URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Štev;:ka 20 Ljubljana, sreda, 16. novembra 1977 Cena 24 dinarjev Leto XXXIV 12C3. Na podlagi 7. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti: Maherju Isrcbu se odpusti neprestani del kazni 1 leta in C mesecev zapora. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo: M a 1 o v c u Antonu se izrečena kazen 8 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. P 25-1/77 Ljubljana, dne 3. novembra 1977. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ■ Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1284. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 73. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarno Store in pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev iste delovne organizacije r.a seji dne 18. 10. 1977 odločilo: Razveljavijo se določbe 73. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarno Store z dne 21. 6. 1974 in pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev iste delovne organizacije z dne 31. 7. 1975. Obrazložitev Sodišče združenega dela Celje je predlagalo oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev Železarne Store. Po predlagateljevem mnenju je pravilnik v celoti v neskladju z ustavo in zakonom zato, ker ureja odnose, ki se ne morejo urejati z enotnim pravilnikom delovne organizacije, marveč jih urejajo v vsaki temeljni organiza- ciji delavci s samoupravnimi sporazumi, razen tega pa tudi zato, ker ni bil sprejet v postopku in na način, ki ju določata ustava in zakon. Podrejeno je predlagatelj predlagal oceno tehle določb pravilnika: — 12. in 14. člena, ki določata, da je prvostopni organ za reševanje stanovanjskih vprašanj stanovanjska komisija delovne organizacije, ki jo imenuje odbor za kadrovsko-socialne zadeve, pri čemer ta komisija med drugim odloča na prvi stopnji tudi o dodeljevanju in zamenjavi stanovanj; — prvi in tretji odstavek 30. člena, kjer je predpisano, da so prosilci stanovanj dolžni ob dodelitvi In pred vselitvijo v stanovanje vplačati finančno udeležbo, ki je določena s tem pravilnikom; — četrti odstavek 30. člena, kjer je določeno, da se finančna udeležba ne plača, kadar se izvrši prenos stanovanjske pravice na drugega imetnika; in — 33 člen, ki pooblašča odbor za kadrovsko-socialne zadeve, da lahko spremeni sprejete kriterije in višino finančne udeležbe za tekoče koledarsko leto, če ugotovi, da je to potrebno. 1) Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil izpodbijani pravilnik sprejet dne 31. 7. 1975. Zato so se morali delavci ob njegovem sprejemu ravnati po ustavi in zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ št. 22/73 — v nadaljevanju: ZMRD). Na podlagi 7. člena cit. zakona so lahko delavci temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije urejali posamezne pravice in obveznosti iz solidarnosti delavcev — v okvir katere spada tudi solidarnost na področju reševanja stanovanjskih vprašanj — enotno za vso delovno organizacijo s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo oziroma s posebnim samoupravnim sporazumom, ki so gd ' sklenile vse temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije. Tak samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela (130. člen ustave SR Slovenije). Iz gradiva, ki ga je predložila Železarna Store, je razvidno, da se je za predloženi pravilnik izjavila predpisana večina delavcev le v štirih temeljnih organizacijah, medtem ko v dveh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb ta večina ni bila dosežena. Iz tega izhaja, da je bila ob sprejemanju obravnavanega pravilnika — ne glede na to, da bi moral biti sklenjen v obliki samoupravnega sporazuma — kršena določba 130. člena ustave. Ne glede na povedano, je pravilnik v nasprotju tudi z določbami zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 — v nadaljevanju: ZZD). V 180. členu tega zakona je določeno, da delavci v temeljnih organizacijah določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov. Sem spadajo tudi skupne osnove in merila za urejanje stanovanjskih vprašanj, kadar delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije združujejo na podlagi 118. člena ZZD določena sredstva skupne porabe za financiranje stanovanjske graditve in se ob tem sporazumejo, da bodo po načelih mecfsebojne vzajemnosti in solidarnosti skupno in enotno reševali svoje stanovanjske potrebe. Samoupravni splošni akt, s katerim se nato nadrobneje urejajo pogoji in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, so dolžni delavci po tretjem odstavku 180. člena ZZD uskladiti z omenjenimi skupnimi osnovami in merili. Iz tega izhaja, da je obravnavani pravilnik v nasprotju g 180. členom ZZD, ker sam neposredno ureja na ravni delovne organizacije določene pravice in obveznosti delavcev, ne da bi delavci popreje v samoupravnem sporazumu o združitvi v^delovno organizacijo določili skupne osnove in merila za urejanje teh pravic, obveznosti in odgovornosti. Upoštevajoč vse spredaj navedene razloge, je ustavno sodišče pravilnik v celoti razveljavilo. 2) Obravnavani pravilnik je bil sprejet na-podlagi 73, člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo- Po določbah tega člena se poleg pravic in obveznosti delavcev na področju graditve in dodeljevanja stanovanj urejajo z enotnimi samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije tudi vsi drugi medsebojni odnosi delavcev v združenem delu. Po ustavi in zakonu urejajo delavci pravice, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu samoupravno v temeljnih organizacijah. Na ravni delovne organizacije lahko urejajo enotno le posamezna področja pravic, obveznosti in odgovornosti, in Sicer v obsegu in na način, ki ju v skladu s 105. členom ustave SFRJ oziroma 130. členom ustave SRS določa zakon. Niti ustava niti ZMRD niti zakon o združenem delu pa ne predvidevajo možnosti, da bi lahko delavci vse pravice in obveznosti, ki se urejajo v temeljnih organizacijah, urejali s skupnimi samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi 73. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. 3) V zvezi z vprašanji, na katere sodišče združenega dela posebej opozarja v svojem predlogu, ugotavlja ustavno sodišče: V samoupravnem splošnem aktu, ki ga sprejmejo delavci na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZZD, se poleg drugega ureja tudi način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev (609. in 610. člen ZZD). Ker gre v obravnavanem primeru za pravice. obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz solidarnosti in skupnih interesov delavcev v zvezi z uporabo sredstev skupne porabe, združenih na ravni delovne organizacije, lahko delavci v skladu s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZZD določijo v samoupravnem sporazumu, da odloča o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavski svet delovne organizacije oziroma komisija tega delavskega sveta. Pri tem je treba posebej upoštevati drugi odstavek navedenega člena, iz katerega je razvidno, da tako komisijo lahko imenuje le delavski svet. Kar zadeva zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev v organizacijah združenega dela, je v zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) v skladu s VII. poglavjem temeljnih načel ustave SR Slovenije med drugim določeno, da delovni ljudje financirajo stanovanjsko graditev z lastnimi denarnimi sredstvi in z denarnimi sredstvi organizacij združenega dela, da le-te v skla- du z zakonom zagotavljajo po načelu solidarnosti sredstva za stanovanjsko graditev ter sprejemajo programe za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev in, da so dolžne s svojim aktom predpisati merila, ki jih morajo izpolnjevati prosilci stanovanj oziroma posojil (2., 3., 8. in 16. člen zakona). Zato ni v neskladju z ustavo in zakonom določba samoupravnega splošnega akta, ki poleg drugih pogojev in meril za dodelitev stanovanj določa tudi obvezno lastno finančno udeležbo, ki se ugotavlja po posebni lestvici v sorazmerju s prosilčevim družinskim in premoženjskim stanjem, to je, v sorazmerju z višino dohodka na člana njegove družine. Določba pravilnika, da se lastna finančna udeležba ne plača, kadar se izvrši prenos stanovanjske pravice na drugega imetnika, se po izjavi Železarne Store nanaša na prenos stanovanjske pravice na zakonca oziroma drugega souporabnika stanovanja, na katerega preide ta pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih, če imetnik stanovanjske pravice umre, oziroma trajno neha uporabljati stanovanje. Ta omejitev pa iz omenjene določbe ni razvidna. Obstoječe besedilo določbe dopušča možnost, da v posamičnem primeru doseže to oprostitev tudi oseba, ki po zakonu do tega ni upravičena, kar je v neskladju z ustavnim načelom o vzajemnosti in solidarnosti delavcev pri reševanju stanovanjskih potreb in z ustavnim načelom o enakosti pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v medsebojnih razmerjih v združenem delu. V neskladju z zakonom je tudi določba pravilnika, ki pooblašča odbor za kadrovsko-socialne zadeve, da lahko spremeni sprejete kriterije in višino finančne udeležbe za tekoče koledarsko leto. Sprememba teh kriterijev pomeni vsebinsko spremembo samoupravnega splošnega akta, ki ga lahko spremeni samo organ, ki je pristojen za njegov sprejem, in sicer v postopku, ki ga v skladu s 610. členom ZZD določa samoupravni sporazum ali statut ustrezne organizacije združenega dela. Ustavno sbdišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl. St. U I 14/77-12 Ljubljana, dne 18. oktobra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. / 1285. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 24. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov Trgovskega podjetja na debelo in drobno »Preskrba« Krško in določbe pod b) v 17. členu samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iste delovne organizacije na seji dne 20. 10. 1977 odločilo: Razveljavita se: — določba 24. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov Trgovskega podjetja na debelo in drobno »Preskrba« Krško z dne 26. 7. 1976. — določba pod b) v 17. členu samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iste delovne organizacije z dne 25. 7. 1975. . Obrazložitev 1) Sodišče združenega dela v Brežicah je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega 24. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki določa, da prejema delavec za čas poskusnega dela 10 °/o zmanjšano obračunsko osnovo osebnega dohodka ter da sc delavcu ob razporeditvi na delovno mesto, za katero ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, obračunska osnova osebnega dohodka zmanjša sorazmerno glede na neizpolnjene zahtevane pogoje do največ 10 °/o, dokler pogojev ne izpolni. Sodišče je predlagalo tudi oceno določbe pod b) v 17, členu v izreku navedenega, samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji, po kateri delavci, ki nimajo s to sistemizacijo določenih pogojev, lahko ostanejo na svojih delovnih mestih, če delo zadovoljivo opravljajo s tem, da se jim zmanjša osebni dohodek za 10e/o, dokler ne izpolnijo zahtevanih pogojev. Zmanjševanje osnove osebnega dohodka delavcev, določeno v navedenem 24. členu samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, je podrobneje izpeljano v 47. členu istega samoupravnega splošnega akta, ki tako skupaj z izpodbijano določbo pomeni v bistvu celoto. Predlagatelj meni, da sta obe navedeni določbi v neskladju z ustavo ter v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 2) Z določbo 24. člena in določbo pod b) v 17. členu opredeljeno avtomatično vnaprejšnje zmanjševanje obračunske osnove delovnega mesta za poskusno delo oziroma zaradi nižje strokovne izobrazbe oziroma manjših delovnih izkušenj delavca, ne da bi bile hkrati določene tudi osnove in merila za ugotavljanje dejanskega rezultata dela in ustvarjanja ter prispevka vsakega delavca k skupnim rezultatom dela, ni v skladu z ustavo in zakonom. V samoupravnem sporazumu je sicer lahko določeno, da se delavcu, ki opravlja delo, za katero ne izpolnjuje vseh pogojev v celoti, na tej podlagi zmanjša osebni dohodek, vendar to zmanjšanje ne more biti neodvisno od dejanskega rezultata delavčevega dela. ocenjenega po vnaprej določenih osnovah in merilih, glede na njegov prispevek k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 6., 127. in 129. člen zakona o združenem delu). Osnove in merila, kot jih določata obravnavana samoupravna sporazuma pa he zagotavljajo, da bi prišli do izraza rezultati dela vsakega delavca in njegovega prispevka. Zato takšna ureditev ni v skladu z ustavnimi načeli nagrajevanja po rezultatih dela ter je v nasprotju z zakonom'o združenem delu, in je bila že tudi v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato je ustavno sodišče po 411. členu'ustave SR Slovenije in ob uporabi določbe 2. alinee tretjega odstavka 25. Člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39'74 in 28/ 76) na seji odločilo, kot je razvidno v izreku odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Tine Remškar. ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globev- nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 54/77-11 Ljubljana, dne 20. oktobra 1977. Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Tine Remškar 1. r. 1286. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. '24-1183/75) izdaja predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ODREDBO o dopolnitvi odredbe o oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatov za voznika motornih vozil 1 V 1. točki odredbe o oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatov za voznika motornih vozil (Uradni list SRS, št. 14/76) se pika na koncu besedila črta in doda besedilo »in študenti medicine in stomatologije Medicinske fakultete v Ljubljani z opravljenim izpitom iz predmeta prva pomoč.« 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 51-4/77 Ljubljana, dne 7. novembra 1977. ‘Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarlnc 1. r. 1287. Na podlagi tretjega odstavka 25. člena Ih 26. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25-1144/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih rib in drugih morskih živali I Za ribji zarod se štejejo mlade ribe, raki in školjke, ki se še niso prvič drstile. II Za nedorasle ribe in nedorasle druge morske živali se štejejo tiste, ki še niso dosegle normalne velikosti odraslih rib oziroma drugih morskih živali. III Najmanjše dolžine gospodarsko pomembnih rib in drugih morskih živali, ki se smejo loviti in dajati v promet, so: 1. za ribe: cm Arbon, rumenec (Pagellus erythrinus) 14 Brglun, inčun (Engraulis encrasisholus) 10 Morski lipan — bataš (Mugil cephalus) 25 Morski lipan — dugaš (Mugil saliens) 20 Morski lipan — potnik (Mugil chelo) 20 Morski lipan — zlatcc (Mugil auratus) 20 Gavun zeleniš — batelj in glavar (Atherina boieri) 6 Gavun zeleniš — šiljan (Atherina hepsetus) 8 Gira — oblica (Maena smaris) 8 Gira — ostril j a (Maena chryselis) 10 Kantr (Cantharus lineatus) 14 Kirnja (Cernia sp.) 30 Zlatobrov (Chysophris aurata) 20 Kovač (Zeus faber) 18 Morski robec (Platichthys flesus) 15 Morski list (Solea vulgaris) 20 Luben, brancin (Dicentrarchus labrax) 25 Morska ščuka, oslič (Merluecius vulgaris) 20 Sprat, papalina (Sprattus sprattus) 7 Plaviri. lokarda (Scomber colias) 15 Pic (Puntazzo puntazzo) 14 Jadranska trska — pišmolj (Gadus merlangus) 12 Morski navadni skat (Raja clavata) 35 Šopa, salpa (Box salpa) 15 Skuša (Scomber scomber) 15 Sardela (Clupea pilchardus — sardina) 10 Sarg (Sargus rondeletti) 16 Rdeča bodika (Sčorpaena scrofa) 20 Rjava bodika (Sčorpaena porcus) 14 Modrak, tragalj (Maena vulgaris) 14 Trlja — barbun (Mullus surmuletus) 15 Trlja — batoglavica (Mallus barbatus) 12 Ugor, morska jegulja (Conger vulgaris) 40 Ušata (Oblata melanura) 12 Vrana (Labrus merula) 15 Konj, vranac (Corvina nigra) 18 2. za rake: Jastog (Homarus vulgaris) 30 Rarog (Palinurus vulgaris) 30 Skamp, norveški rak (Nephrops norvcgicus) 10 3. za školjke: Užitna klapavica (Mytilus galloprovincialis) 5 Ostriga (Ostrea edulis) 6 Prstak, morski datelj (Lithophaga lithophaga) 5 IV Raroge in jastoge, ulovljene manjše, kot je predpisana dolžina v II. točki te odredbe, je potrebno vrniti v morje. V morje je treba vrniti tudi raroge in jastoge — ženskega spola z zunanjimi ikrami ne glede na veli-kpst. V Ribe se merijo v dolžini od vrha glave (gobca) do zadnjega konca repne plavuti. Raki se merijo od oči do konca iztegnjenega repa. Školjke se merijo na največjem premeru. VI Prepovedano je loviti in dajati v promet girice v času od 1. maja do 1. oktobra, ne glede na predpisano dolžino v II. točki te odredbe. VII Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi: v Uradnem listu SRS. St. 323 C-02/77 Ljubljana, dne 7. oktobra 1977. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. , 1283. Na podlagi drugega odstavka 11. člena in drugega odstavka 12. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25-1144/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o pogojili in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova I. SPLOSNE določbe 1. člen Ta pravilnik določa, na kakšen nrčin in ob katerih pogojih se smejo organizacije združenega dela, druge organizacije in občani ukvarjati z gospodarskim in športnim ribolovom, z gojitvijo in lovom rib in drugih morskih živali, z lovom gob in koral ter z nabiranjem morskih rastlin. Ta pravilnik določa tudi sredstva, s katerimi je dovoljeno opravljati gospodarski oziroma športni ribolov ter lov drugih morskih živali; velikost očes na mrežah, vršah in drugih sredstvih za gospodarski ribolov ter za lov drugih morskih živali. II. OPRAVLJANJE GOSPODARSKEGA RIBOLOVA 1. Ribolov drobnih modrih rib 2. člen Ribolov drobnih modrih rib se lahko opravlja s krožnimi mrežami plavaricami in z mrežami potegal-kami, z uporabo ali brez uporabe osvetlitve, z lebdečimi vlečnimi mrežami (kočami) ter s stoječimi mrežami (z vojgami). 3. člen Drobne modre ribe je dovoljeno praviloma loviti v vseh ribolovnih območjih, v katerih se pojavljajo. Občinska skupščina ali občinske skupščine dveh ali več občin lahko odločijo, da se sme na posameznih manjših ribolovnih območjih (loviščih) loviti po vrstnem redu, ki se določi z žrebanjem. Kot območje iz prejšnjega odstavka sc šteje morski pas, širok pol milje od obalo (priobalni morski pas). 4. člen Za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ izvede žrebanje o vrstnem redu ribolova najdalj 15 dni pred pričetkom mraka v mesecu marcu. Vrstni red ribolova, ki je določen z žrebanjem, se vsako noč v mraku pomika naprej skozi 20 do 22 zaporednih noči, in sicer po vrsti za vsako lovišče vse do zadnje noči zadnjega mraka v mesecu novembru. Organizacija združenega dela in ribiči, ki so z žrebanjem dobili pravico do lovišča, morajo to lovišče uporabljati vso sezono ribolova. Če ga ne uporabljajo pet zaporednih noči, izgubijo pravico do lovišča. 5. člen Pravica do lovišča, v katerem se sme loviti po vrstnem redu, ki je določen z žrebanjem, se pridobi s prihodom v lovišče najpozneje uro po sončnem zahodu. Če ni takšno lovišče zasedeno v določenem času, postane prosto in sme v njem loviti ribolovna skupina, iti po preteku tega časa prva pride v to lovišče. Če prideta v tako lovišče dve ali več skupin hkrati, si določijo z žrebanjem vrstni red ribolova. 6. člen Pri vrstnem redu, ki se določa z žrebanjem (drugi odstavek 3. člena tega pravilnika), smejo poleg skupin z območja iste občine sodelovati tudi ribolovne skupine organizacij združenega dela in ribiči z območja drugih občin. 7. člen Ribolov drobnih modrih rib ima prednost pred drugimi vrstami gospodarskega in športnega ribolova, razen pred ribolovom velike modre ribe. V oddaljenosti 500 metrov od lovišča drobnih modrih rib se istočasno ne smejo loviti druge vrste rib. Če se na lovišču za ribolov drobnih modrih rib pojavijo velike modre ribe, ima prednost ribolov velikih modrih rib. 8. člen Če se lovijo drobne modre ribe z lebdečo povlečno mrežo (kočo), se ta mreža ne sme spuščati ali vleči po morskem dnu. 9. člen Velikost očesa na krožni mreži plavarici, na mreži potegalki ter na vreči (saku) lebdeče povlečne mreže (koče) za lov drobnih modrih rib, ne sme biti manjša od 8 milimetrov. 10. člen Kadar se izvaja ribolov drobnih modrih rib z uporabo osvetlitve, morajo biti svetilke dveh sosednih ribolovnih skupin oddaljene druga od druge najmanj 300 metrov oziroma najmanj 500 metrov, kadar se sveti z elektroagregati. Ne glede na prejšnji odstavek sme biti razdalja med svetilkami manjša, kadar se lovijo drobne modre ribe v manjših območjih (loviščih) po vrstnem redu, ki se določa z žrebom, ali v drugih območjih, ki obsegajo zaradi krajevnih razmer manjše površine. Ta razdalja pa ne sme biti manjša kakor 100 metrov. Druge ribolovne skupine ne smejo razsvetljevati in' obkrožati z zunanje strani zasedenega lovišča na manjši razdalji kakor 300 metrov, računajoč od stalnega oziroma običajnega izhod* 11. člen Zaradi nemotenega opravljanja ribolova drobnih modrih rib" je prepovedano: 1. približati se s katerimkoli sredstvom svetilkam na razdaljo pod 300 m; 2. poškodovati oziroma uničevati morsko dno ali obalo na mestih, kjer se namaka ali razteguje mreža. 2. Ribolov s povlečnlmi mrežami 12. člen Ribolov s povlečnimi mrežami (kočami) se lahko opravlja z vlečenjem ustreznih mrež z deska »n za šir- jenje ali brez njih po morskem dnu z eno ali več motornimi ladjami zaradi lova pridnenih (bentoških) vrst rib in drugih morskih živali. 13. člen Prepovedano je loviti s povlečnimi mrežami v priobrežnem pasu ene morske milje od obale do položaja mreže v lovu. i 14. člen Ribolov z obalnimi povlečnimi mrežami (kočami, tartanami in podobno) je dovoljen od 1. novembra do 1. marca z ladjami oziroma s čolni, ki imajo moč motorja do največ 25 KS. Takšen ribolov je zaradi odlova odraslih gir dovoljen na območjih izven 100 metrov do vključno ene morske milje od obrežja kakor tudi na brakih izven teh območjih. 15. člen Velikost očesa na nobenem delu povlečne mreže ne sme biti manjša od 20 mm, na srajci povlečne mreže pa od 40 mm. 16. člen Velikost očesa na nobenem delu obalne povlečne mreže ne sme biti manjša od 12 mm. 17. člen Z obalnimi povlečnimi mrežami ni dovoljeno loviti podnevi od vzhoda do zahoda sonca in v manjših zalivih. 18. člen S povlečnimi mrežami (kočami) in z obalnimi povlečnimi mrežami (kočicami, tartanami) ni dovoljeno loviti bližje kot 300 metrov od znamenja, ki označuje položaj drugih ribolovnih sredstev, ali od označenih mest po določbi 8. člena zakona o morskem ribištvu. 3. Ribolov velike modre ribe 19. člen Ribolov velike modre ribe se sme opravljati z velikimi krožnimi mrežami plavaricami, s šabakunica-mi, s palandaricami, s stoječimi tunjenami, s paran-gali ter z vrvicami, ki so opremljene z vabami. Ribolov velike modre ribe z velikimi krožnimi mrežami plavaricami (s tunolovnimi plavaricami) se izvaja z eno ali z več ladjami (tunolovkami) 20. člen Pri lovu velike modre ribe lahko sodelujejo tuno-lovka, ki je našla ribo in tunolovke, ki so se ji približale in zahtevale svoje sodelovanje pri lovu. Če je prva tunolovka, ki je ribo našla, že vrgla mrežo, teža posameznih rib pa je do 25 kg, lovi sama in se morajo druge tunolovke umakniti. Će je teža posamezne velike modre ribe nad 25 kg, tunolovka lahko sprejme drugo tunolovko v skupni ribolov, sporazumno pa lahko odločita, ali sprejmeta še tretjo tunolovko. 21. člen Celoten ulov velike modre ribe se deli tako, da pripada 15 % tunolovkam, ki so sodelovale pri lovu s svojimi mrežami, 85 %> pa razdelijo med vse tunolov-ke, ki so bile sprejete v skupen lov. 4. Lov jastogov, hlapov ter drugih velikih rakov 22. člen Lov jastogov, hlapov in drugih velikih rakov, razen rakovic, je prepovedan v času od 1. oktobra do 30. aprila. Pristojna občinska skupščina lahko čas prepovedi podaljša. Zaradi varstva velikih rakov pred nesmotrnim izkoriščanjem in uničevanjem, razdeli pristojna občinska skupščina ribolovno območje na dva predela, v katerih se lovi izmenično na tri leta. Lov velikih rakov se izvaja s stoječimi mrežami — jastogarami (tonotami) in z vršami. 23. člen Velikost očesa na mreži za lov velikih rakov ne sme biti manjša od 120 mm. velikost očesa na vrši za lov teh rakov pa ne manjša od 60 mm. 5. Ribolov z ludrom, z zagonico ali s fružatom 24. člen Ribolov z ludrom, z zagonico ali s fružatom je dovoljen v času od 1. julija do 31. oktobra. 25. člen Ribolov z ludrom, z zagonico ali s fružatom je dovoljeno izvajati le z uporabo stoječih mrež in vrvi za plašenje rib. 26. člen Velikost očesa na stoječih mrežah za ribolov z ludrom, z zagonico ali s fružatom ne sme biti manjša od 28 mm. 27. člen Z ludrom, zagonico ali fružatom se ne sme približati lovišču za ribolov drobne modre ribe na razdaljo, manjšo od pol morske milje. 6. Ribolov z obalnimi mrežami potegalkami 28. člen Ribolov z obalnimi mrežami potegalkami (z miga-vicami, z giričnicami, s kogoli, s strašini in podobno) je dovoljen od 1. oktobra do 30. aprila. 29. člen Ribolov z obalnimi mrežami potegalkami (z miga-vicami, z giričnicami, s kogoli ali s strašini) se lahko opravlja na območjih, ki so primerna za takšen lov gir, da se vlečejo mreže z vrvjo iz kopnega ali pa iz zasidrane ladje ali čolna od morja proti obali. 30. člen Velikost očesa na nobenem delu obalne mreže po-tegalke ne sme biti manjša od 12 mm. 31. člen Za opravljanje ribolova z obalnimi mrežami potegalkami s povleko iz ladje oziroma iz čolna v gibanju z motorjem, veljajo določbe 14. in 18. člena tega pravilnika. 7. Ribolov s stoječimi mrežami 32. člen Za stoječe mreže se štejejo trojne oziroma enojne mreže, ki se postavljajo na morsko dno ali na dolo- čeno globino, zaradi lova rib in drugih morskih živali s čakanjem ali s plašenjem. 33. člen Trojne stoječe mreže so: — enotalne stoječe mreže — popunice za lov pri-dnenih vrst rib in drugih morskih živali; — večtalne stoječe mreže za lov salp in drugih pridnenih vrst rib (salparice) na arduro ali z ograjevanjem za to primernih območij; — večtalne stoječe mreže za lov listov (listovke). Velikost očesa na mrežah iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme biti manjša kakor: — 28 mm na mrežah popunicah, — 40 mm na mrežah salparicah, — 36 mm na mrežah listovkah. Ribolov z mrežami popunicami je dovoljen v času od 1. junija do 31. oktobra, z mrežami salparicami in listovkami pa od 1. novembra do 31. marca. 34. člen Enojne stoječe mreže so: — mreže bukvare, — mreže gavunare, — mreže giričnice (buskavice), — mreže za lov rakovic (rakovice), — mreže prostide (sanadiže), — mreže vojge za lov drobnih modrih rib, — mreže za lov morske divjadi (psare, sklatare). Velikost očesa na enojni stoječi mreži iz prejšnjega odstavka ne sme biti manjša kakor: — 10 mm na mrežah gavunarah; — 16 mm na mrežah girlčnicah; — 150 mm na mrežah za lov rakovic; — 28 mm na mrežah presticah (sanadižah); — 16 mm na mrežah vojgah; — 60 mm na mrežah za lov morske divjadi. Ribolov z mrežami bukvarami je dovoljen v času od 1. maja do 1. marca, z mrežami gavunarami od 1. marca do 1. januarja, z mrežami giričnicami pa od 1. oktobra do 30. aprila. Ribolov z drugimi mrežami iz prvega odstavka tega člena je dovoljen vse leto. 35. člen Za lov cipljev je dovoljeno uporabljati krožne mreže (ciplarice), v katerih ne sme biti velikost očesa manjša kakor 26 mm. 8. Ribolov s parangaH. z vršami in z drugimi malimi ribolovnimi sredstvi H 36. člen Gospodarski ribolov s parangali je dovoljeno upravljati s trnki številka 1 do 14. Ribolov s parangali ponoči ni dovoljen z manjšimi trnki od' številke 9. 37. člen Na vršah za lov rib in malih rakov, ki so pletene iz kovine, ne smejo biti očesa manjša kakor 26 mm. 38. člen Pri ribolovu z vrvico, z ribiško palico in podobno, se smejo uporabljati samo trnki od številke 11 do 1,8. 39. člen Pri gospodarskem ribolovu z ostmi ob razsvetljavi se ne smejo uporabljati svetilke z močjo nad 800 W. Pri ribolovu z ostmi ob razsvetljavi se ne sme motiti izvajanje ribolova z mrežami potegalkami in s stoječimi mrežami. 40. člen Pri ribolovu s stoječimi mrežami, s parangali in z vršami se morata vidno zaznamovati lega in smer teh sredstev, ko so v morju. Kot vidno znamenje iz prejšnjega odstavka se šteje plavajoče znamenje (manal), ki je vidno na razdaljo najmanj 300 metrov. III. ŠPORTNI RIBOLOV 41. člen Športni ribolov je dovoljeno izvajati z uporabo čolna na vesla, jadra ali na motor samo s temile sredstvi: — z vrvicami (s tunjami, s panulami); — z ribiškimi palicami; — s podvodnimi puškami brez eksplozivnega polnjenja; — s harpunami; — s parangali do največ 200 trnkov; — z ostmi z uporabo svetilke do 400 W ali brez nje. Pri skupinskem športnem ribolovu (ki ga izvajajo člani pomorskih športnih društev, turisti in podobno), se smejo uporabljati tudi ribiške, športne in druge ladje. 42. člen Pristojbina za športni ribolov je dohodek občine, na območje katere se izvaja športni ribolov. Ce se izvaja športni ribolov na območju več občin z dovoljenjem za morsko ribištvo pristojnega upravnega organa ene občine, delijo občine to pristojbino med seboj sporazumno. 43. člen Pri izvajanju športnega ribolova sme ena oseba uporabljati: — tri vrvice (tunje) z največ petimi trnki, dve panuli, dve ribiški palici, eno ost in pomožni ribiški pribor (sak, kavelj in podobno); — eno podvodno puško brez eksplozivnega polnjenja s harpuno oziroma z ostmi; — dve harpuni; — en ali več parangalov do skupaj 200 trnkov predpisane velikosti; t — eno svetilko do 400 W za lov z ostmi z osvetlitvijo; — en čoln (pasaro, guc in podobno) na vesla, jadra ali na motor. 44. člen Osebam, ki se bavijo s športnim ribolovom, je prepovedano uloviti v enem dnevu več kot pet kilogramov rib, razen pri mednarodnih športnih tekmovanjih. Sem ne šteje ulov morske divjadi. 45. člen Ce organizirajo pomorska športna ribolovna društva, turistične organizacije ali skupine turistov s pet ali več oseb, priložnostna športna potovanja (športna križarjenja), zaradi skupnega športnega ribolova, smejo udeleženci uporabiti skupaj največ polovico sred- stev, ki so določena v prejšnjem členu. Omejitev velja za ribolov na podlagi dovoljenja ali članske izkaznice pomorskega športnega ribolovnega društva. 46. člen Občinska in medobčinska tekmovanja v športnem ribolovu na morju se smejo organizirati samo po programu tekmovanja, ki ga potrdi zveza organizacij za športni ribolov in podvodne dejavnosti SR Slovenije in s predhodnim soglasjem za morsko ribištvo pristojnega občinskega upravnega organa. Republiška, medrepubliška in mednarodna športna tekmovanja v športnem ribolovu na morju se smejo organizirati samo s predhodnim soglasjem Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 47. člen Osebi, ki izvaja športni ribolov s podvodno puško, je dovoljeno gibanje pod vodo le z lastno močjo z uporabo plavuti. Pri tem mora imeti na površini znak (balon) oranžnorumene barve s premerom najmanj 30 cm. 48. člen Prepovedano je imeti potapljaške aparate v čolnu ali na ladji ali jih nositi ob obali skupaj s podvodno puško, ne glede na to, ali ima oseba tudi dovoljenje za izvajanje podvodnih dejavnosti. IV. POSTOPEK PRI IZDAJANJU DOVOLJENJA ZA GOSPODARSKI IN ZA ŠPORTNI RIBOLOV 49. člen Šteje se, da je opravljanje gospodarskega ribolova občana edini ali glavni poklic, če dokaže, da se bo ukvarjal izključno ali s pretežnim delom svoje dejavnosti s tem ribolovom. Šteje se, da se občan ne bo ukvarjal izključno ali s pretežnim delom svoje dejavnosti z gospodarskim ribolovom: — če ima lastnost delavca v združenem delu; — če je zaposlen pri delovnem človeku, ki opravlja samostojno dejavnost z osebnim, delom s sredstvi, ki so lastnina občana, ali če sam opravlja takšno dejavnost; — če je uživalec osebne pokojnine, ki je višja od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v prejšnjem letu. 50. člen Delovni ljudje, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom kot edinim ali glavnim poklicem, lahko uporabljajo pri ribolovu največ 20 stoječih mrež (popu-nic) ali skupaj do 800 metrov dolžine teh mrež ter največ 50 vrš za lov drobnih rakov (škampov) 51. člen Osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom kot z dopolnilnim poklicem, smejo imeti na eni ladji ali na čolnu in uporabljati največ do 5 stoječih mrež ali skupaj do 200 metrov dolžine teh mrež, ne glede na vrsto teh mrež. Ce izvaja več oseb iz prejšnjega odstavka gospodarski ribolov z eno ladjo oziroma s čolnom, sme imeti vsaka od teh oseb na ladji oziroma v čolnu hkrati največ do tri stoječe mreže oziroma skupaj do 120 metrov dolžine teh mrež. Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za mreže, ki služijo za lov morske divjačine (sklatare, psare), ter za stoječe mreže za lov rakovic. / 52. člen Osebe, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom kot z edinim oziroma glavnim poklicem ali kot z dopolnilnim poklicem ter osebe, ki se ukvarjajo s športnim morskim ribolovom (s člansko izkaznico pomorskega športnega ribolovnega društva ali z dovolilnico za športni ribolov), morajo pri ribolovu imeti pri sebi dovolilnico za ribolov oziroma člansko izkaznico pomorskega športnega ribolovnega društva. V. DRUGE DOLOČBE 53. člen Ribolov ali lov drugih morskih živali ni dovoljen bližje kot 200 metrov od označenega mesta, kjer je gojišče rib ali školjk; prepovedano je približati se tem objektom bliže kot 50 metrov. 54. člen Ribolovna sredstva iz 32., 36. in 37. člena tega pravilnika morajo imeti takrat, ko se uporabljajo, plavajoče znake v morju (manale), rumene barve s premerom najmanj 30 cm. Na plavajočem znaku iz prejšnjega odstavka mora biti vidno vpisana registrska številka ladje (čolna). 55. člen Prepovedano je puščati stoječe mreže, parangale in vrše (32., 36. in 37. člen) v območjih, Kjer je možno izvajati ribolov z obalnimi mrežami potegalkami (28. člen), na obrežjih, ki so naseljena ter v območjih, kjer je globina morja manjša kot 5 metrov. 56. člen Izjemoma se ne upošteva pri gospodarsko pomembnih ribah in drugih morskih živalih njihova velikost pri lovu z mrežo plavarico in mrežo za globinski lov. 57. člen Velikost očesa na mrežah se meri v mokrem stanju od vozla do vozla po dolžini stranice očesa. 58. člen Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na velikost očesa na ribolovnih sredstvih (26. člen, 30. člen, drugi odstavek 33. člena, drugi odstavek 34. člena ter 35. in 37. člen) in določbe o postavljanju plavajočih znakov (53. člen) se začno uporabljati po poteku dveh let od dneva, ko začne veljati ta pravilnik. 59. člen Kršitelji določb tega pravilnika se kaznujejo po kazenskih določbah zakona o morskem ribištvu. 60. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/C-02/77 Ljubljana, dne 7. oktobra 1977. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 1289. Na podlagi tretje točke 49. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25-1144/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov 1. člen Za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ vodi ribiški register, izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov in' lov drugih morskih živali ter dovoljenja za športni ribolov na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. 2. člen V ribiški register (obrazec št. 1) se vpisujejo dovoljenja za morski ribolov, nosilci dovoljenj in sred-s#va za opravljanje gospodarskega ribolova in lova drugih morskih živali. 3. člen V ribiški register se posebej vpisujejo občani, ki jim je izdano dovoljenje za opravljanje gospodarskega ribolova in lova drugih morskih živali, kot edinega in glavnega poklica, posebej pa se vpisujejo občani, ki jim je izdano dovoljenje za opravljanje ribolova in lova drugih morskih živali kot postranskega poklica. 4. člen Dovoljenje za gospodarski ribolov (obrazec št. 2) in lov drugih morskih živali izdaja za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ tiste občine, na območju katere ima prosilec bivališče. 5. člen Dovoljenje za gospodarski ribolov in lov drugih morskih živali se izda za nedoločen čas. 6. člen Dovoljenje za športni ribolov (obrazec Št. 3) izdaja za morsko ribištvo pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere se bo opravljal športni ribolov in to na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. 7. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/C-02/77 Ljubljana, dne 7. oktobra 1977. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec št. 1 RIBIŠKI REGISTER (Format 84 X 29,5 cm) Zaporedna številka Ime in priimek lastnika sredstev Kraj prebivališča lastnika sredstev Dovoljenje izdano Sredstva za gospodarski ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom kot edinim in glavnim poklicem ki se' ukvarja z gospodarskim ribolovom kot postranskim poklicem Datum Številka za lov drobne modre ribe za lov velike modre ribe povlečne mreže za globinski ribolov Mreže plavarice Lebdeče povlečne mreže Mreže potegalke Stoječe mreže (sardelare - vojge) Plavajoče mreže — tunolovke Sabakuni Polandare Vlečne mreže (koče) Obalne vlečne mreže (kočice, tartane) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ' * ----------------------------------------------------------------------- ribolov in za lov drugih morskih živali ter za nabiranje morskih rastlin 1 Obalne povlečne mreže Stoječe mreže Druga ribolovna sredstva trojne ‘enojne mreže vrše paran- gali drugi pribor za ribolov sr. za go j. in lov rib in šk. migavice ginčnice kogoli e igličarke navadne popunice popunice za lov listov (pasarice) ušatare (sanadiže) bukvarice girare (buskavice) | gavunare skalatare mreže za lov z ludrom mreže za lov cipljev (ciplarice) mreže za lov velikih rakov (tonote) druge mreže vrše Za lov velikih rakov vrše za lov rib število košar število trnkov osti, vrvice ipd. petroplinske svetilke do 800 sveč petroplinske svetilke nad 800 sveč električne svetilke c za gojitev in za lov rib za gojitev in za lov školjk (parki ipd.) za lov školjk, ki rastejo na prostem 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 Sredstva za lov spužev in koral ter za nabiranje morskih rastlin Ribiške ladje in čolni Prenehanje veljavnosti dovoljenja ladje nad 10 BRT motorni čolni čolni brez motorja priprave in sredstva za lov spužev priprave in sredstva za lov koral priprave in sredstva za nabiranje mor. rastlin ^ ime ladje registrska številka BRT moč motorja v KS registrska številka BRT moč motorja v KS I 1 as nalnih skupnosti, 5. pripravlja osnutke splošnih aktov, programov in drugih dokumentov z delovnega področja Zveze in jih predlaga v obravnavo skupščini, 6. imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe Zveze komunalnih skupnosti, 7. opravlja druge naloge iz pristojnosti Zveze komunalnih skupnosti, za katere ni s tem samoupravnim sporazumom, statutom zveze ali z zakonom pristojna skupščina Zveze komunalnih skupnosti ali drugi organi Zveze komunalnih skupnosti. 13. člen Predsednika izvršilnega odbora in njegovega namestnika izvoli skupščina za dobo štirih let. Predsednik izvršilnega odbora predstavlja izvršilni odbor in vodi njegovo delo. 14. člen Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu samoupravnega delavskega nadzora, ki ga izvoli skupščina Zveze komunalnih skupnosti. Sestavo, volitve in odpoklic članov organov samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti, urejajo statut in drugi samoupravni akti Zveze komunalnih skupnosti v skladu z zakonom. IV. SREDSTVA ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 15. člen Sredstva za delovanje Zveze komunalnih skupnosti zagotavljajo komunalne skupnosti iz svobodne menjave dela, s katerimi tudi pokrivajo v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, poslovne stroške za svoje delovanje. Višino sredstev za poslovne stroške Zveze komunalnih skupnosti določa njena skupščina z vsakoletnim finančnim načrtom, glede na letni program dela Zveze komunalnih skupnosti. Finančna sredstva za delovanje zveze obsegajo: 1. sredstva za stroške poslovanja v okviru skupno določenih nalog, 2. sredstva za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti, 3. sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovni skupnosti zveze, 4. namenska sredstva za izvedbo posebnih nalog Zveze komunalnih skupnosti. 16. člen Zveza komunalnih skupnosti ne more opravljati investito.rske posle in ne najemati kreditov razen, če jo za to pooblastijo komunalne skupnosti po posebnem postopku sprejemanja takega sklepa. V. STROKOVNE SLUŽBE ZVEZE KOMUNALNIH , SKUPNOSTI 17. člen Zveza komunalnih skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih opravil strokovno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost ali pa ta dela s pogodbo poveri za to usposobljeni organizaciji. Zveza komunalnih skupnosti ne more prenašati pooblastila ter pravic in obveznosti, določenih s tem samoupravnim sporazumom na delovno skupnost. 18. člen Delavci delovne skupnosti, ki opravljajo dela za Zvezo komunalnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načeli delitve dohodka po delu in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnega dohodka ter druge samoupravne pravice, določene s samoupravnim sporazumom in njihovimi samoupravnimi akti. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Zveza komunalnih skupnosti objavlja osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov in osnutek finančnega načrta. Obvešča javnost o problematiki na področju komunalnega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je podvzela ter o svojem delu. Samoupravni sporazum in statut objavi Zveza komunalnih skupnosti v Uradnem listu SRS. 20. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni oz. dopolni po postopku ki velja za njegovo sklenitev oz. sprejem. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo komunalne skuphosti. 21. člen Komunalna skupnost postane član Zveze komunalnih skupnosti, ko sprejme sklep o pristopu in sprejme ta sporazum. Komunalna skupnost lahko izstopi iz članstva Zveze komunalnih skupnosti na podlagi sklepa skupščine komunalne skupnosti. Tak svoj sklep mora sporočiti Zvezi komunalnih skupnosti najmanj tri mesece pred koncem leta, izstop pa velja od 1. januarja naslednjega leta. 22. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo komunalne skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 13/1-77 Ljubljana, dne 26. septembra 1977. Ta samoupravni sporazum so sprejele samoupravne komunalne interesne skupnosti: Celje, Cerknica, Domžale, Dravograd, Hrastnik, Izola, Jesenice. Kranj, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Zagorje ob Savi. 1297. Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih interesnih skupnosti Slovenije in v zvezi z 11. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) je skupščina Zveze komunalnih skupnosti Slovenije na svoji seji dne 26. septembra 1977 sprejela STATUT Zveze komunalnih interesnih skupnosti Slovenije I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Zveza komunalnih interesnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu zveza komunalnih skupnosti), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, je samoupravna komunalna interesna skupnost v kateri samoupravne komunalne interesne skupnosti na območju SR Slovenije po svojih delegatih obravnavajo zadeve in opravljajo naloge skupnega pomena, ki po svoji naravi presegajo okvir občine oz. širše komunalne skupnosti in so pomembne za delovne ljudi in občane v SR Sloveniji. 2. člen Ustanovitelji Zveze komunalnih interesnih skupnosti so vse samoupravne komunalne skupnosti oz. skupnosti, ki opravljajo zadeve komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so sprejele samoupravni sporazum iz prejšnjega člena in samou- pravne komunalne skupnosti, ki bodo naknadno pristopile k samoupravnemu sporazumu. 3. člen Zveza komunalnih interesnih skupnosti je pravna oseba. 4. člen Ime Zveze komunalnih interesnih skupnosti je: »Zveza komunalnih interesnih skupnosti Slovenije«. Sedež Zveze komunalnih interesnih skupnosti je v Ljubljani, Krekov trg 10/1. Zveza komunalnih interesnih skupnosti ima svojo štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Zveza komunalnih skupnosti Slovenije«. 5. člen Statut Zveze komunalnih skupnosti določa: — naloge zveze komunalnih skupnosti, — organizacijo in upravljanje Zveze komunalnih skupnosti, — organe upravljanja in njihovo delovno področje, , — odgovornost, pravice in dolžnosti delegatov v organih Zveze komunalnih skupnosti, — način sprejemanja splošnih aktov in sklepov pristojnih samoupravnih organov, — naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne zadeve za Zvezo komunalnih skupnosti, — financiranje in finančno poslovanje Zveze komunalnih skupnosti, — javnost dela Zveze komunalnih skupnosti in poročanje. II. NALOGE ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 6. člen Komunalne skupnosti določajo, da opravlja zveza komunalnih skupnosti kot zadeve skupnega pomena naslednje naloge: — usmerja in vsklajuje razvoj komunalnega gospodarstva in dejavnosti, ki so razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena, v skladu z letnimi in srednjeročnim družbenim planom SR Slovenije in drugimi programi, — spremlja in analizira razvoj komunalnih dejavnosti na območju SR Slovenije ter seznanja komunalne skupnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti s problematiko na tem področju, — sodeluje pri pripravi osnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije za področje komunalnih dejavnosti, — sodeluje pri prostorskem planiranju v SR Sloveniji, še posebno z vidika urbanizacije, — skrbi za razvijanje in utrjevanje samouprave na področju komunalnih dejavnosti, — skrbi za raziskovalnb in študijsko dejavnost ' na področju komunalnih dejavnosti, — na področju komunalno-zemljiške politike sodeluje tako pri določanju politike, kot pri njenem izvajanju v skladu z zakonodajo s tega področja, — proučuje vprašanja v zvezi racionalizacije izgradnje objektov vseh oblik komunalne potrošnje, — proučuje in analizira oblike svobodne menjave dela kot osnove za financiranje izgradnje komunalnih objektov vseh oblik komunalne porabe ter za vključevanje stroškov enostavne in razširjene re- produkcije v ceno komunalnih storitev ter se zavzema za izvajanje dogovorjenih oblik financiranja, — sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samouprvanimi in družbenopolitičnimi organizacijami v razreševanju zadev skupnega pomena v SR Sloveniji in izven nje, — opravlja strokovne naloge za komunalne skupnosti, da bi racionalno poslovale ter jim z ustreznim organiziranjem na nivoju zveze nudi pomoč pri njihovem delu. Pri tem sodeluje s. sindikati RK? SZDL, Gospodarsko zbornico SR Slovenije in drugimi, — proučuje in daje pobude za organiziranost komunalnega gospodarstva, upoštevajoč specifičnost posameznih urbanih območij v SR Sloveniji, — razvija pri delovnih ljudeh, občanih in skupnostih interes za urejanje komunalnih problemov še posebno iz vidika varstva okolja, — opravlja naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki izhajajo iz obrambnega načrta komunalnega gospodarstva Slovenije za Zvez'- komufialnih interesnih skupnosti Slovenije, — opravlja še druge zadeve na podlagi družbenih dogovorov, . samoupravnih sporazumov zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. ( III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 7. člen Ustanoviteljice Zveze komunalnih skupnosti si s tem statutom in drugimi splošnimi akti Zveze komunalnih skupnosti določijo tako organizacijo Zveze komunalnih skupnosti, ki jim zagotavlja najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju Zveze komunalnih skupnosti in pri upravljanju zadev skupnega pomena. 8. člen Zvezo komunalnih skupnosti upravlja skupščina. Organi skupščine Zveze komunalnih skupnosti so: 1. izvršilni odbor skupščine Zveze komunalnih skupnosti, 2. komisija za samoupravni delavski nadzor, 3. stalni in začasni odbori in komisije Zveze komunalnih skupnosti. a) Skupščina Zveze komunalnih skupnosti 9. člen Skupščina Zveze komunalnih skupnosti je najvišji samoupravni organ skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo samoupravne komunalne interesne skupnosti oziroma druge samoupravne skupnosti iz področja dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini oziroma širše komunalne skupnosti. Skupščina Zveze komunalnih skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Vsaka samoupravna komunalna interesna skupnost ima v skupščini po dve delegatski mesti, eno v zboru uporabnikov in eno v zboru izvajalcev. Ce samoupravna komunalna skupnost pokriva več občin ima v skupščini tolikokrat po dve delegatski mesti kolikor pokriva občin. 10. člen Delegati so dolžni poročati samoupravni komunalni interesni skupnosti v občini oz. širši komunalni skupnosti o stališčih, ki so jih zastopali na seji skupščine Zveze komunalnih skupnosti in o sprejetih sklepih in odločitvah te skupščine. Način delegiranja delegatov v skupščino Zveze komunalnih skupnosti oz. v druga njena telesa, način sprejemanja in posredovanja stališč ter način njihovega odpoklica določajo ustanoviteljice 'Zveze komunalnih skupnosti v svojem statutu. 11. člen Skupščina Zveze komunalnih skupnosti: 1. sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore o zadevah s področja komunalnega gospodarstva, če jo za to pooblastijo komunalne skupnosti, 2. predlaga Skupščini SR Slovenije osnove za družbeni plan Socialistične republike Slovenije za področje komunalnega gospodarstva, 3. analizira razvoj komunalnega gospodarstva v SRS, 4. vsklajuje delo vseh dejavnikov, ki pripravlja^ jo regionalni prostorski plan Slovenije, urbanistično dokumentacijo za razne namene izrabe prostora in komunalnega opremljanja, 5. odloča o organizaciji izvajanja strokovnih nalog in opravil za Zvezo komunalnih skupnosti, C. določa merila za porazdelitev stroškov za delovanje Zveze komunalnih skupnosti, 7. sprejrile standarde in tehnične normative za posamezne komunalne storitve, 8. predlaga elemente za cene komunalnih storitev, 9. organizira dopolnilno strokovno izobraževanje delavcev, zaposlenih v komunalnem gospodarstvu, 10. obvešča o dogajanjih na področju komunalnega gospodarstva, 11. sprejema statut in druge splošne akte Zveze komunalnih skupnosti, 12. sprejema program dela, osnove in kriterije za določitev prispevka, finančni načrt, poslovno poročilo in zaključni račun Zveze komunalnih skupnosti za koledarsko leto, 13. voli predsednika skupščine Zveze komunalnih . skupnosti in njegovega namestnika, predsednika in namestnika predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, predsednika in člane izvršilnega odbora, imenuje tajnika zveze, 14. opravlja druge zadeve, določene s tem samoupravnim sporazumom, statutom Zveze komunalnih skupnosti in drugim splošnim aktom. 12. člen Skupščina Zveze komunalnih skupnosti dela na svojih sejah. Skupščina Zveze komunalnih skupnosti zaseda po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje skupščine Zveze komunalnih skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine Zveze komunalnih skupnosti. , Predsednik skupščine Zveze komunalnih skupnosti je- dolžan sklicati sejo skupščine — če to predlaga izvršilni odbor skupščine Zveze komunalnih skupnosti, — če to sklicanje skupščine predjaga najmanj ena tretjina članic Zveze komunalnih skupnosti ali vse članice posamezne regije. Predsednik skupščine Zveze komunalnih skupnosti je dolžan v primerih iz prejšnjega odstavka sklicati sejo skupščine najpozneje v tridesetih dneh po prejemu predloga za sklic seje skupščine. Po tem roku lahko skliče sejo skupščine Zveze komunalnih skupnosti vsak predlagatelj iz prejšnjega odstavka. 13. člen Sejo skupščine zveze komunalnih skupnosti pripravi predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikoma zborov, z izvršilnim odborom zveze in tajnikom Zveze komunalnih skupnosti. Vabilo za sejo skupščine se dostavi vsem samoupravnim komunalnim interesnim skupnostim v občinah, ki ga izročijo delegatu, ki bo delegiran za sejo skupščine. Skupaj z vabilom se dostavi samoupravnim komunalnim skupnostim tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red ter zapisnik prejšnje soje. 14. člen Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno. Seja posameznega zbora skupščine je sklepčna, če seji zbora prisostvuje več kot polovica vseh delegatov. 15. člen Sklep skupščini* je veljaven, če ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora. Če sklep ni sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, imenujeta zbora skupno komisijo, v katero določita enako število članov. Komisija pripravi enoten predlog za ponovno sklepanje. Če zaradi različnih stališč med zboroma tudi po usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za samoupravne komunalne interesne skupnosti, se postopek usklajevanja ponovi tako, da v zadevi ponovno razpravljajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Določbe o usklajevanju se ne bodo uporabljale, kadar bo skupščina odločala o izvolitvi ali imenovanju. 16. člen Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica delegatov vsakega zbora, razen tedaj, ko je na dnevnem redu zasedanja skupščine potrjevanje statuta in program, program dela ter izvolitev predsednika in podpredsednika, ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot dvotretinska večina. Skupščina lahko odloči, da je tudi za sprejemanje drugih zadev iz njene pristojnosti potrebna dvotretinska večina. O seji Zveze komunalnih skupnosti se vodi zapisnik. b) Predsednik skupščine 17. člen Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvoli Izmed delegatov. Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo štirih let in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. 18. člen Predsednik skupščine: — zastopa in predstavlja Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije, — sklicuje in vodi sejo skupščine Zveze komunalnih skupnosti, — skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom o delu skupščine Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, — podpisuje splošne in druge akte skupščine Zveze komunalnih skupnosti, — opravlja druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti in ta statut, — za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini. V odsotnosti nadomešča predsednika podpredsednik z vsemi pooblastili predsednika. ' c) Izvršilni odbor skupščine 19. člen Izvršilni odbor skupščine Zveze komunalnih skupnosti izvoli skupščina Zveze komunalnih skupnosti. Izvršilni odbor skupščine Zveze komunalnih skupnosti šteje 17 članov. Pri izvolitvi izvršilnega odbora je treba upoštevati regionalno-teritorialno načelo. 20. člen Izvršilni odbor skupščine Zveze komunalnih skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odboja, ki ga izvoli skupščina Zveze komunalnih skupnosti. Izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine. Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika ter članov izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora. 21. člen Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izvajanje politike in izvršuje sklepe ter druge odločitve skupščine, — pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, — pripravlja gradivo in predlaga sklic seje skupščine, — izvršuje sklepe v zvezi s finančnim poslovanjem, — sklepa pogodbe za potrebe zveze komunalnih skupnosti, — razpisuje delovno mesto tajnika Zveze komunalnih skupnosti in pripravi predlog skupščini za imenovanje, — usmerja in nadzoruje delo strokovne službe in odloča o sistemizaciji delovnih opravil strokovne službe, oziroma sklepa pogodbe o opravljanju strokovnih nalog za Zvezo komunalnih skupnosti; — poroča skupščini o svojem delu; — ustanavlja stalna in občasna telesa; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina iz pristojnosti Zveze komunalnih skupnosti. Izvršilni odbor je odgovoren skupščini. 22. člen . Izvršilni odbor dela na sejah. Seje go sklepčne, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršilnega odbora. Za sprejem osnutka statuta Zveze komunalnih skupnosti, osnutka splošnih aktov, programov in drugih elaboratov z delovnega področja Zveze, ki jih je izvršilni odbor dolžan predložiti v obravnavo skupščini Zveze komunalnih skupnosti, za izvolitev predsednika in namestnika izvršilnega odbora je potrebna navzočnost 2/3 članov izvršilnega odbora. 23. člen Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik. Sejo skliče predsednik tudi na zahtevo: — najmanj petih članov izvršilnega odbora, , — predsednika skupščine Zveze komunalnih skupnosti. 24. člen Predsednik izvršilnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora, — podpisuje akte izvršilnega odbora, — skrbi za izvrševanje sklepov izvršilnega odbora, — je odredbodajalec za finančno poslovanje, č) Komisija za samoupravni delavski nadzor 25. člen Zveza komunalnih skupnosti ima komisijo za samoupravni delavski nadzor (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija ima pet članov, ki jih volijo samoupravne komunalne interesne skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov. 26. Člen Komisija spremlja delo skupnosti. Nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih avtov Zveze komunalnih skupnosti ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje programa skupnosti in sklepov skupščine in drugih organov Zveze komunalnih skupnosti, izpolnjevanje pravic in dolžnosti delavcev strokovne službe skupnosti. Nadzira porabo sredstev Zveze komunalnih skupnosti. Komisija opravlja še druge naloge določene s splošnimi akti Zveze komunalnih skupnosti. 27. člen Komisija ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo Zveze komunalnih skupnosti in lahko zahteva od strokovne službe podatke, ki so za delo komisije potrebni. O svojih ugotovitvah je komisija dolžna poročati skupščini in izvršilnemu odboru zaradi ukrepanja, d) Stalne in začasne komisije Zveze komunalnih skupnosti 28. člen Stalne in začasne komisije Zveze komunalnih skupnosti se ustanovijo z nalogo, da pripravljajo poročila in podobne elaborate za potrebe organov upravljanja Zveze komunalnih skupnosti ali z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja Zveze komunalnih skupnosti. , 29. člen . Stalne komisije Zveze komunalnih skupnosti so: — komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja, — komisija za finančno-ekonomska vprašanja komunalnega gospodarstva, — komisija za individualne komunalne storitve, — komisija za kolektivne komunalne storitve, — komisija za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Skupščina Zveze komunalnih skupnosti oz. po njenem pooblastilu izvršilni odbor skupščine določi število članov posamezne komisije, imenuje predsednika, njegovega namestnika in člane komisije. Mandat članov stalne komisije traja štiri leta. 30. člen S sklepom o ustanovitvi začasne komisije se določijo naloge, sestav in trajanje dela občasnih teles skupščine. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki in drugi javni delavci, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija. IV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 31. člen Za opravljanje nalog, ki izhajajo iz republiškega zakona o ljudski obrambi ter iz obrambnega načrta komunalnega gospodarstva Slovenije se pri Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Naloga odbora je izdelati ustrezne načrte obrambnega značaja ter zagotoviti njihovo izvajanje na podlagi načrta in posebnih navodil določenih republiških organov. V ta namen izvaja določene naloge na podlagi izdelanih programov, navodil zveznih in republiških predpisov, za katere je pristojna Zveza komunalnih skupnosti. Pripravi samoupravne akte iz svoje pristojnosti, ki zagotavljajo izvajanje »Načrtov« v samoupravnih komunalnih skupnostih in komunalnih organizacijah združenega dela. 32. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika, tajnika in šest članov. Predsednik odbora, ki je istočasno vodja obrambnih priprav, je predsednik skupščine, predsednik izvršilnega odbora je namestnik, tajnik in upravitelj obrambnega načrta je tajnik Zveze. Ostali člani so iz posameznih pokrajin SR Slovenije. V. SPLOŠNI AKTI ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 33. člen Zveza komunalnih skupnosti ima naslednje splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti, — statut, — poslovnik za delo Zveze komunalnih skupnosti in njenih organov. ' 34. člen Predlog statuta in drugih splošnih aktov pripravi izvršilni odbor, sprejme ga skupščina z ustrezno večino, kot je določeno s tem statutom. VI. TAJNIŠTVO ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 35. člen Strokovne, administrativne in finančne zadeve za Zvezo komunalnih skupnosti opravlja tajništvo Zveze komunalnih skupnosti. 36. člen Tajništvo vodi tajnik Zveze komunalnih skupnosti, ki ga imenuje skupščina Zveze komunalnih skupnosti. Tajnik organizira strokovno delo Zveze komunalnih skupnosti, pomaga predsedniku skupščine in predsedniku izvršilnega odbora skupščine ter predsednikom drugih organov upravljanja Zveze komunalnih skupnosti pri izvajanju njihovih nalog, pri sestavljanju dnevnega reda za seje in pri pripravi gradiva za seje, vodi zapisnike sej ter izvršuje sprejete sklepe teh organov in opravlja druge s predpisi določene naloge. Tajnik je odredbodajalec za sredstva finančnega načrta delovne skupnosti, za svoje delo pa je odgovoren skupščini in izvršilnemu odboru Zveze komunalnih skupnosti. 37. člen Delavci tajništva urejajo notranja razmer j 9 v okviru svojih samoupravnih pravio s splošnimi akti, delitev dohodka in sredstev za skupno porabo pa v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. VI. FINANCIRANJE ZVEZE KOMUNALNIH SKUPNOSTI 38. člen Zveza komunalnih skupnosti financira svoje naloge s prispevki samoupravnih komunalnih interesnih skhpnostl v skladu z določbami 15. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti in z drugimi splošnimi predpisi. Osnova za določitev prispevka mora zagotoviti enakomerno obremenitev komunalnih skupnosti v skladu z njihovimi ekonomskimi možnostmi. 39. člen Dohodki in izdatki Zveze komunalnih skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina Zveze komunalnih skupnosti. O poslovanju Zveze komunalnih skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina zveze poslovno poročilo in zaključni račun. Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom predloži Zveza komunalnih skupnosti ustanoviteljicam in drugim. 40. člen Zveza komunalnih skupnosti ima rezervo v višini, ki jo določa skupščina Zveze komunalnih skupnosti za vsako leto posebej s finančnim načrtom. 41. člen Odredbodajalec za opravljanje s sredstvi s katerimi razpolaga Zveza komunalnih skupnosti je predsednik izvršilnega odbora, po njegovem pooblastilu pa namestnik predsednika izvršilnega odbora. Delavci delovne skupnosti tajništva imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev, ki veljajo za organizacije združenega dela. 42. člen Člani skupščine Zveze komunalnih skupnosti, izvršilnega odbora skupščine in drugih teles Zveze komunalnih skupnosti, imajo pravico do povračila potnih in drugih stroškov in do nadomestila za izgubljeni zaslužek za čas dela v organih Zveze komunalnih skupnosti. Zveza komunalnih skupnosti povrne skupnosti stroške iz prejšnjega odstavka delegatom izvoljenim v organe zveze. Delegatom, ki jih delegirajo samoupravne komunalne interesne skupnosti v skupščino Zveze pa te stroške povrnejo samoupravne komunalne interesne skupnosti. VIII. KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina Zveze komunalnih skupnosti. 44. člen Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 14/1-77 Ljubljana, dne 26. septembra 1977. Predsednik Zveze komunalnih skupnosti Slovenije Ivo Miklavčič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 1298. Po prvem in drugem odstavku 21. člena zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11-550/77 — v nadaljnjem besedilu: zakon) je izvršilni odbor skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor na seji dne 13. oktobra 1977 sprejel SKLEP o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica 1 Za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica se ustanovi komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija prve stopnje). Komisija prve stopnje deluje pri splošni bolnišnici Maribor. 2 Delovno področje komisije prve stopnje urejajo ustrezne določbe o pristojnosti komisije prve stopnje po zakonu v zvezi z navodilom za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 15-871/77). 3 Komisijo prve stopnje sestavljajo. — predsednik: dr. Elko Borko, ginekolog, splošna bolnišnica Maribor; — namestnik predsednika: dr. Radovan Breznik, ginekolog splošna bolnišnica Maribor; — članica: Majda Rupreht, socialna delavka, občinska skupnost socialnega skrbstva Maribor; — namestnica članice: Emica Kovač, socialna delavka, občinska skupnost socialnega skrbstva Maribor; — član: dr. Bertram Venigerholc, ginekolog, splošna bolnišnica Maribor; — namestnik člana: dr. Marjan Drnovšek, porodničar, splošna bolnišnica Maribor. Tajniške posle za komisijo prve stopnje opravlja administrativni delavec, ki ga določi splošna bolnišnica Maribor. 4 Stroške za delo komisije prve stopnje krijejo občinske zdravstvene skupnosti Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica. 5 Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS in Medobčinskem uradnem vestniku občin Dravograd, Maribor, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. St. 022-226/77 Maribor, dne 13. oktobra 1977. Regionalna zdravstvena skupnost Maribor Predsednik izvršilnega odbora skupščine dr. Henrik Žlebnik 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1299. Na podlagi 48. člena temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 24-469/65), 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 30-382/68), 4. točke 2. odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XXV.—Lil. k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71), 19. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-54/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77), 26. in 27. člena zakona o organizaciji cestnega prometa z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4-18/71), 2. člena ustavnega zakona o spremembah zakona za izvedbo ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-793/75), 70. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) in 25. ter 142. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13 298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 37. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1977 in na 38. seji zbora občin dne 27. oktobra 1977 sprejela t ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani 1. člen V odloku o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 27-134/75) se v 2. členu odloka dodajo novi 2., 3. in 4. odstavek, ki se glasijo: »Program avtotaksi službe določa število avtotaksi postajališč, število potrebnih avtotaksistov za tekoče leto ter način dela na teh postajališčih. Predlog programa dela izdelajo izvajalci avtotaksi službe v mesecu decembru za naslednje leto. K programu delovanja avtotaksi službe daje soglasje Urad za promet Skupščine mesta Ljubljane.« Dosedanji drugi odstavek se črta. 2. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: . »Parkirne prostore za avtotaksi službo in pogoje za njihovo uporabo določi pristojni organ za promet Skupščine mesta Ljubljane na osnovi razvojnih programov.« 3. člen Crta se 6. člen. 4. člen V 16. členu se besedilo 5. točke dopolni tako, . 2. člen Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnin, ugotovljena na dan uveljavitve tega odloka. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega odloka. Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti nove najemne pogodbe ali anekse. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-6/77-1 Brežice, dne 27. septembra 1977. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. 1303. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice 1. člen Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice se dopolni in spremeni v 7. točki tega odloka in sicer tako, da se grafični del urbanističnega reda za naselje Pišece, razširi na parcele števila 5, 6/1, 6/3 in 6/4 vse k. o. Pišece. 2. člen Grafični prikaz razširitev cone urbanističnega reda za naselje Pišece je izdelal Projektivni biro Region Brežice v februarju 1977 pod št. 865/U-77, in je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/77 Brežice, dne 27. septembra 1977. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. CELJE 1304. Občinska skupščina Celje je po 148. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), po 135. in 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 5. in 6. oktobra 1977 in skupščina občinske zdravstvene skupnosti Celje dne 17. oktobra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za zdravstveno varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih piana občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1977 prispevek za zdravstveno varstvo po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) iz osebnega dohodka — po stopnji 8,35 "/o iz dohodka, po osnovi osebnega dohodka, za nesrečo pri delu po stopnji 2,30 %>. 2. člen Zavezanci-kmetje, plačujejo prispevek, ki znaša: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov — 48 %>, — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 dinarjev. 3. člen Za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva, se plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, ki jih določi občinska zdravstvena skupnost. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dah po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 1305. Občinska skupščina Celje in skupščina občinske izobraževalne skupnosti Celje sta na svojih sejah dne 5. in 6. oktobra in 3. novembra 1977 po 29. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in po 135. in 146. členu statuta občine Celje sprejeli ODLOK o prispevku za izobraževanje v letu 1977, ki. ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za izobraževanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Celje za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1977 prispevek iz osebnega dohodka za izobraževanje po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975. 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) — po stopnji 4,58 •/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/1977 Celje, dne 3. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1306. Občinska skupščina Celje je po 21. členu zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76). po 135. členu in 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 5. in 6. oktobra 1977 in skupščina Kulturne skupnosti Celje dne 18. oktobra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za kulturo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti Celje za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1977 prispevek iz osebnega dohodka za kulturo po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS. št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) — po stopnji 1,52 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 Celje, dne 17. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Jože Marolt 1. Celje, dne 18. oktobra 1977. Predsednik Celje Skupščine občine Celje r. , Jože Marolt 1. r. 1307. Občinska skupščina Celje je po 12. členu zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 5. in 6. oktobra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za telesno kulturo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za telesno kulturo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesno-kulturne skupnosti Celje za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1977 prispevek iz osebnega dohodka za telesno kulturo po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) — PO stopnji 0,47 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 Celje, dne 6. oktobra, 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1308. Občinska skupščina Celje je po 74. členu zakona c varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in po-146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 5. in 6. oktobra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za požarno varnost, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za požarno varnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Celje za obdobje 1976—1980. plačujejo v času od 1. 8. do 31. 12. 1977 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova bruto osebni dohodek — po stopnji 0,40 "/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 Celje, dne 6. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1309. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-737/74, 31-917/74 in 16-752/75) na seji dne 31. oktobra 1977 sprejel ODREDBO o najvišji drobnoprodajnl ceni za osnovno vrsto kruha 1 Določi se naj višja drobnoprodaj na cena za kruh iz pšenične moke tipa 1000 in sicer 5,10 dinarjev za en kilogram. Ce se kruh prodaja v polkilogramskih kosih, se zgoraj navedena cena lahko poveča za 0*10 din pri kilogramu. 2 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišji drobnoprodaj ni ceni za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 3/77). 3 Ta odredba začne veljati 1. novembra 1977, ko »topi v veljavo novi dogovor o premijah in kompenzacijah za določene kmetijske in prehrambene proizvode, ki ne predvideva kompenzacij za pšenično moko vseh tipov. St. 38-29/1977-8 Celje, dne 31. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 1310. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67" in 27/72) na seji dne 28. oktobra 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske cone XII. in dela stanovanjske cone XIII. Spodnja Hudinja 1 Javno se razgrne 'osnutek zazidalnega načrta stanovanjske cone XII. in dela stanovanjske cone XIII. spodnja Hudinja (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je grafično ponazorjen v dokumentaciji št. 212/76, ki jo je v mesecu decembru 1976 izdelal Razvojni center Celje. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Gaberje—Hudinja v Celju. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 350-7/77-8 Celje, dne 26. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 1311. Skupščina* Kulturne skupnosti občine Celje je na svoji 13. redni seji 18. oktobra 1977 sprejela SKLEP o dopolnitvi statuta Kulturne skupnosti Celje 1. člen V statutu Kulturne skupnosti Celje (Uradni list SRS, št. 17/75) se 8. člen spremeni tako, da se pred zadnjo alineo vstavi nova alinea: »— izpolnjujejo svoje dolžnosti v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti na področju kulture in zagotavljajo potrebna sredstva (materialno osnovo) ter sprejemajo ustrezne programe in načrte;« 2. člen 13. člen se spremeni tako, da se za drugim odstavkom doda nov odstavek: »Skupščina izvoli odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki opravlja naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.« 3. člen Za 19. členom se doda nov 19a člen: »Kadar se v posebnih pogojih delovanja skupščina KSOC ne more sestati (pripravljenost, vojna itd.), odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti izvršilni odbor. O opravljenem delu poroča skupščini, brž ko se ta lahko sestane.« 4. člen Za 43. členom se doda nov 43a člen: »Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja predvsem naslednje naloge: — vodi v skladu z zakonitimi predpisi, navodili in potrebami ustrezne priprave na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; ' — pospešuje skrb za pripravo programov in finančnih načrtov posameznih kulturnih izvajalcev na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; — skrbi za pripravo in ažurnost obrambnega načrta KSOC in ustreznih zaščitnih ukrepov; — sodeluje v načrtovanju in izvedbi akcij družbene samozaščite v primeru naravnih katastrof in v vseh drugih primerih, ko je potrebna solidarnostna akcija na področju kulture; — izvaja solidarnostno politiko do širših družbenih interesov v primeru naravnih katastrof in v drugih primerih, ko je potrebna solidarnostna akcija; — uporablja sredstva v namen ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu s programi in finančni- mi načrti, ki jih pripravlja in daje skupščini KSOC v potrditev; — usklajuje predpise in naloge s pristojnimi organi SO Celje; — usklajuje delo in interese kulturnih izvajalcev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite; — imenuje odgovorne osebe za opravljanje določenih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.« 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine KSOC prof. Anton Aškerc 1. r. 1312. Skladno s 146. in 390. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in drugega odstavka 1. člena uredbe o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne' skupnosti (Uradni list SFRJ, 27/77), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje (na predlog izvršilnega odbora) na, seji dne 17. oktobra 1977 sprejela SKLEP o vodenju stanja sredstev in njihovih virov ter finančno-materialnega poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Celje, preko lastnih žiro računov 1 Zaradi izkazovanja sredstev in njihovih virov tci doslednejšega ugotavljanja prihodkov in odhodkov po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje igtB—1980 za občinsko zdravstveno skupnost, ima skupnost svoje žiro račune. f 2 Skupnost odpre ustrezne žiro račune pri službi družbenega knjigovodstva Celje (na sedežu strokovne službe) najpozneje s 1. 1. 1978. Skupščina pooblašča izvršilni odbor, da sprejme sklep o datumu otvoritve žiro računov in sicer z dnem, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. 3 Z dnem otvoritve žiro računov se združena sred--.va občinske zdravstvene skupnosti pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje na osnovi sestavljenega zaključnega računa preodkažejo na ustrezne račune takole: a) sredstva rezerv v višini stanja vsake občinske zdravstvene skupnosti na osnovi analitične evidence; b) izločena sredstva za naložbe (investicije): — združena na nivoju regije in neporabljena se preodkažejo na žiro račun občinske zdravstvene skupnosti — na ravni občinske zdravstvene skupnosti (po finančnem načrtu) in neporabljena se preodkažejo nn ustrezen račun občinske zdravstvene skupnosti; c) sredstva, združena na ravni regionalne zdravstvene skupnosti za izvajanje regijske solidarnosti dopolnilnega programa se ne porazdeljujejo na žiro račune občinskih zdravstvenih skupnosti. Ta sredstva vodi regionalna zdravstvena skupnost na svojih žiro računih, ker jih uporablja skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi; d) ostala denarna sredstva (redni žiro račun, sredstva na blagajni itd.) po pokritju nastalih obveznosti po zaključnem računu se porazdelijo v višini razpoložljivih sredstev glede na pozitivni finančni rezultat posamezne občinske zdravstvene skupnosti za obdobje sestavljenega zaključnega računa; e) eventualna ostala sredstva, obveznosti in terjatve se porazdelijo na občinske zdravstvene skupnosti po posebnem sporazumu med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji. 4 Na osnovi drugega odstavka 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje ter določilih 35. člena poslovnika skupščine občinske zdravstvene skupnosti se pooblasti za odredbodajalca sekretar občinske zdravstvene skupnosti, v njegovi odsotnosti pa ga zastopa izvoljeni namestnik sekretarja. Izvršilni odbor skupščine skupnosti se pooblašča, da odredi še druge podpisnike za podpisovanje listin finančno-materialnega značaja, 5 Občinska zdravstvena skupnost v tem prehodnem obdobju sprejema svoj lastni finančni načrt prihodkov in odhodkov ter vrši samostojno letni obračun prihodkov in odhodkov ter sprejema ustrezne ukrepe za usklajevanje izdatkov z dohodkovnimi možnostmi v okviru občinske zdravstvene skupnosti skladno z 18. členom sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980. Občinska zdravstvena skupnost pa sestavlja lastni zaključni račun po predpisih, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti za obdobje po otvoritvi lastnih žiro računov. 6 Na osnovi citiranih določil tega sklepa je dolžna strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti takoj izvesti vse potrebne ukrepe in izvesti reorganizacijo v prehodnem obdobju, da bo sposobna z otvoritvijo žiro računov poslovati skladno s tem sklepom. 7 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se z dnem, ko sc odprejo žiro računi. St. 022-1/77 Celje, dne 17. oktobra 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Alojz Potočnik 1. r. 1313. Na podlagi 557. člena zakona o združenem delu, 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Celje in 22. do 25. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Celje, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. oktobra 1977 sprejela PRAVILNIK o oblikovanju, organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v Občinski zdravstveni skupnosti Celje 1. člen V Občinski zdravstveni skupnosti Celje (v nadaljnjem besedilu: »skupnost«) še oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole (v nadaljnjem besedilu: »delavska kontrola«) kot samostojni organ skupnosti preko katerega delovni ljudje — uporabniki in izvajalci — uresničujejo nadzor nad svojimi samoupravnimi pravicami, ki so jim zagotovljene v okviru skupnosti z ustavo, zakoni in akti skupnosti. 2. člen Delavska kontrola nadzoruje: — izvajanje v skupnosti sprejete politike; — izvajanje statuta in vseh drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, samoupravnih sporazumov ip družbenih dogovorov, ki jih je sprejela skupnost in sklepov, ki so jih sprejeli organi upravljanja; — skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter interesi uporabnikov in izvajalcev; — uresničevanje obveznosti in samoupravljalskih funkcij uporabnikov in izvajalcev; — uporabo družbenih sredstev tako, da je razpolaganje z njimi družbeno in gospodarsko smotrno; — uresničevanje in varstvo pravic uporabnikov in izvajalcev v medsebojnih odnosih, oziroma pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva; — obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo; — izvrševanje nalog, ki so z akti skupnosti naložene organom skupnosti in strokovni službi. Delavska kontrola začne nadzor in ga opravlja po svoji presoji ali na predlog organov skupnosti (skupščina, izvršilni odbor, sekretar). ' 3. člen Delavska kontrola ima predsednika in 4 člane. 4. Člen Člane delavske kontrole volita in odpokličeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev po načelih delegatskega sistema, tako, da določi občinski sindikalni svet listo kandidatov in opravi kandidacijski postopek. 5. člen Mandatna doba Članov delavske kontrole je enaka kot. za člane izvršilnega odbora. Za člana delavske kontrole ne more biti izvoljen uporabnik ali izvajalec, ki po zakonu ne more biti delegat v skupščini skupnosti. Glede načina volitev, ponovne izvolitve in ostalih omejitev za člane delavske kontrole in glede odpo- klica se uporabljajo določila ustanovitvenega sporazuma, statuta in poslovnika skupščine, ki veljajo za volitve in delo izvršilnega odbora skupščine skupnosti. 6. člen Delavska kontrola praviloma dela na sejah; posamezen člen pa lahko dela ali nastopa izven seje le, če ga zS to pooblasti delavska kontrola. 7. člen Delavska kontrola dela veljavno, če je na sejah navzoča večina članov. Delavska kontrola sklepa veljavno z večino glasov vseh članov. 8. člen Delo delavske kontrole na sejah je javno. 9. člen Organi skupnosti in strokovna služba so dolžni obravnavati vsak predlog delavske kontrole in odpraviti nepravilnosti, oziroma obvestiti delavsko kontrolo o ugotovljenem stanju, ukrepih ali stališču v zvezi s posameznimi vprašanji. 10. člen Ce pride med organom skupnosti oziroma strokovno službo in delavsko kontrolo do nesoglasja, odloči o zadevi dokončno skupščina skupnosti. V primeru nesoglasja med delavsko kontrolo in skupščino p6 dokončno odločijo uporabniki in izvajalci na referendumski način. 11. člen Strdkoviia služba skupnosti mora zagotoviti za delavsko kontrolo opravljanje administrativno-strokov-nlh zadev. Delavska kontrola lahko poveri Ugotavljanje po-šamezrtih dejstev, ki imajo pomen za uresničevanje njene funkcije ustreznim strokovnjakom izven skupnosti iri Plene strokovne službe. 12. člen Delavska kontrola se lahko nepdsredPo obrača na organe, ki so pristojni za zakonitost dela skupnosti, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva in na druge organe družbene kontrole ter na sindikate in z njimi sodelćvati. 13. člen Ce organ skupnosti ali strokovna služba od katere Zahteva delavska kontrola določene ukrepe, teh ni opravil, obvesti flelavška kontrola o tem skupščino skupnosti in občinski sindikalni svet. 14. člen Če skupščina skupnosti ne sprejme ustreznih ukrepov, obvesti delavska kontrola o tem pristojne organe družbenega nadzora; če pa grd za kršitve samoupravnih pravic uporabnikov in izvajalcev, alt če je prizadeta družbena lastnina, pa predlaga občinski skupščini, da uredi in reši sporna vprašanja. 15. člen Delavska kontrola mora vsaj enkrat letno in to praviloma skupno s poslovnim poročilom skupnosti ob koncu poslovnega leta, poročati o svojih ugotovitvah in delu. Način obveščanja si določi delavska kontrola sama, sicer pa se uporabi običajni način obveščanja, ki velja za poslovno poročilo. 16. člen Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/77 Celje, dne 17. oktobra 1977. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Celje Alojz Potočnik 1. r. GROSUPLJE 1314. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1977 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje 1. člen S tem Odlokom še določa poprečna gradbena cena ih poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje za čas od uveljavitve tega odloka do 30. septembra 1978. 2. člen Pdprččha gradbena cena ža 1 m* uporabne stanovanjske površine rta območju občine Grosuplje znaša 5.000 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo SO0/# gradbene vrednosti-zgradbe. Kot osnova žd izračun dohodka še jemlje eriA-letna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 Vd od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določijo drugače. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni lišt SRS, št. 2/77). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/77 Grosuplje, dne 19. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1315. Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 13. člena odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15/77) ter 200. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 24. oktobra 1977 sprejel SKLEP o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje I 1. člen Za kritje izdatkov nastalih kot posledica velikega deževja in povodnji v dneh 21. in 22. avgusta 1977 na območju občine Grosuplje, se uporabi znesek 190.000 din rezervnega sklada proračuna občine Grosuplje. 2 3 2. člen sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka sc uporabijo za navedene namene, brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo: din a) krajevni skupnosti Videm-Drobrepolje — za ureditev ceste in odvodnjavanje v vasi Podpeč 80.000 b) krajevni skupnosti Ponikve — za sanacijo dveh mostov preko Rašice v KS Ponikve 20.000 c) cestnemu skladu občine Grosuplje — za sanacijo občinskih cest po predračunu delovne organizacije Univerzal Ivančna gorica 40.000 č) cestnemu skladu občine Grosuplje — za sanacijo mostu na cesti Temenica—Male Dole— Šentjurje po predračunu delovne organizacije Universal Ivančna gorica 50.000 O uporabi sredstev se sklene pogodbo s KS Videm-Drobrepolje, KS Ponikve ter cestnim skladom občine Grosuplje. Nadzor nad uporabo sredstev opravlja Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in vodnogospodarski inšpektor Skupščine občine Grosuplje. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-26/77 Grosuplje, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1316. Na podlagi 2. odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 24. člena statuta krajevne skupnosti Muljava je zbor delegatov krajevne skupnosti Muljava na seji dne 6. oktobra 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična in za financiranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljav? 1. člen Za celotno območje krajevne skupnosti Muljava se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna go-rica-Stična in za financiranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava. 2. člen S samoprispevkom bo zbranih 850.303 din sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu: — 70 %> ali 595.210 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična, — 30% ali 255.093 din za'financiranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Muljava po stopnji: — 2 % delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov ter upokojeni občani od neto pokojnin, — 3% občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osnov, od katerih se plačuje davek, — 5 % delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačajo: delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1500 din, delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavt-nosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 5. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje objektov iz 2. člena tega sklepa. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Muljava, Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranimi sredstvi opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost. 6. člen Referendum bo v nedeljo 20. novembra 1977 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 7. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Muljava, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani, mlajši od 18 let, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 8. člen Za postopek o glasovanju za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti. Glasovanja o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 9. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST MULJAVA Na referendumu dne 20. novembra 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Muljava za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična ter financiranja posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava za dobo 5 let, od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982 glasujem »ZA« »PROTI« Zig Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Muljava. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora delegatov KS Muljava Alojz Ihan 1. r. 1317. Na podlagi zakona o samosprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični (Uradni list SRS, št. 18/77) in izida referenduma dne 16. oktobra 1977 je zbor delegatov krajevne skupnosti Šentvid pri Stični dne 18. oktobra 1977 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični I Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, ki obsega naselja: Šentvid pri Stični, Artiža vas, Glogovica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Pristavlja vas, Petrušnja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Sentpavel, Velike Pece, Velike Češnjice, Veliki Kal, Vrhpolje in Zaboršt. II Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje gradnje šolskih objektov na območju občine Grosuplje in za sofinanciranje programa krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. III Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 11. 1977 do 31. 10. 1982. IV Samoprispevek se plačuje v denarju. S samoprispevkom bo zbranih 4,010.000 dinarjev sredstev, ki bodo uporabljena: 1. 50 °/o, to je 2,005.000 dinarjev za sofinanciranje gradnje šolskih objektov v občini Grosuplje, 2. 325.000 dinarjev za financiranje I. faze gradnje kanalizacije v Šentvidu pri Stični, 3. 300.000 dinarjev za javno rasvetljavo in gradnjo trafopostaje po letnem programu KS, 4. 300.000 dinarjev za modernizacijo dela občinske ceste Šentvid pri Stični — Zaboršt, 5. 480.000 dinarjev za zaporno plast na občinski cesti skozi Šentvid v dolžini 2 km in za modernizacijo občinske ceste Sv. Rok — železniška postaja Šentvid. 6. 600.000 din za modernizacijo krajevnih poti po letnem programu KS. V Ocena vseh investicij iz programa krajevne skupnosti je 4.150.000 dinarjev. Nosilci investicij so občinska stanovanjska, občinska komunalna in cestna samoupravna interesna skupnost ter krajevna skupnost Šentvid pri Stični. VI Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: — po stopnji 2 °/o delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov ter upokojeni občani od neto pokojnin, — po stopnji 3 %> občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtno in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osnov, od katerih se plačuje davek, — po stopnji 5 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. VII Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1500 dinarjev, delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja ter delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov. ___ VIII Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. IX S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del iz 4. točke tega sklepa ter se zbirajo na zbiralni račun: 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Šentvid pri Stični«. X Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. ♦ XI S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, ki jc dolžan o zbranih sredstvih in porabi le-teh, seznanjati občane na krajevno običajen način. O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti. XII Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1977 dalje. Predsednik zbora delegatov KS Šentvid pri Stični Emil Cop 1. r. IDRIJA 1318. Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1977 sprejela ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Idrija I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom se ureja upravljanje In razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini. 2. člen Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo do- ločbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbeni odgovori in samoupravni sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer. 3. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo. II. UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 4. člen „ Občina Idrija pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Idrija ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu upravljalec). Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge pravice, ki so v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem na podlagi zakona in po tem odloku. 5. člen Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da skrbi, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se uporablja za namen kot je določeno z urbanistično dokumentacijo ter da se v ta namen pravočasno sprejmejo programi urejanja in ukrepi za njihovo izvajanje. 6. člen Stavbno zemljišče se ureja na podlagi urbanističnih in zazidalnih načrtov ter drugih prostorskih planov. Urejanje se izvaja po srednjeročnih in letnih programih, ki jih mora v skladu z zakonom sprejeti upravljalec. Srednjeročni plan in letni program urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča predloži upravljalec občinski skupščini v potrditev. III. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH ZAJETIH Z URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIM NACRTOM 7. člen Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urbanistični in zazidalni načrt, se financira zlasti iz naslednjih virov: — sredstva investitorjev, — sredstva, ki jih zagotavlja samoupravna komunalna skupnost, — sredstva- OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, — sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za finan-. ciranje izgradnje komunalnih objektov in naprav, — del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč, — sredstva, ki jih po posebej sklenjenih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani, — sredstva pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, — sredstva iz prispevkov, ki jih na osnovi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določi občinska skupščina. 8. člen Investitor mora plačati upravljalen stroške za pripravo stavbnega zemljišča ir. sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, določenih po 26. in 27. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. „ Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča, izračunanega po prejšnjem odstavku, določi upravljalec. IV. UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH. KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM 9. člen S stavbnim zemljiščem v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom upravlja in razpolaga krajevna skupnost po tem odloku. Krajevna skupnost pa lahko s pogodbo prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost. 10. člen Za urejena stavbna zemljišča, ki jih zajema urbanistični red se štejejo: — če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje, — če je urejena preskrba s pitno -'odo, — če je urejena preskrba z električno energijo. 11. člen Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja po urbanističnem redu temelji na srednjeročnih in letnih planih krajevne skupnosti. Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja vskladitev potreb krajevnih skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev. Letne programe urejanja stavbnega zemljišča sprejema krajevna skupnost. 12. člen Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost so zlasti: — sredstva investitorjev, — sredstva krajevne skupnosti, — sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo organizacije združenega dela v krajevni skupnosti, — sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva krajevni skupnosti komunalna interesna skupnost, — prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina, — druga sredstva. V. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO 13. člen Stavbno zemljišče odda v uporabo upravljalec. Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. Javni natečaj se izvede z ustno licitacijo. 14. člen Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami" ali v zvezi z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, graditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje ipd.). 15. člen Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za zgraditev takega objekta, ki se po veljavnem urbanističnem dokumentu sme zgraditi na tern zemljišču ter da je gradnja v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini. Ce se ^oddaja stavbno zemljišče za gradnjo družinske stanovanjske hiše z javnim natečajem je upoštevati tudi: stanovanjske razmere posameznika in članov njegove družine, sodelovanje v NOB, zmanjšanje oddaljenosti do delovnega mesta, višino poprečnega mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana. 16. čl on Javni natečaj, ki se izvede z ustno licitacijo, opravi tričlanska komisija, ki' jo imenuje pristojni organ komunalne oziroma krajevne skupnosti. 17. člen Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe in občani. Vsak udeleženec natečaja mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini, kot je določeno v pogojih natečaja. Plačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti. Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. 18. člen Predsednik komisije iz 16. člena tega odloka pred licitacijo seznani udeležence s pogoji objavljenega natečaja, ki jih na licitaciji pi mogoče dopolnjevati ali spreminjati. 19. člen Ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je enaka višini izklicne cene odškodnine za pravico uporabe zemljišča St. 20 — 16. XI. 1977 URADNI LIST SRS . Stran 1465 20. člen Stavbno zemljišče se odda zadnjemu ponudniku, če od njegove ponudbe, ki jo predsednik trikrat zaporedoma ponovi, ostali ponudniki ne dajo višje ponudbe. 21. člen Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji zemljišča, lahko vsak, ki se je udeležil natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalen, ki mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je prejel ugovor. Odločitev organa iz prejšnjega odstavka lahko vsak, komur je bil ugovor zavržen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru, oziroma ko je preteklo 30 dni, ko bi moral prejeti rešitev na vložen ugovor. 22. člen Po pravnomočnosti odločitve o oddaji zemljišča, skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, s katero sc določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, izračunanih po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter tem odlokom. VI. KONČNE DOLOČBE 23. člen Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v kraju, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se investitor in krajevna skupnost lahko dogovorita, da bo investitor v celoti sam nosil stroške ureditve stavbnega zemljišča. • 24. člen Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in tem odloku, mora skleniti z upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradno glasilo občine Idrija, št. 9/67, 6/72, 8/72 in Uradni list SRS, št. 6/77). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS. St. 465-4/77 Idrija, dne 7. novembra 1977. 1319. Na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnegd družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 230. čl*na statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 7. novembra 1977 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in obv'czni uporabi in financiranju komuna-lnih storitev 1. člen ^ S tem od’okom se urejajo posebne pravice, ki jih ima Skupščina občine Idrija v zadevah komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in tega odloka. „ 2. člen Za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena se štejejo dejavnosti po 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in sicer: — oskrba naselij z vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija), — javna razsvetljava v naseljih, — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb, — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, — upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča, — opremljanje zgoščenih naselij z javnimi otroškimi igrišči, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opravljanje dimnikarske službe, — opremljanje naselij z javnimi tržnicami, — opremljanje naselij z javnimi parkirišči, — urejanje zelenih površin in parkov. Poleg navedenih dejavnosti se šteje med komunalno dejavnost še — urejanje in vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest 3. člen Skupščina občine Idrija daje soglasje k dolgoročnim, srednjeročnim in letnim planom razvoja komunalne dejavnosti. 4. člen Zadeve g področja komunalnih dejavnosti Iz 2. člena tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti po svojih organih. 5. člen Pristojni organ občinske skupščine nadzoruje zakonitost dela komunalne delovne organizacije in komunalne interesne skupnosti. 6. člen Komunalna delovna organizacija in komunalna interesna skupnost seznanjajo občinsko skupščino o svojem delu z letnimi in občasnimi poročili. 7. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in občani v kupjevnih skupnostih, so dolžni koristiti naslednje komunalne storitve: — vodo iz javnih vodovodov, kjer je možen priključek, •— odpravo meteornih in fekalnih odplak v javno kanalizacijo, kjer je možen priključek, — odvoz smeti, kjer je po posebnem odloku predpisano organizirano zbiranje in odvoz smeti, — urejanje pokopališč. 8. člen Vsi uporabniki komunalnih storitev iz prejšnjega člena so dolžni prispevati za enostavno reprodukcijo obstoječih komunalnih naprav. Prispevek se oblikuje s ceno komunalnih storitev. 9.. člen V ceno komunalnih storitev se vkalkulirajo naslednji stroški: — za amortizacijo komunalnih objektov in naprav, — stroške za redno in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov, naprav in delovnih sredstev ter za pokrivanje drugih materialnih stroškov komunalne organizacije, — za osebne dohodke in sredstva skupne porabe za delavce komunalne organizacije. v višini, kot so dogovorjena s samoupravnim sporazumom za komunalno gospodarstvo, — za pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti komunalne organizacije. 10. člen Ge komunalna skupnost no razpolaga z zadostnimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, mrliška vežica), zbranih s samoupravnimi sporazumi, se k ceni komunalnih storitev predpiše še prispevek za razširjeno reprodukcijo, ki se zbira na poseben račun komunalne skupnosti in uporablja za investicije, sprejete s programi komunalne skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenim planom občine. 11. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in občani v krajevnih skupnostih. graditelji novih poslovnih in stanovanjskih objektov, ki imaio možnost priključka na zbiralni kanalizacijski vod. so dolžni prispevati del sredstev za čistilno napravo in ne smejo graditi greznic. 12. člen Višina prispevka iz. 8.. 10. in 11 člena se predpiše za konkretni komunalni objekt ali napravo s posebnim odlokom s predhodnim soglasjem komunalne, cestne in krajevne skupnosti. 13. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki oprav- ljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradno glasilo občine Idrija, št. 9/67 in 4/73). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-10/77 Idrija, dne 7. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. LAŠKO 1320. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-278/72), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in na podlagi L člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in občinskimi predpisi kot pristojnost občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-72/74) sprejel na seji dne 31. oktobra 1977 ODREDBO o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha 1. člen Najvišje maloprodajne cene za osnovne vrste kruha znašajo za 1 kg: a) iz pšenične moke kakovostne skupine »B« din — iz pšenične moke tipa 1000 5,10 — iz pšenične moke tipa 800 5,60 — .iz pšenične moke tipa 600 6,3Q| — iz pšenične moke tipa 400 7,40 b) iz pšenične moke z dodatkom 30 °/o ržene moke 6,50. V maloprodanji ceni kruha so vsebovani tudi stroški za dostavo kruha prodajalnam, trgovski rabat in stroški za embaliranje kruha. 2. člen Ta odredba začne veljati 1. novembra 1977 in se objavi v Uradnem listu SRS. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 16/77). St. 38-8/77 Laško, dne 31. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta SO Laško Srečko Brilej 1. r. LITIJA 1321. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1976 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Litija. 2. člen 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki do višine dovoljene porabe po zaključnem računu proračuna v višini 491.071,27 din se prenese v proračun za leto 1977 za poravnavo obveznosti iz leta 1976. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din — dohodke 480.958,63 — izdatke 212.000,00 — presežek dohodkov nad izdatki 268.958,63 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v višini 268.958,63 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1977. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1976 so znašali: din — dohodki — izdatki — presežek dohodkov nad izdatki 17,711.435,97 17,220.364,70 491.071,27 St. 010-16/63 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov po zaključnem računu proračuna družbenopolitične skupnosti Litija za leto 1976 Plan po Vrsta Dohodki in po poznejših Izvršeno spremembah Saldo na žiro računu na začetku leta 86.000 85.856,02 i. Davek na dohodke in davek na osebni dohodek 3,856.000 4,003.767,10 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 7,143.000 7,249.770,70 3. Takse 648.000 690.628,35 5. Dohodki po posebnih predpisih . 398,60 6. Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 370.060 401.384,65 7. Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 5,787.000 5,279.630,55 Skupaj: 17,890.000 17,711.435,97 Štev. glav. Razporeditev dohodkov Plan po rebalancl in po poznejših Izvršeno * namena spremembah 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 10,399.000 10,333.369,05 02 Narodna obramba 1,372.000 1,372.000,00 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 1,212.000 1,212.000,00 04 Negospodarske investicije 850.900 274.306,60 08 Socialno skrbstvo 599.000 588.466,35 09 Zdravstveno varstvo 55.000 50.761,20 10 Komunalna dejavnost 2,493.000 2,492.245,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 540.000 540.000,00 15 Gospodarske investicije 16.000 15.454,00 16 Intervencije v gospodarstvo 162.000 161.446,00 17 Tekoča proračunska rezerva obveznosti iz prejšnjih let 13.000 8.908,25 18 Vlaganje v rezervni sklad 178.100 171.408.25 Skupaj: 17,890.000 17,220.364,70 Stran 1468 URADNI LIST SRS St. 20 — 16. XI. 1'977 1322. Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/ 75 in 13/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na skupni seji dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija 1. člen S tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev izvedbe programa za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v občini Litija. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka so dolžni prispevati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in občani v materialni proizvodnji, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; vsi, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju" sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija v letu 1977. 3. Člen Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka, plačujejo prispevek iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 4. člen Zavezanci za plačilo prispevka plačujejo prispevek po stopnji 4,11 odstotka od osnove iz drugega odstavka prejšnjega člena. 5. člen Prispevek sc plačuje komunalni skupnosti na račun 50150-842-022-4218 in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 11. 1977 do 31. 12. 1977. St. 010-8/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1323. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na skupni seji dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov 1. člen S tem odlokom se predpiše prispevek uporabnikom mestnega vodovoda Litija—Šmartno—Bogenšperk (v nadaljnjem besedilu: mestni vodovod) za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov, kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev za financiranje gradnje individualne komunalne porabe 2. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov plačujejo vsi uporabniki vode iz mestnega vodovoda in sicer v nadaljnji višini: — gospodinjstva 1,60 din za nP porabljene vode — vzgoj noizobražcvalni in vzgojnovarstveni zavodi 2,50 din za m3 porabljene vode — TOZD, OZD in ostali 3 din za m3 porabljene vode. 3. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov obračunava in pobira upravljalne mestnega vodovoda skupaj s ceno vode in ga odvede do 15. v mesecu za pretekli mesec na račun št. 50150-661-19067 — Samoupravna komunalna skupnost občine Litija — samoupravna enota za gospodarjenje z individualnimi komunalnimi napravami. 4. člen Na računu komunalne skupnosti iz prejšnjega člena se združuje tudi prispevek za priključek na mestni vodovod, določen s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 17/77) in se uporablja za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov. Investitorji plačujejo prispevek za priključek na mestni vodovod pred izdajo soglasja. Soglasje izda upravljalec mestnega vodovoda. 5. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo se uporablja za uresničevanje plana izgradnje in rekonstrukcije objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki ga sprejme komunalna skupnost v soglasju krajevnih skupnosti Litija — desni breg, Litija — levi breg, Šmartno in Jablaniška dolina, združeno delo in Skupščina občine Litija in za odplačilo anuitet. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. 1324. Na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora zd$yženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Litija 1. člen Za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena se štejejo: — oskrba naselij z vodo, plinom in s toplotno energijo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda ter čiščenje odpadnih voda (kanalizacija, čistilne naprave), — javna razsvetljava v naseljih, — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti in odpadkov iz zgradb ter vzdrževanje javnih sanitarij (javna snaga), — urejanje, vzdrževanje in varstvo javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic in odlagališč, — modernizacija, vzdrževanje, urejanje in opremljanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest, ulic, trgov in poti, — opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči ter urejanje in vzdrževanje otroških igrišč, — urejanje in vzdrževanje pokopališč, spomeni- kov ter opravljanje ppkopališke in pogrebne dejavnosti, # — opremljanje naselij z javnimi tržnicatni, vzdrževanje tržnic, urejanje in vzdrževanje sejmišč, javnih parkirišč, varstvenih pasov in rezervatov, avtobusnih postajališč in čakalnic, — uničevanje mrhovine (kafilerije), — opravljanje javne higiensko kopališke dejavnosti, dimnikarske službe, javnega mestnega prometa, — upravljanje, urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, — urejanje in vzdrževanje drugih javnih objektov (športnih dvoran, športnih igrišč in drugo), — izvajanje vrtnarstva in cvetličarstva, — vzdrževanje manjših vodotokov, — opremljanje stavbnega zemljišča. 2. člen Komunalne dejavnosti iz 1. člena tega odloka opravljajo: 1. Pooblaščena organizacija združenega dela za komunalno dejavnost: — oskrba naselij z vodo in toplotno energijo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda ter čiščenje odpadnih voda (kanalizacija, čistilne naprave), — javna razsvetljava v naseljih, — vzdrževanje čistoče javnih površii} v naseljih, odstranjevanje smeti in odpadkov iz zgradb ter vzdrževanje javnih sanitarij (javna snaga), — urejanje, vzdrževanje in varstvo javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic in odlagališč, — modernizacija, vzdrževanje, urejanje in opremljanje kategoriziranih in nekategoriziranih cest, ulic, trgov in poti, — opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči ter urejanje in vzdrževanje otroških igrišč, — urejanje in vzdrževanje pokopališč, spomenikov ter opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opremljanje naselij z javnimi tržnicami in vzdrževanje tržnic, urejanje in vzdrževanje sejmišč, javnih parkirišč, varstvenih pasov in rezervatov, avtobusnih postajališč in čakalnic, — uničevanje mrhovine (kafilerije), — opravljanje javne higiensko kopališke dejavnosti, — urejanje in vzdrževanje drugih javnih objektov (športnih dvoran, športnih igrišč in drugo), — vzdrževanje manjših vodotokov, — opremljanje stavbnega zemljišča. 2. Pooblaščena organizacija oziroma oseba: — oskrba naselij s plinom, — opravljanje dimnikarske službe, — izvajanje vrtnarstva in cvetličarstva. 3. SAP Ljubljana — TOZD Turbus: — opravljanje javnega mestnega prometa. 4. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija: — upravljanje in oddajanje stavbnega zemljišča. 3. člen Krajevne skupnosti smejo opravljati komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena iz 2. točke člena tega odloka, lahko pa te dejavnosti s pogodbo, sporazumom ali dogovorom prenesejo v upravljanje pooblaščeni organizaciji združenega dela za komunalno dejavnost. 4. člen , Skupščina občine Litija daje soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalne dejavnosti v občini in soodloča o zadevah skupnega odločanja po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti in statuta komunalne skupnosti. 5. člen ' Skupščine občine Litija nadzoruje zakonitost dela komunalnih delovnih organizacij in samoupravne komunalne interesne skupnosti. 6. člen Skupščina občine Litija sme predpisati na predlog skupščine komunalne skupnosti obvezen prispevek uporabnikom komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav ali za financiranje komunalne dejavnosti, če sredstva za' te namene niso zagotovljena .7. člen Organizacije in skupnosti, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena so dolžne najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini občine in skupščini komunalne skupnosti 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih, ki se štejejo posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 39/67). 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/67 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1325. Na podlagi 7. člena zakona o gradnji objektov (Uradni list SRS, št. 42/75) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), ter v zvezi z družbenim planom o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976—80 je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o ugotovitvi interesa in o odločitvi o investiciji poslovno-stanovanjskega objekta v Litiji 1. člen V skladu z razvojnimi perspektivami in ciljem hitrejšega razvoja občine Litija, Skupščina občine Litija ugotavlja, da je izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta v centru Litije družbeni interes. 2. člen Poslovno-stanovanjski objekt je del novega družbenega in poslovnega centra (v nadaljnjem besedilu: center občine Litija). 3. člen Izgradnja centra je po odloku o spremembi zazidalnega načrta Litija — desni breg (Uradni list SRS, št. 23/75), določena na kompleksu med Brodarsko ulico, Jerebovo ulico, Valvazorjevim trgom in Rozmanovim trgom. 4. člen Z izgradnjo centra iz 3. člena tega odloka se ustrezno uredi tudi prometni režim in izvede postopek za imenovanje tega centra. 5. člen Center obsega naslednje dele: 1. poslovno-stanovanjski objekt: — v sklopu tega so predvideni tudi trije poslovni prostori za gostinsko in trgovsko dejavnost, 2. kino-gledališka dvorana z vsemi pripadajočimi prostori za kulturno dejavnost, 3. obrat družbene prehrane in 4. razširitev Blagovnice Centromerkur v Litiji. Uresničevanje izgradnje centra bo potekalo postopoma po fazah. 6. člen Prva faza izgradnje centra bo obsegala »poslovno-stanovanjski objekt« v katerem bodo: 1. poslovni prostori Ljubljanske banke — ekspoziture Litija, 2. poslovni prostori Zavarovalne skupnosti »Triglav« — območne skupnosti Ljubljana — predstavništva Litija, 3. poslovni prostori skupnosti za zaposlovanje Ljubljana — samoupravne enote Litija, 4. poslovni prostori strokovne službe stanovanj-sko-komunalne skupnosti Litija, 5. poslovni prostori za izvajanje delegatskega sistema ter delo upravnih in drugih organov občinske skupščine in izvršnega sveta, 6. trije manjši lokali, 7. 16 stanovanj ter 8. zakloniščni in drugi potrebni skupni prostori. 7. člen Interes za nakup poslovnih prostorov je med organizacijami združenega dela ter drugimi delovnimi organizacijami oziroma skupnostmi ugotovljen s sklenitvijo dogovora o gradnji z dne 16. 12. 1976. 8. člen Skupščina občine Litija bo za izvajanje in uresničevanje delegatskega sistema ter za delo upravnih in drugih organov občinske skupščine in izvršnega sveta, pristopila k nakupu poslovnih prostorov in zagotovitvi sredstev za ca. 1922 m2 bruto površine. 9. člen Za uresničitev 8. člena tega odloka, ki je v zvezi z družbenim planom o razvojnih perspektivah občine Litija v razdobju 1976—1980 bo skupščina zagotovila v sodelovanju z republiko sredstva, po virih in višini, kot je razvidno iz finančnega programa glede zagotovitve sredstev za nakup teh prostorov. Finančni program je sestavni del tega odloka. 10. člen Sestavni del tega odloka je tudi situacija objekta s prometno ureditvijo — geodetski posnetek »Center« Litija M 1 :1000. 11. člen Izvršni svet je dolžan skrbeti in najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o izvajanju tega odloka kot tudi glede ostalih zadev, ki $e nanašajo na izvajanje odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. * Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Finančni program glede zagotovitve sredstev za nakup poslovnih prostorov za izvajanje in uresničevanje delegatskega sistema ter za delo upravnih in drugih organov občinske skupščine in izvršnega sveta I Z nakupom prostorov se zagotavlja: a) dve sejni sobi za izvajanje delegatskega sistema (ena za 150 sedežev in ena za 40 sedežev), b) poslovni prostori za delo sekretariata občinske skupščine in izvršnega sveta, c) poslovni prostori za: — oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, — oddelek za gospodarstvo, — oddelek za inšpekcijske službe, — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, • — davčna uprava, — geodetska uprava in — štab za teritorialno obrambo, d) ustrezni del zakloniščnih in drugih skupnih prostorov. II Bruto površina iz I. točke znaša 1922 m2. Orientacijska vrednost predmetnih poslovnih prostorov je 22,8^3.750 dinarjev: a) proizvodna cena 9500 din/m2, b) odvisni stroški ocenjeni 25 »/o od proizvodne cene 2375 din/m2, Tako znaša izhodiščna prodajna cena za 1 m2 11.875 din. III Sredstva za nakup poslovnih prostorov bo Skupščina občine Litija zagotovila v sodelovanju z republiko iz naslednjih virov: a) namenska privarčevana sredstva iz preteklih let in predvidena privarčevana sredstva do leta 1977 — iz naslova amortizacije — in drugih virov b) sredstva pridobljena iz naslova prometne vrednosti zgradbe upravnega organa, ki bo zaradi gradnje poslovno-stanovanjske-ga objekta porušena c) sredstva Iz naslova republike oz. na- mensko povečane dovoljene porabe proračuna 19,668.750 skupaj: 22,823.750 IV Skupščina občine si bo prizadevala, da bo gradnja čim cenejša • in intenzivna, da bi se tako izognilo eventualnim podražitvam. Skupščina občine Litija si bo na osnovi priznane namensko povečane dovoljene porabe proračuna za zagotovitev sredstev za nakup poslovnih prostorov prizadevala pridobiti ustrezna kreditna sredstva kot premostitveno dolgoročno posojilo. St. 010-9/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. 1326. Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list'SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah TOZD in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Litija 1. člen Imenujejo se delegati v razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij ter skupnosti na območju občine Litija. Skupino delegatov sestavljajo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Litija ter delegati organov: občinske konference ZKS, občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference ZSMS, občinskega odbora ZZB NOV in izvršnega sveta občine Litija. Komisijo sestavlja 15 članov, po trije iz vsakega zbora občinske skupščine ter po eden član družbenopolitičnih organizacij. 2. člen Komisija s svojimi člani aktivno sodeluje v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, skladno s sprejetimi določili v internih aktih posameznih organizacij ter zakona o združenem delu ter družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju občin ljubljanske regije. 3. člen Število članov in sestav komisije določa v posameznih razpisih (tri mesece pred potekom mandata) za individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, skladno s sprejetimi internimi akti tako, da je število delegatov družbenopolitične skupnosti zastopano najmanj z eno tretjino vseh članov. 4. člen Skupščina občine Litija pooblašča komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, da ob vsakem primeru razpisa določi potrebno število predstavnikov delegatov, skladno s 3. členom tega odloka. 5. člen Sestavni del odloka je seznam TOZD in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je potrebno imenovati delegate v razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa. Seznam se lahko dopolni oziroma spremeni po sklepu skupščine. din 1.940.000 749.000 1.600.000 815.000 | 6. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. SEZNAM temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti v katere je potrebno imenovati delegate v razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa: 1. Predilnica Litija 2. Lesna industrija Litija: TOZD Žaga, TOZD Furnir, TOZD Mizarstvo, TOZD Plastika, Delovna skupnost skupnih služb 3. IUV TOZD Usnjarna Šmartno 4. GIP Beton Zasavje — TOZD »GRADMETAL. Litija 5. Slovenija ceste Ljubljana — TOZD IA Kresnice 6. Kmetijska zadruga Litija 7. Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole 8. Gozdno gospodarstvo — TOZD Gozdni obrat Litija 9. Tekstil Ljubljana — TOZD »Pletilja« Litija 10. Strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti Litija 11. Mesarija in prekajevalnica Litija 12. Gostinsko podjetje Litija 13. »Kovina« Šmartno 14. Mizarstvo Litija 15. Splošno mizarstvo Gabrovka • 16. Blagovnica Centromerkur Litija 17. Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji 18. Zdravstveni dom Domžale — TOZD zdravstveno varstvo Litija 19. Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti 20. Mercator Ljubljana — TOZD Litija. 1327. Na podlagi 1G1. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) so zbori Skupščine občine Litija na seji dne 25. oktobra 1977 sprejeli ODLOK o simbolu občine Litija 1. člen Občina Litija ima svoj simbol. 2. člen Grafično ima simbol samo linije in zvezdi. Modre linije — tri, ki potekajo navpično, ponazarjajo reko Savo (njen značilni ovinek), cesto in železnico. Rdeče linije — tri, ki potekajo vodoravno, predstavljajo partizanske preh'ođe preko reke Save, Rdeči zvezdi v zgornjih kotih simbola simbolizirajo narodnoosvobodilno gibanje na obeh straneh Save. z V zgornjem levem kotu napis »Litija« pomeni občino, datum 24/12-1941 v desnem spodnjem kotu pa bitko na Tis ju po kateri praznuje občina Litija svoj občinski praznik. Simbol ima obliko pravokotnika, v razmerju 1:1,4. 3. člen Simbol je stalna oznaka občine in se uporablja na svečanih listinah, zastavah, plakatih, značkah, pečatih, na javnih zgradbah in drugih znamenjih ter javnih odličjih. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/77 Litija, dne 25. cktobra. 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1338. Na podlagi 161., 230., 231. in 232. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela SKLEP o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Litija 1. člen Uvede se postopek za spremembo statuta občine Litija ter uskladitev s pozitivno zakonodajo. 2. člen Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine ter osnutek prečiščenega besedila statuta pripravi sta-tutarnopravna komisija in ga predloži občinski skupščini, ki ga da v javno razpravo. 3. člen Po končani javni razpravi poda statulamopravna komisija občinski skupščini predlog sprememb in dopolnitev ter predlog prečiščenega besedila statuta občine Litija. St. 011-2/64 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1329. Na podlpgi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in 26., 28. in 30. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora .združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 na predlog DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana — TOZD Elektro Ljubljana — ok"’ica, sprejela St. 20 — 16. XI. 1977 URADNI LIST SRS Stran 1-173 ODLOČBO I Ugotovi se potreba in smotrnost ustanovitve služnosti v korist DBS Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, TOZD Elektro Ljubljana okolica, Ljubljana, zaradi gradnje, obstoja in vzdrževanja električnega 20 kW prostozračnega daljnovoda za povezavo TP Velika vas, TP Hrib in TP Sp. Preker, na zemljiščih: 1. pare. št. 763 gozd vi. št. 2 k. o. Velika vas, ki je last Antona Bizjaka ml. iz Ribč št. 22; 2. pare št. 760/2 gozd vi. št. 2C k o. Velika vas, ki je v solastništvu z Ivano Močnik, Nasipi 9, Trbovlje in Matildo Cerar, Senožeti 49, Kresnice, vse k. o. Velika vas. II Po sprejemu te odločbe bo izdal občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve odločbo o ustanovitvi služnosti na predmetnih parcelah v k. o. Velika vas. St. 465-96/77 Litija, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1330. Na podlagi določil 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbene :a pomena (Uradni list SRS, št. 13 77), družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976-80 (poglavje VIII in stališča o izgradnji in financiranju komunalnih naprav), določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Libija in po razpravi v združenem delu sklenejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki < osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma ugotavljajo, da je potrebno za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija v drugi polovici leta 1977, zagotoviti finančna sredstva na osnovi združevanja. Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka je potrebno zagotoviti za vzdrževanje in obnavljanje naslednjih komunalnih objektov in naprav skupne porabe: a) cesta I. kategorije (občinski odlok Uradni list SRS, št. 43/73) b) mestne ulice in trgi (občinski odlok Uradni list SRS, št. 43/73) c) javni parki in zelenice d) javna razsvetljava (vzdrževanje in tokovina) e) kafilerija 2. člen Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo komunalna skupnost v drugem polletju 1977 po planu del potrebovala na- slednja sredstva: din a) vzdrževalna dela na cestah I. kategorije 1,380.000 b) vzdrževalna dela na mestnih ulicah in trgih v Litiji in Šmartnem 190.000 c) vzdrževanje javnih parkov in zelenih površin v Litiji in Šmartnem 50 000 d) stroški kafilerije 50.000 e) javna razsvetljava — vzdrževanje 320.000 — tokovi la 400 000 f) modernizacija občinskih cest I. kategorije 430.000 Skupaj 2,820.000 3. člen Komunalna skupnost bo po planu iz lastnih virov v drugi polovici leta 1977 zagotovila za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija naslednja sredstva: din a) dohodek od bencina 360 000 b) pristojbine od cestno motornih vozil 500 000 c) prispevek od odvzetih savskih agregatov 100.000 d' obresti na oročena sredstva pri poslovni banki 290 000 Skupaj 1,250 000 4. člen Na podlagi ugotovitev iz 2. in 3. člena tega sporazuma se udeleženci obvezujejo prispevati za sofinanciranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne porabe po planu komunalne skupnosti za drugo polletje 1977 v višini 1,570.000 din 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo združevali sredstva za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je bruto osebni dohodek. Udeleženci sporazuma združujejo sredstva po stopnji 1,37 °/o od bruto osebnega dohodka. 6. člen Prispevek se plačuje komunalni skupnosti na račun št. 50150-842-022-4218 mesečno in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. 7. člen Udeleženci sporazuma pooblaščajo Službo družbenega knjigovodstva — ekspozitura Litija, da kontrolira izvajanje določb tega sporazuma. 8. člen Sporazum velja, ko ga sprejme in podpiše večina delavcev in občanov sodelujočih v sporazumevanju, uporablja pa sc od 1. julija 1977. 9. člen Samoupravni sporazum se sklepa za drugo polovico leta 1977. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 3. avgusta 1977. Udeleženci: Predilnica Litija, GIP »Beton — Zasavje« TOZD »Gradmetal« Litija, Dom Tišje, Šmartno pri Litiji, Mizarstvo Litija PO Litija, Gostinsko podjetje Litija, »Centromerkur« trgovsko podjetje export-import, Blagovnica Litija, Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, Lekarna Kamnik DE Lekarna Litija, Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija. 1331. Na podlagi 32. ,in 33. člena statuta KS Vintarjevec in 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) ter zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je zbor delegatov krajevne skupnosti Vintarjevec dne 28. oktobra 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest 1. člen Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Vintarjevec, na podlagi sklepa zbora delegatov z dne 28. 10. 1976. , 2. člen Referendum se razpiše za celotno območje krajevne skupnosti. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. 11. 1977, v času od 7. do 18. ure, na glasovalnih mestih: Črni potok, Vintarjevec, Leskovica, Javorje. 4. člen Na referendumu se bo odločalo o samoprispevku za modernizacijo naslednjih cest v krajevni skupnosti: 1. asfaltiranje ceste Črni potok—Vintarjevec, 2. razširitev oz. prestavitev ceste Leskovica—Javorje, 3. razširitev ceste Leskovica—Vrata. Skupna predračunska vrednost modernizacij znaša 1,800.000 din (vrednost po cenah v letu 1977). Če po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden samoprispevek ostane višek sredstev, se ta sredstva uporabijo za modernizacijo cest Vintarjevec—Pod-roje—Kot, na področju Javorja pa za modernizacijo cest, ki jih določi zbor delegatov. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti. 6. Člen Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. 7. člen Zavezanci na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oz. nadomestil in uživalci pokojnin 2 odstotka, 2. zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2 °/o ali več od katastrskega dohodka in poseka lesa letno, 3. občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2 °/o od ugotovljenega čistega dohodka, 4. občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti v znesku 1000 din letno. 8. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja zavezancev pri izplačilu osebnih dohodkov kontrolira služba družbenega knjigovodstva. Samoprispevek odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin; samoprispevek od kmetijstva, obrti ali drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ davčne službe. 9. člen Z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Vintarjevec, ki nimajo na območju KS stalnega bivališča bo krajevna skupnost sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za modernizacijo cest. 10. člen Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, 2. občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3. občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. 11. člen Na referendumu se glasuje neposredno, tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Vintarjevec Glasovnica za referendum, dne 20. 11. 1977 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa modernizacije cest na območju krajevne skupnosti za obdobje od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982 glasujem »proti« »za« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži be-,icdo »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, obkroži »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispev-ica, so strogo namenska in se zbirajo na računu krajevne skupnosti Vintarjevec. S sredstvi bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki o porabi poroča zboru delegatov oz. zboru občanov vsaj enkrat letno. ' 13. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu. Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, za celotno območje, na glasovalnih mestih pa glasovalni odbori. 14. člen Sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, objavi pa se tudi na krajevno običajen način. Vintarjevec, dne 28. oktobra 1977. Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Vintarjevec Jože Avbelj 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1332. Na podlagi 2. odst. 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine' Ljubljana Bežigrad na 37. seji zbora združenega dela dne 25. 10. 1977, 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 10. 1977 in 35. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. 10. 1977 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za spremembe meja krajevmn skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič, Posavje, Stadion in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad se razpiše referendum o razdelitvi krajevnih skupnosti Boris Kidrič in Posavje in ustanovi novih krajevnih skupnosti na tem območju ter priključitvi delov območja krajevnih skupnosti Bežigrad in Stadion novo ustanovljenim krajevnim skupnostim. Ker delovni ljudje in občani na referendumu odločajo o zadevi, ki je v skupnem interesu vseh krajevnih skupnosti ali njihovih delov, v skladu z zakonom referendum razpiše občinska skupščina Ljubljana Bežigrad. 2. člen Na pobudo občinske konference SZDL, krajevnih konferenc SZDL in družbenopolitičnih organizacij ter razpravah na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih so pristojni organi krajevnih Skupnosti za preoblikovaje krajevnih skupnosti predlagali naslednje spremembe, v katerih delovni ljudje in občani odločajo na referendumu. 1. Dosedanja KS Boris Kidrič se razdeli na dve krajevni skupnosti in to: a) krajevna skupnost Boris Ziherl obsega del bivše KS na območju med Titovo cesto, Linhartovo cesto, Topniško ulico in Vilharjevo cesto; b) krajevna skupnost Boris Kidrič obsega del bivše KS Boris Kidrič in del KS Stadion južno od Dimičeve ulice, tako da obsega območje med Titovo cesto, Dimičevo ulico preko Dečkove ulice do Stolp-niške ulice po Stolpniški ulici in Linhartovi cesti do Titove ceste. 2. Dosedanja KS Posavje se razdeli na pet krajevnih skupnosti In to: a) krajevna skupnost Brinje obsega del bivše KS Posavje in del KS Stadion tako, da obsega območje med Titovo cesto, po južni meji parcel neparnih številk Tolstojeve ulice, preko Slovenčeve ulice po južni posestni meji Ljubljanskih mlekarn, Kamniški progi in bodoči obvoznici do križišča s Titovo cesto; b) krajevna skupnost Ivan Kavčič obsega del bivše KS Posavje in del KS Stadion severno od Dimičeve ulice, tako da obsega območje med Titovo cesto, bodočo obvoznico do zahodne meje Tomačevskega boršta in v ravni liniji do križišča Dečkove ulice poljska pot, po Dečkovi ulici in Dimičevi ulici do križišča s Titovo cesto; c) krajevna skupnost Stožice obsega del bivše KS Posavje na območju med Kamniško progo, ulico Prvoborcev, ulico pod Klancem v ravni liniji do reke Save, po reki Savi do vzhodnega dela hipodroma, zahodne meje Tomačevskega boršta in po bodoči obvoznici do Kamniške proge; d) krajevna skupnost Ježica obsega del bivše KS Posavje na območju med ulico Ježica do Saveljskega mosta, v ravni liniji preko križišča Udvančeve ulice in obvozne ceste do reke Save, po reki Savi nato V ravni liniji na ulico pod Klancem in po Titovi cesti do ulice Ježica; e) krajevna skupnost Urške Zatler obsega dela bivše KS Pofeavje na območju med Kamniško progo, ulico Ježica, Titovo cesto in ulico Prvoborcev. 3. V krajevni skupnosti Bežigrad se odcepi območje med Janševo ulico in novo Samovo ulico tako, da KS obsega območje med Titovo cesto, Gorenjsko progo in Samovo ulico. 4. V krajevni skupnosti Stadion se odcepi a) območje Hubadove ulice in Tolstojeve ulice v celoti, b) območje na desni strani Titove ceste med Kocbekovo ulico in Ptujsko ulico. Nova krajevna skupnost Stadion obsega del bivše KS Stadion in del KS Bežigrad severno od nove Samove ulice, tako da obsega območje med Titovo cesto, Samovo ulico do Drenikovega podvoza, železniško progo, južno posestno mejo Ljubljanskih mlekarn in južnih mej parcel neparnih številk Tolstojeve ulice do Titove ceste. 3. člen Referendum bo v torek, dne 22. 11. 1977 od 5.30 do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Ljubljana Bežigrad, ki živijo na območju krajevnih skupnosti za katere je razpisan referendum in ki so vpisani v splošni volilni imenik. 5. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma sc smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Občinska volilna komisija vodi referendum, ugotavlja rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za ustanovitev krajevnih skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. > 6. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 7. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani na območju KS Bežigrad, Boris Kidrič. Posavje in Stadion neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: »Na referendumu dne 22. 11. 1977 za spremembo meja krajevnih skupnosti in ustanovitev krajevne skupnosti oziroma določitev novih meja krajevne skupnosti, v kateri kot občan uresničujem svoje pravice in dolžnosti ter potrebe in interese GLASUJEM ZA PROTI Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z ustanovitvijo krajevne skupnosti za območje, na katerem kot občani uresničujejo svoje potrebe in interese oziroma besedo »proti«, če se s predlogom za ustanovitev krajevne skupnosti ne strinjajo. 8. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi občinska skupščina. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-7/77-8 Ljubljana, dne 25. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 1333. Na podlagi 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. oktobra 1977 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela O D I, O K o prenosu izvenproračunskih sredstev/pravic in obveznosti sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center na temeljne organizacije združenega dela 1. člen S tem odlokom se odpravijo izvenproračunska sredstva sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu izvenproračunska sredstva občine). 2. člen Izvenproračunska sredstva občine Ljubljana Center za intervencije v gospodarstvu predstavljajo: 1. sredstva bivšega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine, ki so bila na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) preneše-na 1. 1. 1971 v novo ustanovljeni samoupravni sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center, 2. sredstva bivšega družbenoinvesticijskega sklada občine, ki so bila na podlagi zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71) prenošena na sklad za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center, 3. sredstva proračunskega presežka za leto 1970, ki sc bila z odlokom o prenosu presežkov dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 (Uradni list SRS, št. 19/71) prenošena v občinski sklad skupnih rezerv, 4. sredstva posebne proračunske rezerve za leto 1971, ki so bila prenošena z odlokom o prenosu sredstev posebne rezerve v sklad za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 23/73), 5. sredstva proračunskega presežka za leto 1972, ki so bila z odlokom o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972 prenošena v sklad za intervencije v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 23/73), 6. sredstva proračunskega presežka za leto 1973, ki so bila z odlokom o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1973 prenešena v sklad za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 27/74). 3. člen Sredstva, ki se s tem odlokom prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, znašajo 141,514.000 dinarjev. 4. člen Razporeditev sredstev in rijihova uporaba po poravnavi že sprejetih obveznosti se določi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Ljubljana Center in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ljubljana Center. 5. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz 4. člena se izvenproračunska sredstva iz 3. člena tega odloka vodijo na skladu za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/77 Ljubljana, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1334. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Poljo je na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Mostc-Poljc (Uradni list SRS, št. 25/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) na 129. seji dne 25. oktobra 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za MS 6 Polje-SIape 1 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za MS 6 Polje Slape je pod šifro projekta 2316/77 v juliju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, projektant Stanko Štor, dipl. inž. arh. Predlog se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. 2 Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov, delovnih in drugih organizacij ter ustanov v' prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 in v prostorih krajevne skupnosti Polje, Polje 12, v času od 16. XI. 1977 do 16. XII. 1977. 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/77-5 Ljubljana, dne 26. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič I. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1335. Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68) in 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter na podlagi 45. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1977 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole v krajevni skupnosti Koseze 1. člen Osnovna šola v krajevni skupnosti Koseze se poimenuje po narodnem heroju Veljku Vlahoviču tako,' da se imenuje: Osnovna šola heroja Veljka Vlahoviča, Ljubljana, Ledarska 23. 2. Hen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-111-030/77 Ljubljana, dne 26. oktobra 1977. v Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 1336. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 189. seji dne 18. oktobra 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za za območje ŠS 218/3 — Vodice Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za uomočje SS 218/3 — Vodice, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1977, št. projekta 1928/75. Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne od 16. XI. 1977 do 16. XII. 1977 v prostorih krajevne skupnosti Vodice in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. St. 6-79/77, Ljubljana, dne 28. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1337. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1976 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Dohodke 103,469.212,20 Izdatke 102,932.442,50 Presežek dohodkov nad izdatki 536.769,70 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 536.769,70 din se prenese v proračun za leto 1977. 4. člen Zaključni fačun rezervnega sklada izkazuje: din Dohodke 2,086.504.59 Izdatke 1,953.000,00 Presežek dohodkov nad izdatki 133.504,59 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 133.504,59 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1977. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/77 Ljubljana, dne 25. oktobra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1338. Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1977 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik , 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma se izda na podlagi 47. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik in ugotovitve, da je samoupravni sporazum podpisala večina udeležencev. 2 Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma se posreduje iniciativnemu odboru za ustanovitev skupnosti zaradi konstituiranja skupščine in ureditve formalnih zadev ustanovitve samoupravne interesne skupnosti. 3 Ta sklep - velja takoj. St. 025-4/77 Ljubljana, dne 28. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1339. Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih in drugih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega porpena na območju ljubljanskih občin sklepajo v občini Ljubljana Vič-Rudnik I — delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki komunalnih storitev in II — delavci komtmalnih organizacij kot izvajalci Komunalnih storitev SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu — udeleženci) ustanavljajo komunalno skupnost za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu — komunalna skupnost), z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev. 2. člen V skupnosti zadovoljujejo člani svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo program razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe ter uresničujejo druge skupne interese. 3. člen Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na način njihovega pokrivanja, lahko člani: a) za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanove v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (krajevne enote), b) za uresničevanje širših skupnih interesov po komunalnih storitvah ustanove zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje Ljubljane ali širše območje. 4. člen Pri odločitvah na kakšnem območju in na katerem področju člani skupnosti uresničujejo samoupravne pravice in interese je treba upoštevati, da vrsta potreb in način njihovega pokrivanja . predstavlja zaključeno celoto. 5. člen Interesno in funkcionalno zaključena celota za zagotavljanje zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah je na določenem območju organizacijska oblika samoupravne organiziranosti, kjer je mogoče, glede na interesno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalnega pokrivanja potreb uresničevati samoupravne pravice, in interese uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev. 6. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov. S^dež skupnosti je v Ljubljani, Trg mladinskih delovnih brigad 14. II. ČLANSTVO V SKUPNOSTI 7. člen Člani skupnosti so: — delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti kot uporabniki, — delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju skupnosti, kot izvajalci. Delavci — uporabniki in izvajalci — postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti postanejo člani , skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum v okviru krajevne skupnosti in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti. 8. člen Člani skupnosti po svojih delegatih: 1. odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interesi določeni v tem sporazumu, 2. sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov zlasti o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja, 3. usklajujejo svoje interese na področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, občini in na območju skupnosti, 4. se dogovarjajo o dostopnosti komunalnih storitev in njihovi kvaliteti, 5. uresničujejo obveznosti sprejete s tem sporazumom, statutom ‘ skupnosti in drugimi sporazumi ter dogovori. 9. člen Člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti razen s tem sporazumom še s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili sporazuma. 10. člen Skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov. 11. člen Skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena: I. na področju individualne komunalne porabe: 1. oskrba naselij z vodo, 2. odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija), 3. oskrba naselij s plinom, 4. oskrba naselij s toplotno energijo; II. na področju kolektivne komunalne porabe: 1. javna razsvetljava komunalne porabe, 2. vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga), 3. urejanje zelenih površin v naselju, 4. opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči, 5. vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, 6. opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, 7. opravljanje dimnikarske službe, 8. opremljanje naselij z javnimi tržnicami, 9. dejavnost komunalno storitvenih klavnic, 10. opremljanje naselij z javnimi sejmišči, 11. opremljanje naselij z javnimi parkirišči, 12. javna higienska kopališča, 13. mrliška — ogledna služba; III. upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč: IV. urejanje ulic, trgovin in lokalnih cest; V. opravljanje javnega mestnega prometa. IH. PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI IN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 12. člen Temeljni cilj programiranja razvoja komunalnih dejavnosti v skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članov skupnosti po komunalnih storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njegovem okviru tudi komunalne dejavnosti na njenem obm^ju. 13. člen Člani v skupnosti planirajo, usklajujejo in uresničujejo razvoj komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem tako, da bi z razvojem komunalnih dejavnosti omogočili sebi in združenemu delu boljši komunalni standard, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničili skupaj določen* razvojno politiko. 14. člen Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih kot sestavni del plana njenega družbenoekonomskega razvoja. V okviru skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi pa srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnih dejavnosti. 15. člen Plani skupnosti vsebujejo zlasti: 1. obseg, kakovosti in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami, 2. združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjave dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti, 3. združevanje sredstev za razvoj komunalnih dejavnosti, 4. pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov. 16. člen Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov, skupnost pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi (na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik) zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, energije, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja; za uresničevanje sodelovanja lahko skupnost ustanovi Astrezna koordinacijska telesa. 17. člen Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane, na osnovi usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov, skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane v soglasju s skupščino občine. 18. člen Sredstva skupnosti so; — prispevek uporabnikov komunalnih storitev in naprav, — del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori pristojna stanovanjska skupnost s komunalno skupnostjo, — sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela, , — samoprispevek, — sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente, — 'del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, — prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča, — cestne pristojbine in komunalne takse, — krediti, — druga sredstva. 19. člen Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, oziroma drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanj a. 20 člen Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, metodologiji planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev ureja statut in drugi splošni akti skupnosti. IV. ORGANI KOMUNALNE SKUPNOSTI 21. člen Organi skupnosti so: — skupščina, — interesni odbori za posamezne skupine komunalnih dejavnosti, — izvršni odbor, — odbor za samoupravno kontrolo. a) Skupščina 22. člen Skupščina skupnosti šteje 71 delegatov in jo sestavljata. — zbor uporabnikov komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občani v krajevni skupnosti in delavci organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki komunalnih storitev. Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest; — zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delavcev komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne storitve v občini. Zbor izvajalcev ima 26 delegatskih mest. 23. člen Delegate v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupnosti delegirajo: — v zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti Brdo, Kolezija, Kozarje, Krim-Rudnik, Lavrica, Malči Belič, Milan Cesnik, Rožna dolina, Trnovo, Vič, Vrhovci, Brezovica, Crni vrh, Dobrova, Golo-Zapo-tok, Horjul, Ig, Notranje gorice, Podpeč-Preserje, Polhov Gradec, Rakitna, Rob, Škofljica, Tomišelj, Turjak, Velike Lašče, Vnanje gorice, Zelimlje ... delegatov in delegacij, ki jo sestavljajo delegati občanov in delavcev organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na njenem območju; — v zbor izvajalcev delegirajo delavci izvajalcev — podpisnikov tega samoupravnega sporazuma po 2 delegata in to: Mestni vodovod, Kanalizacija, Plinarna, KEL — komunalna energetika, Javna higiena, Rast, Zale, Živilski trgi, Dimnikarstvo, Komunalne gradnje, Javna razsvetljava, MPP Viator, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič. 24. člen Delegate v skupščino skupnosti lahko člani skupnosti delegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine skupnosti, ki enakovredno odločajo s samoupravnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34/74) — v nadaljnjem besedilu: zakon o volitvah SRS. Člani skupnosti lahko odločijo, da bo funkcijo delegacije za delegiranje v skupščino skupnosti opravljal delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščini skupnosti. b) Interesni odbori 25. člen V okviru skupnosti se lahko kot organi skupščine ustanovijo interesni odbori za individualno komunalno porabo, za kolektivno komunalno porabo, upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest ter opravljanje javnega mestnega prevoza, ki so vključene v skupnost, z nalogo, da na področju komunalne dejavnosti proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe oziroma, da ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina skupnosti. 26. člen Interesni odbori so organi skupščine, ki jih sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina za dobo štirih let. 27. člen Predsednika, podpredsednika in člane interesnega odbora voli skuščina skupnosti. V interesne odbore se volijo delegati iz vrst delegatov obeh zborov. c) Izvršni odbor 28. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki se določajo s statutom skupnosti. 29. člen Izvršni odbor ima predsednika in 8 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov v zborih za dobo 4 let in to: iz zbora uporabnikov 5 delegatov in iz zbora izvajalcev 4 delegate. Predsednik izvršnega odbora je delegat zbcra uporabnikov. 30. člen Izvršni odbor ima naslednje naloge: — pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles, — izvršuje sklepe skupščine, — usmerja delo strokovnih služb, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti oziroma, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost. d) Odbor za samoupravno kontrolo 31. člen Odbor za samoupravno kontrolo bo imel predsednika in 4 člane, ki jih delegirajo člani skupnosti. Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut skupnosti. 32. člen Organi skupnosti lahko za opravljanje svojih nalog ustanove delovna telesa. Člani delovnih teles so poleg delegatov lahko tudi strokovnjaki za posamezna področja dela. V. DELO SKUPŠČINE 33. člen V skupščini delegati razpravljajo in odločajo o naslednjih zadevah: , j — o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občine in mesta, — o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij in jih predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasje — o posameznih investicijskih programih. — o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija), — o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav, — o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije, . — o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spie-membe), — o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami, — o standardih za posarpezne komunalne storitve, — o cenah za komunalne storitve, ki jih daje skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasje, — o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije), — o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij, — o statutu, spremembah in dopolnitvah statuta ter o statutarnih sklepih in drugih splošnih aktih skupnosti, — o ustanovitvi krajevnih enot interesnih odborov, — o finančnem načrtu in zaključnem računu komunalne skupnosti, — predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, o obveznem prispevku uporabnikov ža gradnjo komunalnih objektov in naprav ter drugih predpisov, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti, — o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti, — o drugih vprašanjih, za katera je tako določeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 34. člen Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let. Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina. Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji. 35. člen Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Ce zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi s statutom, skupnosti. VI. KRAJEVNE ENOTE 36. člen Krajevne enote skupnosti se lahko organizirajo na pobudo članov skupnosti za območje krajevne skup- nos ti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu. 37. člen Krajevna enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju in služijo potrebam teh območij. Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov, so zlasti: 1. razvoj komunalnih dejavnosti in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike skupnosti, zlasti na področju: — lokalnih vodovodov, — lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za odvodnjavanje atmosferskih voda, — stanovanjskih cest, vaških cest, dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi, ki niso v pristojnosti občine oziroma cestnih skupnosti), — zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti, — lokalne zelene površine, lokalna otroška igrišča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine oziroma mesta, — javna snaga z lokalnimi odlagališči, — lokalna pokopališča in potrebna dejavnost na teh pokopališčih (z izjemo pokopališč, ki so z odlokom SML dana v upravljanje Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Zale), — upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč v okviru pooblastil skupščine občine, 2. povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje komunalnih kapacitet, 3. dajanje iniciativ skupščini skupnosti za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo porabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev. 4. zagotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju, 5. opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost. 38. člen Krajevne enote komunalne skupnosti so pri izvr-čevanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov komunalne skupnosti. 39. člen Samoupravno organizacijo krajevne enote skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu z načeli tega soorazuma in v skladu s statutom komunalne skupnosti.. VII. JAVNOST DELA 40. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti. Organi komunalnih organizacij in komunalne skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahteve dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge. VIII. ZDRUŽEVANJE 41. člen Skupnost se lahko združuje z drugimi SIS v skladu s skupnimi interesi ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja. Skupnost se združuje z ostalimi komunalnimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane v Zvezo komunalnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti bo določeno, katere od svojih pristojnosti skupnosti prenašajo na zvezo skupnosti v celoti oziroma kaj bodo reševale v soglasju z zvezo skupnosti. IX. STROKOVNE SLUŽBE 42. člen Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe komunalne skupnosti bo organizirala komunalna skupnost strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti. Strokovne naloge skupnosti lahko opravlja tudi organizacija združenega dela, ki jo pooblasti skupščina skupnosti. X. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 43. člen Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov skupnosti so odgovorni organi skupnosti. 44. člen Člani skupnosti odgovarjajo za obveznosti skupnosti, sprejete s tem sporazumom ter sporazumom o združevanju sredstev in prevzemajo omejeno subsidiarno jamstvo do višine svojih deležev v združenih sredstvih. 45. člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in Organov skupnosti ureja statut skupnosti. XI. KONČNA DOLOČBA 46. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in potrdi skupščina občine. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 28. junija 1977. Udeleženci: krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in komunalne organizacije Ta sporazum je podpisalo 20 KS, 59 DO ii4 TOZD ter 6 komunalnih organizacij. Predsednik izvršnega odbora Zorn Srečko, dipl. inž. 1. r. MOZIRJE 1340. Na podlagi 53. člena ustave SR Slovenije, 43. člena statuta občine Mozirje ter 36. in 37. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občini, v krajevnih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Mozirje Skrajšani naziv skupnosti je: »SIS za varstvo pred požarom občine Mozirje«. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen SIS za varstvo pred požarom občine Mozirje se ustanovi z namenom, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in družbene interese ter potrebe za varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami in da pospešijo razvoj družbene samozaščite na tem področju. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom se določijo: delovno področje in naloge skupnosti, organizacija in upravljanje Skupnosti, način delegiranja delegatov. Sestav, pooblastila in odgovornost skupščine skupnosti in njenih organov, način odločanja, združevanja sredstev, nadziranje dela organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja. 3. člen Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, drugih predpisov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti. Skupnost uresničuje in izvaja svoje naloge na podlagi svojih razvojnih letnih programov. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 4. člen Skupnost ugotavlja in usklajuje interese in potrebe, oblikuje politiko razvoja in »prejema programe varstva pred požarom, skrbi za njihovo uresničevanje, združuje sredstva in opravlja druge naloge s področja varstva pred požarom na območju občine Mozirje. 5. člen Za uresničevanje nalog iz 4. člena tega sporazuma skupnosti: — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva in razvoja požarne varnosti na področju občine in skrbi za njihovo uresničitev, — sklepa o stopnji in virih sredstev za financiranje požarnega varstva, — sodeluje pri določanju politike, sprejemanju zakona in drugih predpisov na področju požarne varnosti, — določa načela in merila delitev ter uporabo sredstev, s katerimi razpolaga, — odloča o združevanju sredstev (svojih s sredstvi drugih požarnih skupnosti) za financiranje drugih skupnih nalog, — opravlja (izvršuje) ustanoviteljske pravice Zveze skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, — sooblikuje preko svojih delegatov politiko požarne varnosti v republiki, — ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote in določa naselja, ki morajo imeti gasilsko enoto. Zadeve iz prve in druge alinee tega člena sprejema skupnost v soglasju z občinsko skupščino. Skupnost opravlja še druge naloge, ki se podrobneje določajo v statutu skupnosti. Delegatsko bazo za gornje delegate predstavlja izvršni odbor skupščine skupnosti. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI a) Skupščina skupnosti 6. člen Najvišji organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščino sestavljata: 1. Zbor delegatov delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, ki šteje 27 delegatov. 2. Zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij, ki šteje 16 delegatov. 3. Mandat skupščine skupnosti in članov vseh njenih organov traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat , zaporedoma delegat skupnosti in izvoljen kot član istih organov skupščine skupnosti. Vsak zbor ima predsednika, ki vodi delo zbora. Predsednika izvoli zbor na svojem zasedanju. Oblikovanje delegacij oziroma organov, ki delegirajo v zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij ih način njihove izvolitve, podrobneje ureja statut skupnosti. 7. člen Skupščino skupnosti vodi predsednik, ki ga skupščina izvoli na svojem prvem zasedanju z večino glasov. Predsednik skupščine ima podpredsednika, ki je izvoljen po istem postopku kot predsednik in ga v njegovi odsotnosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih. 8. člen Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov, razen o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno. 9. člen Skupščina skupnosti ima naslednje pristojnosti: — sprejema, dopolnjuje In spreminja statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva pred požarom, — odloča o ustanavljanju teritorialnih poklicnih gasilskih enot, — določa načela in merila o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga, — sklepa samoupravne sporazume s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi in drugimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in delovnimi ljudmi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, o združevanju sredstev za uresničevanje programov in nalog skupnosti, — sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — sodeluje z drugimi skupnostmi za varstvo pred požarom, — sodeluje, pri izdelavi programa Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, — daje pobudo in predlaga sprejem ali spremembe predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, — voli člane izvršnega odbora skupščine, ter delegate za skupščino Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, — opravlja vse druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi ter statutom skupnosti. O zadevah iz 1., 2., 3. in 4. alinee tega člena odločata oba zbora enakopravno. Če odločitev o navedenih zadevah ni bila sprejeta v obeh zborih, se prične usklajevati postopek med zboroma, ki je podrobneje urejen s poslovnikom skupščine. 10. člen Skupščina se sestaja najmanj dvakrat letno. Delo skupščine in njegovih organov je javno 11. člen Izvršilni organ skupščine skupnosti je izvršni odbor. Izvršni odbor ima predsednika, podpredsednika in 5 članov, ki jih izvoli skupščina. 12. člen Delo izvršnega odbora vodi predsednik. Podpredsednik opravlja v odsotnosti predsednika zadeve iz njegove pristojnosti z enakimi pooblastili. 13. člen Izvršni odbor je kot izvršilni organ skupnosti odgovoren za izvajanje njenih sklepov in pripravo predlogov za obravnavo v skupščini. Izvršni odbor ima zlasti naslednje naloge: — oblikuje predloge splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov varstva pred požarom, ter finančnih načrtov skupnosti za razpravo in odločanje v skupščini, — poroča skupščini o svojem delu, o delu komisije in služb skupnosti, — pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa, — spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti ter svoje ugotovitve posreduje skupščini skupnosti, — pripravlja predloge za najemanje posojil ter sredstev iz drugih virov in odobravanja posojil iz sredstev skupnosti, — izvršuje sklepe skupščine skupnosti, — opravlja funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v zveze požarnih skupnosti. Izvršni odbor opravlja vse druge naloge, ki jih določa statut skupnosti ter posamični sklepi skupnosti. Izvršni odbor poroča skupščini skupnosti o svojem delu. 14. člen Zakonitost dela skupnosti nadzoruje pristojni upravni organ občinske skupščine. 15. člen Ne glede na določilo 14. člena ima skupnost odbor samoupravne kontrole, ki ima predsednika in dva člana. 16. člen Odbor samoupravne kontrole ima naslednje naloge: — kontrolira zakonitost poslovanja organov opravljanja in strokovne službe skupnosti, — preverja pravilnost porabe sredstev s sprejetimi merili in programi skupnosti, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi ter samoupravni akti skupnosti. 17. člen Skupščina in izvršni odbor skupnosti lahko imenujeta svoje strokovne odbore in komisije. Pristojnosti in delokrog odborov in komisij so podrobneje urejene v statutu skupnosti. 18. člen ) Skupščina imenuje na osnovi javnega razpisa tajnika skupščine, če strokovno-administrativnih opravil ne opravlja druga strokovna služba, s katero se za opravljanje teh nalog sklene posebni dogovor. Ta posebni dogovor sklene izvršni odbor skupnosti. Tajnik skupščine, ali pooblaščena strokovna služba, vodi in opravlja administrativno in strokovno tehnična opravila za potrebe skupščine in njenih organov. IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 19. člen Delegati skupščine skupnosti imajo predvsem naslednje pravice in obveznosti: — da sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic organizacij združenega dela in skupnosti, ki so jih delegirale upoštevajoč pri tem interese drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, — da redno poročajo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih o delovanju skupnosti, sprejetih sklepih in stališčih skupščine, njenih organov, ter o svojem delu, — da predlagajo skupščini skupnosti naj obravnava določena vprašanja na delo izvršnega odbora, odbora in komisij ter strokovne službe skupnosti, — da dobe od organizacij združenega dela in skupnosti, ki so jih delegirale ter od organov upravljanja in strokovne službe skupnosti vse podatke in informacije, ki so jim potrebne za delo v skupščini, — da vestno spremljajo problematiko varstva pred požarom in družbene samozaščite in redno sodelujejo pri delu organov skupnosti, v katere so delegirani, izvoljeni ali imenovani. V. SREDSTVA SKUPNOSTI 20. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja pridobiva skupnost finančna sredstva iz naslednjih virov: — s prispevki iz dohodka, ki jih za financiranje njene dejavnosti v skladu s programom plačujejo delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, — iz prispevkov, ki jih v skladu z dogovorom z Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalne premije za zavarovano premoženje pred požarom, — iz drugih virov, ki jih določijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi, — iz dotacij prispevkov, ki jih za delovanje skupnosti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani, — iz prispevkov, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge, — iz dohodkov, ki jih skupnost sama ustvarja s svojo dejavnostjo. Stopnja in način odmerjanja prispevka iz 1. alinee tega člena se vsako leto določi v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki s samoupravnim sporazumom, ki ga sprejemajo in podpišejo ustanovitelji skupnosti. » 21. člen Sredstva za uresničevanje programa Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije združuje skupnost po merilih, ki jih sprejme skupščina Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije. 22. člen Skupnost uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa. Sredstva, ki jih pridobi skupnost za izvedbo konkretnih nalog ali za posamezne namene, mora uporabiti v skladu z določenim namenom. 23. člen Ce se s saipoupravnim sporazumom iz 20. člena tega sporazuma ne zagotovijo sredstva za financiranje temeljnih in nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog občinske skupnosti za varstvo pred požarom določi obvezni prispevek za zavezance iz 1. alinee 20. člena, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma oziroma za vse zavezance. 24. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme skupščina skupnosti svoj statut. S statutom se podrobneje uredijo zlasti naslednje zadeve: naloge skupnosti in področje dejavnosti, razmejitve pristojnosti organov upravljanja in postopki sprejemanja odločitve, oblikovanje delegacij in način delegiranja delegatov, način izvolitev vseh organov skupščine skupnosti, organizacija strokovne službe, način sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi skupnostmi in določijo splošne akte, ki jih sprejme skupnost. Statut sprejme skupščina skupnosti, veljati pa začne, ko da skupščina občine nanj svoje soglasje. 25. člen Ustanovno skupščino skupnosti skliče iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti v roku, ki je določen z zakonom. 26. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Mozirje je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki ustanovitelji, ki združujejo več kot polovico delovnih ljudi in občanov ter delavcev in članov gasilskih organizacij in ko da nanj soglasje Skupščina občine Mozirje. 27. člen Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 28. člen Originalni sporazum s podpisi podpisnikov se hrani na oddelku za notranje zadeve SO Mozirje. Mozirje, dne 14. oktobra 1977. Podpisniki: krajevne skupnosti Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Bočna, Nova Štifta, Solčava in Šmartno ob Dreti, »Elkroj« Mozirje, SGP Gradbenik — TOZD Gradbeništvo, SGP Gradbenik — TOZD Kovinarstvo, Iskra — obrat »Feriti« Ljubno, MGA »Gorenje« Nazarje, Gostinsko turistično podjetje »Turist«, Mozirje, Trgovsko podjetje »Savinja«, Mozirje, Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga Mozirje, Izletnik Celje — TOZD Golte nad Mozirjem, Komunalno podjetje Mozirje, Iverna Nazarje. Stavbno pohištvo Nazarje, Trgovina in gostinstvo Nazarje, Energetika in vzdrževanje, 2a-garstvo Nazarje, Gozdarstvo Luče, Gozdarstvo Gornji grad. Gozdarstvo kooperacija Nazarje, Transport in gradnje Nazarje, »Smreka«, Gornji grad, Gozdno gospodarstvo Nazarje — delovna skupnost skupnih služb, Lesna industrija Glin Nazarje — delovna skupnost skupnih služb, zasebni obrtniki v občini Mozirje (društvo obrtnikov), Zgornjcsavinsko-šaleški zdravstveni dom za območje občine Mozirje, Cinkarna Celje — obrat Ljubija, TOZD — Cimos, kmetijska mehanizacija — servis Mozirje, TOZD — Avtomotor, poslovalnica Mozirje ter prostovoljna gasilska društva Mozirje, Nazarje, Gorica/D, Smartno/D, Bočna, Gornji grad. Nova Štifta, Solčava, Luče, Ljubno/S, Radmirje, Okonina, Grušovlje, Rečica/S, Pobrežje in Občinska gasilska zveza Mozirje, SEVNICA 1341. Na podlagi 14. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1977 sprejela ODLOK o priznavalninah I. PRIZNAVALNINE 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem in borcem, prostovoljcem za severno mejo 1918—1919, se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge pod pogoji, ki jih doio'ča ta odlok in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. 2. člen Priznavalnina po tem odloku se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sevnica. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, oziroma do J3. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narod-narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 6. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je čas odhoda v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem zavarovanju enojno štet v pokojninsko dobo. 4. člen Občinske priznavalnine po tem odloku so: ' 1. stalne 2. občasne 3. enkratne. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke tretjega člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci NOV iz 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo"v skupnem gospodinjstvu, , ne presega 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih 'predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni kata'strski dohodek iz prejšnjega leta.' Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence NOV in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 6. točke 3. člena tega odloka pa 50°/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, .ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Če se spremenijo pogoji iz 5. člena tega odloka ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz prvega odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremenjeni pogoji se' upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. 8. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 9. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 8. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 10. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, ob pogojih, ki veljajo za zavarovance — delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. II. POSTOPEK 11. člen Postopek za uveljavitev pravic po tem odloku se začne na predlog upravičene osebe preko organizacije zveze združenj borcev NOV, občinskega odbora zveze borcev ali društva borcev prostovoljcev za severno mejo 1918—1919. 12. člen Postopek za priznanje pravic po tem odloku vooi na prvi stopnji upravni organ Skupščine občine Sevnica, pristojen za varstvo borcev NOV. Postopek se vodi po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka. III. PREHODNE IN KONČNE nni.oCBE 13. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin se zagotavljajo po tem odloku iz občinskega proračuna občine Sevnica v skladu z vsakoletno resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine Sevnica 1976—1980. Glede na izjemno višino potrebnih finančnih sredstev se bo odlok uresničeval postopno in sicer tako, da bodo sredstva za izvršitev tega odloka zagotovljena do leta 1980. 14. člen Najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 6. členu tega odloka je izjemoma lahko tudi višja. O priznavalninah in o drugih pravicah po tem odloku odloča komisija za varstvo borcev pri Skupščini občine Sevnica, pri čemer upošteva socialne in druge okoliščine upravičenca. 15. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah v občini Sevnica (Uradni list-SRS, št. 5/76). 16. člen 1 Odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i St. 191-4/77-2 Sevnica, dne 4. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1342. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-865/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-98/73) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. novembra 1977 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Sevnica 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje objektov na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 18. decembra 1977. 3. člen S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo financirala gradnja objektov po naslednjem programu: — v obdobju od leta 1978 do leta 1980. 4 učilnice za razredni pouk z večnamenskim prostorom in drugimi pritiklinami v Krmelju: 4 učilnice za razredni pouk z večnamenskim prostorom in drugimi pritiklinami v Tržišču; dograditev in adaptacija Osnovne šole »Savo Kladnik« Sevnica za potrebe osnovnega in usmerjenega izobraževanja; Otroški vrtec »Ciciban« enota v Sevnici in adaptacija podružnične Osnovne šole na Studencu v skupni predračunski vrednosti 44.800.000 din; — v letih 1981—1982 dva bivalna prostora otroškega varstva v Krmelju; adaptacija Osnovne šole »Milan Majcen« v Šentjanžu; adaptacija podružnične Osnovne šole v Loki pri Zidanem mostu; priprava dokumentacije, odkupa in opreme zemljišča za novo Osnovno šolo v Sevnici in čakališča na avtobusnih progah na območju občine v skupni investicijski vrednosti 12.700.000 din. Skupna investicijska vrednost naložb po programu iz prvega odstavka tega člena fenaša po cenah v septembru 1977 57,500.000 din. Podroben program s finančno konstrukcijo je sestavni del tega sklepa, kot njegova priloga. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982. 5. člen . Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica po stopnji 1.5 »/o od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, in od intelektualnih storitev od osnove, od katere se odmerjajo davki in prispevki. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega vsa- kokrat določenega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do prostitve davka po veljavnih predpisih. 7. člen Samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te o^ebe brez vsakršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov,. O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega člena bo odločal upravni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Sevnica po posebnem pravilniku, ki ga sprejme odbor v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Sevnica. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računa sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgoj novarstvenih zavodov občine Sevnica. Investitor in izvajalec operativnih nalog za izvedbo programa po 3. členu tega sklepa je Šolski center Sevnica. Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina izobraževalne skupnosti in občinske skupnosti ptroške-ga varstva. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava. 9. člen Referendum vodi občinska volilna komisija. 10. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA GLASOVNICA Na referendumu, dne 18. decembra 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. za območje občine Sevnica za sofinanciranje izgradnje objektov na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva in v skladu s sklepom o razpisu referenduma glasujem ZA PROTI (pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 11. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Skupščina občine Sevnica v občinskem proračunu. 12. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-28/77-1 Sevnica, dne 4. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Sev Janko Rebernik 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1343. Skladno s 146. in 390. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in drugega odstavka 1. člena uredbe o kontnem planu in bilancah za samoupravne interesne skupnosti (Uradni list SFRJ. št. 27/77), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na predlog izvršilnega odbora, na seji dne 14. septembra 1977 sprejela SKLEP o vodenju stanja sredstev in njihovih virov ter finančnomaterialnega poslovanja občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice, prek lastnih žiro računov 1 Zaradi izkazovanja sredstev in njihovih virov ter doslednejšega ugotavljanja prihodkov in odhodkov po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 za občinsko zdravstveno skupnost, ima skupnost svoje žiro račune. 2 Skupnost odpre ustrezne žiro račune pri službi družbenega knjigovodstva Celje (na sedežu strokovne službe) s 1. 1. 1978. 3 Z dnem otvoritve žiro računov se združena sredstva občinske zdravstvene skupnosti pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje na osnovi sestavljenega zaključnega računa preodkažejo na ustrezne račune takole: a) sredstva rezerv v višini stanja vsake občinske zdravstvene skupnosti na osnovi statistične evidence; b) izločena sredstva za naložbe (investicije): — združena na nivoju regije in neporabljena se ne preodkažejo na žiro račun občinske zdravstvene skupnosti. — na ravni občinske zdravstvene skupnosti (po finančnem načrtu) in neporabljena se preodkažejo na ustrezen račun občinske zdravstvene skupnosti; c) sredstva, združena na ravni regionalne zdravstvene skupnosti za izvajanje regijske solidarnosti dopolnilnega programa se ne porazdeljujejo na žiro račune občinskih zdravstvenih skupnosti. Ta sredstva vodi regionalna zdravstvena skupnost na svojih žiro računih, ker jih uporablja skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi; d) ostala denarna sredstva (redni žiro račun, sredstva na blagajni itd.) po pokritju nastalih obveznosti po zaključnem računu se porazdelijo v višini razpoložljivih sredstev glede na pozitivni finančni rezultat posamezne občinske zdravstvene skupnosti za obdobje sestavljenega zaključnega računa; e) eventualna ostala sredstva, obveznosti in terjatve se porazdelijo na občinske zdravstvene skupnosti po posebnem sporazumu med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji. 4 Na podlagi drugega odstavka 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Celje ter določilih 35.- člena poslovnika skupščine občinske zdravstvene skupnosti se pooblasti za odredbodajalca sekretar občinske zdravstvene skupnosti, v njegovi odsotnosti pa ga zastopa izvoljeni namestnik sekretarja. Izvršilni odbor skupščine skupnosti se pooblašča, da odredi še, druge podpisnike za podpisovanje listin finančnomaterialnega značaja. 5 Občinska zdravstvena skupnost v tem prehodnem obdobju sprejema svoj lastni finančni načrt prihodkov in odhodkov ter vrši samostojno letni obračun prihodkov in odhodkov ter sprejema ustrezne ukrepe za usklajevanje izdatkov z dohodkovnimi možnostmi v okviru občinske zdravstvene skupnosti skladno z 18. členom sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980. Občinska zdravstvena skupnost pa sestavlja lastni zaključni račun po predpisih,, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti 'za obdobje po otvoritvi lastnih žiro računov. 6 Na osnovi citiranih določil tega sklepa je dolžna strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti takoj izvesti vse potrebne ukrepe in izvesti reorganizacijo v prehodnem obdobju, da bo sposobna z otvoritvijo žiro računov poslovati skladno s tem sklepom. 7 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc z dnem, ko se odprejo žiro računi. St. 022-1/77 Slovenske Konjice, dne 14. septembra 1977. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice . Alojz Korošec L r. ) Stran 1490 URADNI LIST SRS St. 20 16. XI. 1977 VRHNIKA 1344. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1977 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta Dragomer 1. člen Potrdi se zazidalni načrt Dragomer, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje: 1. tehnično poročilo 2. pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta 3. geodetsko osriovo 1 :1000 4. shemo urbanistične organizacije zazidalnega območja 5. urbanistično zazidalno situacijo 6. perspektivni pogledi 7. predračun stroškov delne komunalne opremljenosti 8. idejni načrt napajanja z električno energijo 9. načrt vodovodnega omrežja 10. načrt kanalizacije 3. člen Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 4. člen Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt. 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-350-010/76 Vrhnika, dne 28. junija 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 1345. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 3. novembra 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Klis I Javno sc razgrne predlog zazidalnega načrta Klis. II Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih doma JLA na Vrhniki. s III V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani. St. 3/1-350-010/77 Vrhnika, dne 3. novembra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. 1346. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in sklepov zbora delovnih ljudi in krajanov z dne 15., 16. in 19. oktobra 1977 je svet krajevne skupnosti Podlipa-SmreČj e dne 31. oktobra 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste od Podčcla do Podlipe (Kovtrov ovinek) to je 6,4 km 1. člen Za območje krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje se razpiše referendum v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste od Podčela do Podlipe (Kovtrov ovinek) 6,4 km v višini 700.000 din. 2. člen Referendum se razpisuje za področje krajevne skupnosti Podlipa-Smrečj e. 3. člen Na referendumu se bo odločalo o uvedbi samoprispevka za asfaltiranje ceste od Podčela do Podlipe (Kovtrov ovinek) 6,4 km. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo na območju krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje. 5. člen Referendum bo 18. decembra 1977 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija. 6. člen Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Podlipa-Smrečje glasovnica za referendum, dne 18. decembra 1977 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste od Podčela do Podlipe (Kovtrov ovinek) 6,4 km, ki je bil objavljen na zborih volivcev za dobo od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 glasujem za proti Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »proti« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 7. člen Samoprispevek bi bil predpisan za čas od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 v skupnem znesku 700.000 din in bi ga odplačevali v enakih obrokih naslednji zavezanci: 1. vsi zaposleni eno poprečno mesečno plačo v letu 1977, 2. vsi zaposleni lastniki zemlje in gozda 60 din po hektarju, 3. vsi nezaposleni kmetovalci od zemlje in gozda 120 din po ha, 4. vsi osebni in družinski upokojenci polovico poprečne mesečne pokojnine v letu 1977, 5. vsi obrtniki 7000 din. 8. člen Samoprispevka so oproščeni do 50°/o predvidenega samoprispevka vsi kolikor so njihovi dohodki na družinskega člana manjši od 1000 din na mesec. 9. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 10. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti na podlagi predhodnega soglasja zbora volivcev Podlipa-Smrečje. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje. Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabila za sofinanciranje asfaltiranja omenjene ceste. 11. člen Finančna sredstva za referendum zagotovi krajevna skupnost Podlipa-Smrečje. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Podlipa, dne 3. novembra 1977. Predsednik sveta krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje Srečko Leskovec 1. r. ŽALEC 1347. Na podlagi 2., 9., 11., 38., 53. in 99. člena zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) in po sklepu seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec z dne 2. avgusta 1977 sklepajo Skupščina občine Žalec, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije DOGOVOR o temeljih prostorskega plana občine Žalec za obdobje od leta 1977 do leta 2000 Dogovor o temeljih prostorskega plana vsebuje tisti del obveznosti, ki jih lahko udeleženci podpišejo in s tem prevzamejo določene splošne ali svoje posebne obveznosti. Dogovor o temeljih prostorskega plana vsebuje tudi tiste elemente urbanističnega programa, ki jih lahko urejamo na način, predpisan z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavci, ki združujejo delo in sredstva v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih opredeljujejo s tem dogovorom svoje skupne interese in potrebe glede urejanja, varovanja in uporabe prostora in izražajo svojo pripravljenost, da bi reševali vsa vprašanja skupnega pomena sporazuma. Pri tem izhajajo iz ustavnega načela, da delovni ljudje in občani neposredno in po svojih delegatih odločajo o svojem življenjskem in delovnem okolju. Udeleženci tega dogovora razvijajo proces stalnega medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanj a o skupnih interesih in potrebah v prostoru občine kakor tudi dogovarjanja in sporazumevanj a z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin o skupnih interesih in potrebah v medobčinskem prostoru (medobčinsko sodelovanje, dogovarjanje in sporazumevanje). 2. člen Podpisniki tega dogovora izhajajo iz smernic pro-stroskega plana urbanističnega programa občine Žalec in iz ciljev in nalog, ki smo jih opredelili s srednjeročnim družbenim planom za obdobje 1976—1980, planom dolgoročnega družbenega razvoja občine in smernic družbenopolitičnih organizacij občine in republike, sklepi družbenopolitičnih skupnosti in sprejetimi obveznostmi v drugih dogovorih in samoupravnih sporazumih o temeljih planov. 3. člen Podpisniki tega dogovora bodo s prostorskim planom — urbanističnim programom občine Žalec do leta 2000 uresničevali tak razvoj proizvajalnih sil in poselitve v prostoru občine, ki bo v največji meri zagotavljal socialno varnost in enake možnosti za življenje in delo občanov, ohranjal zdravo življenjsko in delovno okolje in izboljševal razmere, ki so nastale zaradi kvarnega vpliva gospodarskih dejavnosti, gradnje stanovanjskih in drugih objektov, prometnih zvez, urbanizacije ipd. Zaradi talnih in klimatskih pogojev, oblikovitosti tal in geografske lege bodo udeleženci tega dogovora pospeševali zlasti proizvodnjo hrane, oskrbo z energijo, proizvodnjo surovin in izvozne proizvodne usmeritve. Skladnejši družbeni razvoj v prostoru, skladna poselitev, varovanje obdelovalnih zemljišč, postopno odpravljanje socialnega razlikovanja občanov glede na kraj njihovega bivališča, odprtost občine in drugi cilji in naloge, ki jih s tem dogovorom podpisniki opredeljujejo. NAČELA, KI JIH BODO PODPISNIKI SPOŠTOVALI PRI SVOJEM RAVNANJU V ZVEZI S PROSTORSKO PROBLEMATIKO 4. člen Podpisniki tega dogovora se opredeljujejo za naslednja poglavitna načela svoje politike prostorskega razvoja: — da bodo varovali osnovne skupne dobrine ter zdravo okolje za življenje in delo delovnih ljudi in občanov; — da bodo omogočali postopno vsem občanom približno enake pogoje za osnovno preskrbo, osnovno izobraževanje, zdravstvo in otroškb varstvo ne glede na kraj njihovega bivanja, na osnovi ustreznega omrežja cest, PTT omrežja, ustrezno funkcionalno organiziranega javnega prometa in funkcionalne razporeditve objektov socialne in gospodarske infrastrukture; — da bodo izvajali skladno politiko urbanizacije v sistemu: občinsko središče Žalec, vodilna naselja Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko in naselje — nosilci razvoja svojega območja; — da bodo varovali obdelovalna zemljišča, naselja, ki ležijo v I. območju kmetijskih zemljišč po zakonu o kmetijskih zemljiščih sc ne bodo širila, njihov razvoj pa bo mogoč s povečanjem gostote poselitve; —da bodo manj razvito Območje občine poživljali, tako da bodo pospeševali razvoj naselij nosilcev razvoja svojega območja tudi z ustanavljanjem novih mož- nosti zaposlovanja, s proizvodnimi obrati, lociranimi na takšna območja. 5. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo varovali osnovne naravne pogoje za življenje in delo delovnih ljudi in občanov, predvsem pa kvalitetne obdelovalne površine, vodne vire in vodotoke, čist zrak, gozdne in druge zelene površine. Zato v skladu z za-kmetijskem prostorskem planu s I. in II. območjem konom o kmetijskih zemljiščih ne bomo zmanjševali (pozidavah, oškodovali) kmetijske površine, označene v kmetijskih zemljišč. 6. člen Podpisniki se strinjajo, da se mora vsaka eventualna uporaba kmetijske zemlje iz I. oziroma II, območja kmetijskih zemljišč za nekmetijske namene nadomestiti z zemljišči slabše kategorije, ki pa jih je potrebno z melioracijami in drugimi agrotehničnimi ukrepi izboljšati' do ustrezne vrednosti izgubljenega kmetijskega zemljišča. 7. člen Podpisniki se zaradi varovanja naravnega bogastva in vrednot zavezujejo usmeriti stanovanjsko in komunalno gradnjo, gradnjo industrijskih, prometnih in drugih gospodarskih objektov, osnovne in komunalne infrastrukture in drugih objektov v naselja in fzven I. oziroma II. območja kmetijskih zemljišč, kar pomeni v dolinskem delu občine na rob doline oziroma na pobočja hribov. S tem dogovorom se podpisniki obvezujejo, da bodo intenzivneje urbanizirali našelja: Kasaze, Migojnice, Griže, Sešče, Matke, Gornja vas, Prebold, Kaplja vas — južni del, Grajska vas, Tabor, Ločica pri Vranskem, Podgorje, Letuš, Zgornje Gorče, Spodnje Gorče, Rakovlje, Braslovče, Kamenče, Glin j e, Vransko, Brode, Prekopa — severni del, Šmatevž, Podvin — severni del, Založe, Ložnica, Mala Pirešica, Velika Pirešica, Ruše. Tako tvorijo ta naselja s komunikacijami, prostorski urbani amfiteater. Obstoječa naselja na kmetijskih zemljiščih I. oziroma II. območja kmetijskih zemljišč: Levec, Drešinja vas, Arja vas, Petrovče, Grušovlje, Zgornje Grušovlje, Ločica ob Savinji, Breg, Laikova vas, Ojstriška vas,_Topovlje, Dolenja vas, Šentrupert, Pondor, Ceplje, Trnava, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Poljče, Zakl, Gomilsko in Kapla se prostorsko omejijo znotraj dosedanjih mej zazidave oziroma obstoječe urbanistične dokumentacije. Z gosto zazidavo se doseže potrebno število stanovanj in mogočijo površine za razvoj obstoječe industrije. Meje pozidave za obe vrsti naselij so označene v kartografskih prilogah, ki so sestavni del tega dogovora. Naselja, ki niso v tem členu omenjena, se bodo urejala na podlagi prostorskega plana — urbanističnega načrta in urbanističnega reda. 8. člen Podpisniki se obvežejo, da bodo pazili, da nobena novogradnja ne bo presegla dovoljene meje onesnaženosti odplak v skupni kolektor. Novi izvori onesnaževanja zraka (dimniki, smrad zaradi tehnološkega procesa ipd.) pa ne bodo smeli preseči dovoljene meje II. stopnje onesnaženosti ‘zraka po zakonu o varstvu zraka. V krajih s koncentrirano zazidavo se podpisniki zavežejo za čimprejšnjo izgradnjo centralne ogrevalne postaje (toplarne) in postopno ukinitev lokalnih kurišč in bodo na ta način združevali potrebna sredstva. Za vsako novogradnjo večjeg'a industrijskega obrata morajo investitorji predložiti študije in analize o onesnaževanju okolja, ki nastaja zaradi proizvodnega procesa. 9. člen Zavarovana območja obdelovalne zemlje, vodnih rezerv, gozdne in- ostale zelene površine, zavarovane površine za poselitev prebivalstva, za lokacijo prometnih, industrijskih infrastruktur in drugih objektov, ki so strateško razvojnega pomena, se označijo v kartografski dokumentaciji, ki bo sestavni del prostorskega plana — urbanističnega programa. 10. člen Podpisniki so si enotni v tem, da zemlja ne sme ostati neposeljena iz! socialnoekonomskih in Ijudskoob-rambnih interesov. Zaradi tega se morajo vsa naseljena območja in manj razvita območja povezati s cestami in drugimi zvezami z oskrbovalnimi objekti (osnovna trgovinska mreža). Osnovne storitve in programi družbenih dejavnosti morajo biti približno enako dostopni vsem prebivalcem občine (osnovno šolstvo, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in kultura). Iz tega vidika je na osnovi analize pogojena mreža naselij z opredeljenimi funkcionalnimi odnosi. Izločena so aktivna naselja — nosilci razvoja svojega območja, ki so strateško razporejena tako, da s komunikacijami na eni strani povezujejo ostala manj aktivna naselja svojega območja, po drugi strani pa z vodilnimi naselji Polž la. Prebold, Šempeter. Vransko in z občinskim središčem Žalec tvorijo funkcionalno shemo urbanizacije. Ta naselja — nosilci razvoja so: Zaplanina, Tabor, Smatevž. Griže, Petrovče. Zalog. Velika Pirešica, Vinska gora, Braslovče, Letuš, Andraž, Marija Reka in Kasaze. 11. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo na osnovi v smernicah dogovorjenega kriterija polurne peš oddaljenosti in pokrivanja zaledja locirane nove podružnične oziroma matične osnovne šole v naslednjih naseljih: Zaplanina, Podvrh, Zalog, Sešče, Marija Reka. 12. člen Podpisniki tega dogovora sc onvezejo, da oodo na osnovi v smernicah določenega kriterija polurne peš oddaljenosti in pokrivanja zaledne locirane nove vzgoj-novarstvene ustanove v naseljih: Zaplanina, Podvrh, Loke, Marija Reka, Sešče, Zalog, Galicija, Levec 13. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo v določenih naseljih — na osnovi v smernicah določenega kriterija polurne peš oddaljenosti in pokrivanja zaledja locirani novi objekti osnovne oskrbe1: Zaplanina, Podvrh, Marija Reka, Matke, Zalog. 14. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo zaradi' boljše organiziranosti in komunikacijskih povezav z naselji obnovljene oziroma izboljšane naslednje komunikacije: Vransko—Čreta, Ločica—Zaplanina, Tabor—Crni vrh, Loke—Miklavž, Marija Reka—Prebold, Polzela—Andraž, Zalog—Založe, Vodosteč—Podkraj in Ponikva. Odseki so označeni na kartografskih prilogah. Prednost pri izgradnji novih komunikacij ima obvoznica mesta Žalec s priključno cesto. Podaljšek avtoceste do Ločice pri Vranskem je zgraditi do leta 1986 15. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo za dodatno aktiviranje manj razvitih območij, kjer so naselja s presežki delovne, sile, v bližnjih naseljih — nosilcih rhzvoja locirani manjši proizvodni obrati s proizvodnjo, odvisno od lokalnih prilik (energija, surovine, transport). Ta naselja so: Vransko, Braslovče, Tabor, Velika Pirešica, Zabukovica, Vinska gora, Letuš, Andraž, Zalog. 16. člen Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo v skladu s položajem občine v prostoru s prometnimi komunikacijami in z medobčinskim sodelovanjem povezali občino s sosednjimi občinami, zlasti s celjsko, velenjsko in trboveljsko. 17. člen Območja in naselja iz 7., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. člena se označijo v kartografski dokumentaciji, ki je sestavni del tega dogovora. 18. člen Nosilci za izvajanje naloge iz tega dogovora so: samoupravne interesne skupnosti za področje izobraževanja, vzgoje, stanovanjske izgradnje, komunale in kmetijstva. Za druge naloge iz tega dogovora pa bodo nosilci določeni s samoupravnimi sporazumi za izvajanje tega dogovora. 19. člen Podpisniki tega dogovora se obvežejo, da bodo v smislu kontinuiranega planiranja dajali določeni strokovni organizaciji vse zahtevane podatke, potrebne za spremljanje učinkov sprejetih ukrepov in za preverjanje uresničevanja dogovorjenih nalog iz dogovora o temeljih prostorskega plana. Način in obseg dajanja podatkov bo določen s posebnim sporazumom. 20. člen Podpisniki dogovora o temeljih prostorskega plana pbčine Žalec pooblastijo Izvršni svet Skupščine občine Žalec, da spremlja izvajanje tega dogovora in samoupravnih sporazumov na ravni občine ter najmanj enkrat letno obvešča podpisnike o izpopolnjevanju določil dogovora in sporazumov. Izvršni svet je pooblaščen, da predlaga eventualne korekture in dopolnitve dogovora. 21. člen Ob neizpolnjevanju sprejetih obveznosti tega dogovora in samoupravnih sporazumov se botio uporabljala določila predpisov o samoupravnem sporazumevanju. 22. člen Ta dogovor je mogoče spremeniti ali dopolniti samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 23. člen Dogovor podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. 24. člen Dogovor o temeljih prostorskega plana občine Žalec prične veljati, ko ga podpišejo njegovi udeleženci, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 350-7/77-6 Podpisniki: Skupščina občine Žalec, občinska konferenca ZKS Žalec, občinska konferenca SZDL Žalec, občinski svet zveze sindikatov Žalec, občinski odbor BZ NOV Žalec, občinska konferenca ZSMS Žalec, Minerva Žalec, Ferralit Žalec — TOZD strojni obrat, Ferralit Žalec — TOZD livarna, Ferralit Žalec — TOZD modelarna. Ferralit Žalec — delovna skupnost skupnih služb, SIP Šempeter, Garant Polzela, tekstilna tovarna Prebold — TOZD tkanine, tekstilna tovarna Prebold — TOZD pletenine, tekstilna tovarna Prebold — delovna skupnost skupnih služb, tekstilna tovarna Juteks Žalec, TOZD Juta, tekstilna tovarna Ju-teks Žalec — TOZD talne obloge, tekstilna tovarna Juteks Žalec — TOZD delovna skupnost skupnih služb, tovarna nogavic Polzela — TOZD moške nogavice, tovarna nogavic Polzela — TOZD ženske nogavice, tovarna nogavic Polzela — TOZD pomožne dejavnosti, tovarna nogavic Polzela — delovna skupnost skupnih Služb, Hmezad Žalec — TOZD kmetijstvo Žalec — Šempeter, Hmezad Žalec — TOZD kooperacija Žalec, Hmezad Žalec — TOZD strojna Žalec, Hmezad Žalec — TOZD notranja trgovina, Hmezad Žalec — TOZD export-import Žalec. Hmezad Žalec — TOZD mešal-niča krmil Žalec, HmCzad Žalec — delovna skupnost skupnih služb, Hmezad Žalec — TOZD sadjarstvo Mi-rosan, Gradnja Žalec, Avtoprevoz Šempeter, trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec, hotel Slovan Vransko, Zarja Žalec — TOZD lesna industrija, Zarja Žalec — TOZD modna konfekcija, Zarja Žalec — TOZD ključavničarstvo, Zarja Žalec — TOŽD pleskarstvo, Zarja Žalec — delovna skupnost skupnih služb, MIK Prebold — TOZD konfekcija, MIK Prebold — TOZD kovinar in mizarstvo, 'MIK Prebold — delovna skupnost skupnih služb, Sigma Žalec — TOZD termičnih naprav Vransko, Sigma Žalec — TOZD sanitarnih Sten Zabu-kovica. Sigma Žalec — delovna skupnost skupnih služb, Koteks - tobus Ljubljana —■ TOZD INDE Vransko, komunalno podjetje Žalec — TOZD montaža, komunalno podjetje Žalec — TOZD komunala, komunalno podjetje Žalec — delovna skupnost skupnih služb, inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, dom upokojencev Polzela, dom oskrbovancev novo Celje, AERO — TOZD kemija Šempeter, cestno podjetje Celje — TOZD asfalt - kamnolom Velika Pirešica, LIK Savinja — TOZD pohištvo Šempeter, zdravstveni dom TOZD zdravstvo Žalec, veterinarska postaja Žalec, čebelarska zadruga Kasaze, keramična industrija Liboje, gozdno gospodarstvo Celje — TOZD gozdnik Žalec, gozdno gospodarstvo Celje — TOZD obraj kooperacija Vransko, Agros Žalec — Šempeter, zavod za načrtovanje Žalec, delavska univerzi*, Žalec. INGRAD — TOZD gradbena operativa Žalec, INGRAD — TOZD gradbeništvo Žalec, INGRAD — TOZD Montana Žalec, DEM Maribor — TOZD elektroprenos Podlog, NAMA Ljubljana — veleblagovnica Žalec, krajevne skupnosti Andraž. Braslovče, Galicija, Gomilsko. Gotov j e. Griže. Letuš, Liboje, Petrovče, Polzela, Ponikva pri Žalcu, Prebol, Sešče pri Preboldu. Šempeter v Savinjski dolini, Tabor, Trnava, Vinska gora. Vransko. Žalec, samoupravna stanovanjska skupnost žaleč, skupnost otroškega varstva Žalec, občinska kulturna skupnost Žalec, sa- moupravna interesna skupnost za telesno kulturo Žalec, občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec, samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec, občinska zdravstvena skupnost Žalec, občinska raziskovalna skupnost Žalec, občinska skupnost socialnega varstva Žalec, občinska izobraževalna skupnost Žalec, skupnost za varstvo pred požari Žalec, kmetijska zemljiška skupnost Žalec, osnovna šola »Vera Šlander« Polzela, osnovna šola »Slavko Šlander« Prebold, osnovna šola »Vlado Bagat« Braslovče, osnovna šola »Nade Cilenšek« Griže, osnovna šola »Ivan Farčnik-Buč« Vransko, osnovna šola »Bratov Juhart« Šempeter, osnovna Sola »Peter Sprajc-Jur« Žalec, osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče, posebna osnovna šola Žalec, vzgojno varstveni zavod »Janko Herman« Žalec, glasbena šola »Risto Savin« Žalec, občinska matična knjižnica Žalec. 1348. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, Št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 31. oktobra 1977 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Žalec, Polzelo, Rakovlje in Vransko na javni vpogled I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrnejo osnutki urbanistične dokumentacije: — sprememba urbanističnega načrta mesta Žalec; — sprememba zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Polzela III; — osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Rakovlje in — osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Vransko II. II Osnutki urbanjstiČne dokumentacije bodo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec, Zavoda za načrtovanje Žalec ter v prostorih krajevne skupnosti, v katere območje spada razgrnjeni urbanistični dolmment. III V Času ražgfnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Sklep Se objavi V Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti: Žalec, Polzela, Braslovče in Vransko. St. 350-10/77-6 Žalec, dne 31. oktobra 1977. Predsednik Izvršnega sveta i Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. POPRAVEK V odloku o Izgradnji obvozne ceste v Kamniku (Uradni list SRS, št. 18-1207/77) so tele tiskovne napake: — v 8. vrsti 4. odstavka 1. člena odloka je namesto pare. št. 1995/2 pravilno pare. št. 1495/2; — za pare. št. 860/1 (8. vrsta) pa je izpuščena pare. št. 857/2; — v 2. vrsti 2. člena odloka se beseda »obvezne« pravilno glasi »obvozne«. Uredništvo VSKB1NA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1283. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb Stran 1423 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1284. Odločba o razveljavitvi 73. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Železarne Store 1423 1285. Odločba o razveljavitvi določbe 24. člena samou- pravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov Trgovskega podjetja na debelo in drobno »Preskrba« Krško in določbe pod b) v 17. členu samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iste delovne organizacije 1424 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1286. Odredba o dopolnitvi odredbe o oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatov za voznike motornih vozil 1425 1287. Odredba o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih in drugih morskih živali 1425 1288. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in Športnega ribolova 1426 1289. Pravilnik o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov 1430 1290. Pravilnik o številu in sestavu komisije ter o pro- gramu za ugotavljanje strokovne usposobljenosti ribičev 1432 1291. Odločba o pooblastitvi strokovne organizacije zdru- ženega dela za obveščanje javnosti o pojavih in gibanju nevarnejših karantenskih ali gospodarsko škodljivih in tudi drugih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za njihovo preprečevanje in zatiranje 1433 1292. Poslovnik koordinacijskega odbora za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa ' 1433 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1293. Statutarni sklep o organizaciji in delu samoupravne interesne skupnosti SR odnose s tujino Slovenije za ekonomske 1294. Začasni poslovnik o delu samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 1295. Sklep o izvolitvi predsednika samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 1296. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveže komunalnih interesnih skupnosti Slovenije 1297. Statut Zveze komunalnih interesnih skupnosti Slovenije 1441 1446 1446 1448 Stran REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI i«98. Sklep o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti za območje občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica (Maribor) 1453 ORGANI IN ORGANIZACIJE jlz99. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani 1300. Začasni sklep o prispevku za zamenjavo dotrajanega plinomera (Ljubljana) 1454 1301. Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni kruha (Ljubljana) 1455 1302. Odlok o zvišanju najemnin za poslovne prostore v občini Brežice 1455 1303. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu za območje občino Brežice 4 1455 1304. Odlok o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1456 1305. Odlok o prispevku za izobraževanje v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1456 1306. Odlok o prispevku za kulturo v letu 1977, ki ga pla- čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1456 1307. Odlok o prispevku za telesno kulturo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1457 1308. Odlok o prispevku za požarno varnost, ki ga plaču- jejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega spo-, razuma (Celje) 1457 1309. Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni za osnovno vrsto kruha (Celje) 1457 1310. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na- črta stanovanjske cone XII. in dela stanovanjske cone XIII. Spodnja Hudinja (Celje) 1457 1311. Sklep o dopolnitvi statuta Kulturne skupnosti Celje 1458 1312. Sklep o vodenju stanja sredstev in njihovih virov ter finančno-materialnega poslovanja občinske zdravstvene skupnosti Celje, preko lastnih žiro računov 1458 1313. Pravilnik o oblikovanju, organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole v Občinski zdravstveni skupnosti Celje 1459 1314. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroš- kih komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje 1460 1315. Sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Grosuplje 1461 1316. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična in za financiranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava (Grosuplje) 1461 1317. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični (Grosuplje) # 1462 1318. Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Idrija 1463 1319. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega druž- benega pomena in obvezni uporabi in financiranju komunalnih storitev (Idrija) 1465 1320. Odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Laško) 1466 1321. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1976 1467 1322. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževa- nje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija 1468 1323. Odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov (Litija) 1468 Stran 1324. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbe- nega pomena na območju občine Litija 1469 1325. Odtok o ugotovitvi interesa in o odločitvi o investiciji pošlovnostanovanjskega objekta v Litiji 1470 1326 Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisanih komisijah TOZD in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Litija 1471 1327. Odlok o simbolu občine Litija 1472 1328 Sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Litija 1472 1329. Odločba o ugotovitvi potrebe in smotrnosti ustanovitve služnosti v korist DEs Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, TOZD Elektro Ljublja-np okolica, Ljubljana, zaradi gradnje, obstoja in vzdrževanja električnega 20 kW prostozračnega dalj- novoda za povezavo TP Velika vas, TP Hrib in TP Sp. Prcker (Litija) 1472 1330. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija 1473 1331 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo cest (Litija) 1474 1332 Sklep o razpisu referenduma za spremembe meja krajevnih skupnosti Bežigrad, Boris Kidrič. Posavje. Stadion in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti (Ljubljana Bežigrad) 1475 1333 Odlok o prenosu izvenproračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center na temeljne organizacije združenega dela 1476 1334. Sklep o javni razgrnitvi pred'-rea sprememb in dopolnitev zazldalnegr načrta za MS 6 Polje Slape (Ljubljana Moste-Polje) 1476 Stran 1335. Sklep o poimenovanju osnovne šole v krajevni skupnosti Koseze (Ljubljana Šiška) 1477 1336 Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje SS 218'3 — Vodice (Ljubljana Šiška) 1477 1337. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vlč-Rudnik za leto 1976 1477 1338 Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rud-nik 1478 1339. Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1478 1340 Samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Mozirje * 1483 1311. Odlok o priznavalninah (Sevnica) 1186 1312 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v obvini Sevnica 1487 1343. Sklep o vodenju stanja sredstev iii njihovih virov ter finančno materialnega poslovanja zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice, prek lastnih žiro računov (Slovenske Konjice) 1489 1344 Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Dragomer (Vrhnika) 1190 1345. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega,načrta Klis (Vrhnika) ipjo 1346. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste od Podčela co Po Hipe /Kovtrov ovinek) (Vrhnika) 1490 1347 Dogovor o temeljih piostorskega plana občine Žalec za obdobje od leta 1977 do leta 20^0 1191 1318 Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Žalec, Polzelo, liakovlje in Vransko na javni vpogled (Za’ec) 1494 -- Popravek odloka o izgradnji obvozne ceste v Kamniku nas ). Izaaja Časopisni lavod Uradni lisi SRS - Dliekior in odgovorni urednik Milan Blbei - riška tiskarna Tune lutnsič. vsi v Ljubljani — Naročnina ta leto 1971 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo In uprava Ljubljana Veselova n postni predal 379 vil - Telefon direktor, uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 101. prodaja, preklici tn naročnine 23 576 - Žiro račun 50100-1108-4(1323 - Opruščenr prometnega davka po mrjenlu sekretariata ta Infoi matije e Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenite. St «21-1/72