imamo veli-
ko problemov, tega ne zani-
kamo, vendar kriza tega pod-
jetja nikakor ne pomeni, da
je v krizi celotna skupina,«
poudarja direktorica Aera
Milena Brezigar. V hčerin-
ski družbi so že pred časom
uvedli ukrepe za izboljšanje
tekočega poslovanja, zdaj pri-
pravljajo še celovit sanacij-
ski program, s katerim bodo
na novo postavili temelje nje-
nega nadaljnjega razvoja. O
tem, kakšne nove proizvod-
ne programe nameravajo uve-
sti in kakšno ceno bodo za
to morali plačati, Brezigar-
jeva ne želi govoriti. Pravi,
da trenutno še vedno tehtajo
med različnimi možnostmi.
Dokončno odločitev, s ka-
tero morata soglašati oba
lastnika, to sta Aero in Pa-
pirnica Goričane (slednja ima
v lasti dobrih 25 odstotkov
Aera Copy), bodo sprejeli v
jesenskih mesecih. »Tudi ma-
tična družba Aero je imela
pred nekaj leti zelo velike
težave, pa smo jih uspešno
rešiU. Zdaj je čas, da se pro-
gramskega in tržnega preob-
likovanja lotimo še v največji
hčerinski družbi. Za program
samokopirnega papirja, kjer
je tudi dodana vrednost zelo
nizka, so značilna velika ni-
hanja. Leta 2000 je bila pro-
daja zelo uspešna, lani pa se
je začela kriza, ki še vedno
traja. Ker ne smemo čakati,
kdaj, če sploh, se bodo raz-
mere na trgih spet obrnile, je
treba nove programe čim prej
uvesti. Tudi zato, ker ima Aero
v Aeru Copy veliko kapitala,
in ker gre za skoraj sto delov-
nih mest,« pojasnjuje Brezi-
garjeva. Bo Aero odkupil de-
lež Papirnice Goričane? »Na
to vprašanje ne smem odgo-
voriti,« pravi direktorica.
Po Evropi še
ostali svet
Kljub težavam v hčerinski
družbi skupina Aero letos do-
bro posluje. V prvem pollet-
ju so prihodki znašali 5,6 mi-
lijarde tolarjev, kar je za 6
odstotkov nad gospodarskim
načrtom. Višjo rast od načr-
tovane so imeli tudi v matič-
nem podjetju, kjer so do
konca junija ustvarili 2,5 mi-
lijarde tolarjev prihodka. Več
kot tri četrtine izdelkov so
prodali v tujino, kjer zaradi
enakomerne razpršenosti iz-
voza na države Evropske uni-
je, srednjo in vzhodno Evro-
po ter Balkan uspešno klju-
bujejo vsem negativnim vpli-
vom na teh trgih. »Z neneh-
nim povečevanjem prodaje
v zadnjih petih letih, ko so
povprečne stopnje rasti pre-
segale 10 odstotkov in so to-
rej bile nad povprečjem v slo-
.venski predelovalni industri-
ji, nadaljujemo tudi letos. Na-
črtujemo, da bo matična druž-
ba ob koncu leta imela za do-
brih pet milijard tolarjev pri-
hodkov, poslovna skupina pa
za 11 milijard tolarjev,« na-
poveduje Milena Brezigar.
Prihodnje leto namerava-
jo v Aeru začeti z globalnim
trženjem, kar pomeni, da bo-
do prodajo razširili tudi na
Srednjo in Južno Ameriko ter
na Bližnji vzhod in severno
Afriko. Na zadnjih dveh tr-
žiščih so sicer v manjši meri
že prisotni, na območju Ame-
rike pa bodo prve večje ak-
tivnosti stekle po specializi-
ranem sejmu Paper World
Mexico v začetku leta 2003,
na katerem se bodo predsta-
vili z izdelki za pisarno. »Še
preden bomo začeh s poho-
dom na nove trge, moramo
doma zaključiti vlaganja v do-
datne zmogljivosti v progra-
mu samolepilnih-trakov,« po-
jasnjuje Brezigarjeva.
Naravi
prijaznejša
proizvodnja
v Aeru bodo letos nameni-
li za naložbe okrog 900 mili-
jonov tolarjev. V hčerinskem
podjetju Aeru Papiroti v Krš-
kem, kjer imajo v zadnjem
času toliko naročil, da obča-
sno uvajajo tudi četrto izme-
no, so kupili nov stroj za proi-
zvodnjo nosilnih papirnatih
vrečk z zvitimi ročaji. Največ
denarja pa bodo porabili za
novi stroj za premazovanje fo-
lij za samolepilne trakove, s
katerim bodo občutno pove-
čali zmogljivosti v programu
samolepljivih trakov, proi-
zvodnja pa bo bolj ekološko
naravnana.
»Nakup takšnega stroja je
bil nujen, saj vse več naših
kupcev zahteva lepljive tra-
kove, narejene na vodni os-
novi. V Šempetru jih sicer de-
lamo že nekaj časa, vendar
na prenovljeni stari opremi,
s katero pa ne moremo za-
dostiti vsemu povpraševa-
nju,« pravi Milena Brezigar,
ki upa, da jim bo novo opre-
mo uspelo zagnati še letos.
Z obema letošnjima nalož-
bama bo Aero še bolj utrdil
položaj zanesljivega ponud-
nika kakovostnih izdelkov po
konkurenčnih cenah. »Vsa ni-
hanja na evropskih trgih krat-
koročno vplivajo tudi na na-
še poslovanje, vendar upamo,
da se bodo sedanji ugodni tren-
di rasti nadaljevali. Treba se
je pač nenehno prilagajati. V
Aeru smo navajeni trdo dela-
ti, saj nam drugače ne bi us-
pelo iz faze preživetja preiti
v fazo razvoja in rasti. Z iz-
vedbo že zastavljenih projek-
tov in tistih, ki jih šele razvi-
jamo, želimo v prihodnjih le-
tih podvojiti obseg poslova-
nja. Še naprej bomo zmanj-
ševali proizvodne stroške in
vlagali v tiste programe in pro-
jekte, ki bodo podjetju pri-
nesli višjo dodano vrednost,«
poudarja Brezigarjeva.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
^ »N^ve^i la^nik
je država«
Junija letos je Probanka odkupila nekaj več kot 12 od-
stotkov vseh delnic Aera, ki sta jih imela Cetis in Trimo,
• ter s tem pGftala druga največja lastnica celjskega pod-
jetja. Največji delničar je s 25-odstotmm deležem še vedno
Kapitalska družba, delež notranjih lastnikov (zaposle- •
nih in upokojencev) pa se je v zadnjih letih zmanjšal na
dobro četrtino.
Skriti pred radovedneži
Posebnost prenovljene Zlatarnine prodajalne v Celju je tako imenovani »show-room« - Tudi za zelo globoke žepe
Po treh letih pohoda po
Sloveniji in državah bivše
Jugoslavije se je Zlatarna
Celje končno ustavila tudi
v Celju. V ponedeljek po-
poldne je na Prešernovi ulici
odprla svojo prenovljeno
prodajalno. Najstarejša in
hkrati tudi največja zlatar-
nina trgovina je dobila po-
polnoma novo podobo in
vsebino. Vrednost naložbe
znaša 15 milijonov tolarjev.
Prodajalna na Prešernovi,
ki so jo prenovili v samo še-
stih dneh, meri po novem več
kot 100 kvadratnih metrov.
V njej poleg nakita ponujajo
tudi ure priznanih svetovnih
proizvajalcev. Posebnost celj-
ske prodajalne, s katero želi
Zlatarna ponudbo v starem
mestnem jedru dvigniti na ne-
koliko višjo raven, je tako
imenovana predstavitvena so-
ba, v kateri bodo štiri trgov-
ke-svetovalke nekoliko več
pozornosti lahko namenjale
tistim zahtevnejšim kupcem,
ki se bodo želeli »skriti« pred
radovednimi pogledi.
Zlatarna Celje, ki jo je leta
1999 kupil znan poslovnež Bo-
jan Albreht, je v zadnjih le-
tih razširila trgovsko mrežo
na skoraj celotno območje nek-
danje Jugoslavije, kjer je bla-
govna znamka celjskega zla-
ta kljub dolgi odsotnosti še
vedno med najbolj iskanimi.
Novi lastnik se je najprej lo-
til slovenskega trga, kjer ima
zlatarna trenutno 18 lastnih
prodajaln in po nekaterih oce-
nah obvladuje približno 13 od-
stotkov tržnega deleža. Na Hr-
vaškem so doslej odprli že
osem prodajaln, na območju
Bosne in Hercegovine štiri, do
konca leta pa nameravajo šti-
ri trgovine odpreti tudi v Sr-
biji, kjer imajo že nekaj časa
tudi lastno podjetje. Podjetja
so ustanovili tudi na Hrvaš-
kem ter v Bosni in Hercego-
vini, od lani ga imajo tudi v
Avstriji, kjer pa za sedaj pro-
dajo le zlato za dentalni pro-
gram. Že pred dvema letoma
so napovedali odprtje dragu-
Ijarne na Dunaju, vendar jim
do sedaj še ni uspelo najti us-
trezne lokacije.
Po napovedih direktorice
prodaje Tanje Halilovič bo
Zlatarna Celje, ki manjše ko-
ličine nakita proda tudi v
Združene države Amerike,
Kanado in na Japonsko, do
leta 2005 imela v Sloveniji
in na območju nekdanje Ju-
goslavije kar sto prodajaln.
Zato bodo tudi v prihodnje
ves dobiček podjetja name-
njali za širitev maloprodaj-
ne mreže.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
V prenovljeni prodajalni na Prešernovi ulici so na voljo modno oblikovani zlat nakit, diamanti različnih
velikosti, črni diamanti, akoya biseri, srebrn nakit in ure svetovno priznanih proizvajalcev.
Št. 34 - 22. avgust 2002
INFORMACIJE
7
8
AKTUALNO
Slovenska vremenska oaza
Poplave okoli nas, meteorologom pa se zdi vse običajno - Kmetje zadovoljni z obilnimi padavinami
Po vsej Evropi pustošijo vodne
ujme, v Sloveniji pa lahko reče-
mo in istočasno trikrat potrkamo
po lesu, da smo jo letos (zaen-
krat) dobro odnesli. In to le za
las. Medtem ko spremljamo po-
plave v Nemčiji, Avstriji, na Češ-
kem in Hrvaškem, strahoma ča-
kamo, da se oblak strga tudi nad
našo državo. Toda po začetnem
razočaranju nad nič kaj poletnim
vremenom z milimi plohami in
ravno zadosti sonca smo lahko
več kot zadovoljni.
Vremenskim napovedim še po-
sebej pozorno prisluhnemo pole-
ti, ko se odpravljamo na zasluženi
dopust. Zato je toliko bolj zoprno,
da je bila južna Dalmacija konec
julija deževna. Pa ne samo za re-
signirane turiste, pač pa tudi za do-
mačine. Navsezadnje južna Dalma-
cija prodaja poletje pod oznako ved-
no sončno in nikoli deževno. Toda
vreme nas rado prinese okoli.
»Ena osnovnih značilnosti vreme-
na je, da je spremenljivo,« nam je
pojasnil šarmantni 'vremenko' z na-
cionalke, Branko Gregorčič, vod-
ja Sektorja za meteorološke meri-
tve pri Agenciji RS za okolje. »Tem-
peratura v zadnjih sto ledh naraš-
ča. Zadnjih deset let, kar merimo
temperaturo, je bilo najtoplejših.
Letošnje poletje sicer ni v tem tren-
du, ampak je bolj- v stilu povpre-
čij. V Sloveniji so bila že hladnejša
in bolj deževna poletja.«
Za julij in avgust se spodobi, da
sonce pripeka in da je tu in tam
kakšna osvežilna ploha ali nevih-
ta, za junij pa, da prijetno greje in
nas na pravo vročino šele pripravi,
vendar nas je vreme prineslo okoli
tudi pri tej predpostavki. Junij je
namreč letos podiral vročinske re-
korde. »To niti ni tako nenavadno,
saj je takrat sonce najvišje na ne-
bu. V juniju smo tako v Ljubljani
imeli kar dvanajst sončnih dni, kar
je za en dan podrlo prejšnji rekord,«
nam je pojasnil Gregorčič. »V juli-
ju pa so bili v Ljubljani trije vroči
dnevi manj od povprečja.«
Če torej letošnje padavine za me-
teorologe niso nič neobičajnega, pa
vsi priznavajo, da se zemeljska ob-
la zadnjih deset let segreva. To po-
jasnjuje več teorij: od vpliva tople
grede do teorije, da je klima že sa-
ma po sebi spremenljivo dejstvo.
Slednje dokazujejo tudi zadnji iz-
sledki, da se segrevanje ozračja skla-
da z vse večjo ciklično sončno ak-
tivnostjo. Hkrati strokovnjaki ugo-
tavljajo, da narašča število poplav
in neurij. Ena od razlag trdi, da naj
bi z naraščanjem temperatura ra-
sla tudi količina vodne pare v zra-
ku, kar povzroča kopičenje obla-
kov, neurja in močne nalive. Tako
so za prihajajoča desetletja napo-
vedane vse močnejše in pogostejše
poplave...
V zadnjih dneh pa svet skrbi še
ena vremenska nevšečnost: rjavi ob-
lak nad južno Azijo. Kot ugotavlja
poročilo programa ZN za okolje,
UNEP, je oblak nastal kot posledi-
ca gozdnih požarov, kurjenja lesa
in kmetijskih odpadkov ter pove-
čanja emisij izpušnih plinov. Pri ZN
tudi ugotavljajo, da lahko oblak vsaj
za deset odstotkov zmanjša količi-
no svetlobe, ki pride do Zemlje.
Poleg lokalnega naj bi imel dotič-
ni oblak tudi globalni vpliv, zato
se ne veselimo prehitro...
Kmetje zadovoljni
Deževno obdobje letošnjega po-
letja, od L avgusta letos je v pov-
prečju padlo že 124 litrov dežja na
kvadratni meter, je zadovoljne na-
smehe raztegnilo na obraze vseh,
ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Tar-
najo le tisti, ki jih je prizadelo neur-
je s točo. Zaradi nenehnih padavin
imamo po nekaj letih končno po-
letje, ko ne bo težav zaradi suše.
Čeprav se marsikdo še vedno uk-
varja s posledicami lanske suše...
Letošnjo vlažno poletje povzro-
ča največ težav predvsem pridelo-
valcem vrtnin zaradi pogostejših
rastlinskih bolezni. Največje teža-
ve so s krompirjem, ki letos precej
gnije. Vodja Kmetijske svetovalne
službe Jože Benca pravi, da bi ple-
snitev lahko preprečili s škroplje-
njem. Vendar pa je to v nasprotju s
težnjami po ekološki in integrira-
ni pridelavi, sploh v okolju, ki je
vse bolj obremenjeno in zastrup-
ljeno z raznimi preparati. Ekološ-
ko vestni pridelovalci pri prvem go-
jenju ne uporabljajo kemičnih sred-
stev za preprečevanje bolezni, pri
drugem pa le najnujnejše. Na ta na-
čin ostanejo brez svojega orožja, s
katerim bi lahko marsikaj prepre-
čili. Če bi namreč želeli popolno-
ma preprečiti razvoj plesni, bi po-
leg preventivnih škropljenj morali
krompir škropiti še vsak teden. Ta-
ko bi imeli zelo lep pridelek, ki pa
ga ne bi bilo pametno jesti. Zato je
tudi tukaj treba najti kompromis.
Podobne težave kot s krompirjem
so tudi s paradižnikom.
Po drugi strani pa so prideloval-
ci koruze z letošnjim pridelkom
zelo zadovoljni, saj je koruza le-
pa kot že dolgo ne. Kot je povedal
dr. Martin Pavlovič iz Hmeljar-
skega inštituta Žalec, so zelo za-
dovoljni tudi hmeljarji, še poseb-
no tisti, ki v zadnjih letih še niso
uspeli vzpostaviti namakalnega
stema. V preteklih nekaj letih je
bilo največ težav prav s pomanj-
kanjem padavin, ki so jih lahko
prebrodiH le tisti, ki so imeli si-
steme za namakanje, preostali pa
so le pogledovali v nebo in upali
na čudež. Letos je hmelj lahko po-
vsod lepo rasel, saj je imel na vo-
ljo dovolj vode. Hmeljarstvo je pa-
noga, ki se v marsičem loči od os-
tahh. Hmelju namreč razen suše
ne škodi skoraj noben drug vre-
menski pojav, ne vročina in tem-
peraturno nihanje, nanj ne vpliva
niti pozeba. Sicer pa hmeljarji le-
tos pričakujejo povprečen pride-
lek.
Močnatega vreme se veselijo tu-
di sadjarji in vinogradniki, saj imajo
le manjše težave z gnitjem. Upajo
pa na sončen konec avgusta.
Turisti se niso
ustrašili J
Na Celjskem letos ni večjih težav
zaradi manjšega obiska, saj turistov,
ki so se odločili svoje dopuste preži-
veti tukaj, slabo vreme ni odgnalo.^
Še več, ponekod se je obisk v pri-
merjavi z lanskim letom celo pove- i
čal. Tako se je v Zrečah in na Rogli ■
letos ustavilo za petino več turistov, J
v mesecu juliju pa so zabeležili cel(J
za 40 odstotkov večji obisk kot v ena^
kem obdobju lani. Zelo dobro so na-1
polnjene njihove hotelske kapacite-j
te, saj so v celotnem poletju zasede-1
ne med 85 in 100 odstotki. Prav tako i
tudi niso imeli skoraj nič odpovedi, ■
kljub nič kaj izletom naklonjenemu
nebu. Nekaj več zlovoljnosti je le med ■
lastniki odprtih kopališč.	!
NATAŠA PEUNIK
PRIMOŽ POKLIC
Napovedi Evropskega centra za srednjeročno napoved vremena za letošnji junij, julij, avgust
izračunane v mesecu maju:
Prva slika ponazarja pričakovana odstopanja temperatur od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Modra
barva nad severnim delom srednje Evrope in tudi vzhodno in južno od Slovenije pomeni, da so pričakovane
povprečne temperature na teh območjih za eno stopinjo nižje od dolgoletnih povprečij. Bela območja
pomenijo, da ne pričakujemo odstopanj od povprečij, rumena nad severno Afriko pa pomeni, da naj bi bilo
tam za kakšno stopinjo bolj vroče kot ponavadi. Pri teh napovedih je treba poudariti, da gre za povprečne
tromesečne temperature.
Druga slika ponazarja pričakovana odstopanja od dolgoletnega povprečja količine padavin. V naši širŠi
okolici naj bi bilo letošnje poletje torej povprečno namočeno, pač pa naj bi bilo deževno na vzhodu, bolj suho
kot ponavadi pa na jugozahodu Evrope.
Sezonske napovedi so v poskusni fazi, poskušajo pa upoštevati tako atmosfero kot tudi
gibanja oceanskih tokov. Njihovo večjo uporabno vrednost pričakujemo v naslednjih
letih, ko bodo postopno na voljo tudi napovedi za posamezne mesece.
Št. 34 - 22. avgust 2002
AKTUALNO

Savinjska priiiodnosti
Regija mora vlagati v razvoj - Največji robot v Evropi
Naša, torej Savinjska re-
gija je glede na preostalo Slo-
venijo v precej nezavidlji-
vem položaju. Približno štir-
je diplomiranci na 1000 pre-
bivalcev in okrog 12 odstot-
Icov študentov v populaciji
nas postavi na rep sloven-
skega povprečja. Prav zato
je občine trudijo spodbudi-
ti razvoj naše regije. Kak-
šne so torej verjetne strate-
gije in kakšni so lahko zgle-
'di za tehnološki razvoj?
Razvoj, torej. Občine ga
skušajo spodbuditi na mno-
go načinov. Dober prijem je
; spodbujanje clusteringa, po
[slovensko grozdenja sorod-
nih panog, ki skupaj iščejo
rešitve za določene proble-
me, sodelujejo pa tudi pri raz-
voju. Ta projekt sta predsta-
vila ministrstvo za gospodars-
tvo in Pospeševalni center za
malo gospodarstvo, saj tak-
šno medpodjetniško povezo-
vanje na lokalni ravni prina-
ša konkurenčno prednost
pred posameznimi podjetji.
Majbolj znan grozd je orod-
jarski, njegovo jedro so pod-
jetja Unior, Gorenje in Emo,
ter razvojni center orodjars-
tva Tecos. Zanimivo za orod-
jarski grozd je, da velik, več
kot petdesetodstotni delež
svojega prometa ustvarijo na
tujih, zlasti evropskih trgih.
Tržijo predvsem visokokva-
litetna orodja za avtomobil-
sko in kovinsko predeloval-
no industrijo, povpraševanje
pa presega njihove zmoglji-
vosti.
Druga pomembna strategi-
ja poteka na področju izobra-
ževanja. Mestna občina Ce-
lje, ki ima v regiji vodilni po-
ložaj, pravi, da ne želi biti
prva na vasi'. Zato ustvarja-
jo ne le lokalne, marveč re-
gionalne povezave in z nji-
mi povezane ustanove. Dol-
goročni projekt, ki pa že da-
je sadove, je doseganje kri-
tične mase znanja. To skuša-
jo doseči tako s šolstvom,
predvsem z razvojem regij-
skega študijskega središča, so-
dobno knjižnico in podob-
nim. A zaenkrat se še pojav-
lja težava z ohranjanjem izo-
braženih kadrov v regiji, saj
jih mnogo vidi svojo prihod-
nost drugje, predvsem v štu-
dijskih centrih, oziroma še
bolj natančno, v Ljubljani.
Zanimiva lokalna šala kroži
v razvojnem oddelku Mobi-
tela - uslužbenci naj bi v krat-
kem na vratih pričakovali tro-
janske krofe, saj jih je toliko
iz Celja in okolice.
Stroicovnjaici
za projeicte
Kot zanimivo podjetje iz
naše regije, ki da mnogo na
razvoj in vlaga v sodobne teh-
nologije, smo si ogledali ve-
lenjski Esotech. Podjetje se
ukvarja sicer pretežno z vzdr-
ževanjem in prenovo energet-
skih centrov in s projektira-
njem čistilnih naprav. Ven-
dar pa ni vse tako preprosto
-	na Esotechu so namreč pro-
jektno naravnani in so zmožni
za vsak takšen projekt izde-
lati načrt za vse faze razvoja
-	tako rekoč od pisalne mize
(oziroma izdelave načrta), do
dejanske izvedbe. Svoje po-
slanstvo opredeljujejo kot za-
gotavljanje najboljše doseg-
ljive tehnologije na področ-
ju ekologije in energetike z
visoko podporo informacij-
skih tehnologij za svoje kup-
ce, dolgoročni cilj pa jim je
postati prvi izvajalec projek-
tov v ekologiji in energetiki
v Sloveniji.
V Esotechu vodijo projek-
te remontov in vzdrževanja
v praktično vseh slovenskih
elektrarnah, kot tehnologijo
bodočnosti pa izpostavljajo
ekologijo. Pravzaprav pred-
lagajo mnogim podjetjem ne-
kakšno kombinacijo energe-
tike in ekološkega inžinirin-
ga, na primer z zažiganjem
nekaterih vrst odpadkov,
predvsem različnih vrst bio-
mase. Tako dobijo relativno
čisto proizvodnjo, poleg te-
ga pa lahko pokrijejo del svo-
jih energetskih potreb. Tre-
nutno sta velika projekta pred-
vsem remont TEŠ-a, kjer po-
leg lastnih zaposlenih upo-
rabljajo še kakšnih sto podi-
zvajalcev, ter gradnje očišče-
valnih naprav v Niko Želez-
niki in Acroni Jesenice. Po-
leg tega pa kandidirajo za iz-
gradnjo razžvepljevalne na-
prave v trboveljski elektrar-
ni.
Tretje področje, s katerim
se v tem velenjskem podjet-
ju ukvarjajo, pa je vzposta-
vitev avdio-vizualnih pove-
zav, oziroma bolj specifično
videokonferenc. Te so name-
njene predvsem poslovni
uporabi, vendar imajo po-
membno mesto tudi v izobra-
ževanju. Na tem področju so
poskrbeli tako za povezavo
v mariborski univerzi, kot tu-
di v ljubljanskem kUničnem
centru, konec koncev pa so
preko takšnega sistema tudi
v živo preko Interneta pre-
našali dogodke na lokalno te-
levizijo.
Siovensico
teiinoiošico
jedro
Zelo močen je Esotechov
razvojni oddelek, saj pred-
stavlja okrog 15 odstotkov ce-
lotnega kadra. Raznovrstni
diplomirani inženirji in ma-
gistri tukaj snujejo nove mož-
nosti - resda sicer za razvoj
trenutnih projektov, vendar
pa razpolagajo z najvišjo teh-
nologijo na danem področ-
ju. Precej sodelujejo z inšti-
tutom Jožef Štefan.
Vodja razvojne skupine za
ekologijo, tehnologije in ko-
munikacijske tehnologije je
denimo dr. Andrej Stergar-
šek, ki sicer dela na tem in-
štitutu. Ta skupina je tudi re-
gistrirana pri ministrstvu za
znanost in tehnologijo. So-
delovati pa so začeli, ko so
skupaj uspešno izvedli pro-
jekt postavitve razžveplalne
naprave v rudniku Mežica. To
in podobna sodelovanja tvo-
rijo nekakšno jedro, ki pred-
stavlja slovensko pamet. Na
splošno namreč velja, da je
prav Esotech edino podjetje
pri nas, ki dosega in presega
vse zahtevane standarde.
Podjetje je sicer podjetje -
cilj jim je zaslužek. Vendar
pa imajo vizijo. Ekologija
oziroma ekološki inženiring
je čedalje pomemlDnejša pa-
noga, saj ljudem omogoča ži-
veti v razmeroma neoporeč-
ni okolici. Takšen primer je
recimo šoštanjska elektrarna,
ki zaposluje mnogo ljudi, ven-
dar bi predstavljala ekološ-
ko grožnjo, blizu katere bi
hotel živeti le malokdo, če
ne bi imela urejenih čistil-
nih naprav. Poleg tega si že-
lijo ustvariti nekakšno vse-
slovensko visokotehnološko
jedro, ki bi konkuriralo tu-
jim možganom - in ponud-
nikom.
Seawayov
titan
Za konec pa še zanimivost.
Ko smo obiskali podjetje Eso-
tech, smo si v eni njihovih
proizvodnih hal, kjer sicer
proizvajajo različne naprave,
ogledali ogromnega robota.
To sicer ni hodeče, govoreče
skoraj-bitje, ki ga poznamo
iz holivudske in japonske
filmske (oziroma risankaste)
produkcije, ampak industrij-
ski robot. In to največji v Evro-
pi. No, da ne bo pomote, Eso-
tech je prostore dal na raz-
polago podjetju Seaway, ki
se ukvarja z izdelavo mode-
lov za ladje, barke, čolne, ja-
drnice in ostala plovila. To
naj bi bil sicer možni zače-
tek sodelovanja in nemara no-
va panoga za velenjsko firmo,
a zaenkrat je to vse. Orjak je
last Seawaya. Robot, ki so ga
kupili pri španskem podjet-
ju Bermac, je v bistvu peto-
sni frezalni stroj, namenjen
izdelavi modelov plovil in je
modifikacija lesnoobdeloval-
nega stroja, ki lahko obde-
luje poliletanske mase, iz ka-
terih izdelujejo takšne mo-
dele.
Robot je res pravi titan: v
dolžino meri 18 metrov, v ši-
rino pet in pol, visok pa je
skoraj tri metre. Ima dve ob-
delovalni glavi, ki ob dvoiz-
menskem delu izdelata mo-
del za povprečno ladjo v ted-
nu in pol, za težje, bolj de-
tajlirane modele, pa potre-
buje do tri tedne. Izdelava je
tako natančna, da je potreb-
no le malo ročnih popravkov,
nam je povedal Jernej Prista-
vec, uslužbenec Seaway
d.o.o., ki nadzira delovanje
tega robota.
In če smo članek že začeli
z orodjarstvom - Seaway je
razvojno podjetje in orodjar-
na. Ukvarja se z izdelavo na-
črtov, kalupov in orodij za
velikosejijsko proizvodnjo
plovil, včasih pa izdelajo tu-
di prototipe. So vodilno to-
vrstno podjetje v Evropi in
delajo za največjega izdelo-
valca plovil v Evropi.
GREGOR STAMEJČIČ-
GRIZLI
Foto: TRIARTES
Ogromen Seawayov robot v Esotechovi hali je največji te vrste v Evropi.
Robotska roka pri obdelavi modela ladijskega trupa.
Mirko Lesjak, član razvojnega oddelka v Esotechu.
Št. 34 - 22. avgust 2002
10
HšUii KRAJI IN LJUDJE
Nova celjska fontana
v celjski župniji svetega Du-
ha, s sedežem v Novi vasi, so v
četrtek počastili 15-letnico svo-
jega obstoja. Ob tej priložnosti
so na trgu pred cerkvijo blago-
slovili spominsko fontano (na fo-
tografiji), delo arhitekta prof. dr.
Jožeta Marinka.
Blizu tri metre visoka fontana
simbolizira Sveto Trojico, katere
del je po krščanskem nauku sveti
Duh, ki so mu posvetili mlado celj-
sko svetišče. Osrednji del fontane
je piramida s povzdignjeno poso-
do, iz katere se preliva voda v dva-
najstih curkih, kar predstavlja dva-
najst apostolov. Novo celjsko fon-
tano je posvedl slovenski izseljen-
ski duhovnik iz Švice pater Ro-
bert Podgoršek, nekdanji celjski
duhovnik.
Uvod v slovesnosti v zvezi s 15-
letnico župnije je bila blagoslovi-
tev obnovljene Malejeve kapele ob
Mariborski cesti, na Hudinji.
BJ
Foto: GK
Internetna
kavarna
še ta mesec bo Mestna
občina Celje objavila raz-
pis za najemnika prosto-
rov bodoče internetne ka-
varne v mestu.
Celje bo s to kavarno
končno pridobilo prostor,
kjer bo mogoče brskati po
Internetu, pošiljati sporo-
čila v svetovni splet in
uporabljati računalnike.
Internetna kavarna bo v
prostorih bivše Šketove pe-
karne na Stanetovi ulici, v
podhodu pri kinu Metro-
pol.
Zapišimo še, da Mestna
občina Celje pripravlja na
svojih spletnih straneh kar
nekaj novosti. V naslednjih
dneh bodo na naslovu
www.celje.si odprli stran
anket in stran foruma, to-
rej klepetalnice, ki je ob-
činskim spletnim stranem'
tako hudo manjkala in ji^'
delala dolgočasne. Obča-
ni bodo tako slednjič pri-;
dobili možnost za aktiv-^
nejše sodelovanje, pred-
vsem pa za izražanje svo-^
jih mnenj.
Sicer pa je bila občina Ce-
lje izbrana v projektno skil^
pino občin, ki pripravljajo
strateški dokument za uva?
janje elektronskega poslo^
vanja v slovenskih občinah.'
Celje je pristopilo tudi k ini'
ciativi Evropske komisije
Globalni dialog med mesti"
(GCD), ki združuje preko
90 mest iz 36-ih držav po
celem svetu. Namen GCD je
aktivno povezovanje mest z
uporabo informacijskih in'
komunikacijskih tehnolo-'
gij.	BRST
V obrtno cono
septembra
Dela v novi obrtni coni
Štore-vzhod, ki jo gradi
tamkajšnja občina, naj bi
bila končana sredi prihod-
njega meseca. V preteklih
dneh so zaključili z nepred-
videno prestavitvijo pod-
zemnega voda tehnoške vo-
de, ki je z jezu v Opoki na-
peljan za potrebe štorske že-
lezarne.
Izkazalo se je, da so vod
pred tremi desetletji položi-
li premalo globoko, zdaj bo
treba za prestavitev odšteti 14
milijonov tolarjev. Po oprav-
ljenem delu so v bodoči co-
ni takoj nadaljevali z drugi-
mi deli, saj je potrebno zgra-
diti še kanale za elektrifika-
cijo, plinovodno in vodovod-
no povezavo ter kanalizaci-
jo. Tretji uvozni pas z glavne
ceste je v bistvu končan, po-
trebna je le še fina preplasti-
tev, ki bo opravljena v pove-
zavi z drugimi deli.
V obrtni coni bodo naj-
prej, predvidoma konec pri-
hodnjega meseca, odprli naj-
večji objekt, ki ga gradi pod-
jetje Eho Laško. Sledila bo
gradnja za potrebe podjetja
Etiks Štore, ki opravlja trgov-
sko-servisno dejavnost.
BJ
Začetek gradnje
v torek so začeli z gradnjo tretje etape severne vezne
ceste v Celju. Gre za izredno pomembno prometnico, ki
bo Hudinjo povezala z Novo vasjo, kasneje pa načrtuje-
jo še nadaljevanje do Lave. Med večjimi prometnimi obre-
menitvami bo cesta uporabna kot obvoznica.
Cesto od podaljška krožišča pri opekarniški jami do no-
vega krožišča v bližini cerkve Svetega duha bo gradilo pod-
jetje Ceste mostovi Celje. Kot nam je povedal vodja pro-
jekta Iztok Uranjek iz Zavoda za planiranje in izgradnjo,
naj bi bila cesta zgrajena že do jeseni, vrednost naložbe pa
znaša 192 milijonov tolarjev. Promet na obstoječi cestni
povezavi Hudinje z Novo vasjo ne bo oviran, saj nova trasa
ceste poteka nekoliko južneje.	BRST, SŠ
Št. 34 - 22. avgust 2002
MASI KRAJI IN LJUDJE
11
Hmeljarji icot opazovalci
Skupščina Hmezad Kmetijstva Žalec poglobila nesoglasja med hmeljarji in zadrugami - Po obiranju živahno izven
hmeljišč
Minuli teden so se na
skupščini sestali delničar-
ji Hmezad Kmetijstva Ža-
lec, ki je naslednik Hmezad
Kmetijstva v stečaju ter
konzorcija, ki ga je obliko-
valo sedem spodnjesavinj-
skih zadrug, edinih delni-
čark sedanje družbe.
Skupščini so prisostvova-
li tudi predstavniki hmeljar-
jev, ki so kljub pripravljenim
protipredlogom sklepov os-
tali samo opazovalci, ker ne-
kateri direktorji zadrug niso
pravočasno oddali glasovnic.
Minister za kmetijstvo Fran-
ci But je na srečanju s savinj-
skimi hmeljarji konec spom-
ladi že predlagal, naj hme-
ljarji razmislijo o smiselno-
sti delovanja družbe Hmezad
Kmetijstvo Žalec. Hmeljarji
so se odločili za nadaljnji ob-
stoj družbe, vendar z željo,
da bi prevzeli upravljanje, kar
pa se po torkovi skupščini ni
zgodilo. S tem so se seveda
nasprotja med savinjskimi
hmeljarji in zadrugami le še
poglobila, bistvo nesoglasij
pa izhaja iz premoženja.
Savinjske zadruge so na-,
mreč hmeljarjem omogoči-
le najem kredita in s tem na-
kup žičnic in opreme, ki so
bili v lasti bivšega Hmezad
Kmetijstva. Po dogovoru naj
bi se s povračilom kredita pre-
ko konzorcija in zadrug na
hmeljarje prenašalo lastniš-
tvo vseh sredstev, kar pa se
doslej še ni uresničilo. Po po-
datkih so hmeljarji odplača-
li že več kot polovico naje-
tih kreditov. Na skupščini so
dosegli le dogovor, da bosta
hmeljarje v nadzornem sve-
tu družbe predstavljala dva
člana, kar pa morajo potrdi-
ti še na prihodnji skupščini
Hmezad Kmetijstva.
Hmeljarji so medsebojna
razmerja poskušali urediti tu-
di s posebno pogodbo, ki so
jo pred mesecem dni poslali
upravi Hmezad Kmetijstva,
vendar minuli teden še niso
prejeli odgovora. Ker s svoji-
mi predlogi niso uspeli na
skupščini in glede na to, da
žalska družba posluje z izgu-
bo, savinjski hmeljarji napo-
vedujejo večje spremembe v
jesenskem času, ko jih čaka
tudi ustanavljanje organizaci-
je proizvajalcev hmelja.
Na hmeljiščih Spodnje Sa-
vinjske doline se je v začet-
ku tedna začela obiralna se-
zona, saj je sorta savinjski gol-
ding že dosegla obdobje teh-
nološke zrelosti. Sorta auro-
ra, s katero je zasajenih dve
tretjini hmeljišč, bo po mer-
jenjih strokovnjakov v žal-
skem Inštitutu za hmeljars-
tvo in pivovarstvo zrela ko-
nec tedna, medtem ko naj bi
druge sorte tehnološko zre-
lost dosegle v začetku septem-
bra. Obiranje hmelja naj bi
predvidoma zaključili sredi
septembra, v jesenskem ča-
su pa lahko pričakujemo ži-
vahno dogajanje tudi ob sa-
vinjskih hmeljiščih.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Pri Pongrac v Parižljah je s savinjskim goldingom zasajenih 2,5 hektar-
ja. Pridelek po mnenju gospodarja Franca ne bo najboljši, saj mu je
škodila spomladanska suša.
Po asfaltu v Vrhe
Domačini v zaselku Vrhe v KS Ponikva v žalski občini so se minulo nedeljo veselili
nove asfaltirane ceste, ki so jo odprli ob krajevnem prazniku.
Zbrane je v imenu režijskega odbora pozdravila Darja Jelen, novo cesto, za katero je
vsako gospodinjstvo prispevalo 200 tisoč tolarjev in 150 ur prostovoljnega dela, pa je
predstavil predsednik sveta KS Ponikva pri Žalcu Ivan Jelen.Blagoslovila sta jo domači
župnik Tone Krašovic in monsignor dr. Maksimilijan Jezernik, dogodek pa so popestrili
domači moški pevski zbor ter ljudske pevke in ljudski godci iz Vrbja.	T. T.
Prenovljeno cesto so odprli Ivan Jelen, predsednik režijskega odbora Stane Jezernik in žalski podžupan
Janko Kos.
Smihelska
idila
v soboto so v Šmihelu nad
Mozirjem na tradicionalnem
Ovčarskem prazniku prika-
zali, kakšno je bilo nekda-
nje življenje v strminah pod
Mozirskimi planinami, ki so
•nu glavni utrip dajale ovce.
Na prireditvenem prosto-
ru so se sprehajali šmihelski
pastirji, v kotu se je kadilo iz
Skorjevke, kjer so gospodinje
pripravljale skoraj že pozab-
ljene jedi, med obiskovalci se
je širilo blejanje ostriženih
ovac, na drugem koncu so pri-
l^ovali izdelavo volne in ple-
tenje volnenih izdelkov, v
ozadju je stal turški plot, za-
zvenela je pastirska pesem...
^ Šmihelu so številnim obi-
skovalcem spet dokazali, da
2najo ceniti skoraj že pozab-
ljene trenutke, ki so nekdaj
oblikovali življenje v idilični
Vasici nad Mozirjem. US
Smihelska pastirja.
Jubileju
nasproti
v Mozirskem gaju so v
začetku tedna zaprli vra-
ta za razstavo Cvetje in
ideje 2002.
Organizatorji petdnevne
prireditve, EHD Mozirski gaj
in slovenski vrtnarji, so za-
dovoljni z odzivom med
obiskovalci, manj zadovolj-
ni pa so s številom proda-
nih vstopnic. Delno valijo
krivdo za slabši obisk na vre-
me, po drugi strani pa se za-
vedajo, da je tudi Mozirski
gaj potreben večjih spre-
memb. Te bodo uvedli pri-
hodnje leto, ko bo minilo
25 let, kar so na delu mozir-
ske gmajne uredili park slo-
venskih vrtnarjev. Ob jubi-
leju upravljavci gaja napo-
vedujejo drugačno zasaditev
parka, hkrati pa obljublja-
jo več zanimivih prireditev
in razstav. Sicer je Mozirski
gaj odprt tudi v teh dneh med
8. in 19. uro.	US
NA KRATKO
Družinsko
petje v
Andražu
»Peli so jih mati moja« je
moto prireditve, ki v Andra-
žu nad Polzelo že 19 let zdru-
žuje Slovence iz domovine
in zamejstva in s katero ohra-
njajo in promovirajo stare
slovenske pesmi. Prireditev
Družina poje bo v nedeljo,
25. avgusta, ob 14.30 uri na
igrišču v Andražu, v prime-
ru dežja pa v šotoru. Dan prej,
v soboto, bodo v Domu ob-
čanov Andraž odprli gobar-
sko razstavo in prikazali sta-
re običaje Andraža in soseš-
čine.
Križišče,
pločnik in
razsvetljava
v Trnavi v občini Braslov-
če zaključujejo drugo fazo
ureditve križišča in pločni-
ka na cestnem odseku regio-
nalne ceste Šentrupert-Mozir-
je. Urejenega križišča, ploč-
nika in javne razsvetljave so
si udeleženci v cestnem pro-
metu, predvsem pešci, v zad-
njem času še bolj želeli, saj
je zaradi izvoza in uvoza na
avtocesto v Trnavi promet bis-
tveno gostejši. Dela financi-
ra občina Braslovče, izvaja
pa Cestno podjetje Celje. Ra-
čunajo, da bo križišče v Tr-
navi končano do občinskega
praznika občine Braslovče,
ki ga praznujejo tretji teden
v septembru.
Počitniška
naloga
Letošnje leto je razglaše-
no za mednarodno leto go-
ra. Medobčinska matična
knjižnica Žalec in občinska
knjižnica na Polzeli sta za
mlade bralce pripravila po-
čitniško nalogo, ki zajema
obisk hriba ali gore, o svo-
jem doživetju pa naj bi mla-
di napisali spis ali narisali ris-
bico. Izdelke pričakujejo v
Občinski matični knjižnici
Polzela do konca avgusta, na-
to jih bodo pregledali in naj-
boljše nagradili. V mesecu
septembru bodo za vse sode-
lujoče organizirali izlet v Kek-
čevo deželo. (TT)
Št. 34 - 22. avgust 2002
12
HšUii KRAJI IN LJUDJE
Spremembe v industrijski coni'
s potrditvijo sprememb in
dopolnitev odloka o zazi-
dalnem načrtu industrijske
cone Šentjur so pred časom
občinski svetniki prižgali
zeleno luč za gradnjo no-
vih poslovnih prostorov
proizvodnih in storitvenih
dejavnost ter dodatne infra-
strukture na tem območju.
Spremenjen odlok je zlasti
pomemben za šentjurski Al-
pos, ki bo svojo dejavnost
širil na tem območju.
Odlok so svetniki spreje-
mali po skrajšanem postop-
ku, v zazidalni načrt za ob-
močje industrijske cone pa
vnesli novosti, kot so jih pri-
pravili v velenjskem podjet-
ju Urbana, urbanizem in pro-
jektiranje Kočar in Kočar.
Spremembe je narekoval zla-
sti razvojni program družbe
Alpos, ki je že zdaj - v bodo-
če pa bo to še izrazitejše - naj-
večji porabnik prostora na
tem območju.
Industrijska cona v Šent-
jurju je razdeljena na območ-
ja, namenjena različnim po-
slovnim dejavnostim. S spre-
menjenim zazidalnim načr-
tom je zdaj na območju A,
ki obsega območje družbe Al-
pos oziroma njene Cevarne,
predvidena gradnja in po-
daljšanje žerjavne proge, po-
stavitev vodohrama indu-
strijske vode ter povečanje
zdajšnje proizvodne hale na
jugo-zahodni in jugo-vzhodni
strani. Na območju E, ki za-
jema objekte nekdanjega
Ema, zdaj pa prav tako Al-
posa, je predvidena postavi-
tev nove proizvodne hale s
parkirišči, skladišča, lakirni-
ce, proizvodne hale alumi-
nijastih izdelkov, proizvod-
ne hale pohištvenih izdelkov
ter nadstrešnice.
Za območju K in S, kjer je
zdaj odprt kmetijski prostor
ter območje stanovanjske
gradnje, spremenjen odlok
odpira možnosti gradnje last-
nikom zemljišč, prav tako pa
tudi možnosti prenove, do-
zidave ali spremembe na-
membnosti.
I. STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Na območju industrijske cone Šentjur bodo kmalu začeli graditi nove poslovne prostore.
Kapelica za zdravje in srečo
Minulo soboto so se ob
kapelici z Marijo Brezma-
dežno na Čibejevi domači-
ji v Velikih Grahovšah nad
Laškim zbrali domači od
blizu in daleč na blagoslo-
vitvi obnovljene kapele.
Obred je opravil kaplan Egi-
dij Dušan Kubot v prisot-
nosti dekana Jožeta Horva-
ta, operna pevka Andreja
Zakonjšek pa je doživeto za-
pela Ave Marijo.
Kapelica z Marijo Brezma-
dežno, ki stoji na kači in jo
varujeta dva angela, s svojo
bogato arhitekturi že nekaj
stoletij bogati Čibejevo do-
mačijo. Po mnenju celjske-
ga Zavoda za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine gre
za izjemno lep krajinski bi-
ser, star več kot štiristo let.
Po pripovedih naj bi nekdaj
služila celo za bogoslužje, saj
je v njej prostora vsaj za de-
set ljudi.
Lani so domači strnili vo-
ljo in moč ter pod strokov-
nim vodstvom zavoda za
varstvo naravne in kultur-
ne dediščine pričeli z zah-
tevno obnovo. Gradbena in
krovska dela je opravil Franc
Vrbovšek iz Olešč, ki je do-
slej obnovil že deset kapel
na Svibnem, laški okolici in
na Svetini, slikarska dela ki-
pov in notranjost kapele se
je lotil Stane Petrovič iz Ce-
lja, domači sin Franci Pu-
šnik pa je skrbel za organi-
zacijo in sam napravil vsa
kovinarska dela. Obnova je
Pušnikove stala 1,2 milijo-
na tolarjev, pri tem pa jim
je Zavod primaknil 150 ti-
soč tolarjev.
VLADO MAROT
Obnovljena kapelica Marije Brezmadežne na Čibejevi domačijo.
Išče se prostor za
ekološke otoke
V	Šentjurju so pred ča-
som začeli uvajati ločeno
zbiranje odpadkov; zaen-
krat le papirja, stekla in plo-
čevink. Na območju Krajev-
ne skupnosti Šentjur-mesto
je urejenih osem ekoloških
otokov, sčasoma pa bi jih v
mestu in tudi vseh večjih
naseljih v občini postavili
še več.
V	občinskem oddelku za
okolje in prostor, kjer so sku-
paj z mestno krajevno skup-
nostjo iskali najprimernejša
mesta za postavitev ekološ-
kih otokov, ugotavljajo, da
je bil največji problem last-
ništvo zemljišč. Zabojniki za
papir, steklo in pločevinke so
zaenkrat postavljeni le na
zemljiščih, ki so v občinski
lasti. Občani lahko ločeno od-
lagajo odpadke pri trgovini
Akvonij, v Hruševcu med
Cankarjevo ulico in Gajsto-
vo potjo, na dveh ekoloških
otokih ob cesti Miloša Zidanš-
ka, v ulici Dušana Kvedra, ob
Cesti na Pešnico, pri stano-
vanjskem bloku v bližini Ho-
tela Žonta ter v Zgornjem tr-
gu, pod kostanji.
V Šentjurju ugotavljajo,
da je ostalo kar nekaj mest-
nih predelov slabo pokritih.
zato pričakujejo, da se bo-
do zlasd krajani z območja
Hruševca, Ceste na kmetij-
sko šolo ter Prešernove uli-
ce in ulic Na razgled in Tonč-
ke Čečeve odzvali povabilu
in pomagali pri iskanju naj-
primernejših lokacij za po-
stavitev ekoloških otokov.
Slednje naj bi sčasoma ure-
dih na območju celotne ob-
čine. Med prvimi pa naj bi
najprimernejša mesta za po-
stavitev zabojnikov poiska-
li skupaj s krajani Nove va-
si, Črnolice, Blagovne in Po-
nikve.
I. STAMEJČIČ
Soglasja za čistilno napravo
V laški občini bi radi do
konca poletja zbrali vsa po-
trebna dovoljenja in soglas-
ja - kar 26 jih potrebujejo s
strani različnih institucij in
ministrstev - da bi takoj v
začetku jeseni lahko občin-
ski svetniki sprejeli odlok
o dopolnitvah prostorske-
ga plana.
Slednji je, skupaj s še ne-
kaj popravki oziroma spre-
membami obstoječih odlo-
kov, osnova, da Laščani lah-
ko zaprosijo za izdajo enot-
nega gradbenega dovoljenja
za gradnjo centralne čistilne
naprave. Projekti za čistilno
napravo so že v izdelavi, te
dni pa v Laškem urejajo tudi
vse potrebno za pridobitev
služnostnih pravic za zem-
ljišča, kjer bo položeno ka-
nalizacijsko omrežje, ter za
odkup zemljišč, ki so nujno
potrebna za gradnjo.
Če bo vreme gradbincem
pozimi naklonjeno, naj bi s
pripravljalnimi ter zemeljski-
mi deli začeli že konec leta,
sicer pa bodo centralno či-
stilno napravo za območje
Laškega in Rimskih Toplic z
bližnjimi naselji začeli gra-
diti spomladi leta 2003.
IS
Pred pol stoletja peš, danes s kobilčarji
Sredi vročega poletja, dan
pred šmohorsko nedeljo, se
je pred pol stoletja svatovš-
čina peš podala izpod Gozd-
nika in Govc v Rimske To-
plice, kjer sta zakonsko
zvezo sklenila Martina in
Tine Seidl. Zakonca Seidl
zdaj že 36 let živita v Spod-
nji Rečici pri Laškem, za zla-
to poroko pa so jima na Šmo-
horju zapeli kobilčarji iz Se-
draža.
Tinetovi starši so se s šte-
vilno družino v Zgornjo Re-
čico preselili iz Spodnje Pol-
skave. Da je Tine, ki se je pred
74 leti rodil v gozdarski hiši
Danija Rakuscha, veletrgov-
ca iz Celja, šel po očetovih
stopinjah in tudi sam postal
gozdar, ni naključje. Gozdar
je bil že njegov ded, gozdar-
skega stanu pa sta se popri-
jela še dva brata. Tine se je
leta 1949 zaposlil v Gozdnem
gospodarstvu Celje in podjet-
ju ostal zvest vse do upoko-
jitve. Pri delu je imel najraje
gojenje gozdov v celjski oko-
lici, na tem področju pa je
tudi najdlje delal.
Martina izhaja iz Govc, ti-
stega dela zaselka, ki ni bil
obsojen na izginotje. Kot sed-
mi otrok v družini se je v
Ljubljani izšolala za proda-
jalko in se v mestu, kjer je
ostala vse do poroke, tudi za-
poslila. Po poroki je nekaj
časa še službovala v doma-
čem Sedražu, svojo službe-
no pot pa je kot računovod-
kinja zaključila v Stanovanj-
sko gradbenem podjetju v
Laškem.
»Življenje spletajo različ-
na naključja in tudi najino
skupno pot je določilo eno
takšnih,« pravita Seidlova. Ko
je Tine pomagal pri obnovi
cerkve v Sedražu, je zagle-
dal Martino, preskočila je is-
krica in vztrajnost ju je po-
tem pripeljala v zakon. Oba
skrbno skrivata svoja leta, pa
tudi zdravje jima je še kar na-
klonjeno. Dolgočasita se ne,
saj sta si vsak zase našla ti-
sto, kar ju je nekoč in ju še
vedno veseli. Tine je strasten
lovec, Martina pa pomaga pri
urejanju finančnega poslova-
nja v laškem občinskem zdru-
ženja borcev, nekaterih kra-
jevnih odborov ter kluba bri-
gadirjev.
Ob jubileju sta hotela svojce
povabiti na kosilo. Pa sta ju
hčerka Zdenka in zet Jože ne-
kaj ur pred slavjem povabila
na Šmohor. Tam so jima do-
mači, sosedje in sorodniki s
pevci-kobilčarji iz Sedraža
pripravili veliko preseneče-
nje. V družbi razpoloženih
80 svatov, kolikor se jih je
zbralo, sta zlati da izrekla
pred laškim županom Jože-
tom Rajhom.
VLADO MAROT
Št. 34 - 22. avgust 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Parada ob
prazniku
Konec tedna so na Prista-
vi pri Mestinju s tretjo kmeč-
ko parado obeležili krajev-
ni praznik. Prireditev je pri-
pravila tamkajšnja krajev-
na skupnost v sodelovanju
z gasilskim in turističnim
društvom.
Nastopajoči so nazorno
prikazali kmečke običaje in
opravila, kot so ročno žaga-
nje drv, starodavno pranje pe-
rila in likanje s starinskim li-
kalnikom ter pomoč pri ote-
litvi. Celotna prireditev je bi-
la obarvana s humorjem, rde-
ča nit pa so bile aktualne gos-
podarske in družbene razme-
re v državi in v kraju samem.
Z druženjem in zabavo so ta-
ko krajani Pristave obeležili
letošnji praznik krajevne
skupnosti. Navzoče je še po-
sebej navdušil zanimiv pri-
kaz poroke, predstavili pa so
se tudi kandidati za župan-
sko mesto. Na šaljiv način,
seveda.
SK, BoJ
Foto: DP
Utrinek s prireditve, ki je mnogim obudila spomine na stare čase.
V Pristavi se je predvolilni boj že začel...
V Podčetrtku
so se zresnili
Občinski svet v Podčetrtku je sprejel v
petek kot zadnji v Obsotelju štiri odloči-
tve v zvezi z jesenskimi volitvami. Ob-
činski svetniki namreč kar štirikrat ni-
so bili sklepčni, zato so vse seje od-
padle.
Župan Marjan Drofenik se je nato od-
ločil za sklic petkove izredne seje, ko so
svetniki med drugim sprejeli odloka o do-
ločitvi volilnih enot za volitve članov v
občinski svet in za podčetrteškega župa-
na ter o določitvi volilnih enot in števila
članov svetov krajevnih skupnosti v Olim-
ju, Podčetrtku, Polju ob Sotli, Pristavi
pri Mestinju in Virštanju za volitve čla-
nov le-teh.
Prav tako so sprejeli odlok o pogojih za
plakatiranje v času volilne kampanje ter sklep
o delni povrnitvi stroškov kampanje za lo-
kalne volitve v tej občini.
BJ
Malice na OŠ
Kozje bodo
z večjo zamudo so v ponedeljek, 19. av-
gusta, končno začeli z obnovo in dozida-
vo kuhinje s sanitarijami na Osnovni šoli
Kozje. Gradbena dela so zaupali zaseb-
nemu podjetju Grapo iz Sodne vasi. Le-to
naj bi z deli končalo predvidoma do sredi-
ne oktobra. Otvoritev posodobljene kuhi-
nje naj bi bila konec novembra.
Ravnatelj Ivan Štendler je povedal, da so pri-
pravili vse potrebno za pripravo malic in to-
plih obrokov ob začetku novega šolskega leta.
Malice bodo pripravljali v za to posebej ureje-
nem prostoru, tople obroke pa bodo kuhali v
vrtcu. Gradbena dela ne bodo motila šolskega
pouka. Do zakasnitve obnove kuhinje je priš-
lo zaradi pozne odločitve slovenske vlade, ki
je odobrila potrebna sredstva za obnovo in po-
sodobitev. Obnova in posodobitev kuhinje bo
stala okoli 25 milijonov tolarjev, 60 odstot-
kov pa prispeva ministrstvo za šolstvo oz vla-
da, ostalo pa občina Kozje.	TV
10.
likovna
kolonija
Pilštanj
2002
Kulturno društvo Lesič-
no-Pilštanj je skupaj s
šmarško izpostavo javne-
ga sklada za kulturne de-
javnosti pripravilo 10. sli-
karsko kolonijo likovnih
pedagogov, ki se je začela
15. avgusta in se bo kon-
čala v nedeljo, 25. avgusta.
Predsednik KD Lesično-
Pilštanj Miha Zakošek je po-
vedal, da letos na koloniji
sodeluje šest slikarjev peda-
gogov: Darinka Pavletič iz
Celja, Ervin Kralj iz Mari-
bora, Breda Podbevšek iz
Domžal, Herman Gvardjan-
čič iz Škofje Loke, Franc No-
vinc iz Godešiča in Jelka Vi-
šnar iz Oplotnice. Z njiho-
vimi deli bodo obogatili
zbirko, v kateri so že zbra-
na dela prejšnjih devetih ko-
lonij. Kulturno društvo si pri-
zadeva za pridobitev prosto-
rov za stalno galerijo, saj
imajo sedaj razstavo v za-
sebni, Jazbečevi hiši.
Doslej je v kolonijah so-
delovalo 25 priznanih
umetnikov iz Slovenije in
nekdanje Jugoslavije. Pogoj
za sodelovanje je, da se ali
se je umetnik ukvarjal tudi
s poučevanjem likovne
vzgoje. Likovniki stanujejo
pri domačinih na Kozjan-
skem. Razstava letos ustvar-
jenih del bo ob slovenskem
kulturnem prazniku februar-
ja prihodnje leto.
TV
MODRI TELEFON
Zamazan
bankomat
»Ekran na bankomatu, ki
stoji ob trgovini v Lipi, je
edini v Štorah, vendar pa
je zelo nepregleden, kot bi
bil umazan. Teksta se sko-
raj ne vidi. Po nekaterih in-
formacijah naj bi si pred-
stavniki Banke Celje ome-
njeni bankomat že ogleda-
li. Zanima nas, če se bodo
v banki odločili za posta-
vitev drugačnega, bolj pre-
glednega ekrana, ker nam
sedanji v resnici povzroča
veliko težav,« sprašuje sku-
pina bralcev iz Štor.
»V Banki Celje smo pregle-
dali bankomat v Štorah. Ugo-
tovljeno je bilo, da je napa-
ka nastala zaradi poškodbe
na ekranu. Napako smo od-
pravili že v petek, 16. avgu-
sta 2002. Opravičujemo se za
nastale težave. V Banki Ce-
lje bomo tudi v bodoče po-
skrbeli, da bodo uporabniki
naših storitev zadovoljni.
Zahvaljujemo se za razume-
vanje,« odgovarja Mateja Ma-
cuh iz Banke Celje.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko Po-
lič. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-190.
183 botrov na Ponikvi
Prostovoljno gasilsko
društvo Ponikva v občini
Šentjur letos praznuje 80-
letnico delovanja. Ob jubi-
leju bodo v petek na stadio-
nu OŠ Ponikva pripravili 1.
nočno tekmovanje moških
in ženskih desetin za pre-
hodni pokal KS Ponikva, v
soboto pa bo slavnostno sejo
PGD Ponikva s podelitvijo
priznanj.
Ponikvanski gasilci bodo
na paradi prevzeli novo vo-
zilo MAN, ki lahko prevaža
5000 litrov vode, opremlje-
no pa je z visoko in nizkot-
lačno črpalko, štirimi dihal-
nimi aparati in agregatom ter
možnostjo montaže dodatne
opreme. Vozilo je stalo 17 mi-
lijonov tolarjev, prispevali pa
so jih Občina Šentjur in GZ
Šentjur, donatorji ter 183 bo-
trov. Blagoslov vozila bo opra-
vil domači župnik Miha Her-
man. Ob jubileju so izdaU tu-
di brošuro, v kateri so zapi-
sali vse pomembne dogodke
v 80-letni zgodovini društva.
Pri pripravi brošure sta naj-
pomembnejše delo opravila
Vinko Jagodič in Jože Bučer.
TONE VRABL
Zavetniku v čast
Šmarje pri Jelšah je eden izmed tradicio-
nalnih slovenskih romarskih krajev, ka-
mor vsako leto ob prazniku Marijinega vne-
bovzetja prihajajo številni romarji iz bliž-
nje in daljne okolice, tudi iz sosednje Hr-
vaške. Letos se je v dveh dneh mimo štiri-
najstih kapelic do cerkvice svetega Roka
podalo okoli devet tisoč romarjev.
Sveti Rok, ki je na nek način zavetnik kra-
ja, goduje dan za Marijinim vnebovzetjem.
Leta 1645 je tod razsajala kuga, ki je pomori-
la ogromno ljudi, in takrat so se domačini
zaobljubili svetemu Roku, priprošniku za
zdravje, da bodo na hribu zgradili cerkev, če
jih le-ta odkriža bolezni. Njihove prošnje so
zalegle. Od takrat je romanje v Šmarju tradi-
cija. Ljudje prihajajo z namenom, da bi se
udeležili bogoslužja, izrekli svetemu Roku
prošnje za zdravje, nekateri pa prihajajo zgolj
zaradi ohranjanja običaja. Letos so na dan
Marijinega vnebovzetja na kalvariji svetega
Roka slovesno blagoslovili prvo kapelo Kri-
ževega pota, obnove preostalih kapelic in tu-
di cerkve pa naj bi se lotili v prihodnjih letih.
BoJ
Foto: DR
Veriga romarjev se je vzpenjala do cerkvice svetega Roka.
Št. 34 - 22. avgust 2002
14
HšUii KRAJI IN LJUDJE
Kolesarske poti pa že ne
Otvoritve kolesarske poti na Dednem Vrhu ni bilo - Nekateri starejši ji nasprotujejo
v občini Vojnik so že
prejšnji mesec uradno pre-
dali svojemu namenu kole-
sarsko pot po krajevni skup-
nosti Nova Cerkev. V četr-
tek bi morali uradno odpre-
ti še pot Globoče - Dedni Vrb,
vendar do tega ni prišlo. Ne-
kateri prebivalci Dednega Vr-
ha ji namreč nasprotujejo,
saj se kolesarjev - bojijo.
Gre za del kolesarske mre-
že, ki so jo v okviru Lokalne
turistične organizacije Celje
pripravili za občine Vojnik,
Celje in Štore. Za območje
Vojnika jo ob pomoči lokal-
nih kolesarjev pripravlja
Alenka Vodončnik iz občin-
ske stavbe. Tako so prejšnji
mesec odprli pot po KS No-
va Cerkev, slediti bi morala
otvoritev kolesarske poti Glo-
boče - Dedni Vrh - Frankolo-
vo in nato še pot za zahtev-
nejše kolesarje iz Vojnika na
Dobrotin. Ko bi vse tri do kon-
ca septembra označili, bi iz-
dali turistični prospekt, je po-
vedala Vodončnikova.
Medtem ko na območju KS
Nova Cerkev ni bilo nobe-
nega nasprotovanja, je on-
kraj hriba drugače, saj je na-
črtovana steza predvsem
med starejšimi Dednovrhš-
čani povzročili precej nego-
dovanja. Predlog za kolesar-
sko stezo je v vojniško ob-
čino letos spomladi poslal
grafik in kipar Jože Žlaus
iz Globoč. Predsednik nekaj
dni starega Turističnega
društva Globoče - Dedni Vrh
je predlagal označitev kole-
sarske poti, kjer bi poskrbeli
za pojasnjevalne table in klo-
pi za počitek, za tekočo vo-
do, koše za smeti ter sanita-
rije.
V Globočah bi kolesarje-
nja željnim lahko ponudili
izposojo koles, načrtuje
Žlaus, ki ima doma zanimi-
vo galerijo Piros ter formo
vivo Rustico. Iz Globoč bi na-
to kolesarili blizu pol kilo-
metra v vojniško smer ter le-
vo v gozd na Dedni Vrh, kjer
bi zanje postavili klopi ter še
počivališče z mizo, kjer bi
bila mogoča pokušina doma-
čih dobrot. »Vsaka kmetija bi
lahko nekaj ponudila. Ob po-
ti so medičar, mesar, izdelo-
valec mlečnih izdelkov, ne-
kaj vinogradnikov...,« raz-
mišlja idejni oče in motor bo-
doče kolesarske poti.
Kolesarska pot je nato
predvidena proti gozdnemu
križišču na Kuretnici, naprej
pa v tri možne smeri. Tako
bi.se lahko priključila kak-
šni drugi kolesarski poti, v
posebno zanimivo Bezenško-
vo Bukovje ali v Rove, prav
tako mogoča bi bila vrnitev
po isti poti v Globoče.
Občutek za
stvarnost
Dedni Vrh, kjer se je med
vaščani resno zapletlo, je za
kolesarsko pot kot ustvarjen.
Zdravo okolje, gozd, starin-
ski poslopji ter izjemni raz-
gledi bi lahko privabili kole-
sarjenja željne občane ter tu-
riste, ki za te lepe kraje sploh
ne vedo. Niti za čudovit raz-
gled z Dednega Vrha na Sa-
vinjske Alpe in druge štajer-
ske vršace. Zato so načrtovalci
nove kolesarske poti po ob-
čini Vojnik že naročili table,
zaradi nasprotovanja nekate-
rih prebivalcev pa so morali
naročilo zdaj ustaviti.
Žlaus nam je povedal, da
mu o nasprotovanju nihče ni
povedal osebno. Novico so
mu posredovali člani uprav-
nega odbora turističnega
društva. Zato so se odločili,
da z otvoritvijo steze rajši po-
čakajo. Dedni Vrh pa se je
razdelil na dva tabora: na za-
govornike odprtja kolesarske
poti, ki bi prinesla kmetoval-
cem v pogojih Evropske uni-
je dodatni zaslužek, ter na
njene nasprotnike.
Nasprotniki so nekateri sta-
rejši vaščani, ki ne želijo biti
imenovani. Povprašali smo
jih, zakaj so proti. »Dobro ve-
mo kdo bi imel dodatni za-
služek, trpeli bi pa vsi,« smo
izvedeli od nekaterih starej-
ših krajanov, ki se pritožuje-
jo tudi zato, ker jih ni za pri-
volitev nihče posebej vprašal.
Zakaj trpeli? »Veliko nam
je do tega, da ostane vas či-
sta. Prav tako se bojimo po-
večanega prometa, za otroke,
saj lahko pride do prometne
nesreče.« Bojijo se odvrženih
steklenic in drugih odpadkov,
pa tega, da bi med vožnjo s
traktorjem kakšnega prehitre-
ga kolesarja povozili ali bi on
njih... No, poznavalci razmer
bi se težko strinjali, da so ko-
lesarji med največjimi packi,
ki onesnažujejo naravo. V pro-
metu pa se gotovo bojijo tudi
za svoja življenja...
Skrb za slovenske razmere
sicer ni povsem neutemelje-
na, vendar so kolesarske poti
pri nas stvarnost, navzoče so
po vsej državi. Ponavadi se jih
prebivalci razveselijo, saj pri-
našajo turistični razvoj, z njim
pa vsestranski napredek. Na
Dednem Vrhu je zaenkrat dru-
gače. Upajmo, da ne bo dol-
go, ko bo prevladal občutek
za stvarnost.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Jože Žlaus, predsednik pred dnevi ustanovljenega turističnega društva
Globoče - Dedni Vrh, je pobudnik označitve kolesarske poti po slikoviti
pokrajini.
Najmlajši na bodoči kolesarski poti. Kljub temu, da prebivalci ob slovenskih kolesarskih poteh nimajo težav,
se nasprotniki na Dednem Vrhu bojijo onesnaževanja ter prevelikega prometa.
Obnova spomenika ob razvpiti zelenici
V	naselju Vojnik obnav-
ljajo veliki partizanski spo-
menik z grobnico žrtev, ki
je postavljen v središču kra-
ja. Z obnovo so začeli v za-
četku avgusta, zaključiti pa
jo nameravajo v prihodnjih
dneh.
V	okviru del bodo obno-
vili celoten spomenik, na-
grobno ploščo, vse napise ter
stopnišče pred spomenikom.
Prav tako so posadili živo
mejo, ki služi za okras in za
razmejitev z zemljiščem za-
sebnika Hotka.
Po odločitvi občinskega
sveta so Hotku namreč izro-
čili del »partizanske« zele-
nice v zamenjavo za kos nje-
gove zemljišča, ki so ga po-
trebovali za ureditev križiš-
ča v središču kraja. Zame-
njava pa je občane razdelila
na zagovornike in oporečni-
ke tega dejanja.
Občina, ki je pobudnik ter
plačnik obnove partizan-
skega spomenika in grobni-
ce, namerava pripraviti še
dodatne zasaditve cvetja in
okrasnega drevja. Obenem
se pripravlja tudi na obno-
vo spomenika padlim, po-
stavljenega v bližnji soseš-
čini. Ta je posvečen vojniš-
kim žrtvam iz prve svetov-
ne vojne, obnoviti pa ga že-
lijo v pristni podobi. Po na-
slednji svetovni vojni so bili
namreč nekateri deli spome-
nika, ki niso bili v skladu z
ideologijo takratnega časa,
odstranjeni.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Trška cerkev v novi preobleki
VOJNIK - Naselje Vojnik krasijo kar štiri zgodovinske cerkve.
V kraju poteka trenutno obnova cerkve Svetega Florijana,
zavetnika gasilcev, ki so se je lotili konec lanskega leta. Po
temeljiti obnovi zvonika so zamenjali ostrešje cerkvene lad-
je, trenutno pa začenjajo z obnovo fasade. Pri obnovi je priš-
lo do zamika, saj so med obnovo zvonika naleteli na zelo
staro poslikavo, ki je posebnost celo v slovenskem merilu.
Cerkev, ki je na slikoviti legi nad starinskim trškim jedrom
Vojnika, obnavljajo s sredstvi župnije in vernikov. (BJ)
Vladni predstavniki tudi v
Majpiglu
VOJNIK - Občino je obiskala delegacija iz ministrstva za
kulturo, z direktorjem republiške uprave za varstvo kultur-
ne dediščine Stanetom Mrvičem in svetovalcem vlade Sil-
vestrom Gabrščkom. Ogledala si je obnovitvena dela na
gradu Socka, ki je v državni lasti, zaradi mogočega financi-
ranja v prihodnosti pa je obiskala tudi zasebno graščino
Majpigel na Vinah pri Lembergu. V sklopu Majpigla je ohra-
njena največja vinska stiskalnica v Sloveniji, po kulturni
plati pa je zanimivo še, da je v graščini živela in ustvarjala
velika slikarka Elda Piščanec. V graščini je ohranjena fre-
ska, ki je njeno delo.	(BJ)
Obnavljanje graščine Socka
SOCKA -V graščini Socka (občina Vojnik) so začeli v pre-
teklih dneh z obnovitvenimi deli. Na kulturnem spomeni-
ku državnega pomena nadaljujejo z lani začeto obnovo os-
trešja, letos še v vzhodnem in južnem delu. V sklopu del, ki
jih nameravajo zaključiti septembra, je tudi zahtevna ob-
nova grajskega stolpa. Vrednost letošnje investicije znaša
12 milijonov tolarjev, ki jih ža graščino v državni lasti v
celoti prispeva država. Graščina Socka po zaključku obno-
ve prvi spomenik državnega pomena, ki bo lahko oddan v
najem zasebniku.	(BJ)
OBČINA DOBRNA
IZJAVA ZA JAVNOST
Občinski svet Občine Dobrna je na seji 14. 08. 2002, obravna-
val problematiko odlaganja odpadkov v Dolini Loka nad Dobrno
in ob cesti Dobrna - Velenje, ki nastajajo pri obnovi Hotela Dobr-
na, in se soglasno opredelili, daje odlaganje odpadkov v Občini
Dobrna urejeno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
Občini Dobrna (Ur. list RS, št. 36/00), ki prepoveduje takšen
način odlaganja tovrstnih odpadkov v Občini Dobrna, kar so pri
svojem pregledu ugotovile tudi pristojne inšpekcijske službe.
Občinski svet Občine Dobrna
Št. 34 - 22. avgust 2002
KRONIKA
15
Marihuansko
kmetovanje
pri Laškem
V stanovanju osumljenca pravi mali botanični vrt s
konopljo
Na laški policijski postaji
so se v ponedeljek, 19. av-
gusta, pohvalili z uspešno
akcijo tamkajšnjih polici-
stov, ki so istega dne nekaj
minut čez sedmo uro v hi-
šni preiskavi zasegli večjo
količino konoplje. O ime-
nu osumljenca ne želijo go-
voriti: »Gre za moškega, sta-
rega okrog 40 let iz območ-
ja Upravne enote Laško,«
pravi komandir Policijske
postaje Laško Elvis Herbaj.
Po naših podatkih gre za
Zorana K. iz okolice Laške-
ga, ki ga bodo ovadili zaradi
kaznivega dejanja posedova-
nja prepovedane droge. Tu-
di na vprašanje, ali gre za sta-
rega znanca policije, Herbaj
ne more dati natančnega od-
govora. »V interesu preiska-
ve vam na to vprašanje ne mo-
rem odgovoriti,« pravi, če-
prav naj bi obvestila o tem,
da se pri Zoranu K. dogaja
nekaj sumljivega, zbirali že
štirinajst dni! Sklepati je mo-
goče, da kriminalisti sumijo
tudi na večje število vplete-
nih, preiskava namreč še ni
končana. Zeleno luč za hi-
šno preiskavo je dal preisko-
valni sodnik, omenjenega
pridelovalca konoplje pa so
presenetili doma. Možakar se
trenutno nahaja na prostosti.
Kot pravi kmet
Kriminalisti so v torek zju-
traj spravili na varno vse naj-
dene sadike in odrasle rast-
line konoplje.
»Zasegli smo 86 lončkov
konoplje različne velikosti,
okrog 200 gramov posušene
konoplje v zavoju, dva join-
ta in tri večje posode s sadi-
kami konoplje različnih sort.
Pri hišni preiskavi na njego-
vem vikendu smo poželi 24
sadik konoplje višine 1,6 do
2,1 metra,« razlaga Herbaj.
Lani je bilo v Sloveniji
1537 ali za 12,2 odstotka
več kaznivih dejanj omo-
gočanja uživanja mamil in
nedovoljene proizvodnje in
prometa z mamili kot leto
prej in 4352 ali 26,8 odstot-
ka več prekrškov po zako-
nu o proizvodnji in prome-
tu s prepovedanimi droga-
nii. Največkrat so odkrili
zlorabo marihuane, heroi-
na in ecstasyja. Količina
vseh zaseženih prepoveda-
nih drog je bila manjša kot
leto prej, ker je bilo med si-
cer številnejšimi primeri
manj zasegov večjih koli-
čin prepovedanih drog.
Toda to še ni vse! Pri pe-
dantnem gojitelju prepove-
dane droge so našli še doku-
mentacijo, v kateri je natanč-
no vodil vse zapiske o vzga-
janju rastline in dva merilca
temperature. Da gre za resno
delo, pričajo napisi na poso-
dah, s katerimi je v žargonu
označeval vse sorte konop-
lje. 'Silver pearl, super
skunk, sensi skunk, zor mix,
tom mix... Iz zapiskov, ki so
jih pohcisti postavili na og-
led novinarjem, je moč raz-
brati, da je konopljo zalival
z umetnim gnojilom in skrb-
no obseval z umetno svetlo-
bo. Napisano je skorajda vse,
tudi datumi zalivanja in sa-
jenja. Kriminalisti nam za-
radi »interesa preiskave« ni-
so mogli povedati niti tega,
ali so pri osumljenemu našli
tudi sezname oseb, ki bi lah-
ko bili potencialni kupci dro-
ge.
Dober biznis
Izvedeli smo, da bi lahko
bil za možakarja, v kolikor
mu ne bi račune prekrižali
policisti, posel dokaj dono-
sen. Samo za 200 gramski za-
voj posušene konoplje bi lah-
ko zaslužil okrog 200 tiso-
čakov ali celo več. Verjetno
bi bil zaslužek večji, saj sta-
ne gram droge, če gre za ko-
nopljo, ki izvira, denimo, iz
Bosne ali Albanije, okrog 500
tolarjev. Če je 'roba' pridela-
na pod lučko, je treba zanjo
odšteti enkrat ali celo dva-
krat več. Ker »bolj zadene«,
pravijo poznavalci.
Zaradi pridelave konoplje
doma pod lučjo, bi lahko do-
bil »pridelek« skoraj vsake tri
do štiri mesece, na prostem
pa je konopljo treba posadi-
ti maja, da lahko v septem-
bru požanjemo pridelek. So-
deč po tem, lahko pričaku-
jemo še kakšno policijsko že-
tev ...
Letos na območju Laške-
ga zaradi posedovanja prepo-
vedane droge še niso ovadili
nikogar, napisali pa so že šest
predlogov za uvedbo postop-
ka pri sodniku za prekrške.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: SHERPA
Del zaplenjene indijske konoplje, ki jo je gojil skrbni laški vrtnar.
Zapore na Celjskem
Direkcija Republike Slo-
venije za ceste, ki skrbi za
6 tisoč kilometrov sloven-
skih cest, bo avgusta in
septembra nadaljevala z ob-
novitvenimi deli ter rekon-
strukcijami in sanacijami
cestnega omrežja.
Tako načrtujejo tudi več sa-
nacij krajših cestnih odsekov
in plazov ter obnovo in se-
maforizacijo cest na širšem
celjskem območju, kjer bo
na cestah več polovičnih za-
por. Tako bo zapora na cesti
od Črnivca do Tiroseka, kjer
naj bi do konca oktobra sa-
niraU plaz. Na cesti med Sol-
čavo in Podolševo bodo do
sredine oktobra zaključili z
odpravljanjem posledic ele-
mentarnih nesreč ter do aprila
prihodnje leto obnovili most
čez Savinjo v Nazarjah. V di-
rekciji načrtujejo, da bodo
septembra preplastili cestiš-
če med Ločico in Trojanami,
zaradi avtoceste pa dela naj
ne bi povzročala večjih nev-
šečnosti v prometu.
Predvidoma naj bi bil sre-
di oktobra saniran plaz Ma-
lahorna na cesti Slovenske
Konjice - Oplotnica, približ-
no čez eno leto naj bi bilo
dokončano križišče na Pod-
platu, septembra namerava-
jo nadaljevati z obnovo ce-
ste na Roglo, do konca leta
pa modernizirati cesto med
Šentvidom in Šoštanjem.
Skupno bo republiška direk-
cija za ceste odprla 50 grad-
bišč, zato bo moten promet
na večih odsekih. US
Tatic fičfirič
Pretekli torek so naključni mimoidoči na parkirišču ob
lokalni cesti v Pongracu pri Žalcu zalotili pri vlomu v vozi-
lo, last F. Z. iz Velenja, 16-letnega storilca iz okolice Liboj.
Mladoletnika so pridržali do prihoda policistov. Možje v
modrem so kaj hitro ugotovili, da je šestnajstletnik pred
tem že vlomil v eno vozilo, last T. K. iz okolice Laškega, in
iz njega ukradel denarnico z dokumenti in okoli šest tisoč
tolarjev gotovine. Zoper mladega tatiča bodo ustrezno ukre-
pali, mimoidoči, ki so ga videli, pa so mnenja, da ne bila
odveč tudi kakšna trda roka.
Neznan pa je ostal tisti, ki je isti dan vlomil v osebni
avtomobil znamke Škoda, ki ga je A. P. parkiral v Malgajevi
ulici v Celju. V vozilu so ga najbolj mikali denarnica in
dokumenti.
Torek je bil očitno dan za vlome, saj je pri pokopališču v
Vojniku neznanec vlomil v VW polo. Tudi tu je bilo »pov-
praševanje« po denarnici in osebnih dokumentih. Lastnica
B. V. je oškodovana za petdeset tisočakov.
PROMETNE NESREČE
Trčila in odpeljala
Minuli petek je prišlo med voznikom kolesa z motorjem in
voznico osebnega vozila do trčenja na Levstikovi ulici v Žalcu.
Oba pa sta po trčenju odpeljala s kraja nesreče. Ranjeni motorist
je kasneje poiskal zdravniško pomoč in šele nato o nesreči obve-
stil žalske policiste. 14-letni voznik B. V. iz okolice Žalca je z
motorjem vozil proti Zdravstvenemu domu Žalec, pri zavijanju
pa mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila znam-
ke Renault 5 kovinsko sive barve. Morebitne očividce nesreče in
voznico kovinsko sivega renaulta policisti naprošajo, da se čim
prej zglasijo na najbližji policijski postaji zaradi razjasnitve oko-
liščin nesreče ali da pokličejo na telefonsko številko 113.
Skoraj hkrati se je zgodila tudi nesreča v Spodnjih Lažah pri
Slovenskih Konjicah, kjer je 71-letni kolesar A. K. iz okolice
Slovenskih Konjic zapeljal na prednostno cesto Poljčane - Zbe-
lovo in trčil v26-letnega voznika osebnega avtomobila, last D.
Č. iz območja Slovenske Bistrice. Pri trčenju in padcu se je
kolesar huje ranil.
Smrt na cesti
Celjske ceste so v nedeljo, 18. avgusta, terjale že 29. smrtno
žrtev letos. V bližini Zabukovice pri Žalcu je traktorist, 41-letni
J. J., med vožnjo proti Kasazam zapeljal na desni rob ceste in se
s traktorjem večkrat prevrnil po travnati nabrežini. Med prevra-
čanjem je voznik padel iz kabine in se pri tem smrtno ponesre-
čil. Celjski policisti še vedno opozarjajo na večjo previdnost,
predvsem na območju Savinjske doline, kjer še vedno traja obi-
ranje hmelja. Zato je na cesti večje število traktorjev in tovor-
njakov. Posebna previdnost velja predvsem za cesto Celje -
Žalec, kjer bo poostren policijski nadzor. Kot je znano, letos ob
hmeljiščih ni redarskih služb, na povečanje prometa zaradi
obiranja hmelja opozarja le prometna signalizacija.
S stolom
nad
policista
v četrtek, 16. avgusta,
so imeli policisti znova
opravka s pogumneži. Ne-
kaj pred 18. uro so namreč
konjiški policisti zaradi
kršitve cestnoprometnih
predpisov ustavili vozni-
ka, 21-letnega A. B. iz oko-
lice Celja, in njegovega
sopotnika, brata, 14-letne-
ga S. B. Slednjemu očit-
no policista in tudi kazen,
ki bi jo morala plačati, niso
bili pogodu, zato je zade-
ve prevzel v svoje roke. Z
lesenim stolom je grozil
uniformiranemu možu.
Da je bilo res tako, lahko
potrdijo tudi nekateri ob-
čani, ki so priskočili na po-
moč policistoma in obvla-
dali razgretega 14-letnika
in njegovega brata, ki bi
jima koristila kakšna uč-
na ura lepega obnašanja.
Mlajši pogumnež bo ova-
den zaradi preprečitvanja
uradnega dejanja uradni
osebi.
I CVETKE
•	Trenutno velja opozorilo
za voznike o večji previdno-
sti v Savinjski dolini zaradi
obiranja in prevoza hmelja.
Opozoriti pa je potrebno na
previdnost zaradi še enega
pridelka oziroma žetve ko-
noplje. Predvsem nizvodno
od Laškega...
•	Na Ljubečni imajo nepri-
dipravi nov konjiček. Pri igri
je pomembno, kdo izruva več
prometnih znakov in zbrca
več zabojnikov za smeti. Čas
uničenja merijo nepridipra-
vi sami, višino škode pa po-
licisti.
•	V zadnjem tednu se čuda-
ki sprehajajo tudi po Celju
in počnejo nerazumne stva-
ri. Nekoga je nenadoma ta-
ko pritisnilo v hlačah, da še
zadrge ni imel dobro odpr-
te, pa je že neslo curek po
prometnem znaku. Kraj do-
godka so si ogledali tudi po-
licisti in popisali okoliščine
uriniranja.
•	Dvojici, ki je bila okrade-
na, medtem ko je nabirala go-
bice in bila oškodovana za
skoraj trideset prešernov, je
lahko žal, da ni gob kupila
kar na tržnici. Zanju bi bilo
to definitivno ceneje.
Bodite pazljivi!
Celjski policisti še vedno
iščejo neznano žensko, ki je
v ponedeljek okrog poldne-
va izkoristila odsotnost in ne-
pazljivost stanovalcev stano-
vanjske hiše na Čreti pri Žal-
cu ter pretaknila vse kotičke
nezaklenjene hiše. Našla in
odnesla je nekaj kosov zla-
tega nakita, gotovino in ne-
kaj mobilnih telefonov, vse
skupaj vredno okrog osem-
deset tisočakov. Ravno v tem
času so okoliški krajani v bli-
žini opazili žensko, staro
okrog 30 let, srednje posta-
ve, črnih do ramen segajo-
čih las, oblečeno v svetlejšo
majico in temnejše kratke hla-
če. Možno je, da sta bila z
njo tudi nioška srednje po-
stave približno istih let, upo-
rabljali pa naj bi osebni av-
tomobil bele barve.
Prav tako v ponedeljek je
do zdaj še neznani storilec ne-
povabljen vstopil v stanova-
nje B. M. K. v Slovenskih Ko-
njicah, od koder je odnesel
skoraj pol milijona tolarjev.
Ko je odhajal, ga je na vhod-
nih vratih srečala oškodovan-
ka, ki se ji je izgovoril, da ne-
koga išče. Ker se ji je zdel sum-
ljiv, si ga je dobro ogledala,
zapisala si je tudi registrsko
številko vozila. Policisti so
neznancu že na sledi. More-
bitni očividci naj pokličejo
policijo, velja pa opozoriti na
večjo previdnost in zaklepa-
nje stanovanjskih hiš.
Št. 34 - 22. avgust 2002
16
kultura
Veronikini
nominiranci
Na gradu bodo razglasili lavreata - Zanimiva pobuda
beograjskih književnikov
Največji prispevek Celja k celotni slo-
venski kulturi je najbrž prav veronikina
nagrada, ki jo podjetje Fit media že vrsto
let podeljuje najboljši pesniški zbirki v letu.
Letos se bo prireditev zgodila na Celjskem
gradu, ki počasi postaja pomembno kul-
turno prizorišče.
Tudi sicer bo prireditev povezana z zname-
nitimi Celjani: igralec Jožef Ropoša bo bral
srednjeveške balade in pridige Janeza Menar-
ta, na lutnji pa ga bo spremljal glasbenik Bo-
ris Šinigoj. V drugem delu bo nastopil beo-
grajski pesnik Bratislav Milanovič, ki bo slo-
venskim kolegom prinesel zanimivo ponud-
bo, namreč podpis protokola o sodelovanju
med Združenjem književnikov Srbije in Druš-
tvom slovenskih pisateljev.
Vrhunec večera pa bo seveda podelitev na-
grad, ko bodo nastopili nominiranci za le-
tošnjo nagrado in še nekateri drugi sloven-
ski pesniki. Po koncu tega nastopa pa bo ži-
rija, ki jo sestavljajo Majda Hostnik, Urban
Vovk in France Forstnerič, razglasila letoš-
njega lavreata.
In kdo sploh so letošnji
nominiranci?
Miklavž Komelj je eden najobčutljivej-
ših liriKov mlajše generacije. V njegovi zbir-
ki Rosa, za katero je nominiran, namesto
darvinizma najdemo rahlost, namesto zma-
ge rano. Njegova senzibilnost prehaja meje
poznanega v sodobni poeziji in nam odpira
svet popolnoma na novo.
Peter Semolič, nominiranec za zbirko
Vprašanja o poti, je svoj najvznemirljivejši
pesniški dej skril v navidezno preprostost.
Njegove pesmi ne potrebujejo razlage, saj si
jo najbolje najde bralec sam. K preprostem,
skoraj vsakdanjem govoru se je pesnik zate-
kel po izčrpanih moderni, avantgardi in post-
modernizmu, ki niso več nudili primernega
izraza. In v lovljenju ravnotežja po spolzki
poti banalnosti je avtor dober.
Milan Vincetič je iz darežljive negotovo-
sti, ki izvira iz užitka v prepovedanem sadu,
potegnil kar največ: uspelo mu jo je natura-
lizirati. Tako je čutna vznesenost, ki pripe-
lje do eksistencialne prepričljivosti, v samem
jedru njegove minimalistične poezije. No-
miniran je za svojo pesniško zbirko Balta.
Uroš Zupan, nominiranec za zbirko Naf-
ta, je vsestranski pesnik. Ustvarja, ali, mor-
da celo boljei se igra, v različnih oblikah. V
njegovih pesmih najdemo tako samoironijo
kot smeh, tak enovrstičnice kot pesmi v prozi.
Bina Štampe Žmavc je znana celjska pe-
snica in pisateljica. Tokrat je nominirana za
pesniško zbirko Poševno sonce, v kateri se
po proustovsko spogleduje z nehotenim spo-
minom in razmišlja o minljivosti in usod-
nosti. Njene pesmi so tudi satirične, vse do
bizarnega vsakdanjika in larpurlartizma, ven-
dar vedno najde tudi lepote, ki osmislijo vsak-
dan.
GREGA STAMEJČIČ
Na primor-
skem odru
Na odru 9. Primorskega
poletnega festivala na slo-
venski obali bo za zaklju-
ček, v soboto, 24. avgusta,
nastopilo Slovensko ljud-
sko gledališče iz Celja.
V amfiteatru portoroške-
ga avditorija bo predstavi-
lo odmevni musical Chica-
go, s katerim je poleti na-
stopilo že na odru maribor-
skega Lenta. Celjski gleda-
liščniki, ki se počasi vrača-
jo z dopustov, bodo zato
imeli jutri obnovitveno va-
jo na celjskem odru, nato
pa se bodo napotili na pri-
morski festival.
Sicer pa umetniški vodja
festivala Primož Bebler pou-
darja, da spada celjska upri-
zoritev zgodbe iz mafijske-
ga Chicaga dvajsetih let v
sklop festivalskega progra-
ma z največjo težo. Po nje-
govih besedah prinaša spek-
takularni musical iz Celja,
skupaj s še nekaterimi pred-
stavami, raven preverjeno
visokega standarda. BJ
Slikarska
kolonija
v Celju se bo že četrdč pri-
čela likovna kolonija pod
vodstvom zakoncev Bohinc.
Potekala bo v petek, 30. av-
gusta, na njuni domačiji v
Šmartnem v Rožni dolini.
Umetniki naj se prijavijo sa-
mi v trgovini Mavrica, s sa-
bo pa naj imajo likovne po-
trebščine, razen barv acryl in
platna, ki jih bodo dobili na
koloniji. Rezultate delavni-
ce, torej likovna dela sode-
lujočih, bodo razstavili v ga-
leriji Volk v Celju. Razstava
se bo odprla 30. septembra.
(GSG)
Abonmaji
za Laščane
V Kulturnem centru Laš-
ko so izdali programsko
knjižico prireditev za sezo-
no 2002/2003. Novost pri-
hajajoče sezone so kar tri-
je abonmaji za odraslo ob-
činstvo. Do konca meseca,
pričakujejo v kulturnem
centru, si bodo Laščani
abonmajske programe na-
tančno ogledali, v ponede-
ljek, 2. septembra, pa bodo
začeli tudi s prodajo.
Laščanom v kulturnem cen-
tru, ki ga letno obišče okoli
12 tisoč ljudi, letos prvič po-
nujajo kar tri abonmaje; gle-
dališkega s petimi predstava-
mi, narodno-zabavnega, v ka-
terem bo osem koncertov, ter
abonma Laško s še štirim vr-
hunskimi glasbenimi večeri.
Gledališki abonma se v Laš-
kem začenja 12. septembra
z uspešnico Teatra 55 Čas za
spermembe, z Brankom Duri-
čem-Durom v režiji in nosil-
ni vlogi. V času novembrskih
lokalnih in predsedniških vo-
litev bo aktualna - čeprav go-
vori o državnozborskih vo-
litvah - satirična komedija
Toneta Partliča Edlvajs, ja-
nuarja in februarja sledita še
monodrama Matjaža Javšni-
ka Od boga poslan in lahkot-
na komedija gledališča Za-
kajTako Ko gre telefonistka
na WC in za konec, aprila,
spet uspešnica Teatra 55 Mu-
ca ali Brez ljubezni mi živeti
ni s Tino Gorenjak.
Narodno-zabavni abonma
z osmimi koncerti prinaša
namesto doslej uveljavljenih
vrtiljakov polk in valčkov na-
rodno-zabavne večere z no-
vim moderatorjem Darkom
Žvižejem vsako tretjo sredo
v mesecu; začenja pa se 18.
septembra s koncertom Va-
gabundov. Vitezov Celjskih
in ansambla Storžič.
Abonma Laško s štirimi vr-
hunskimi glasbenimi večeri
se s skupino Katice in Vla-
dom Kreslinom začenja 27.
septembra. V Laškem bodo
konec oktobra gostili ansam-
bel Linha Singers iz Prage,
za gala božično-novoletni
koncert so povabili Mladin-
ski simfonični orkester Glas-
bene šole Celje pod vodstvom
Matjaža Brežnika in z gostjo
Darjo Švajger. Za zaključek
pa bo februarja še koncert vr-
hunskega klavirskega tria iz
Avstrije Jess Trio Wien.
Ob tem pa ne gre pozabiti
še na ABC-abonmajček s še-
stimi predstavami za malčke
iz vrtcev in mlajše osnovno-
šolce ter petimi predstavami
za starejše osnovnošolce.
I. STAMEJČIČ
Gregorijanski koral
v Zički kartuziji
Po lanski uspešni izvedbi Gregorijanskega korala v
Žički kartuziji, so se v Zavodu za kulturo Slovenske
Konjice skupaj z Imago Sloveniae odločili koncert po-
noviti. Tako bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 21. uri znova
nastopil pevski ansambel, ki ga je pred desetimi leti v
Ljubljani sestavil prof. Tone Potočnik.
Profesor Potočnik vodi katedro za gregorijanski koral na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, zbor pa sestavljajo njegovi
sedanji in nekdanji študenti. Zbor ima poleg odlične umet-
niške pripravljenosti tudi posebej izdelan slovesen nastop,
ki skupaj z zvoki srednjeveške koralne glasbe prestavi po-
slušalce v svet privzdignjene duhovnosti. Dramaturgija, sred-
njeveška meniška oblačila in bakle za zidovi Žičke kartuzi-
je bodo obiskovalce popeljali v skrivnostni svet srednjeveš-
ke Evrope.	IK
IKiNapovedi
Amala na Hudinji
v četrtek ob 21. uri bo v gostilni Rosellini na Hudinji
nastopil romski etno ansambel Amala. Igrali bodo na vrtu
gostilne, vstop je prost.
Dunajski simfoniki
v Narodnem domu
v petek ob osmi uri zvečer bo v Narodnem domu nastopil
svetovno znani komorni orkester dunajskih simfonikov. Di-
rigirala bo Karen Kamensek, solistka na harfi pa bo Mojca
Zlobko Vajgl. Orkester bo izvajal dela Ivana Erbda, Lucija-
na Marije Škerjanca, Franza Schuberta in Wolfganga Ama-
deusa Mozarta. Prireditev poteka v okviru Poletja v Celju,
knežjem mestu.
Nevidna prisotnost
v petek ob 20. uri zvečer se bo na Friderikovem stolpu
zgodil plesni performans Terezije Bastelj z naslovom Ne-
vidna prisotnost. Projekt se navezuje na vsebine grajskih
legend, ki pripovedujejo o ženskah. Tudi ta nastop je del
prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu.
Lutke v muzeju
v soboto ob 10. uri se bo nadaljeval ciklus lutkovnih predstav
v Hermanovem brlogu, v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Tokrat je na vrsti predstava Kužek in muca Josepha Čapka.
Gostovala bo lutkovna skupina Uš. Prireditev je del progra-
ma Poletje v Celju, knežjem mestu
Št. 34 - 22. avgust 2002
REPORTAŽA
17
Bivša Jugoslavija
na ceijsicem ledu
Udeleženci zadovoljni s 3. mednarodnimi pripravami v 'short tracku' na
ledu - Izmenjava izkušenj in nova prijateljstva
Celjska Ledena dvorana
je bila že tretje leto zapored
prizorišče mednarodnih pri-
prav za drsalce v hitrostnem
drsanju na kratke proge in
seminarja za trenerje. Le-
tošnjega kampa, ki se je
pričel v sredo, 7. avgusta,
in zaključil s tekmovanji 18.
avgusta, se je udeležilo
kakšnih štirideset drsalcev
iz ZRJ, BiH, Hrvaške in Slo-
venije, med njimi tudi osem
Celjanov in trije drsalci iz
Lendave.
Drsalci so bili glede na sta-
rost razdeljeni v dve skupi-
ni. Priti bi morali tudi Bol-
gari, vendar jim je to prepre-
čilo pomanjkanje denarja.
Mlade hitrostne drsalce na
kratke proge sta trenirala Ma-
džara, glavni trener Janos
Englert in njegov asistent
Kornel Szanto, s pomočjo
trenerjev iz vseh sodelujočih
držav. Smisel in cilj letošnje-
ga kampa je bila predvsem
priprava na prihajajočo se-
zono ter izmenjava in prido-
bitev novih izkušenj.
Madžar Englert že sedem
let trenira kanadski 01ympic
Oval Team v Calgaryju, to-
rej drsalce, ki se, ko napre-
dujejo, uvrstijo v kanadsko
reprezentanco. Pri Medna-
rodni drsalni zvezi dela pri
komisiji za trenerje. Zgovor-
ni Madžar je bil s treningi in
drsalci zadovoljen: »Pred tre-
mi leti smo na prvem kam-
pu v Celju prvič predstavili
to športno disciplino. Letos
mladi drsalci na ledu treni-
rajo dvakrat na dan po uro
in pol, imajo pa tudi trenin-
ge na suhem. Tako smo na
primer odšli tudi na štiriur-
ni pohod po Rogli. Mislim,
da so mladi drsalci v treh le-
tih zelo napredovali in vesel
sem, da je toliko zanimanja
za 'short track' tudi na ledu
bivše Jugoslavije.« Trener En-
glert je za Celje sestavil tudi
program treningov, ki ga bo
pustil slovenskemu trenerju
Borisu Uspenskemu.
Robert Dojkič je 20-letni
študent na športni akademi-
ji, na kateri se bo specializi-
ral prav za 'short track', in
trener Jugoslovanov: »Tukaj
sem že tretje leto, s hitrost-
nim drsanjem na kratke proge
pa se ukvarjam že štiri leta.
Prej sem drsal le rekreativ-
no. Težava je v tem, da ima-
mo v Subotici led le tri ali
štiri mesece v sezoni, zato ne
moremo imeti posebej kako-
vostnega treninga. V Suboti-
ci je edini klub v Jugoslaviji,
sicer pa se s 'short trackom'
ukvarja tudi nek navdušenec
v Beogradu. Iz ZRJ nas je
prišlo osem, s treningi pa smo
zelo zadovoljni. Poleg kako-
vostnega znanja je prednost
takega srečanja tudi v skle-
panju prijateljstev.«
Sarajevčani
brez opreme
Iz bivšega olimpijskega me-
sta Sarajeva, kjer se je po
olimpijskih igrah pred osem-
najstimi leti začelo navduše-
nje nad 'šprintom' na drsal-
kah, je prišla trenerka Alek-
sandra Danešič. Profesori-
ca športne vzgoje na sarajev-
ski srednji šoli, sicer pa biv-
ša mladinska prvakinja nek-
danje skupne države v hitrost-
nem drsanju na dolge proge
na 500,1000 in 1500 metrov:
»Po 01 v Sarajevu sem začela
trenirati hitrostno drsanje iz-
menično na kratke in dolge
proge. Trenirala sem šest let,
do začetka vojne. Pred tre-
mi leti se je v Bosni ponovno
pojavilo zanimanje za hi-
trostno drsanje, vendar le na
kratke proge, saj je proga za
'long track' še vedno razde-
jana. V Sarajevu imamo ze-
lo slabe pogoje za trening, led
imamo največ dva meseca v
letu, kar je za resen in kako-
vosten trening seveda prema-
lo. Toda veseli smo, da ima-
mo v klubu približno petde-
set članov. Žal pa mi je, da
se tekmovanj ne moremo ude-
ležiti, saj nimamo opreme,
ki je predpisana za nastop na
pokalih in prvenstvih.«
Trener Spine, enega izmed
dveh hrvaških klubov, Riki
Azurkučukalič, se je prav
tako pritožil nad slabimi po-
goji za trening v Zagrebu, saj
večino leda dobijo hokejisti.
Toda ne glede na to »... se na-
ši drsalci se udeležujejo vseh
večjih mednarodnih tekmo-
vanj ter svetovnih in evrop-
skih prvenstev,« pravi Azur-
kučukalič.
Še en Madžar, trenutno tre-
ner graškega kluba, Kornel
Szanto, je letos prvič na kam-
pu v Celju, čeprav je v Slove-
nijo prihajal že prej kot tre-
ner mladih drsalcev. »Mislim,
da so vsi mladi drsalci obe-
tavni. Z veliko dela bo mor-
da kdo od njih osvojil tudi
olimpijsko medaljo, čeprav
te ponavadi romajo v Sever-
no Ameriko ali v Azijo, kjer
je ta šport bolj razvit,« meni
Szanto. Govori se, da naj bi
prišel trenirat Celjane... »Če
bom lahko, bom prišel.«
Trenutno najboljša sloven-
ska šprinterka na drsalkah,
Polona Peunik, je v začet-
ku poletja začela trenirati v
angleškem Nottinghamu. »S
treningi na celjskih pripra-
vah sem zelo zadovoljna, saj
lahko zdaj znanje tehnike, ki
sem ga pridobila v Angliji,
prenesem na samo drsanje.
Poleg tega je lepo trenirati z
različnimi ljudmi iz različ-
nih držav. V Angliji, kjer se
pripravljam na letošnjo se-
zono, so me lepo sprejeli in
ni jim težko deliti svojega zna-
nja in malih skrivnosti z ma-
no. Predvsem pa sem zado-
voljna s treningi, saj treniram
z dvema Angležinjama, ki sta
med prvimi tremi v Evropi.
Mislim, da nas je večina Slo-
vencev letos lepo napredova-
la, dva bosta odšla na svetovno
mladinsko prvenstvo, nekaj
pa se nas bo udeležilo osta-
lih večjih tekmovanj.«
NATAŠA PEUNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Mladi drsalci med vadbo v celjski Ledeni dvroani.
Skuterji v bazenu
Minulo nedeljo je Plaval-
ni klub Slovenske Konjice
pripravil predstavitev vod-
nih skuterjev kar na mest-
nem kopališču. Skupaj s
celjskim podjetjem Ski&Sea
so na skromni vodni povr-
šini pripravili zabavo, ka-
kršne v Sloveniji še ni bilo.
Na kopališču si je bilo mo-
goče ogledati vozila, ki jih
zastopa Ski&Sea. Na ogled
so postavili posebne teren-
ske štiricikle, ki so sicer
znani tudi pod imenom ATV
(Ali terrain vehicle - vozi-
lo za vse terene), ter vodne
skuterje. Poudarek je bil
prav na slednjih, saj so pri-
pravili prvo predstavitev tek-
movanja z njimi v bazenu.
Na zelo omejenem prosto-
ru so predstavili kratki pro-
gram v prostem slogu (free
style), ki je ena izmed šti-
rih kategorij v tekmovanjih
za državno in evropsko pr-
venstvo. S skuterjem se je
poigraval eden izmed naj-
boljših slovenskih tekmo-
valcev v tem športu Tomaž
Sorčan, ki se je hitro prila-
godil zelo majhnemu pro-
storu, na katerem je izvajal
program.
Ta šport je pri nas v zad-
njih letih vedno bolj pri-
ljubljen, tako da so letos pri-
pravili pet tekmovanj za dr-
žavno prvenstvo. Ker pa so
trenutno še vse kategorije,
v katerih se tekmuje, zdru-
žene v eno, hodi veliko tek-
movalcev iz Slovenije na
tekmovanja na Hrvaško. Za
trenutno najboljšega Slo-
venca velja Rok Florjančič,
ki je zmagal tudi na zadnji
lanski tekmi za evropski po-
kal.
PP
Kopalke so med gledalci spadale med obvezno opremo, saj je bila po predstavitvi bližnja okolica popolnoma
premočena, v bazenu pa se je gladina spustila za približno 30 centimetrov
^omaž Sorčan je moral v malem bazenu izpeljati veliko ostrih zavojev, saj bi drugače kar hitro pristal na
ploščicah ob robu.
Vožnja »po zadnjem kolesu«.
Št. 34 - 22. avgust 2002
18
ŠPORT
Prvi zmagi
Pubiiicuma in Ere
Boks na Skalni kleti - Šmarška »žabica« zajezila Muro - Šribar preprečil hujši
poraz na Bonifiki
Danes bo v novem Šport-
nem parku pod celjskim Go-
lovcem položen temeljni
kamen za nogometni sta-
dion, Tudi zato je bila pr-
venstvena zmaga Publiku-
ma proti Dravogradu nuj-
na, predvsem za boljše
ozračje. Do prvega popol-
nega uspeha je uspelo tudi
Šmarčanom, ki so prav ta-
ko krvavo potrebovali zma-
go, zato igralsko niso »u-
mirali v lepoti«. Najvišje
uvrščeni prvoligaš s Celj-
skega velenjski Rudar se na
Obali ni le branil, zato je
omogočil precej priložnosti
Koprčanom, ki pa so izko-
ristili le eno.
Na Skalni kleti je obračun
kakovostnih moštev ponudil
marsikaj.
Pretepeni, a
zadovoljni
Takšen naslov smo že upo-
rabili, lani po tekmi pokala
Intertoto v Bratislavi. Celja-
ni so jih tudi tokrat dobili po
nogah in licih. Igrali so pač
dobro,, a morda še najslabše
v tej sezoni. Najprej jo je sku-
pil Gregor Helbl, ki je storil
prekršek nad Oskarjem
Drobnetom, v isti sapi pa je
od slednjega prejel klofuto
ali dve. In sodnik iz Maribo-
ra Bojan Brence? Obema je
pokazal rumeni karton, če-
prav si ga Drobne ni zaslu-
žil. Za prekršek brez žoge je
predviden namreč le rdeči kar-
ton. Kasneje je med prekini-
tvijo Tomaž Vršič s pestjo
oplazil po obrazu Domna
Beršnjaka, Brence pa je za-
mižal na obe oči.
V samem finišu pa je bil
izključen trener gostov Toni
Tomažič. Glavnemu sodni-
ku ga je »zatožil« njegov so-
meščan s Prevalj, četrti sod-
nik Drago Kos. Pred njego-
vimi očmi je (doslej) najbolj
simpatični slovenski nogo-
metni trener udaril Simona
Sivko, uslužbenca NK CMC
Publikum, vzdrževalca igriš-
ča, ki med tekmo poskrbi za
odstranitev predmetov, vrže-
nih preko ograje (trdi pred-
meti, bakle...). Pred ali v To-
mažiča je priletela plasten-
ka, ki jo je neprevidno pre-
ko ramena vrgel eden njego-
vih varovancev. A Toni je mi-
slil, da je to storil nesrečni
Sivka. Sledil je incident, po
vsebini premierni pri nas. To-
mažič se je kmalu pokesal, a
za svojo razburjenost krivil
sodnika!?
Bojan Brence je dvakrat ta-
ko oškodoval Celjane, da bi
na sodniških seminarjih pri
temi prednost v igri video-
posnetek akcij Roberta Ko-
rena lahko služil kot osnov-
ni primer napačne presoje.
Tako so gledalci upravičeno
vzrojili. Kljub velenjskemu
porazu jih je bilo tisoč, pa še
200 navijačev iz Dravograda.
Skalna klet bo še bolje obi-
skana v soboto. Koprčani so
zbrali dvakrat več točk od Ce-
ljanov, ki lahko zaostanek
prepolovijo. Ob odsotnosti
poškodovanega Simona Seš-
larja so blesteli vezisti Ro-
bert Koren (po zadetku je,
kot ponavadi, poljubil obe-
sek in pokazal gledalcem,
kdo nosi desetico na dresu).
Domen Beršnjak, ki je moj-
strsko izkoristil prosti strel,
in Vladislav Lungu, ki jima
je varoval hrbet. 18 golov
(9:9) je padlo na petih tek-
mah Publikuma. Marijan
Pušnik navkljub kritikam
vztraja pri svoji viziji, nogo-
metu za sladokusce.
Prva je
najslajša
Nogometaši Ere so konč-
no zmagali, po 10. marcu, ko
je Marijan Bloudek v svo-
jem uvodnem nastopu v
Šmartnem ob Paki dosegel
prvo in edino zmago. Dobrih
pet mesecev kasneje je sta-
nje pri Eri povsem drugač-
no. Novi trener Borut Jarc
je spremenil ekipo in način
dela. Trije novinci so se pr-
vič predstavili šmarški pub-
liki: Hrvata Dalibor Filipo-
vič in Mladen Kovačič ter
Anton Usnik. Slednji je ra-
zočaral, njegova zamenjava
z lažje poškodovanim Rami-
zom Smajlovičem v 57. mi-
nuti pa je bila ključna za na-
daljnji potek tekme.
Tveganje Boruta Jarca s
tremi napadalci se je obre-
stovalo v 61. minuti, ko je
Nedad Alibabič s srečnim za-
detkom (žoga se je na nerav-
nem igrišču odbila pred vra-
tarjem Botonjičem) zagoto-
vil tako željeno zmago. Praz-
novanje rojstnega dne biv-
šega predsednika kluba Bo-
jana Kladnika je bilo zato
še bolj veselo. Dobro razpo-
ložen je bil tudi Borut Jarc,
čeprav se zaveda, da je bila
Mura boljši tekmec. Na me-
stu prostega branilca se je
ponovno izkazal Matjaž
Štancar. Jernej Javornik, ki
se je po nekajletnem igranju
v Avstriji in Izraelu vrnil v
domače okolje, in Duško
Karanovič bosta dodatno
zaostrila konkurenco v moš-
tvu. Tega se zaveda tudi poš-
kodovani kapetan Daniel
Repovž, ki je bržčas uvidel,
da tudi njegovo mesto v pr-
vi enajsterici ne bo več zlah-
ka zagotovljeno. »Hočem da
fantje pošteno delajo na tre-
ningu, da drug drugemu di-
hajo za ovratnik in se bori-
jo za vstop v prvo moštvo,«
je dejal Jarc. Šmarčani v ne-
deljo gostujejo pri državne-
mu prvaku, prepričani v us-
peh. »Izgubili zagotovo ne
bomo!«, je dodal Nedad Ah-
babič. Šmartno bosta očit-
no morala zapustid Gregor
Blatnik in Ramiz Husič.
Prosinečki
prvič proti
Rudarju?
Velenjčani so na Bonifiki
z odprto in pogumno igro
proti vodilni ekipi poskrbe-
li za privlačno srečanje, ki
pa jim žal ni prinesla uspe-
ha. Edini zadetek na tekmi
je dosegel bivši nogometaš
Publikuma Oliver Bogati-
nov, za že četrto zmago. »V
prvem polčasu smo bili ena-
kovreden nasprotnik, v na-
daljevanju pa so domači z in-
dividualnimi sposobnostmi
dokazali svojo premoč. Poiz-
kušali smo vse, da bi izid ize-
načili, vendar smo bili pre-
malo kvalitetni ob zaključ-
kih akcij. Janko Šribar nas
je z ohranjeno enajstmetrov-
ko in nekaj odličnimi posre-
dovanji rešil hujšega poraza,«
je srečanje opisal velenjski
trener Marjan Marjanovič.
V soboto bo v Velenju go-
stovala Vega Olimpija, ki si
jo je ogledal na tekmi proti
Gorici: » Dali bomo vse od
sebe, da proti izredno ka-
kovostni ekipi osvojimo
vsaj točko, ki bi je bili vsi
zelo veseli«. Če bo za Olim-
pijo prvič zaigral tudi Ro-
bert Prosinečki, bodo tri-
bune stadiona Ob jezeru za-
gotovo povsem napolnjene.
»Na nastop hrvaškega zvezd-
nika ne moremo dovolj ka-
kovostno odgovoriti. Ven-
dar so tudi brez njega zelo
močni,« je zaključil velenj-
ski strateg, ki ne bo mogel
računati na kaznovanega
napadalca Josipa Ribiča.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: TRIARTES
Upravičeno z desetico: Robert Koren
NA PIKI
»Želim na
mariborsko klop!«
Izkušeni mariborski trener Borut Jarc, ki je v preteklo- j
sti vodil tudi CMC Publikum in velenjski Rudar, je pol
začetku letošnjega prvenstva na klopi Ere nasledil Ma-1
rijana Bloudka. Blizu prihoda v Šmartno ob Paki je bili
že pred tremi leti, z nekajletnim delovanjem na Preva- ]
Ijah pa je dokazal, da je pravi človek za delo v težavnih ■
razmerah.
In kakšno je stanje v Šmartnem ob Paki?	a
Tukaj je situacija občutno boljša. Gre za majhen, a dobro -
organiziran klub. Vodijo ga ljudje, ki so mu resnično preda-
ni. Vendar stanje v ekipi ni rožnato, bivši trener mi ni pustil ^
lahkega dela. Potrebno bo graditi povsem na novo. Ko bo v
ekipi 18 kvalitetnih nogometašev, bomo lahko začeli igrati ■
tako, kot sem si zamislil.
V nedeljo vas čaka gostovanje v »vašem« Ljudskem i
vrtu?	O
Ni razloga skrivati, da je moj cilj postati trener Maribora.
Zato sem pred tekmo z njimi vedno zelo motiviran. Trenut- i
no niso v prepričljivi formi, vendar so na slovenski sceni
kljub temu uspešni. Moja želja je v nedeljo premagati Mari-
bor in v ponedeljek sesti na njegovo klop.	I
Je Era torej le stopnička v Ljudski vrt?	i
Ponudbe seveda ne bi zavrnil, vendar je o tem sedaj nesmi-
selno govoriti. V Šmartnem sestavljam ekipo, ki bo v drugem
delu sezone dovolj močna za slovenske razmere. Trenutno ■
imamo težko delo, saj je ob vsem tem treba dosegati tudi re- '
zultate. Vendar vsega hudega sem že vajen in upam, da bo tudi ^^
naša igra kmalu takšna, kot sem si jo zamislil.	j
Še spomini na delo v Celju?
Na Skalni kleti sem imel kvalitetno moštvo, ki ga je bodri- ■
la številna publika. Naredil sem življenjsko napako, ko sem '
po pokalnem porazu s Primorjem dal odpoved direktorju
kluba Darku Klariču. Slednji še zdaj ne govori z mano, ker ^
mu nisem znal odgovoriti, zakaj odhajam. Zato misli, da
sem bil dogovorjen z Rudarjem. Čez čas se zaveš, kako lahko
določena odločitev spremeni potek dogodkov v slovenskem ,
nogometu. Če bi sprejel ponudbo Gorice, Srečko Katanec;
takrat ne bi dobil priložnosti...
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 34 - 22. avgust 2002
ŠPORT
19
Malo sprememb
v Zreča h
Priprave prvoligaških košarkarskih ekip so v polnem teku
Minula sezona, ki navi-
jačem zreške košarke ni pri-
nesla preveč veselja ob me-
njavah tujcev in je tudi do-
dobra izpraznila klubsko
blagajno, je že pozabljena.
V klubu so se odločili, da
bodo s skromnejšim ka-
drom več priložnosti dobili
mlajši igralci.
Zato so pripeljali novega
trenerja, Bistričana Memija
Bečiroviča, do te sezone bolj
znanega kot očeta reprezen-
tanta Sanija, ki pa se je v le-
tošnjem poletju uveljavil na
evropskem prvenstvu, ko je
z mladinsko reprezentanco
osvojil srebrno medaljo. V
Zrečah je nasledil trenerja -
igralca Veljka Petranoviča,
ki načrtuje s slovenskim dr-
žavljanstvom zaigrati v enem
od klubov v B ligi. Iz kluba
je odšel tudi branilec Miloš
Šporar, ki se bo ponovno
preizkusil v tujini.
Najboljši igralec Mario
Dundovič bo edini tujec pri
Rogli. Novinec je le Marko
Meško (Radenska), ki bo sku-
paj z Nejcom Strnadom in
Primožem Temnikom skr-
bel za organizacijo igre. Zaen-
krat v Zrečah ni pričakovati
drugih okrepitev, čeprav v
klubu dopuščajo možnost pri-
hoda še kakšnega tujca, pred-
vsem na položaju centra, a
to le v primeru, da bo zače-
tek sezone pod pričakovanji.
V resnih pogovorih za pre-
stop sta bila košarkarja Al-
posa Kemoplasta Ilija Petro-
vič in Damjan Novakovič,
a se po besedah trenerja in
sekretarja Rogle zanju ne bo-
do odločili. Tudi to je pove-
zano z zmanjšanjem finanč-
nih stroškov samega kluba.
Sicer pa je Rogla že opra-
vila prvi del priprav v svoji
stalni bazi na Rogli, kjer pa
so bili vsega pet dni, nato pa
so morah vsi športni klubi
oditi iz tega centra zaradi za-
sedenosti hotela (mesec dni
bo na Rogli verska sekta). Pri-
prave ta teden nadaljujejo v
Zrečah, kjer pa si delijo dvo-
rano s še štirimi ekipami, zato
Bečirovič načrtuje krajše pri-
prave izven mesta. Konec
tedna bo Rogla odpotovala v
Pulj, kjer bo odigrala dve tek-
mi s hrvaškim prvoligašem
Istro, ki bo obisk vrnil v sep-
tembru, ko bo v Zrečah 21.
in 22. septembra tradicional-
ni turnir. Sicer pa v klubu na-
črtujejo odigrati do 12 pri-
jateljskih tekem, kar bi naj
bilo dovolj za uigranost. Če-
prav je o ciljih še prezgodaj
govoriti, pa si Zrečani po ti-
hem želijo osvojiti eno od pr-
vih pe.tih mest po prvem de-
lu sezone in se uvrstiti v ligo
za prvaka.
JANEZ TERBOVC
I NA KRATKO
Fantom vsa čast!
Gdansk: Slovenska mladinska rokometna reprezentanca
je z drugim mestom na evropskem prvenstvu na Poljskem
dosegla največji uspeh rokometnih reprezentanc na velikih
tekmovanjih. Med izbranci selektorja Slavka Iveziča (poleg
njega so bili v vodstvu reprezentance še trije Celjani, po-
močnik Igor Razgor, zdravnik dr. Dušan Polimac in fiziote-
rapevt Miro Nikodijevič) je bilo kar pet igralcev iz Celja,
Dragan Gajič, Luka Kisovec, Dino Bajram, Miladin Kozlina
in Miha Gorenšek, ter trije iz Velenja, Vid Kavtičnik, Luka
Dobelšek in Aljoša Štefanič. Slovenci so najprej trepetali za
vstop v polfinale, kjer so po dveh podaljških premagali Ju-
goslavijo. V finalu pa so morali drugič na prvenstvu priznati
premoč gostiteljem, ki so bili boljši z 29:25. Najboljši stre-
lec v naši selekciji je bil v boju za zlato medaljo Celjan Miha
Gorenšek s šestimi zadetki.
Joli dvakrat poražena
Zurich, Linz: Velenjčanka Jolanda Čeplak je morala po
zmagoslavju na evropskem prvenstvu v minulem tednu dva-
krat priznati premoč svetovni in olimpijski prvakinji Mo-
zambijčanki Mariji Mutoli. V teku na 800 metrov sta se
pomerili na najprestižnejšem mitingu Zlate lige, kjer je na-
ša šampionka s časom 1:57,78 zasedla drugo mesto. Tri dni
kasneje pa sta v Avstriji tekli na 1000 metrov, kjer je bila
Velenjčanka s časom 2:38,50 tretja. V Linzu je nastopil tudi
njen someščan Boštjan Buč, ki je v teku na 3000 metrov z
zaprekami s časom 9:00,07 osvojil 13. mesto.
Katarina bila med 40
New Haven: Velenjska teniška igralka Katarina Srebot-
nik na WTA turnirju z nagradnim skladom 585.000 ameriš-
kih dolarjev nastopa le v igri parov s Tino Križan. V prvem
krogu turnirja sta bili Slovenki boljši od Italijanke Rite Grande
in Argentinke Patricie Tarabini s 6:3 in 6:4. Velenjčanka je
trenutno najbolje uvrščena slovenska igralka na svetovni
lestvici, kjer zaseda 40. mesto, potem ko je padla za eno
stopničko.
Celjani že v višji prestavi
Trbovlje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so brez poš-
kodovanega Tomaža Tomšiča sodelovali na mednarodnem
turnirju v Trbovljah, ki ga je v počastitev 50. obletnice svo-
jega obstoja pripravil domači rokometni klub. Celjani so
'Zgubili prvo tekmo s Kielom s 26:25, čeprav so prikazali
l^itro in atraktivno igro, v tekmi za tretje mesto pa povsem
fiadigrali domačega Rudarja z 32:21. Prvo mesto so osvojili
fokometaši Fotexa, ki so v finalu z 32:26 ugnali nemškega
predstavnika.
Četverica na Finskem
Celje: V ženskem rokometnem klubu Celeia se že pridno
pripravljajo za jesenski štart v prvi slovenski ligi. Do sobote
bosta v Celju na preizkušnji dve zunanji igralki, mladi re-
Prezentantki Belorusije Alena Paulavets in Mariya Tsybul-
Zaradi odsotnosti štirih mladinskih reprezentantk (Če-
''enjak, Lipovčič, Strmšek in Marinček), ki bodo sodelova-
je na EP na Finskem, je delo trenerja Milana Ramšaka zelo
oteženo. (J. K.)
Lokostrelsko
srebro na SP
Petnajstletni Aleksander
Ošep iz Pariželj je s sloven-
sko kadetsko reprezentan-
co na 7. svetovnem prvens-
tvu v fita tarčnem loko-
strelstvu osvojil srebrno
medaljo.
Ošep si je nastop na prvens-
tvu na Češkem zagotovil s pr-
vim mestom v skupnem se-
števku evropskega pokala.
Med 315 udeleženci iz 42 dr-
žav je slovenska reprezentan-
ca zaostala le za Američani,
ki so jih premagali v kvalifi-
kacijah in tudi v finalu, kljub
novemu evropskemu rekor-
du 252 krogov. V posamični
konkurenci je Aleksander po
petem mestu v kvalifikacijah,
v finalu končal na sedmem
mestu. Dosegel pa je tudi nov
evropski rekord na razdalji
30 metrov, ko je zgrešil le štiri
od 360 možnih krogov.
TONE TAVČAR
Zadovoljni Aleksander Ošep z
odličjem
Obetavni Slatinčan
Gotovlje: Domači konjeniški klub je bil organizator tret-
je tekme v preskakovaju ovir za pokal Slovenije. V konku-
renci mladincev na 1,15 metra visokih ovirah z baražem je
zmagal Miha Ferjančič iz Rogaške Slatine, Velenjčanka Kat-
ja Žonta je bila druga, tretja pa Mirjam Vesenjak iz Goto-
velj. Izven konkurence je zmagal Gašper Kolar iz Velenja. V
članski tekmi na 1,40 metra visokih ovirah je Gašper Kolar
osvojil tretje mesto. ( T. T.)
Nastop Mihe Ferjančiča
Nova dvorana za EP?
Celjski župan Bojan Šrot je sprejel predstavnike organiza-
cijskega odbora evropskega prvenstva v rokometu, ki bo v
Sloveniji leta 2004. Leon Kalin, vodja projekta. Vili Trofenik,
poslanec, član predsedstva RZS in veliki rokometni zanese-
njak ter Andrej Šušterič, ki naj bi skrbel za organizacijo tek-
movanja v predtekmovalni skupini v Celju, so se s Šrotom
dogovarjali glede prizorišča. Dvorana Golovec namreč ob
vseh možnih popravkih ne bi ustrezala zahtevam, zato je na
vidiku nova rešitev: gradnja športne (ne večnamenske) dvo-
rane na lokaciji ob novem nogometnem stadionu. Država bi
morala zagotoviti polovico stroškov, približno 700 milijonov
tolarjev. Bojan Šrot pričakuje odgovor v naslednjem mesecu,
kajti potrebno bo zagotoviti tudi drugo polovico stroškov. Če
bi Celjski sejem odkupil halo A, bazen in kegljišče, bi bilo
vse lažje.	D.Š.
Kegljavke Miroteksa
osvojile Vršič
Kegljaški šport bo z novimi pravili (4x30 lučajev) pope-
stril tekmovanje, vendar zahteval od tekmovalcev večje na-
pore. Jeseni bo tako za nastop na štirih stezah potrebno opra-
viti 120 lučajev namesto stotih. Tega se zavedajo tudi pri
naših državnih prvakinjah, ki so že opravile desetdnevne
priprave v Kranjski Gori.	\
Pod vodstvom kondicijskega trenerja Bojana Bajca so naj-
boljše celjske kegljavke vadile trikrat dnevno. Delovni dan se je
pričel s teki v naravo, nadaljeval v fitnesu in zaključil s popol-
dansko vadbo v telovadnici. Treninge so dopolnili tudi z izleti v
okolico, plavanjem in kolesarjenjem na Vršič. «To je naš osmi
poletni obisk v Kranjski Gori. Za naša dekleta je to najbolj pri-
ljubljena točka, ker jim nudi pestre možnosti za delovne aktiv-
nosti. V prihodnjih dneh bomo še nekoliko delali na moči, po-
tem pa bomo organizirali prvi dvoboj v naši ekipi po novem
sistemu,« je ob koncu priprav povedal trener in vodja ekipe
Udo Gobec.	JOŽE KUZMA
Dobro razpoložene Rada Savič, Nada Savič, Sabina Koljič In Andreja Razlag.
I^ANORAMA
NOGOMET
1.SNL
5. krog: CMC Publikum -
Dravograd 2:1 (1:1); Berš-
njak (4), Koren (61); Plesec
{25). Era Šmartno - Mura 1:0
(0:0); Alibabič {61). Šport li-
ne Koper - Rudar 1:0 (1:0);
Bogatinov (39). Vrstni red:
Koper 12, Dravograd, Mari-
bor Pivovarna Laško, Olim-
pija 8, Hit Gorica, Rudar, Pri-
morje 7, CMC Publikum, Era
Šmartno 6, Korotan 5, Mura
3, Ljubljana 2.
2. SNL
2. krog: Jadran Hrpelje -
Dravinja 2:0 (1:0); Maliko-
vič (42), Grželj (60). Vrst-
ni red: Grosuplje, Jadran,
Izola 6, Domžale, Aluminij,
Krško Posavje, Drava 4, Kri-
ževci. Železničar 3, Goriš-
ka brda, Zagorje, Triglav, Be-
la krajina 1, Livar, Dravinja,
Nafta 0.
3. SNL - sever
2. krog: Vransko - Šoštanj
0:0, Mons Claudius - Pato-
ma 2:3, Hajdina - Šmarje pri
Jelšah 2:1. Vrstni red: Pohor-
je, Kozjak Radlje, Hajdina 6,
Stojnci 4, Bistrica, Šmarje pri
Jelšah, Središče, Paloma, Fu-
žinar 3, Šoštanj 2, Vransko
1, Mons Claudius, Malečnik,
Krško Posavje 0.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA 24. 8.
NOGOMET
1. SNL, 6. krog, Celje: CMC
Publikum - Šport line Koper
(17), Velenje: Rudar - Vega
Olimpija (19).
3. SNL, 3. krog: Bistrica -
Vransko, Šmarje pri Jelšah -
Fužinar, Malečnik - Mons
Claudius, Šoštanj - Krško Po-
savje (17).
NEDEUA 25. 8.
NOGOMET
1.	SNL, 6. krog, Maribor:
Maribor Pivovarna Laško - Era
Šmartno (18).
2.	SNL, 3. krog. Slovenske
Konjice: Dravinja - Goriška
brda (17).
Št. 34 - 22. avgust 2002
20
REPORTAŽA
Ves dan za
ljubi kruhek
Obiranje hmelja po starem - Prikaz v Lokah so pripravile
članice Društva kmečkih žena Ponikva
Dan Marijinega vnebov-
zetja, 15. avgust. Prepolna
celjska železniška postaja,
kamor so se z vlaki pripe-
ljale obiralke - sezonske de-
lavke za pomoč pri obira-
nju hmelja. Povečini žene
in dekleta iz Hrvaške. Mno-
ge med njimi so potihem
upale, da bodo v Savinjski
dolini tudi ostale. Pred po-
stajo so stali številni lojtr-
ni vozovi, s katerimi so obi-
ralke pričakali hmeljarji in
jih odpeljali domov, kjer so
se nastanile.
Obiralke sta na domačiji
pozdravila gospodar in gos-
podinja. Slednja jim je postre-
gla s hrano in pijačo. »Lan-
sko leto se je dogajalo vse sor-
te, da ne bo letos spet diren-
daja ponoči,« je obiralke opo-
zarjal gospodar in se takoj na
začetku dogovoril za plači-
lo: 250 dinarjev za škaf. Va-
sovanju pri sezonkah se do-
mači fantje namreč niso izo-
gibali. Že nekdaj je v dolini
veljalo, da »imajo domača de-
kleta v času obiranja dopust.«
Balete za
kobule
Zjutraj, ko so v dolini za-
peli prvi petelini, so obiral-
ke s košarami v rokah odšle
po rosnih poteh do hmeljišč.
Štangarji so z mački podira-
li hmeljevke, obiralke pa so
s hitrimi prsti trgale kobulo
za kobulo. Ves dan za ljubi
kruhek. Ker je hmelj na ne-
pokriti koži puščal pekoče
sledi, so bile obiralke veči-
noma oblečene v oblačila z
dolgimi rokavi. Okrog pasu
so imele košare, v katere so
metale natrgan hmelj, polne
pa so spraznile v posebne vre-
če. Obrano je moralo biti do
čistega in tudi na tleh ni smela
ostati nobena kobula. Med
nabranim hmeljem ni sme-
lo biti večjih listov, kobule
so morale imeti centimeter
dolg pecelj, skupaj zraščene
so bile lahko največ tri. Če
gospodarjeva navodila niso
bila upoštevana, je sledila ka-
zen - gospodar je slabo na-
bran hmelj stresel na plah-
to, obiralke pa so ga morate
prebrati.
Povprečna obiralka je na
dan nabrala od 15 do 20 ška-
fov hmelja, najbolj pridne pa
celo 30 ali več. Za vsak škaf
nabranega hmelja so dobile
»balete«, male kartončke, na
katerih je bilo zapisano šte-
vilo nabranih škafov, žig ali
naslov kmetije. Balete so po
končanem obiranju zamenja-
le za denar. Nanje so skrbno
pazile, saj je bil edini dokaz
o nabranem hmelju.
Delo na hmeljiščih ni mini-
lo brez navzočnosti domačih
fantov, ki so se želeli pokazati
v kar najlepši luči. Ženskam
so pomagali pri obiranju, s sabo
pa so prinesli bonbone, ki so
bili pred desetletji pravo raz-
košje. S tem so si pridobili na-
klonjenost deklet, stroge ma-
me in tete pa prepričali, da so
dekletom zvečer po končanem
delu dovolile plesati na sušil-
nici ob zvokih harmonike. To
je bil seveda najtežje pričako-
van dogodek dneva. Poleg te-
ga so fantje pomagali še pri
smukanju hmeljevk, kar je bilo
potrebno storiti vsak večer. Za
to je bila potrebna posebna fi-
zična moč, sploh če so bile
hmeljevke grčave ali namočene
od dežja. Osmukane hmeljev-
ke so postavili v kopice.
Pesem ob
»južniff
Med obiranjem hmelja je
vedno zvenela pesem. Pelo se
je od ranega jutra, da so žen-
ske pozabile na mrzlo roso
in na pekoče praske po rokah.
Pelo se je opoldne, ko jih je
premagovala vročina, in pe-
lo se je zvečer, ko so se po
dolini pričele zbirati prve je-
senske meglice. To so bile pe-
smi z otožno vsebino, ki jih
je zaznamovala ločitev od do-
ma in družine. Proti koncu
obiranja se je marsikatero de-
kle težko ločilo od Savinjske
doline in dni, preživetih v
družbi savinjskih fantov. Po
hmeljiščih so se razlegale pe-
smi v različnih narečjih, naj-
več pesmi pa se je ohranilo iz
hrvaškega Zagorja.
Navadno so obiralke zajtr-
kovale kar na njivi. Največ-
krat je bila za zajtrk, ki ga je
njivo prinesla gospodinja.
prežgana juha ali bela kava s
kruhom, Id je bil sestavni del
vsakega obroka. Včasih so bili
tudi žganci z ocvirki, po njih
pa polito vroče mleko. Tako
dopoldanska kot popoldanska
malica sta bili sestavljeni iz
kruha in zgodnjega sadja, za
kosilo pa so bile največkrat
krompirjeve kumare in zabe-
Ijen stročji fižol. Te zelenja-
ve je bilo na njivah največ in
še danes se je drži ime »obi-
rovska južna«. Za večerjo so
bile mlečne jedi, včasih sola-
ta z ocvirki - »topla solata«,
zraven krompir v oblicah -
»platih krompir«, včasih tudi
mrzla čebula. Meso je bilo
redko na mizi, pa še takrat
bolj za okus in ne kot glavna
jed. Le za likof je bilo mesa
in tudi drugih dobrot dovolj
na mizi. Likofu je namreč sle-
dilo slovo, ki je znalo biti ze-
lo boleče, seveda pa je bil to
tudi plačilni dan.
Zažgan hmelj
za orno pivo
Množici obiralk je bilo tre-
ba preskrbeti tudi prenočiš-
če, kar pa še zdaleč ni bilo
preprosto. V hiši ni bilo do-
volj prostora, zato so jim pri-
pravili ležišča na senu. Tu so
razgrnili rjuhe in pripravili do-
volj toplih odej. Tudi oblači-
la so imele ženske shranjena
kar ob ležiščih. Prenočišča so
bila nasploh zelo zanimiva,
še zlasti za domače fante, ki
so tu prebili prenekatero noč.
Včasih je koga na seniku naš-
lo tudi jutranje sonce.
Prikaz iz časov, ko Savinj-
ska dolina še ni bila prepol-
na traktorjev in obiralnih
strojev, ko so na hmeljiščih
stale hmeljevke in ko je bi-
la vsaka zelena kobula od-
trgana na roke, so minuli
četrtek v Lokah pri Ponik-
vi, na domačiji Gešperet, pri-
pravile članice društva
kmečkih žena s Ponikve, pri
prikazu in programu pa so
jim pomagali člani moške-
ga pevskega zbora.
Delo v sušilnici je bilo od-
govorno, saj je bila kakovost
oddanega hmelja še posebej
odvisna od sušenja. Ker je
bilo vreme dostikrat muha-
sto, je hmelj na njivi začel
rjaveti. Zato ga je bilo treba
še bolj hitro obrati in tudi
čim hitreje posušiti. To je bi-
lo gospodarjevo delo, ki se
je dostikrat zavleklo do zgod-
njih jutranjih ur. Včasih se
je zgodilo, da je gospodar za-
dremal v sušilnici, in če je
dremež trajal predolgo, je bil
hmelj zažgan. Tega so men-
da uporabljali za črno pivo.
Sušilnica se. je ob večerih
spremenila v pravi zabavišč-
ni prostor, kjer so se zbrale
obiralke in domačini, ki so
pripeljali harmonikarja. Pe-
lo in plesalo se je, kolikor je
dopuščal majhen prostor...
Tako idilično prikazujejo
nekdanje življenje v Savinj-
ski dolini članice Društva
kmečkih žena s Ponikve.
Med prikazom predvsem ša-
ljivih prizorov je preneka-
teri obiskovalec v Lokah kar
zavzdihnil, saj so ga doga-
janja ob hmeljiščih spomnila
na minule čase. Grenka sa-
vinjska roža je namreč v pre-
teklosti rezala bolj ali manj
debel kos kruha mnogim Sa-
vinjčanom.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Obirovska južna, ki so se ji v Lokah pridružili tudi obiskovalci, seveda
potem, ko so pomagali prebrati hmelj.
Na kozolcu seje marsikaj dogajalo. Domači hlapec je pomagal obiralkam
pri nastanitvi, v zahvalo pa so mu skrile hlače.
Hmeljevka na križu, urni prsti pa trgajo kobulo za kobulo.
Hmeljarji
močnejši od dežja
Kot da se je proti jubilej-
nemu, 40. Dnevu hmeljar-
jev zarotilo tudi vreme... Po-
tem, ko so organizatorji
osrednjo prireditev že pre-
stavili, je ploha zmočila tu-
di udeležence nedeljske po-
vorke v Braslovčah, vendar
pa so v Turističnem druš-
tvu Braslovče kljub temu
pripravili zanimivo in od-
mevno prireditev.
Organizatorji so se trudi-
li, da bi nekdanjemu Dnevu
hmeljarjev vrnili sijaj in blišč,
kot se zelenemu zlatu spo-
dobi. V imenitni povorki so
poleg starešin in njihovih
princes oziroma spremlje-
valk sodelovali predstavniki
večih krajev, ki so na vozo-
vih predstavili nekdanje de-
lo na in ob hmeljiščih, pa tu-
di različne prizore, ki so
spremljali obiranje hmelja.
Špičenje in postavljanje
hmeljevk, škropljenje in mer-
jenje hmelja, sušilnice in še
obilo drugih utrinkov so lah-
ko spoznali številni obisko-
valci, ki jih ni prestrašil za-
četni naliv v Braslovčah. Krona
dogajanja je bila predaja sta-
rešinstva, ko je bivši stareši-
na Marjan Kupec novemu sta-
rešini Ivanu Osetu predal mač-
ka in nalogo za čimprejšnjo
povezavo slovenskih hmeljar-
jev. Nova spremljevalka Sa-
bina Žagar je od Urške Fonda
sprejela hmeljarski škafec, po
prvem plesu hmeljarskega sta-
rešine in spremljevalke pa se
je prava zabava v Braslovčah
lahko pričela...
US, Foto: TT
Spremljevalka Sabina Žagar in starešina Ivan Oset, ki bosta leto dni
zastopala slovenske hmeljarje, prihajata iz Drešinje vasi.
Št. 34 - 22. avgust 2002
REPORTAŽA
21
P Dii^i
veter na
valovih
Štumbergerjevi pomorščaki z jadri po
Sredozemlju
z jadranjem se je 'zastru-
pil' še ne tako davno, pra-
vi. Pred šestimi leti se je pri-
javil v šolo za jadranje na
Korčuli pri prof. dr. Gora-
nu Orebu, ki sicer poučuje
na Fakulteti za šport v Za-
grebu. Petintridesetletni
Šmarčan, ki si kruh služi
z mizarstvom, se je kasne-
je odločil, da bo s šolanjem
nadaljeval in tako postal tu-
di inštruktor jadranja. Stan-
ko Užmah je v Kopru med-
tem naredil tudi izpit za vo-
ditelja čolna, nato pa začel
samostojno jadrati. 2^čet-
no navdušenje je kaj kma-
lu prenesel na bližnje pri-
jatelje in tako se je začela
pustolovska pot Wild
Winda, Divjega vetra, kot
so društvo kasneje poime-
novali.
Fantje so se že od vsega za-
četka trudili ljudem dokazati,
da je ta šport dandanes do-
stopen skoraj vsakemu. »Dol-
go je bilo namreč vkoreni-
njeno mnenje, da je jadranje
samo za bajno bogate in da
si tega vsakdo ne more pri-
voščiti. Ampak mi smo živ
dokaz, da lahko to počne prav
vsak,« je začel s pripovedo-
vanjem Stanko, ki je prepri-
čan, da obstajata pri jadra-
nju le dve možnosti. »Ali te
zasvoji ali pa sploh ne. Seve-
da pa je to odvisno tudi od
finančnih zmožnosti in časa.
Ker sem samostojni podjet-
nik, si lahko čas razporejam
sam. Ali pa je bila morda kri-
va tista moja skrajna zagna-
nost, pa morda tudi delček
talenta, ljubezni...,« je pridal.
Pred tremi leti so se tako
prvi zanesenjaki začeli dogo-
varjati z bodočimi sojadral-
ci in se bolj za šalo kot zares
preimenovali v Wild Wind.
»V druščini nismo bili le Šmar-
čani, ampak tudi Šentjurča-
ni, Celjani, Ljubljančani, No-
vomeščani, pa iz Slovenske
Bistrice so bili... Samo Go-
renjca in Primorca ni bilo v
posadki. Krog se je sčasoma
vse bolj širil. Seveda je bilo
med navdušenci tudi nekaj
takih, ki so vmes obupali, a
nas je kljub temu sedaj že kak-
šnih 60,« je pojasnil Stanko
in dodal, da so družinske po-
vezave redke.
V spomin na
domačega
pomorščaka
z večjo številčnostjo so se
začele porajati različne zami-
sli o potovanjih in celo tekmo-
vanjih, na katerih bi preizku-
sili svoje sposobnosti. Vse bolj
očitno pa se je kazala tudi po-
treba po tovrstnem izobraže-
vanju. »Zato smo se lani odlo-
čili, da registriramo društvo.
Ker smo lokalpatrioti, smo se
odločili, da se poimenujemo
po kakšnem morjeplovcu ozi-
roma popotniku iz teh krajev.
Po pregledovanju številne li-
terature in s pomočjo našega
župana, smo v knjigah našli
podatek, da se je leta 1892 v
Šmarju rodil Miroslav Štum-
berger, ki je po končani osnov-
ni šoli odšel na srednjo šolo
za pomorstvo in bil prvi kapi-
tan bojne ladje v Avstro-Ogr-
ski. Bil pa je tudi velik izumi-
telj - v svetu je imel prijavlje-
nih več kot sto patentov. Bili
smo zelo presenečeni, ko smo
kar doma odkrili tako zanimi-
vega človeka, za katerega prej
nihče od nas ni slišal. Tako smo
privzeli njegovo ime in za so-
glasje povprašali tudi njegove
daljne sorodnike. Preimeno-
vali smo se v Društvo ljubite-
ljev jadranja Wild Wind -
Štumbergerjevi pomorščaki.
Društvo danes, kot že re-
čeno, šteje okoli 60 stalnih
članov in članic, njihova sta-
rost pa se giblje med 20 in
62 let. Toliko jih ima naša
najstarejša članica iz Sloven-
ske Bistrice. Lanskega maja
so na enega od potovanj po
Jadranu vzeli tudi mladega
invalida, tetraplegika Fridrika
Planka iz Šentjurja. Nesreč-
ni mladenič, ki danes šteje
26 let, je pred štirimi leti v
Laškem skočil iz mostu in si
pri tem tako poškodoval hrb-
tenico, da je ostal priklenjen
na invalidski voziček.
»Med gledanjem slik z ja-
dranja brata in sestre, ki sta
prav tako člana ekipe, je imel
žalosten pogled. Takrat sem
bil tiho, a me je spodbodlo k
razmišljanju. Z lastnikom čar-
terske flote v Murterju sem
se začel dogovarjati, da bi mi
odstopil kakšno večjo jadrni-
co za protiuslugo. Soglašal je
s predlogom in tako smo se
podali na pot. Zraven smo vze-
li še dva novinarja Nedeljskega
dnevnika in uživali v lepoti
Komatov. Voziček smo posta-
vili na sredino 'kokpita', da
je lahko tudi kaj videl. Čeprav
je bilo popotovanje za nas do-
kaj naporno, smo bili nazad-
nje neizmerno zadovoljni, saj
smo čutili, da smo naredili
nekaj dobrega,« je navduše-
no pripovedoval Stanko.
Sicilija z morja
Vsekakor pa so se morje-
plovcem v spomin najbolj vti-
snile dogodivščine z lansko-
letnega jadranja ob obalah juž-
ne Italije in odisejade ob grš-
ki obali letošnjega junija. Za-
misel o potovanju na Sicilijo
se je porodila že leta 2000, z
veseljem pa pa so jo udejani-
li lansko poletje. V dveh ted-
nih so prepluli 1450 milj ozi-
roma 2200 kilometrov. Z
Murterja so nameravali do Vi-
sa, od tam pa v Bari. »Ker pa
nas je že prvi dan prestregel
zelo močan jugo, smo mora-
li počakati na Derveniku. Od
tam smo se odpravili na Hvar,
kjer smo imeli manjšo teh-
nično težavo, naslednji dan
pa mimo Lastovega proti Brin-
disiju in Otrantu. Od Otranta
do Reggie di Calabria smo se
z jadrnico vozili od štirih po-
poldne do osmih zvečer na-
slednjega dne. Brez premo-
ra. Obiskali smo še Liparske
otoke, kjer smo res imeli kaj
videti,« je skoraj v eni sapi ni-
zal navdušeni jadralec.
Naslednja postaja je bila
Taormina, nekoč središče ce-
lotnega južnega predela Itali-
je, pa Catania in seveda Etna.
»Srečo smo imeli, da smo bi-
li tam ravno v obdobju, ko je
bil ognjenik aktiven. Lava je
začela kar naenkrat močno
brizgati na vse strani, da so
nas morali nazadnje umakniti
na spodnjo postajo. Iz krater-
ja so letele skale, velike kot
bloki. Občutek, ki ga v vsak-
danjem življenju ne moreš do-
živeti,« je menil Stanko.
Iz Catanie so se odpravili
v Siracuso, od tam nazaj do
Santa Marie di Luece, na
skrajno južno točko italijan-
skega škornja. »Tukaj smo
imeli nekoliko smole z vre-
menom, saj smo naleteli na
močne nevihte. Tu sem tudi
prvič videl desetmetrske va-
love. Prav vse so prevevali ne-
prijetni občutki. Ulivalo je,
kot bi kdo na nas stresal ška-
fe vode, grozno je pihalo, ne-
vihtni oblaki so bili povsod
okrog nas. Če to traja dve uri,
še gre, ampak sedem ur... Po-
tem je pa to že preveč,« je
podoživljal dogodke sredi Ta-
rentskega morja.
»Ampak tudi to smo pre-
živeli,« doda z nasmeškom.
Čeprav tudi pot nazaj ni bi-
la ravno enostavna. Zaradi
močnega maestrala so mo-
rali Dubrovnik odmisliti in
se vrniti v Brindisi. Od
Otranta do Brindisija je si-
cer le 25 do 30 navtičnih
milj, člani Divjega vetra pa
so pluli kar 14 ur! »Valovi
so bili tako veliki, da...,« je
obmolknil Stanko. »Sicer
verjamem v kakovost jadr-
nic, sploh Elanovih, am-
pak... Kar dvomil sem, da
bo jadrnica vzdržala. Hva-
labogu je. Naslednji večer
smo se že podali na pot do-
mov. Pestro, a lepo je bilo,
ni kaj,« je še dodal.
Dežela
tisočerih čeri
Naslednja destinacija so
bili Ionski otoki. Ustavili so
se na Krfu, pluli mimo Nak-
sosa, pa Levkasa na Itako, za
Zakintos pa jim je nazadnje
zmanjkalo časa. Med vožnjo
so imeli namreč ponovno teh-
nične težave, zato so se mo-
rali za tri dni zasidrati v Brin-
disiju. »Poškodoval se nam
je avtopilot, zato nam je za
ta, morda celo najlepši otok,
zmanjkalo časa,« je pojasnil
Stanko in dodal, da ga je Gr-
čija resnično očarala.
»Ljudje se precej razliku-
jejo od Italijanov. So bolj umir-
jeni, prijazni, vsak zna angleš-
ko... Italijani pa so bolj tem-
peramentni, dobrodušni, vča-
sih nekoliko vsiljivi in z nji-
mi težko komuniciraš. Mor-
je ob grški obali je zelo čisto,
mirno, obala pa lepa. Je pa
bistveno nevarnejša od itali-
janske. Ob grški je namreč na
milijone čeri, poleg tega pa
tudi pomorske karte niso ne
vem kako dobre. Da bi se tu-
kaj vozil ponoči...« je zamah-
nil z roko. »Ni govora. To je
loterija. Sicer sem sam velik
ljubitelj nočne navigacije, am-
pak to ne bi prišlo v poštev.«
Grki naj bi imeli v primer-
javi z našimi zahodnimi so-
sedi precej manj rib, tudi v
gostinski ponudbi. »Smo se
pa zato naužili drugih njiho-
vih kulinaričnih dobrot,« se
je zasmejal Stanko. »Z doma-
čini ni bilo nobenih težav. Ko
smo se kaj zmenili, je to dr-
žalo kot pribito, medtem ko
pri Italijanih niti pod razno.
Vse pač delajo bolj počasi in
z rezervo. Njihov moto je:
zakaj bi nekaj naredil danes,
če lahko jutri.«
Za prihodnje leto so si za-
dali še nekoliko zahtevnejšo
nalogo. V mesecu in pol naj bi
obpluli celotno Sredozemlje.
Pri tem bi se razdelili na tri
posadke, saj bi bila takšna pot
za eno prevelik psihični in ne-
nazadnje finančni zalogaj, pra-
vi Stanko, ki skrbno izbira svo-
je sopotnike. Iz izkušenj na-
mreč dobro ve, da zakonci npr.
ne gredo skupaj, prav tako ne
same ženske. Sicer pa je bil
kot 'skipper' priča tudi mno-
gim nesporazumom celo med
znanimi estradnimi imeni in
osebnostmi iz političnih vrst.
»Ljudi moraš znati zaposliti.
Nikoli jim ne sme biti dolg-
čas,« je pojasnil. »Če nimajo
kaj početi, hitro pride do nes-
porazumov. Prav zato je po-
membno, da jim pojasniš pra-
vila igre. Vselej mora biti na-
mreč jasno, kdo je prvi mož
na barki.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ,
Skupinski posnetek z Etne - tik pred izbruhom.
Fridrik je kljub invalidskemu vozičku hrabro premagoval valove - v družbi
brata, sestre, Stanka in dveh novinarjev.
Prikupni sogovornik Stanko Už-
mah je morjepiovec šele nekaj let,
pa ima za seboj že kar nekaj zani-
mivih izkušenj.
Št. 34 - 22. avgust 2002
22
REPORTAŽA
Kloniranje na Rogli
Stroj za kloniranje človeka lahko naročite preko Interneta za 9 tisoč dolarjev - Znanost ali zvito privabljanje novih
pripadnikov Raelijanske religije?
Rogla v torek popoldne. V ho-
telski avli izstopajo med običaj-
no oblečenimi gosti ljudje v be-
lih oblačilih. Okoli vratu imajo
verižice s simbolom neskončno-
sti. Dekleti pri vhodu v Snežno
dvorano skrbno pregledata vse-
bino torb s fotografsko in drugo
novinarsko opremo, pretipata že-
pe in zdrsneta z rokami povsod
po telesu, kjer bi lahko udeleže-
nec novinarske konference skri-
val nevarno orožje. Govorita fran-
cosko, angleško le malo. Da so v
skrbeh za gospoda Raela, poja-
snita. Za njim in njegovimi pri-
padniki je že nekaj neprijetnih
izkušenj z ameriškimi in franco-
skimi varnostnimi službami...
Nevedneži, ki še kakšen dan prej
nikoli nismo slišali ne za Raelijan-
sko gibanje, ne za prvo podjetje za
kloniranje človeka Clonaid in smo
na Rogli celo malce v zadregi pre-
verjali, če bo pri njih res novinar-
ska konferenca, na kateri bodo pred-
stavili rezultate raziskav in stroj za
kloniranje človeka, te skrbi še ved-
no ne razumemo. Preden vstopi med
nas Rael, ustanovitelj podjetja Clo-
naid in Raelijanskega gibanja, nek-
do z dolgo, belo, oglato palico ne-
kaj preverja po zraku. Spremljamo
ga z začudenimi pogledi. Potem ti-
šina in s hitrimi koraki stopi pred
nas v belo oblečen mož, s čopkom
na glavi. Novinarji iz Slovenije, Fran-
cije, Nemčije, Velike Britanije in Ita-
lije, skoraj polovica prisotnih, ga
dočakamo večinoma sede, drugi
spoštljivo vstanejo. Prišel je namreč
zadnji med preroki, ki so ga na Zem-
ljo poslali Elohimi (»tisti, ki so prišli
z neba«), Nezemljani, ki so pred 25
tisoč led prišli na Zemljo in z ge-
netskim inženiringom ustvarili na
njej življenje, vključno s »človekom
po svoji podobi«.
Kloniranje - pot
do nesmrtnosti
Podjetje Clonaid, ki ga je pred
petimi leti ustanovil Rael in mu
predseduje dr. Brigitte Boisselier,
je prvo podjetje za kloniranje člo-
veka v svetu. Po težavah z ameriš-
kimi oblastmi in izgonu z Bahamov
delujejo v Južni Koreji, kjer so tu-
di razvili napravo za fuzijo celic
človeškega zarodka (blastomerov).
Prvič so jo predstavili prejšnji me-
sec na sejmu International Bio Ex-
po Japan v Tokiju, na Rogli pa je
bila prva evropska predstavitev.
Kot je poudaril Rael, želijo po-
magati vsem, ki se ukvarjajo z ra-
ziskavami, usmerjenimi v klonira-
nje človeka. Poleg samega kloni-
ranja imajo izreden pomen za člo-
veštvo raziskave celic. »Bolnišnice
so polne starih in neozdravljivo bol-
nih ljudi, ki jim lahko življenje
ohrani samo znanost, ne religija,«
je med drugim poudaril. »Zavze-
mamo se za svobodo znanosti brez
omejitev, brez verskih ovir, za do-
bro človeka in za njegovo preživet-
je. Za večino stvari v življenju, za
zdravje, se moramo zahvaliti zna-
nosti, ne religiji,« je poudaril, ka-
sneje pa izjavil, da je kloniranje bolj
umetnost kot znanost.
Kot je pojasnila dr. Brigitte Bois-
selier, je bilo za izdelavo naprave
Biofusion RMX 2010 potrebno trdo
delo, trd boj. Namenjena je znans-
tvenikom s področja mikrobiologije,
omogoča pa večjo učinkovitost pri
fuziji celic zarodka in boljši nadzor
nad celotnim postopkom kakor do-
slej znane naprave. Fuzija celic je v
postopku kloniranja najbolj prob-
lematična faza, po njenih besedah
pa so doslej uspešno izvedli 60 po-
skusov. Pri razvoju naprave so jih
vzpodbujali številni posamezniki,
ki zaradi svoje bolezni, zaradi izgu-
be ljubljene osebe ali želje po otro-
ku vidijo v kloniranju edino reši-
tev. »Znanost je namenjena huma-
nosti,« je podčrtala.
Zagotovite si svoj
klon!
Clonaid ponuja vrsto storitev. Od-
vzem in hranjenje človeških celic
stane 200 dolarjev letno, odvzem
pa priporočajo v času, ko so naše
celice (ali celice naših ljubljenih)
še zdrave, primerne za kasnejše klo-
niranje. Če vas že ne mika neka vr-
sta večnega življenja preko vašega
klona, pa misel, da lahko iz vaših
celic v prihodnosti naredijo nov or-
gan, ki ga po transplantaciji telo
ne bo zavrnilo, človeškim možga-
nom ni tako tuja.
Med zanimivejšimi primeri, s
katerimi se srečujejo, je Rael na-
vedel 59-letnega, hudo bolnega
moškega, enega izmed treh tiso-
čev, ki so izrazili željo po kloni-
ranju. Svoje premoženje bo dal na-
domestni materi, ko bo otrok ro-
jen. Takrat bo tudi prenehal jemati
zdravila in staro telo bo umrlo.
Vsega 5 tisoč dolarjev stanejo za-
rodna jajčeca znanih donatoric - svo-
jega bodočega otroka pa si lahko
izberete po katalogu fotografij do-
natoric, s katerimi se lahko tudi se-
stanete. V bližnji prihodnosti ob-
ljubljajo tudi kloniranje hišnih ljub-
ljenčkov. Torej tudi vaš Reks in va-
ša Pika lahko živita večno...
V iskanju resnice
Raelijanci postavljajo v ospred-
je zanost iz verskega prepričanja.
Svoje poglede predstavljajo v Knjigi,
ki govori resnico. Lahko jim verja-
memo aH ne, kajti tako kot pri vseh
religijah gre za vero, pa čeprav je
ta vera znanost. Je pa ta poveza-
nost lahko usodna za znanost. Če
ne verjamemo (verujemo) v Elohi-
me, ali lahko verjamemo v njiho-
ve znanstvene raziskave, v napra-
vo za kloniranje človeka?
Verjamemo ali ne, se za genski in-
ženiring in kloniranje človeka zav-
zemamo ali mu odločno nasprotu-
jemo - tukaj sta. Pozdravljana v upa-
nju, da bomo po tej poti lahko pre-
magali nekatere usodne bolezni, in
preklinjana, saj so lahko posledice
kloniranja človeka nepredstavljive
celo v najhujši nočni mori. Tudi
atomsko fisijo so razvijali v korist
človeštva, pa kaj je iz tega nastalo.
Orožje, ki lahko uniči ves planet.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Naprava za nadzorovano fuzijo človeških celic. Izdelujejo jo v Južni Koreji, preko distribucijskega centra v Hong Kongu pa jo lahko
kupite za 9 tisoč dolarjev. Najbolje jo prodajajo na Daljnem Vzhodu ter v Vzhodni Evropi. Torej jo lahko preko Interneta naročimo
tudi pri nas in postavimo v dnevno sobo. Sosedi je zagotovo še nimajo.
Rael, zadnji prerok. Elohimi so leta 1973 vzpostavili stik z mladim francoskim novinarjem
CIaudom Vorilhonom, ki se je kasneje poimenoval v Rael. V šestih zaporednih srečanjih so
mu predali izjemno sporočilo o našem Izvoru in nastanku človeštva (tako Raelijanci).
Prva ambasade za sprejem nezemeljskih ljudi, kot si jo je zamislil Rael. Njegovi privrženci
so pripravljeni sprejeti in ceniti drugačnost.
Mladen Knez, predsednik Realjanskega
društva Slovenije, ki je registrirano tudi
kot verska skupnost (sedež ima v Kopru):
»Ko se je papež opredelil proti kloniranju,
je Rael rekel: Ne, mi smo za kloniranje!
Znanosti nihče ne more zaustaviti.«
Predsednica podjetja Clonaid: »Predstav-
ljajte si, kako hudo je, če izgubiš otroka.
Ljudje bi naredili vse, da ga dobijo nazaj.
Mi jim bomo dali to možnost, tako kot
bomo omogočili neplodnim ali istospol-
nim partnerjem, da uresničijo svojo željo
po otroku, in bolnim, da ozdravijo.«
Na Rogli in v Zrečah je že od nedelje več kot 500 pripadnikov Raelijanskega gibanja, ki
so prišli na dvotedenski duhovni seminar iz cele Evrope. To je bila tudi priložnost za
predstavitev raziskav in stroja za kloniranje človeka, ki je pritegnila številne novinarje.
Raelizem je v bistvu vera v znanost, ki priznava preroke preteklosti,
kot so Jezus in Mojzes, Buda in Mohamed, a je hkrati izrazito ateistična.
Na vprašanje, koliko pripadnikov ima, je predsednik Raeljanskega društva
Slovenije Mladen Knez odvrnil, da »toliko, kot je bilo za časa življenja
Jezusa Kristusa kristjanov...« Po uradnih podatkih gibanje združuje že
več kot 55 tisoč članov v 84 državah. Pripadniki zagovarjajo kontracep-
cijo, abortus, svobodo druženja, homoseksualnost, svobodno spolnost,
enakost narodov in spolov, pravico do lahke smrti (evtanazije)... Ob tem
pa poudarjajo odgovornost in popolno spoštovanje življenja - svojega
(droge, alkohol in tobak so prepovedani, ker uničujejo naš genetski
kodni zapis) in življenja drugih.
Št. 34 - 22. avgust 2002
Yellowstone
V deželi rumenega kanjona
Težki deževni oblaki so
je zbirali nad mestom Cody
in prve debele kaplje so od-
ganjale turiste izpred spo-
menika legendarnega Buf-
falo Billa. Nekateri izmed
njih so zatekli v bližnji lo-
kal, da pogasijo žejo,drugi
pa smo nadaljevali pot proti
zahodu, kjer se nahaja Col-
tarjev pekel.
Mesto je eno od izhodišč
za obisk Yellowstona, prve-
ga nacionalnega parka na sve-
tu, ustanovljenega že leta
1872. Prav tako je eden naj-
večjih, s površino 8991 kva-
dratnih kilometrov pa je naj-
večji v ZDA. Nekaj časa so
park upravljali prostovoljci,
I šele od leta 1911 ga financira
vlada.
Vstopnina za ogled parka
je znašala 20 dolarjev, v dru-
gih parkih je bila za polovi-
co nižja. Precej bolje je, če
si kupite Golden eagle pas-
ses za 65 dolarjev, s katero
: imate vstop v vse nacionalne
parke v ZDA v obdobju ene-
ga leta, če se ne zadovoljite
samo z Yellowstonom.
V večernih urah sem se pri-
peljal do jezera Yellowstone
s površino 354 kvadratnih ki-
lometrov, zato sem imel ob-
čutek da sem na morju. Ker
I so cene v hotelih in kampih
jzelo zasoljene in je potreb-
na predhodna rezervacija,
sem prenočil v avtu, na par-
kirišču pri Lake Village. Ve-
lik strah pred medvedi je os-
tal, kajti hrana, ki sem jo vo-
zil s sabo, bi lahko vzbudila
apetit kakšnemu kosmatin-
cu. Naslednje jutro sem si og-
ledal velika slapova. Nasta-
la naj bi zaradi razlik v trdo-
ti preperelih in nepreperelih
kamenin. Spodnji je visok 94,
zgornji pa 33 metrov. Imata
izjemen vodni potencial. V
lepem vremenu privabljata
številne fotografe, slikarje in
seveda popotnike.
Moje prvo srečanje z bizo-
ni ali tatankami po indijan-
sko je bilo osupljivo. Tako
odličnega plavanja čez deročo
reko še nisem videl. Zaradi
nevarnih bizonovih rogov in
težkih stopal sem ostal pri-
merno daleč, prav tako pri
fotografiranju kanadskih je-
lenov, ki jih v parku ne manj-
ka.
Gejzirji, izviri,
vrelci
Smrad po gnilih jajcih me
je opozoril, da sem se bližal
Momoth hot Springsu. Deli
se na zgornje in spod je ka-
skade s površino 2,5 kvadrat-
na kilometra. Mamutov vre-
lec, kot se imenuje po slo-
vensko, je iz travertita, ta pa
nastane z obarjanjem kalci-
ta iz vroče vode. Debeli sloj
apnenca, katerega bistveni
mineral je kalcit, je močno
topen, zato ga vroče vode raz-
tapljajo in prinašajo na po-
vršje (do 2000 kilogramov
dnevno) in ustvarjajo nena-
vadne skulpture, ki so podob-
ne turškim Pamukalam (pon-
vice, stalaktiti). Alge, ki so
prilagojene na visoke tempe-
rature, obarvajo dele traver-
tita v rjave, oranžne, rdeče
in zelene barve.
Za konec sem si ogledal de-
želo gejzirjev in vročih vrel-
cev. Gejzirjev je več kot 200.
Med najbolj znanimi je prav
gotovo Old Faithful (stari,
zvesti). Že samo ime pove,
da spada med tiste gejzirje,
ki jih je mogoče natančno do-
ločiti. Povprečni čas presled-
ka med izbruhi znaša 64 mi-
nut in je odvisen od časa tra-
janja. Če gre le za nekaj mi-
nut (2-3), bo presledek dolg
okoli 45 minut, če pa je daljši
od petih minut, lahko znaša
tudi do 80 minut. Vodne pa-
re gejzirja dosežejo višino do
60 metrov.
Med vrelci bi omenil Mor-
ning glory pool s prekrasno
modro barvo, zato se pogo-
sto pojavlja na razglednicah
oziroma v drugem reklam-
nem materialu Vellovvstona.
Vreme je eden izmed po-
membnih činiteljev ne samo
za turiste, temveč za celotno
območje. Poletja so lahko to-
pla s hudimi nevihtami, ko
strele zanetijo številne poža-
re. Zgorelo je veliko področ-
je iglastih gozdov, kar je pov-
zročilo, da se je pokrajina
ekološko spremenila. Zime
so običajno hude z veliko sne-
ga, kar za živali predstavlja
še dodatne težave.
FRANCI HORVAT
Št. 34 - 22. avgust 2002
24
GLASBA
EKSPRESEKSPRES
• V ponedeljek so v Videos-
potnicah premierno predva-
jali nov, drugi videospot vse
popularnejših Vogurt. Po
skladbi To je voodoo je vi-
deo inačico tokrat dobila še
pesem Vse kar si želim, obe
pa seveda najdemo na njiho-
vemu LP prvencu Brez kisi-
ka.
• Z novim singlom in vi-
deospotom pa se na naskok
na podalpske najstnice pos-
pešeno pripravlja tudi štajer-
ski Britney - Sebastian. Za-
ložba Menart je z njegovega
aktualnega albuma Ti si ta
snela pesem Napad, ki jo bo
sladki Mariborčan prvič »v ži-
vo« zapel in odplesal na fi-
nalnem izboru za Miss Slo-
venije.
• Jan Plestenjak je potem,
ko je z albuma Jan nanizal
kar pet velikih uspešnic, po-
snel novo skladbo Trikrat me
poljubi. Zadevo, ki je nasta-
la v znani italijanski navezi,
kot koproducent pa je sode-
loval tudi Sašo Lošič - Loša
(Plavi okestar), bo menda
moč slišati že konec tega me-
seca.
• 22. oktobra bo izšel prvi
samostojni LP izdelek gospo-
dične Kelly Rowland, sicer
pevke megapopularnih De-
stiny's Child. Na ploščo
Simply Deep bo najbrž uvrš-
čena tudi aktualna USA No.
1 uspešnica Dillema, ki jo je
Kelly zapela skupaj s trenut-
no najpopularnejšim temno-
poltim hip-hop izvajalcem
Nellyem.
• Konec prihodnjega mese-
ca bo končno le izšel dolgo
in težko pričakovani nov, de-
veti studijski album vsestran-
skega britanskega artista Pe-
tra Gabriela, ki ga tisto »malo
starejši« poznajo tudi kot nek-
danjega pevca slovite art-rock
naveze Genesis. Šestnajst let
po odličnem albumu So in
deset let po malo manj uspe-
šnem nadaljevanju Us je gos-
pod Gabriel za svoj tokratni
plošček s pozitivnim naslo-
vom Up posnel 16 pretežno
depresivnih kreacij.
• Bruce Springsteen j e v pr-
vem tednu po izidu samo v
ZDA prodal več kot pol mi-
lijona izvodov svojega nove-
ga albuma The Rising in se
seveda brez težav zavihtel na-
ravnost na prvo mesto Bill-
boardove lestvice. Spring-
steenovo »vstajenje« se odlič-
no prodaja tudi na tej strani
Atlantika, za nakup omenje-
ne plošče v Sloveniji pa se je
po »zaslugi« Sonyevega za-
stopnika Dots treba precej po-
truditi.
• S koncertom pred
15.000-glavo množico v Las
Vegasu se je z odrov dokonč-
no poslovila 56-letna pop diva
Cher. Z vsemi mogočimi na-
gradami (med njimi tudi naj-
prestižnejšima Grammy in
Oscar) ovenčana pevka pa se-
veda ne bo čisto izginila z glas-
bene scene, saj je založbi
Warner Music po pogodbi še
dolžna posneti nekaj plošč.
SŠ
Belanove lune
in zvezde
Hrvaški pop mojster Nino Belan in njegov novi album Luna&Stelle
Neno Belan je večni ro-
mantik, vrhunski kantav-
tor, izvajalec in producent,
ki je na sceni že več kot
šestnajst let. Že na samem
začetku kariere se je zalju-
bil v tradicionalno ameriš-
ko ročk glasbo petdesetih,
angleški pop šestdesetih in
tradicionalno italijansko
glasbo pomešano z inspi-
racijo, ki jo dobi v medite-
ranskem podnebju iz ka-
terega izhaja. Nekateri nje-
gov stil imenujejo kar be-
lanov pop.
Nenanova mama pravi,
da je prvič zapel, ko je bil
star dve leti, na njegov
rojstni dan. Pripravili so mu
zabavo in medtem, ko so
odrasli plesali, je popil iz
kozarcev tisto, kar jim je os-
talo in zapel pesem Corina,
Corina.
Pri desetih letih se je začel
učiti igranja na klasično ki-
taro in pri tem vztrajal šest
let. V srednji šoh je prišla na
vrsto električna kitara, puš-
čanje dolgih las in seveda pr-
ve skupine. Prva njegova sku-
pina je imela zanimivo ime
Losos, kavijar i Marsovi ba-
loni, igrah pa so glasbo šest-
desetih. Naslednja skupina se
je imenovala Narodno bla-
go in je postala lokalna atrak-
cija. Po vojski se je Neno od-
ločil za študij elektrotehni-
ke, prepričan, da se ne bo več
ukvarjal z glasbo. Ne glede
na njegova občutja, pa je na-
slednji dve leti igral v triju
Aguilla dalmatinske narod-
ne pesmi, ki so mu tudi zelo
pri srcu.
Nato je Neno obrisal prah
s kitare in zbral novo sku-
pino. Tako so nastali Davo-
li, ki so čez noč osvojili pub-
liko. S skladbo Kucaj opet,
ali nečeš uč so si oprli vra-
ta za snemanje prvega albu-
ma Ljubav i Moda. Mnogi
glasbeni kritiki so debi sku-
pine razglasili za album le-
ta in še do danes je to eden
najboljših pop albumov
vseh časov.
Svoj prvi samostojni al-
bum je Neno Belan objavil
leta 1993. Kasneje se je pre-
selil tudi iz Splita na Reko,
kjer je dobil novo energijo.
Tudi sam pravi, da mu je ze-
lo všeč atmosfera, ki je umir-
jena. Danes pravi, da je do-
ma tako v Reki, kjer živi z
ženo in hčero, kot tudi v
Splitu.
Na Reki je našel tudi ne-
kaj novih glasbenikov, ki so
se pridružili dvema original-
nima članoma skupine Davo-
li in seveda Nenu Belanu in
izdali so album Space twist.
Belan se je na albumu pred-
stavil z mnogimi skladbami,
ki so postale velike uspešni-
ce - Jagode i čokolada, Ivo-
na, Biondina, Snovi. Po Space
twistu so zaključili zgodbo
skupine Davoli.
Luna in zvezde
Pred tremi leti so Neno
Belan in trije člani reške za-
sedbe skupine Davoli, zdru-
ženi pod imenom Fiumens,
začeli iskati nove muze, ki
bi jih inspirirale za novi al-
bum. Leto za tem so v niz-
kem startu že čakali na za-
četek tekme. Neno pravi, da
se je počutil tako, kot pred
dvajsetimi leti, ko je zače-
njal z Davoli, ampak na višji
ravni. Pred kratkim je izšel
album Neno Belan in Fiu-
mens z naslovom Lu-
na&Stelle. Z novim albu-
mom bi radi ljudi spomni-
li predvsem na dobre kon-
certe v živo. Neno pravi;
»Luna i stelle je izraz, ki ga
vsi poznajo. Luna je mesec
in to besedo sem uvrstil v
rimo »luda luna luduje«,
stelle pa so zvezde.
Skladba Ludo zaljubljen je
že doživela precejšen odziv,
drugi singl pa je skladba Ka-
Vanna. Neno v poletnih me-
secih, ki so namenjeni pred-
vsem zabavi in počitnicam,
ne želi težiti, zato je pesem
KaVanna lahkotna, zabavna
in spevna. Besedilo je duho-
vito in simpatično. V njem
opisuje svoje občutke pred
prvim javnim nastopom, ki
ga bo prenašala celo televi-
zija. Ponosen je, da ga bo vi-
del Split in cel svet. Mlade-
nič je prepričan vase, saj po-
je lepo kot Vanna. V času, ko
smo se pogovarjali z Nenom,
pevka Vanna skladbe še ni sli-
šala, zato nam tudi ni uspelo
izvedeti, kakšen je njen ko-
mentar na pesem v kateri se
je Neno poigral z njenim ime-
nom.
Na albumu so še številne
druge skladbe, ki bodo prav
gotovo postale uspešnice.
Nanj je uvrstil tudi duet s
Tinkaro Kovač. Skladbo, ki
je na njenem albumu najde-
mo pod naslovom Mesec
moj, mesec tvoj, je nekoli-
ko drugače priredil. V sklad-
bi Život moj, život tvoj oba
prepevata v hrvaškem jezi-
ku, v skladbi Mesec moj in
mesec tvoj pa Tinkara v slo-
venščini, Neno pa v hrvaš-
čini.
V skladbah, ki jih je pod-
pisal Neno Belan, najdemo
sonce in morje, mesec in
zvezde, srečne in žalostne
ljubezni, noro mladost in za-
bavo in temu ostaja zvest še
danes. In ko posluša sklad-
be, ki jih je napisal že pred
leti, mu še vedno dobro zve-
nijo, zato tudi ni čudno, da
pravi, da bi se pod vsako
skladbo, ki jo je napisal v
preteklosti, podpisal še da-
nes. Pravi tudi, da je srečen
tudi zato, ker nikoli ni iz-
dal samega sebe. Neno Be-
lan bo jeseni koncertiral tu-
di v Sloveniji.
SIMONA BRGLEZ
Nino Belan in Fiumens.
20 VROČIH RC
Št. 34 - 22. avgust 2002
^GLASBA
25
Cvetje
zacvetel
v dežju
Hud naliv je skoraj pre-
prečil 27. festival domače
glasbe na Graški gori, kjer
se je v lepem, sončnem vre-
menu zbralo okoli 4000 lju-
di. Ko se je festival prevesil
v drugo polovico so se nad
Graško goro začeli zbirati
(Srni oblaki, pred nastopom
zadnjih dveh ansamblov.
Poguma in Rose, je začelo
tako močno deževati, da so
morali prekiniti prireditev.
Po dobri uri so usposobili
ozvočenje, da sta lahko iz-
vedla nastop še Pogum in Ro-
sa, strokovna komisija Igor
Podpečan, Irma Rauh in Du-
šan Krajnc pa je izbrala naj-
boljše. Nagrade občinstva to-
krat niso podelili, ker se je
veliko ljudi predčasno odpra-
vilo s prizorišča, tisti, ki so
glasovali, pa so žal oddali ne-
veljavne lističe.
Nagrado za najboljšo iz-
vedbo so dobile Navihanke,
za najboljšo vokalno izved-
bo Pogum, najboljšo sklad-
bo je napisal Brane Klavžar
Iskrice, ki jo je izvajal ansam-
bel Primoža Založnika iz Vi-
tanja, absolutni zmagovalec
pa je postal ansambel Cvet
iz Radeč. Zaradi odličnih be-
sedil so letos podelili pet na-
grad. Prvo je dobil prof. Ivan
Sivec za odlično besedilo Ko-
zolci (izvedba Pogum), dru-
go Panika Požek za besedili
Mora biti moj (Navihanke)
in Iskrice (Primož Založnik)
ter tretjo Majda Rebernik za
Povejte zvezde mi (Simon
Plazi s prijatelji) in Vera So-
line Se še spomniš Graške go-
re (ansambel Lipovšek).
Kljub dežju je letošnji fe-
stival na Graški gori uspel.
Po mnenju strokovne komi-
sije je bil kvalitetno boljši,
kot lanski, odlikovali so se
mladi ansambli, žal pa je ved-
no manj kvintetov. Ansam-
bel Lojzeta Slaka zaradi neu-
godnega vremena ni igral na
veselici, so pa za res imenit-
no vzdušje poskrbeU neka-
teri ansambli in navdušili več
kot tisoč najvztrajnejših, ki
so ostali na prizorišču in so
povsem mokra oblačila su-
šili kar s plesom. Pri tem je
treba posebej omeniti odlič-
ne Veseljake iz Dobja, ki so
začeli neuradni del. Pogum,
Navihanke, Unikat, Primo-
ža Založnika in Simona Plazla
s prijatelji.
TONE VRABL
Zlata priznanja so dobili
ansambli Špica, Cvet, Li-
povšek, Navihanke, Po-
gum in Rosa, srebrna Simon
Plazi s prijatelji. Založnik,
Pogladič, Sicer, Jasmin,
Unikat, Drofenik in Fantje
z Graške gore, bronsta Ro-
kovnjači in Frančič ter pi-
sna priznanja Veseljaki iz
Dobja, Habrovi fantje in
Bratje Dobrovnik.
»Namočena« Rosa pred nastopom, ki ji je zagotovil zlato odlicje. čeprav so člani ansambla pričakovali
več, z njimi pa direktor VTV Rajko Džordževič in novinarka ter radijska in TV voditeljica Darja Vrhovnik.
Urška Jere najboljša
harmonikarka
Na gradu Rajhenburg je bilo 5. državno tekmovanje, na
katerem je nastopilo 15 harmonikark. Po Bernardi Podle-
snik in Indiri Simunič je postala tretja državna prvakinja
Urška Jere iz Lukovice, druga je bila Petra Zalokar iz Rifen-
gozda in tretja Petra Simonišek iz Brestanice.
Občinstvo je za najprikupnejšo harmonikarko izbralo Kri-
stino Pahor iz Kranja. Podelili so tri zlata priznanja (dobile
so jih prve tri tekmovalke), prav toliko srebrnih, štiri bro-
nasta, ena tekmovalka je bila diskvalificirana, štiri pa so
dobile samo priznanja. 6. državno tekmovanje harmoni-
kark na gradu Rajhenburg bo 16. avgusta 2003.	TV
TVOn^RODROM
Festivala na Graški gori se je udeležila tudi Fanika Požek,
letos prav gotovo najuspešnejša besedilopiska za domačo
zabavno glasbo. Že spomladi je zaslovela s čudovitim bese-
dilom Preveč je belih rož, ki ga je na Festivalu slovenske
polke in valčka izvedel ansambel Vrisk. Nagrajena je bila
tudi na Vurberku za tekst Na drugi strani sonca, ki ga je
izvajal ansambel Primoža Založnika iz Vitanja. Na Graški
gori je dobila drugo nagrado za dva svoja teksta Mora biti
moj (izvajalke Navihanke) in Iskrice (ansambel Založnik).
Fanika Požek (v sredini) s člani ansambla Primoža Založnika iz Vitanji
Fantje z
Graške
gore na
Slovaškem
v tem tednu je v slovaškem
mestu Bardejov na tromeji
Slovaške, Poljske in Ukraji-
ne mednarodni festival ljud-
ske glasbe. Tako kot lani bo
tudi letos zastopala Sloveni-
jo skupina Fantje z Graške go-
re (harmonikarja Drago in Si-
mon Plazi ter pevci Jože Mir-
kac, Jože Rožanc, Ivan Str-
gar in Marko Lenart). Na fe-
stivalu bodo sodelovale sku-
pine iz okoli desetih evrop-
skih držav. Fantje z Graške
gore pa bodo imeli pet po-
lurnih koncertov, na katerih
bodo predstavili slovensko
ljudsko pesem z nekaterimi
posebnostmi z Graške gore
in okolice.
TV
Avsenikov
abonma v
Celju
Po sedmih uspešnih sezo-
nah v Kulturnem centru Laš-
ko se Avsenikov abonma polk
in valčkov vsezoni2002/2003
seli v Narodni dom v Celje.
Osma sezona edinega tovrst-
nega glasbenega abonmaja
v Sloveniji se bo začela v to-
rek, 10. septembra, ob 19.30
s koncertom »festival festi-
valov«, na katerem bodo na-
stopili vsi zmagovalci letoš-
njih festivalov narodno za-
bavne glasbe v Sloveniji.
Organizator osme sezone
Avsenikovega abonmaja polk
in valčkov je Zavod za turi-
zem Celeia Celje pod pokro-
viteljstvom Mestne občine Ce-
lje. Avsenikov abonma bo
vsak drugi torek od septem-
bra do aprila razen januarja.
Namesto januarskega koncer-
ta bo organizator junija ali ju-
lija pripravil abonmajsko pri-
reditev na celjskem Starem
gradu.
Na prvem koncertu bodo
nastopili Okrogli muzikanti iz
Laškega (zmagovalci festivala
na Prevaljah), Vitezi celjski
(Festival slovenske polke in
valčka), Navihanke in Modri-
jani (Vurberk), Polka punce
(festival v Škof ji loki). Vitezi
Celjski in Modrijani (festiva-
la v Števerjanu in Ptuju) ter
zmagovalca festivala na Graš-
ki gori ter Zlati harmoniki Lju-
bečna 2002. Kot gost bo na-
stopila skupina Pogum in
Škocjana.
Abonentske vstopnice in
ostale informacije lahko do-
bijo vsi ljubitelji narodno za-
bavne glasbe pri organizator-
ju. Zavodu za turizem Cele-
ia Celje. Avsenikov abonma
polk in valčkov bo nadalje-
val pot predstavljanja najbolj-
šega, kar ponuja slovenska na-
rodno zabavna glasba, ki ima
velik ugled tudi v tujini, saj
se uvršča med najkvalitetnej-
šo na svetu, tudi po zaslugi
bratov Avsenik in njunega le-
gendarnega ansambla ter
vseh ostalih, ki so jo poma-
gali soustvarjati v petdesetih
in več letih.
TV
Znani so finalisti, ki se bodo 7. septembra na Ljubečni
potegovali za zlata, srebrna in bronasta odličja, plaketo
Avgusta Stanka, absolutnega zmagovalca in nagrado
občinstva. Dve polfinalni tekmovanji sta bili v Mozir-
skem gaju v Mozirju in Postojni med turistično priredi-
tvijo Furmanski praznik.
Strokovna komisija (Albert Završnik, Zoran Kolin in To-
maž Guček) je izbrala 29 finalistov, dvanajst v 1. starostni
kategoriji do 14 let, štirinajst v 2. kategoriji od 15 do 25 let,
v 3. kategoriji ne bo finalistov, v 4. kategoriji od 45 do 60 let
pa bodo nastopili trije harmonikarji. Na Ljubečni bo nasto-
pilo tudi deset harmonikarjev veteranov. Žrebanje tekmo-
valnih številk bo v ponedeljek, 2. septembra, v 466. Vrtilja-
ku polk in valčkov. Sodelovala bosta predsednik organiza-
cijskega odbora Zlata harmonika Ljubečna 2002 Martin Gro-
sek in lanska absolutna zmagovalka Tina Bohak.
Finale bo 7. septembra ob 10. uri v avli osnovne šole Lju-
bečna, revialni del pa popoldne pri gasilskem domu na Lju--
bečni. V finalu morajo tekmovalci ob pripravljenem venč-
ku zaigrati še obvezno skladbo: v prvi kategoriji Ob kozarč-
ku Mira Klinca, v drugi V galopu Braneta Klavžarja in v
četrti Pod gorami Franca Delčnjaka. Nagrado občinstva bo
tudi letos podelil NT-RC.	TV
VRTII^AKPOLKIN
VALČKOV
Št. 34 - 22. avgust 2002
26
T V VODIC
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 22. AVGUSTA, OB 10.10:
POP ČVEK
Proslavljamo z Nacetom
Junkarjem
Ob 20. obletnici dela v zabavni in 25.
obletnici dela v klasični glasbi je Nace
Junkar izdal album Ne oziraj se. Na njem
je naslovna skladba in hiti kot so Ave Ma-
rija, Granada, O, sonce moje, Santa Lu-
cija, duet z Otom Pestnerjem Slovenija,
najlepša si dežela ter dueti s Heleno Blag-
ne Čuvaj to ljubezen. Vrniva se na naji-
no obalo. Prijatelja za vedno in Le mid-
va.
ČETRTEK, 22. AVGUSTA, OB 14.20:
FILMSKO PLATNO
Posebne Scooby-Doo
nagrade
v tokratni oddaji Filmsko platno bomo
predstavili akcijski triler z naslovom Vso-
ta vseh strahov in komedijo Scooby-Doo.
Od danes naprej je v celjskih kinemato-
grafih na ogled verzija te legendarne otroške
risanke, ki že tri desetletja kraljuje na TV
ekranih. Glavna zvezda le-te je simpatični
psiček Scooby-Doo, ki s svojimi prijatelji
obišče počitniško letovišče, kjer se doga-
jajo nadnaravne stvari. Več boste izvedeli
v oddaji, ki jo pripravljata Peter Zupane
in Simona Brglez. Tokrat si boste prav za
film Scooby-Doo poleg vstopnic za ogled
filma lahko prislužili tudi posebne nagra-
de.
.............................
SAUTE SURMADI
Viva La Musica
v torek zvečer bodo na valovih Radia
Celje gostovali ameriški bluesman Taj Ma-
hal, afriški mojster kore Toumani Dia-
bate, arabski lutnjist in violinist Simon
Shaheen ter francoski harmonikaš Ric-
hard Galliano. Boštjan Leben vas v od-
daji vodi skozi pisano paleto zvokov in
če vas zanimajo bolj subtilni zvočni utrin-
ki, vabljeni k poslušanju oddaje Saute
Surmadi.
Elektronski naslov studia Radia Ce-
lje je desk.radio@radiocelie.com. Vaša
SMS sporočila sprejemamo na tel. št.
031 760-461, obvestila o radarskih kon-
trolah in razmerah na cestah pa na 031
609-609.
Nace Junkar
ČETRTEK, 22. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zoprasenimi bukvami, 10.00 Novke, 10.10 Pop čvek,
12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.20 Filmsko platno,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 23. avgusta
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-za-
bovna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40
Tečajnka, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock
pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10
Halo, Terme Zreče, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče
Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport dones, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.30 Študentski servis, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
SOBOTA, 24. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabov-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40Tečojni-
ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 25. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 8.00 Poroči-
la, 8.45 Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.Qo
Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19,10
Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 26. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Porofilo AMZS, 6.00 Porodlo 0K(,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poroda, 8.25 Porofilo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.OO
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00
Kronika, 18.00 Voše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljok polk in valcicov, 24.00 SNOP - skupni
nočni progrom lokalnih in regionolnih radijskih postaj Slo-
venije
TOREK, 27. avgusta
5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Norodno-zo-
bovno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroči-
lo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo,
7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,
8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regij-
ske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 23.00 Saute Surmadi, 24.00 SNOP -
skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
SREDA, 28. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-za-
bavno melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kroniko RoSlo, 7.40
Tečajnica, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack
pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijski!)
postaj Slovenije
Št. 34. - 22. avgust 2002
T v VODIC
27
Št. 34. - 22. avgust 2002-
28
T V VODIC
-Št. 34. - 22. avgust 2002-
TV VODIC
29
Št. 34. - 22. avgust 2002
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Bučke^ džuveč^
kečap^ sataraš...
Piše: MAJDA KLANŠEK
Bučke z
baziliko
Potrebujemo: 1 kg drobnih
bučk, 3 kozarce belega vin-
skega kisa, malo bazilike, list
lovora, peteršilj, meto, oliv-
no olje, sol, poper v zrnu.
Oprane bučke narežemo na
ploščice po dolžini, solimo
in pustimo stati dve uri. V pon-
vi segrejemo olje in bučke spe-
čemo. Posušimo jih na papir-
natem prtiču. V loncu zavre-
mo kis, enako količino olja,
poper, lovor, baziliko in ma-
lo soli. Pustimo, da se ohla-
di. Drobno sesekljamo peter-
šilj in meto. V kozarce zloži-
mo plast bučk, plast peterši-
Ija in mete. Prelijemo z ohla-
jeno in precejeno tekočino,
pred uporabo pa pustimo stati
10 dni.
Dzuveč
Potrebujemo: 3 kg para-
dižnika, 3 kg mesnate pa-
prike, zeleno, sol po želji.
Zelenjavo očistimo, ope-
remo, odcedimo, narežemo
na kocke, solimo, premeša-
mo in napolnimo v čiste ko-
zarce. Kozarce zapremo in
pasteriziramo pol ure kot os-
talo ozimnico.
Kečap
Potrebujemo: 5 kg para-
dižnika, 10 mesnatih paprik
babur, 10 glavic čebule,^ ze-
leno, 1 skodelico soli, skode-
lico sladkorja, skodelico ki-
sa, žlička mletega popra, 1/
2 vrečke cimeta.
Vso zelenjavo očistimo, na-
režemo, skuhamo in zmelje-
mo. Mleti masi dodamo za-
čimbe in ob mešanju skuha-
mo, da postane gosto. Maso
zlijemo v segrete steklenice
in pasteriziramo 15 minut pri
80 stopinj Celzija.
Zimska
pašteta
Potrebujemo: 40 mesna-
tih rdečih paprik babur, 4 kg
paradižnika, l''kg čebule, 10
strokov česna, zeleno, 2,5 dl
olja, 25 dag gorčice, 3 vrečke
popra in soli po želji.
Zelenjavo operemo, očisti-
mo, narežemo in v prostornem
loncu skuhamo, da se zmeh-
ča. Spasiramo in maso kuha-
mo, da se zgosti, solimo, do-
damo olje, poper in gorčico in
kuhamo še 30 minut. Preme-
šamo in vrelo napolnimo v se-
grete kozarce. Dobro zapremo.
Pindžur
Potrebujemo: 3 kg papri-
ke, 2 kg paradižnika, 1 dl
olja, 5 dag sladkorja, 2 žlici
soli, šopek peteršiljevih listov,
1	dl kisa, 5 strokov česna, 1-
2	feferona.
Papriko spečemo, olupimo
in pustimo, da se preko noči
odcedi, nato jo narežemo na
kockice (ne smemo je zmle-
ti). Olupljeni paradižnik pre-
pražimo na olju, da dobimo
gosto maso. Dodamo seseklja-
ni česen in peteršilj, papriko,
sol, sladkor in kis. Dobro pre-
vremo. Napolnimo dobro se-
grete kozarce in zapremo.
Zimska solata
Potrebujemo: 50 dag ze-
lenega paradižnika, 50 dag
kumaric, 1 kg rdečih paprik,
30 dag korenčka, 25 dag če-
bule, 1 I vinskega kisa, 2 dl
olja, poper v zrnu, lovorjev
list, 2 žlički sladkorja, sol.
Zelenjavo operemo in nare-
žemo na obročke. Dobro soli-
mo, pustimo stati nekaj ur in
precedimo. Kis, poper, lovor,
olje in sladkor prekuhamo in
ohladimo. Zelenjavo napolni-
mo v kozarce, zalijemo s ki-
som in zapremo.
Mešana
solata 1
Potrebujemo: 1 kg kore-
nja, 2 kg zelenega paradiž-
nika, 2 kg paprike, 2 kg ku-
maric, 1 I kisa ( 10-odstot-
nega), 30 dag sladkorja, 3
dl olja, 2,5 I vode.
Zelenjavo očistimo in ope-
remo, korenček narežemo in
skuhamo, ostalo solimo in pre-
mešamo pustimo stati eno uro.
Zmesi vode in kisa dodamo za-
čimbe in jo prevremo. Zelenja-
vo napolnimo v kozarce ter pre-
lijemo z vročim kisom in za-
premo.
Mešana solata 2
Potrebujemo: 3 kg kumaric, 1 kg čebule, 1 kg korenčka, 10
dag soli, 1,5 I kisa, 18,5 dag sladkorja, hrenovo korenino.
Očiščeno in oprano zelenjavo narežemo z dekorativnim
nožem na obročke in 3 minute blanširamo. Odcedimo, oh-
ladimo in napolnimo v kozarce, dodamo korenino hrena in
prelijemo s kisom.
Št. 34 - 22. avgust 2002
NASVETI
31
^ Moda iz moija
školjke so z modnim valom, ki prinaša mediteranska in
etno vzdušja, znova zasijale v vsej nostalgični privlač-
nosti; kot nakit ali kot detajl za okras stanovanja
ste jih letos na morju kaj
nabrali oziroma jih še bo-
ste? A, zakaj da bi jih sploh?
Želite preizkušen recept iz
prve roke? Najbolj protistre-
sno opravilo na poletnih po-
čitnicah je... Ne lenobno po-
ležavanje na plaži, pač pa
iskanje, zbiranje, občudo-
vanje školjk. In vzneseno
tekmovanje z vašim podm-
ladkom, kdo bo našel lep-
še, bolj skrivnostno zavi-
te, bolj mistično šumeče...
Nenazadnje, če vam je kaj
do mode in z veseljem sprem-
ljate trendovske tokove, za-
gotovo že veste, da so školjke
letos kot romantično šumeči
val zalile modno prizorišče.
Včeraj kič,
danes šik
Tako hitro namreč moda
spreminja svoje zavračanje v
oboževanje in nazaj...
Se spomnite s školjkami iz-
delanih spominkov, ki jih je
na obmorskih stojnicah več
kot preveč? Še včeraj smo se
ob pogledu na ta »obupen kič«
v najboljšem primeru le pri-
zanesljivo smehljali. Danes
pa je, po zaslugi nekaterih vr-
hunskih modnih oblikoval-
cev, ta mali morski fenomen,
hit motiv. In prav zaradi tega
si zasluži, da rečemo kakšno
na temo simbolnosti školj-
ke.
Iz morske školjke se je po
grški mitologiji rodila Afro-
dita. Zvok, ki se sliši iz školj-
ke, se daleč sUši, zato so jo
nekoč uporabljali v vojski.
Školjka evocira tudi ostrigo
bisernico in biser v njej. V
tem primeru pomeni uho in
v resnici mu je tako podob-
na, da se zunanje človeško
uho imenuje školjka. Še kaj?
Ja, školjka menda simboli-
zira tudi velika potovanja, ve-
like evolucije. In kar je naj-
bolj zanimivo, tako zunanje
kot notranje evolucije.
Privoščite si torej zunanjo
in notranjo evolucijo, s
školjkami! Nabranimi na
počitnicah, lahko pa tudi
kupljenimi, saj jih lahko
poiščete kar v domačih tr-
govinah, lično zapakirane,
najrazličnejših oblik in ve-
likosti.
Nekatere so že preluknja-
ne, za druge pa potrebujete
vrtalni stroj ček, s katerim iz-
delate za buciko velike luk-
njice, skozi katere vpeljete
elastičen sukanec.
Nakit, modni
dodatki...
In kaj si iz školjk izdelati?
Letošnja moda nakita in
modnih dodatkov za naše bi-
valne prostore kar prekipe-
va od idej.
Preproste ogrlice, nani-
zane v poljubno debel in
dolg venec iz školjk, ki jih
nosimo h kopalkam ali le-
žernim oblačilom iz lane-
nega platna. Lahko tudi
zahtevnejše oblikovalske
mojstrovine, v katere
vključimo še drobne perli-
ce, bleščice... in domišlji-
jo! Slednje lahko prenese-
te še na pasove!
S školjkami lahko oble-
pite tudi okvir z najljubšo
sliko z vaših počitnic, sten-
sko ali namizno ogledalo,
nočno lučko... In uživate v
novih modnih domislicah;
vse do takrat, ko bo moda
znova obrnila svojo ploš-
čo...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Št. 34 - 22. avgust 2002
32
FILM
Mišek Stuart
Little 2
Ker tole ni sa-
mo film, v kate-
rem se sicer nih-
če ne ozira na
miš, ki vozi rdeč
avto, in film, v
katerem miš igra
nogomet z ljud-
mi... temveč tudi film, v ka-
terem se te in drugačne ano-
malije dogajajo med govorje-
njem po slovensko... bomo
Miška Stuarta Littla vzeli pod
pinceto iz dveh plati. Film-
ske in sinhronizacijske. Gre-
mo najprej k filmski.
Geena Daviš in Hugii Lau-
rie kot posladkana predstav-
nika malomeščanstva sta
skupaj s svojim posvojenim
miškom, ki mora biti velik,
kot si misli, daje, tako toga,
da skorajda delujeta subver-
zivno; kot da se norčujeta iz
svoje vloge. Delujeta kot ma-
neicenski lutki, ki soju le del-
no, zasilno napolnili z zna-
njem o delovanju človeka, in
se morata stalno pretvarja-
ti, da sta neumna, ker si ne
drzneta biti pametna. Bilo
bi zanimivo vedeti, koliko se
je to zgodilo načrtno, in ko-
liko »mimo hotenja«... Hva-
limo ameriški način življe-
nja, statično lepoto, udobnost
doma, o da - toda vsota do-
voljenega rušilnega elementa
vseeno narašča in uhaja iz
por ter kdaj pa kdaj med dia-
loge in dogodke posadi kak
cinični klicaj. Temu pripomo-
reta tudi nergavi, podkupljivi
maček in sokol z ma-
nijo Oliverja Tvvista;
rada bi, da otroci de-
lajo zanju. Film se si-
cer ne more povsem
odločiti, ali je resnič-
na floskula o »biti ve-
lik, kot misliš, da si«,
ali pa majhni pamet-
ni uporniki z razlogom
enostavno spadajo k
majhnim pamet-
nim upornikom z
razlogom in ko-
nec besedičenja.
Film si vendarle
želi kompromisa
in ta želja je eden
od vzrokov, da ne
ravna splošno otrokom na-
menjene ledine, in ko smo
že pri tem, tudi animacijske
ne, pa vendar... (skoraj) vse
svoje prizore preleti z zadoš-
čujočim čustvenim in akcij-
skim lupingom. Tudi v pri-
merjavi z Disneyem. Profe-
sionalno in simpatično brez
negativnega prizvoka.
Sinhronizacija. Ker je to-
le prvi igrano-animirani
film pri nas, bi lahko spre-
gledali manjše napake. Pa
nimamo kaj spregledati. Res
je, da glasovi igranih igral-
cev mestoma pobegnejo mi-
mo premikanja ustnic, am-
pak to se dogaja celo kak-
šnim nemškim profesional-
cem; res je tudi, da je nava-
da poslušanja angleščine v
celovečernih risankah želez-
na srajca, ki jo razbije šele
deset ali petnajst minut fil-
ma. Toda ko stvari stečejo,
stečejo popolno. Malenkosti,
kot je recimo podnapis na
dva filmska kitajska stavka,
samo udarijo pečat na rado-
vedno odraslo zadovoljstvo.
Zvone Hribar in morda še
bolj slovenska kanarčica pa
sta izjemna.
PETER ZUPANC
Kje so naši filmi...
Filmska Slovenija na mednarodnih filmskih festivalih
Julij in avgust sta letos
zelo potovalna meseca za
slovenske celovečerce in
kratke filme. Varuh meje,
Ljubljana, Kruh in mleko.
Slepa pega. Zadnja ter Še-
lestenje gredo oziroma so
bili v Karlovyh Varyh, Mon-
trealu, Locarnu, Vili do
Conde, Sarajevu, Chicagu,
Jeruzalemu, Paličih, Moto-
vunu... če k slovenskemu
filmu prištejemo še desetin-
sko Lilijino zgodbo in IL 09.
01., omnibus, v katerem z
režiserskimi veličinami sve-
ta sodeluje tudi Daniš Ta-
novič - oba filma sta uvrš-
čena na festival v Benetkah
-	se zdi, da smo lahko z do-
gajanjem zadovoljni. Pa
smo zares lahko?
Manjša težava je ta, da ve-
Ukokrat sodelujemo na »dru-
gorazrednih« ali netekmoval-
nih festivalih. Če že recimo
sodelujemo na velikem fe-
stivalu, kot so Karlovy Vary,
potem je to v netekmoval-
nem programu. Locarno, v
katerem je svetovno premie-
ro doživela Slepa pega, si-
cer ne spada v A kategorijo
festivalov, a je dovolj velik
-	toda Slepa pega je sodelo-
vala v netekmovalnem pro-
gramu. Enako Varuh meje,
ki se bo sicer pojavil v Mon-
trealu - v netekmovalnem
programu. Izjeme od tega
pravila so recimo Šelestenje,
ki v Montrealu tekmuje, in
Lilijina zgodba, ki v Benet-
kah sicer ne starta v glavnem
programu, a tekmuje.
Jasno je, da skok v meko
A kategornikov ni (bil) eno-
staven. Za to potrebuješ do-
ber film, voljo, čas, zveze in
seveda denar. Torej je jasno
tudi, da ima pomen in je po-
membno vse, kar se trenut-
no dogaja slovenskim fil-
mom. Vsaka od teh uvrstitev
je do neke mere uspeh.
Če je uvrstitev na festiva-
le manjša težava je večja
»vnovčevanje« vseh teh dru-
gorazrednih ali prvorazred-
nih nagrad. Zdi se, da je vse
dogajanje okoH njih name-
njeno le nam, le Sloveniji,
le slovenski publiki. Kot da
je namenjeno »le« temu, da
se številka dobrih 10.000 gle-
dalcev, ki jih bo vsak slo-
venski film naredil pri nas,
poveča za dodatnih 1000 lju-
di. Včasih še slišimo o od-
kupih filmov za tuje televi-
zije [Ljubljana], toda niko-
li ne slišimo o predvajanjih
naših filmov v tujih kinema-
tografih in o njihovem us-
pehu tam. In to preprosto za-
to, ker tega uspeha ni. Izje-
ma - in dokaz, da je možno
- je Ekspres, ekspres, ki se
je vrtel v Nemčiji, Avstriji
in nemško govorečih področ-
jih Švice. Nekakšne izjeme
so še retrospektive, kot re-
cimo ta, ki se je odvijala na
Madžarskem, in tekom ka-
tere so se odvrteli filmi kot
Sladke sanje. Zadnja večer-
ja, Jebiga...
Po drugi strani pa imamo
tu primer češko-slovenske ko-
produkcije Samotarji, ki je
nakazala možne trge... Češ-
ko, Slovaško, Poljsko... in ki
se pri nas sploh NI prikazo-
vala. Seveda je problemati-
ka veliko globlja, kot je pri-
kazano tukaj - obstajajo še
vprašanja ciljne publike, cilj-
ne širine samih filmarjev, pa
»problematičnega« sloven-
skega jezika (ki jo je ravno
Ekspres ekspres krasno ob-
šel z minimalnimi dialogi),
komercialnosti, ameriške po-
litike distribucije (s katero
ima težave ves neameriški
filmski svet), itd. Celo Evro-
pa se konec koncev stalno od-
loča, kako podpreti kinopri-
kazovalce, da ne vrtijo le
ameriških in domačih filmov,
temveč tudi »tujeevropske«.
Toda morda vendarle katere
od možnosti niti ne poskusi-
mo izkoristiti...
PETER ZUPANC
Šelestenje v Montrealu tekmuje v sekciji svetovni kino: Refleksije našega časa.
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (12. 8. do 18. 8.)
Gremo v kino!
Tokrat smo izžrebali Nataša Mastnak iz Šentjanža,
Brigita Repič iz Gotovlje in Ajda Bezgovšek iz Stop-
ce.
33. nagradno vprašanje: V naše kinematografe prihaja
film Vsota vseh strahov, v katerem znova nastopa ameriški
obveščevalec Jack Ryan. Kdo ga je igral v prejšnjih filmih
(npr. Neposredna nevarnost)?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 26. avgu-
sta, (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepi-
ti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnic za ogled fil-
ma.
PRIHAJAJO
Vsota vseh strahov
The Sum Of Ali Fears
IGRAJO Ben Affleck, Morgan Freeman, James Crommell
REŽIJA Phil Alden Robinson
SCENARIJ Paul Attanasio, Daniel Pyne
ZVRST akcijska drama
DOLŽINA 120 minut
Ali lahko teroristi na ameriških tleh sprožijo orožje za
množično uničevanje? Po navedbah ameriške obveščevalne
agencije CIA dvajset držav, od katerih je skoraj polovica na
Bližnjem vzhodu, že ima ali pa razvija orožje za množično
uničevanje. Poleg tega je splošno znano, da je bilo med
hladno vojno narejeno več kot deset tisoč kosov tega orož-
ja, ki je čakalo na izstrelitev. Neko poročilo celo navaja, da
se za 164 bojnih
glav ne ve, kje
se nahajajo.
Film Vsota vseh
strahov pretres-
ljivo realistično
opisuje , kaj bi
se zgodilo, če
bi kakšno od teh
orožij prišlo v
napačne roke,
in kako hitro
strah preraste v
paranojo, ki
premaga člove-
kovo sposob-
nost razumne-
ga razmišljanja.
Scooby Doo
Scooby Doo
IGRAJO Matthew Lillard, Sarah Michelle Gellar, Fredie
Prinze Jr, Roivan Atkinson, Linda Cardellini, Scot Innes,
Isla Fisher
REŽIJA Raja Gosnell
SCENARIJ James Gunn, John August
ZVRST komedija
DOLŽINA 87 minut
Sloviti risani film je tokrat našel pot na platna v celovečer-
ni igrani filmski verziji. Osnovna podlaga filma sta uspešna
TV serija iz leta 1969 in njeno nadaljevanje iz leta 1980.
Ljubitelji najbolj prestrašenega med pasjimi detektivi že ve-
do kako in kaj, za malo manj podučene pa na kratko: Scooby
Doo in njegovi pajdaši so poklicani da rešijo svet. Štirje najst-
niki v vlogi zasebnih detektivov vodijo podjetje z imenom
Misteriji in so specializirani za duhove in pošasti...
Št. 34 - 22. avgust 2002
ZA AVTOMOBILISTE
33
Tudi julij nič
obetavnejši
pri prodaji novih avtomo-
Ijilov se vedno znova (vsaj
letos in lani) pojavlja stara
^odba - kupcev je malo, mi-
0usi pa vse večji. Tako je bi-
lo tudi julija, ko so na Slo-
venskem prodali 4819 novih
osebnih avtomobilov, kar je
liilo za 1,5 odstotka manj kot
julija lani; je pa bilo res, ven-
dar za malenkost bolje kot
junija in maja letos.
V letošnjih sedmih mese-
cih so pri nas tako prodali
33.487 novih avtomobilov, kar
Ipa je bilo za 7,4 odstotka manj
-kot v enakem lanskem obdob-
ju. To med drugim pomeni,
da bodo na letni ravni letos
verjetno vsi skupaj prodali ne-
kaj več kot 50 tisoč novih av-
tomobilov ali celo nekaj več,
kar pa utegne biti vendarle ne-
kaj bolje kot so še pred ne-
davnim računali.
Tri avtomobilske znamke
■ Renault, Peugeot in Volks-
wagen - obvladujejo že sko-
raj polovico prodaje na slo-
venskem trgu in vse kaže, da
bodo v prihodnje še nekaj
močnejše in uspešnejše. Na
prvem mestu tudi po sedmih
letošnjih mesecih ostaja Re-
Hult s 1161 prodanimi avto-
mobili, kar je bilo za dobrih
12 odstotkov več kot julija la-
ni. Volksvvagen je bil na dru-
gem mestu s prodajo 657 av-
tomobilov (plus 27 odstot-
kov), medtem ko se je sicer
zelo uspešnemu Peugeotu v
juliju posrečilo prodajo po-
večati za vsega 0,6 odstotka.
Vsi trije so letos prodali že več
kot 16 tisoč avtomobilov, kar
samo potrjuje prej zapisano
trditev o izjemni moči na slo-
venskem trgu.
Za temi tremi precej zao-
stajajo drugi. Tako je Fiat ju-
lija prodal 254 avtomobilov,
pri čemer je bil ta rezultat za
34 odstotkov slabši kot julija
lani. Med tistimi, ki so se tu-
di julija ubadali s skromnej-
šo prodajo, so bili še Seat, kjer
je bilo kupcev za dobrih de-
set odstotkov manj kot julija
lani, škodin julijski rezultat
je bil za skoraj 30 odstotkov
skromnejši, pa tudi pri Audi-
ju je bil posel za dobrih 18
odstotkov manjši kot v sed-
mem lanskem mesecu. Med
tistimi, ki jim je prodaja izra-
zito padla, so še Mazda (mi-
nus 52 odstotkov), daleč naj-
večji minus pa je zabeležil
Daevvoo, kjer se je prodaja
zmanjšala za krepkih 70 od-
stotkov.
Po vsem tem je torej priča-
kovano, da je renault clio še
vedno najuspešnejši avtomobil
na slovenskem trgu, prav ta-
ko pa tudi julija, ko so jih pro-
dali 569. Na drugem mestu
mu je sledil volksvvagen polo
(300 vozil), na tretjem pa je
bil julija še peugeot 206 (293).
Zanimivo in vsaj omembe
vredno pa je, da je bil med
deseterico najbolje prodajnih
vozil v juliju tudi audi A4
(108), kar je nedvomno do-
kaz velike popularnosti tega
avtomobila, čeprav spada v
višji cenovni razred.
Priljubljeni audi A4
Porsche: tovarna je nared
Konec tega meseca bo
nemški Porsche v Leipzi-
gu odprl novo tovarno, v
kateri bo delalo približno
400 zaposlenih. Investici-
ja je bila vredna 128 mili-
jonov evrov, v tovarni pa
bodo kmalu začeli izdelo-
vati porsche cayenne in
carrero GT. Po sedanjih
načrtih naj bi v letu dni na-
redili nekako 25 tisoč ca-
yennov in približno 1000
carrer GT.
Carrera GT
Na pregled renaulti BMW-ji,
miniji in pajeri
Zdi se, kot da se je znova začela sezona izrednih pregledov že
l^fodanih vozil. Tako bo nekaj sto tisoč renaultov moralo na preven-
[ivni pregled zaradi morebitne napake na jermenu alternatorja, ne-
^ podobnega pa se dogaja tudi pri Miniju in BMW-ju.
Tako bodo na pregled poklicali kakšnih 38.700 minijev, pri katerih bi
^hko prišlo do težav v menjalniku, medtem ko bi lahko pri BMW X5,
'^tnik 2000, prišlo do težav pri zavorah. Kot pravijo pri BMW, bodo vse
Preglede in morebitne zamenjave opravili brezplačno, tovarno pa naj bi\
stalo kakšnih 6,3 milijona evrov. Nekaj težav bo imel tudi Mitsubishi-
pajero, kjer se utegnejo pojaviti težave s sklopko.
Mini mora na pregled
Št. 34 - 22. avgust 2002
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 34 - 22. avgust 2002
35	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 34 - 22. avgust 2002
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 34 - 22. avgust 2002
INFORMACIJE
37
Št. 34 - 22. avgust 2002
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 34 - 22. avgust 2002
INFORMACIJE
39
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so
rodile:
2.	8.: Nataša LIKEB iz
jniartnega ob Paki - dečka,
{vlatejka MRAK iz Celja - de-
Iclico, Špela KOVAČ iz Plani-
[,e pri Sevnici - dečka, Sabi-
na BABAIČ iz Petrovč - de-
Idico, Simona TURECKI iz
Prebolda - dečka, Marjana
gRŠlČ iz Rogaške Slatine -
Jeklico, Andreja PODBRE-
GAR-MARŠ iz Polzele - deč-
ka.
3.	8.: Aleksandra ROBAR
iz Makol - dečka, Martina
GAŠPARIČ iz Celja - dekli-
co, Barbara LIPOVŠEK iz Ce-
lja - deklico, Polonca ČRNI-
LA iz Prebolda - deklico.
5.	8.: Mojca AMON iz Pre-
vorij - dečka. Jelka ČUJEŽ
iz Sv. Štefana - dečka, Saška
PETROVIČ iz Celja - dečka,
Mojca GLAVAN iz Celja - deč-
ka, Katja ŽIČAR-MARIN iz
Velenja - deklico, Nataša
POGLADIČ iz Nove Cerkve
-	deklico.
6.	8.: Anica KUPEC iz Go-
rice pri Slivnici - deklico,
Helena VRABIČ iz Šmartne-
ga ob Paki - deklico, Veroni-
ka URLEB iz Velenja, dekli-
co, Hermina ŠANTERJ iz Lo-
ke pri Z.M. - dečka, Lidija
PRAH iz Rogatca - deklico,
Irena SUMRAK iz Celja - de-
klico, Anita PLANKL.iz Vi-
lanja - dečka, Renata MA-
GAŠ iz Šempetra - deklico.
Dragica DROFENIK iz Sv. Šte-
fana - dečka, Brankica ŽNI-
DER iz Polzele - deklico.
7.8.: Irena GREŠAK iz Laš-
kega - deklico, Lidija ŽEKAR
iz Rogaške Slatine - deklico.
8.8.: Darinka ŠKODIČ iz
Pristave pri Mestinju - deč-
ka, Lidija VREČKO iz Šent-
jurja - deklico. Romana TLA-
KAR iz Rečice - deklico,
Manca STARINA iz Hrastni-
ka - dečka, Vesna ŠIPEK iz
Laškega - deklico, Mojca
HOMŠEK iz Laškega - dekli-
co, Tatjana MOLIČNIK iz Luč
-	dečka, Marjeta FERLIN iz
Laškega - dečka, Jožica SO-
DERŽNIK iz Slovenskih Ko-
njic - deklico.
9.	8.: Barbara VIDMAR iz
Loč - dečka, Katarina KRAFL
iz Nazarij - dečka, Katraina
MIJOČ iz Velenja - deklico,
Simona KRIŽANEC iz Prebol-
da - deklico, Mihelca PLA-
NINŠEK iz Šentjurja - dekli-
co, Mateja GALUN in Šmar-
)a- dečka, Mirjana OGRIZEK
iz Gorice - dečka, Ivana
SMREČNIK iz Dobrne - dve
deklici, Simona KLEMENČIČ
iz Celja - dečka in deklico,
Andreja FURMAN iz Loč -
dečka, Matejka MARTUN iz
Laškega - deklico. Jelka
JUraK iz Škofje vasi - de-
klico.
10.	8.: Metka ZAGODE iz
^elja - dečka, Matejka JAZ-
^INŠEK iz Nove Cerkve -
dečka, Natalija URH iz Gro-
l^elnega - dečka, Milena GRIL
Prevorij - dečka, Estera
^OK iz Frankolovega - dekli-
co, Irena BENKOČ iz Šmarja
^ dečka.
11.	8.: Marija POSEDEL iz
^omilskega - dečka, Lidija
•"UŠNIK iz Svetega Štefana -
'lečka, Sonja BITENC iz Re-
sice - dečka.
12.	8.: Elvedina MAJU-
WIČ iz Velenja - deklica.
Saša MARKOVIČ iz Štor - de-
klica, Jerneja NARALOČNIK
iz Mozirja - deklico, Vesna
PEČNIK iz Celja-dečka, Ser-
geja HAJNŠEK iz Braslovč -
dečka, Mateja KOŠIR iz Slo-
venskih Konjic - dva dečka.
Mateja KOKOTEC iz Rimskih
Toplic - deklico in Špela
PEČOVNIK iz Vranskega -
dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Boštjan
POHAR in Mihaela KRESNIK
iz Celja, Andrej OCVIRK in
Ksenija KORES iz Celja ter An-
drej LAMPER iz Trnovelj pri
Celju in Nataša NOVAK iz Ce-
rovca.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Stanko
KOVAČ in Vesna JEZOVŠEK
iz Roginske Gorce, Franc
KOLAR in Jožica ČEBULIN
iz Završ pri Grobelnem ter
Jakob VOUK in Sonja REPEC
iz Polžanske vasi.
Velenje
Poročila sta se: Rajko
VASIUEVIČ iz Šoštanja in
Milkica GORONJA iz Prije-
dora.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivan DORNIK iz
Celja, 77 let, Ana HOČEVAR
iz Zavrata, 77 let, Silvestra
KOVAČ iz Letuša, 70 let, Ma-
rija VEBER iz Migojnic, 77
let, Martin ZAGOŽEN iz Ce-
lja, 82 let, Franc KLINC iz
Celja, 66 let, Adolf LIPUŠ iz
Celja, 84 let, Marija SENICA
iz Ogorevca, 67 let, Ivan
JUTRIŠA iz Celja, 79 let,
Franc KRAGOLNIK iz Košni-
ce pri Celju, 47 let, Andrej
ŠPES iz Malih Dol, 92 let,
Frančišek ZUPAN iz Obrež-
ja pri Zidanem Mostu, 87 let,
Herman CENC iz Sp. Laž, 51
let, Karol PINTER iz Žegar-
ja, 74 let, Frančiška NAPOT-
NIK iz Žalca, 94 let, Anton
LEBAR iz Kidričevega, 51 let.
Šmarje pri Jelšah:
Umrli so: Franc VUK iz
Trebč, 83 let, Alojz MARŠ
iz Šentvida pri Grobelnem,
96 let, Franc JUG iz Slak, 64
let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Katarina HERCOG
iz Jakoba pri Šentjurju - 92
let, Milena ŠKORNIK iz Do-
brine - 54 let, Milan SKALE iz
Košnice - 36 let, Elizabeta
PETRIČ MUELLER iz Celja in
Darja SAMEC iz Visoč - 37 let.
Velenje
Umrli so: Mato PRANJIČ
iz Velenja - 41 let. Angela
BRUNET iz Šoštanja - 83 let,
Frančiška LUSKOVEC iz Ve-
lenja - 69 let, Štefanija SE-
DOVŠEK iz Topolšice - 75 let,
Anton EBERLINC iz Velenja
- 81 let, Marija BAČOVNIK
iz BeHh vod - 74 in Jožefa
PLESNIK iz Rečice ob Savi-
nji - 82 let.
VODNIK
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanovo gle-
dališče: 24. 8. ob 10. uri lut-
kovna predstava Kužek in
muca za otroke od 3. leta sta-
rosti.
Kulturni dom Zreče: v ok-
viru Meseca komedij bo 23.
8. ob 19.30 komedija Vdova
Rošlinka v izvedbi dramske
skupine KUD Loče.
• Gostilna Rossellini Hudi-
nja: 29. 8. ob 20.30 uri. Kje
ste celjski? v izvedbi KUD Al-
me Karlin Celje.
Koncerti
Velenjski grad: 22. 8. ob
20.30 - 14. citrarski festival
»Prešmentane citre«. Trio Psal-
teria. V primeru slabega vre-
mena bo koncert v orgelski
dvorani Glasbene šole Velenje.
Šmocl Laško: 24. 8. ob 21.
uri koncert Electro Bude.
Zdravilišče Laško: 23. 8.
koncert Petra Lovšina.
Gostilna Rossellini Hudi-
nja: 22. 8. ob 21. uri kon-
cert romske glasbe - Amala.
Mladinski center Celje:
24.8. ob 21. uri koncert Langa
- romska glasba.
Razstave
Galerija Borovo: razstava
Toneta Moharja, do 6. 9.
Galerija sodobne umet-
nosti Celje: razstava slikar-
skih del Janka Orača, do 31.
8.
Razstavni prostor NLB
Šoštanj: razstava Draga
Medveda, do konca septem-
bra.
Grad Slovenska Bistrica:
Jure Cekuta pod naslovom
Nove poti, do 1. 9.
Velenjski grad: razstava ob
35-letnici smrti slikarke El-
de Piščanec, do 28. 9.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Galerija Mozaik: razstava
likovnih del iz stalne zbirke.
Kulturni center Ivan Na-
potnik Muzej Velenje: raz-
stava Monitorjev muzej ra-
čunalništva in informatike,
do sredine septembra.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - otroški muzej
Hermanov brlog razstavni
prostori bodo do oktobra za-
prti.
Knjižnica Šentjur: Foto-
grafska razstava Francija Hor-
vata Vode in razstava izdel-
kov otrok, vključenih v po^
letne delavnice.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvena zbirka. Stari pi-
sker Zatirani, a nikdar potep-
tani; atelje Josipa Pelikana
Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice,
seminarji...
Društvo prijateljev mla-
dine Podčetrtek: od 26. do
30. 8. Tečaj konverzacije v
angleškem jeziku, v OŠ Pod-
četrtek, za učence štiriletnih
strokovnih šol in gimnazij.
Mladinski center Celje: 22.
in 23. 8. ob 16. uri, kitajska
delavnica PD. 26. do 29. 8.
od 9. do 14. ure Poslikava gli-
nenih izdelkov - nadaljevanje
ustvarjalne delavnice PD. 26.
8. do 29. 8. od 9.30 do 11.30
Taekwon-do & Kick box de-
lavnice PD in 26. 8. od 19. do
20. ure Tae do
Ostalo
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanov brlog:
vsako soboto ob 10. uri bo-
do do konca avgusta lutkov-
ne, plesne in gledališke pred-
stave za otroke.
Šmocl Laško: 23. 8. ob 21.
uri Poletni DJ večeri, 25. 8.
ob 16.uri Nedeljski šah.
Terme Olimia: 24. 8. Dan
fitnesa in aerobike.

Celjski kinematografi si
pridržujejf) pravico do spre-
membe programa.
Union: 22. do 28. 8., ob
16.30, 18.30 in 20.30. uri,
komedija, Scooby Doo in 23.
in 24. 8., ob 23. uri predsta-
vi za ponočnjake akcijski tri-
ler Vsota vseh strahov
Mali Union: 22. do 28. 8.
ob 17 uri mladinska roman-
ca Fantje in punce, ob 19.
in 21. uri znanstveno fanta-
stična akcijska komedija
Možje v črnem
Kino Metropol: 22. do 28.
8. ob 16. in 17.30 uri Mišek
Stuart Little 2, ob 19. in 21.30
uri akcijski triler Vsota vseh
strahov.
Kino Žalec: 24.8. ob 18.30
in ob 20.30 uri odštekana ko-
medija Snežni psi in 25. 8.
bo 18.30 in 20. 30 triler Šte-
vilke za umor.
Kino Šmocl Laško: 22.8.
ob 18. in 21. uri.
liLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 7. in 8. septem-
bra na Krvavec - Grintavec in Skuto. Prijave sprejemajo do
2. septembra
Planinsko društvo Zreče vabi: 24. in 25. 8. na planinski
pohod Bohinj - Vogel - Razor planina (prenočitev) Komna
- Slap Savica. Informacije g. Marjan Grosman
Planinsko društvo Zabukovica vabi: 31. 8. na Prisojnik
ali na Slemenovo špico in Malo Mojstrovko in 7. 9. čez
Dleskovško planoto na Korošico in po Kocbekovi poti na
Ojstrico. Za oba pohoda sprejema prijave g. Ivan Privora na
telefon 031 860-188.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
- telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev, Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CELJE
POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
Kosovelova 4, Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Odločite se za izobraževanje na sodoben način, s sodobnim
pristopom ob pomoči visoko usposobljenih predavateljev in
si tako pridobite kvalitetno strokovno-teoretično znanje!
PRIDOBITE SI POKLIC, KI SI GA ŽELITE IN VAM NUDI
MOŽNOST ZAPOSLITVE
Na POSLOVNO-KOMERCIALNI ŠOLI Celje se lahko v šolskem
letu 2002/2003 vključite v programe izobraževanja odraslih za
pridobitev izobrazbe:
•	ekonomski tehnik (PTI)
-	1,5-letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic
prodajalec
•	poslovni tehnik (PTI)
-	1,5-letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic
poslovni tajnik
•	ekonomski tehnik
-	3,5-letno izobraževanje po končani osnovni šoli
•	prodajalec
-	2-letno izobraževanje po končani osnovni šoli
•	prodajalec - prekvalifikacija
-	6-mesečno izobraževanje po končani poklicni šoli
•	poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik
-	6-mesečno izobraževanje po uspešno končanem četrtem letni-
ku gimnazije ali temu programu ustreznem srednješolskem pro-
gramu po prejšnjih predpisih
ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE:
•	tujih jezikov (osnovna in poslovna raven); angleški, nemški,
italijanski in španski jezik
•	računovodstva s poudarkom na dvostavnem knjigovodstvu
•	računalništva (začetni in nadaljevalni: word, excel, access, po-
wer point, delo z Internetom, oblikovanje spletnih dokumentov -
domače strani)
•	pravopisa (obnovitveni tečaj znanja pravopisa in delo s Slovarjem
slovenskega knjižnega jezika za zaposlene v administraciji)
INFORMATIVNE PRIJAVE sprejemamo vsak dan od 8. do 14.
ure na Poslovno-komercialni šoli v Celju, Kosovelova 4, tele-
fon 03 548 -29-30.
S KVALITETNO IZOBRAZBO DO DOBRIH MOŽNOSTI
ZAPOSLITVE!
KRIZNI CENTER ZA MLADE - Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
Št. 34 - 22. avgust 2002
40
ZANIMIVOSTI
Velenjske igre
pomembnežev
v šaleški prestolnici se je
minuli konec tedna znova
zbrala slovenska politično
gospodarska elita, okrep-
ljena z eminentnimi imeni
iz sosednje Hrvaške. Prav-
zaprav elita v narekovajih,
saj so manjkali nekateri
vidni slovenski gospodars-
tveniki (recimo vroča pivo-
varska direktorja), Velenje
pa je že po tradiciji nekako
rezervirano za levo politič-
no opcijo. Pa čeprav naj bi
bila rdeča nit srečanja pri-
jateljske partije tenisa.
Tenisu, ki je nekdaj veljal
za nujen del slovenske viso-
ke družbe, je tovrsten pre-
stiž že davno pobral golf. Kar
je izvrstna priložnost za vse
manjkajoče, da si priredijo
golf čajanko, recimo v Gro-
supljem... Kljub temu se je
v Velenju zbralo nekaj več
kot petsto pomembnežev,
med politiki je kraljeval slo-
venski predsedniški par Ku-
čan, med podjetniki Merca-
torjeva prva violina Zoran
Jankovič, med športniki pa
nekdanja ex-jugoslovanska
teniška mojstra Goran Prpič
in Boban Živojinovič. Sled-
nji brez Lepe Brene. Da je
nabijanje rumene žogice bolj
kot ne le izgovor za prisrč-
no ali pa tudi malo manj pri-
srčno klepetanje in srečanja,
pa so prisotni skušali doka-
zati z nekaj več kot milijon
tolarjev vrednim čekom za
otroke iz velenjskega vrtca
Ježek.
Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik Milan Kučan je na vsak način hotel dokazati, da je državo
vodil premišljeno in trezno.
Minister Janez Kopač je na Štajersko prišel dobro oklopljen. Za vsak slučaj.,
Županski lobi - žalski Lojze Posedel in velenjski Srečko Meh.
Hnraška gostja Vesna Pisarovič.
Za prijatelje direktorja M-Cluba Marjana Gabrška je dobro le najboljše.
Št. 34 - 22. avgust 2002