PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
Čedad
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 108 (13.046)
Trst, nedelja, 15. maja 1988
rw vv*i
Zaščita
ali kompromis?
SANDOR TENCE
Sedemnajst let po odobritvi »paketa« pravic nemške in ladinske narodnostne skupnosti je vlada v petek izdelala osem izvršilnih norm te spomenice, ki predstavljajo odločilni korak naprej za rešitev zapletenega juž-notirolskega vprašanja. Več kot štirideset let po pariškem sporazumu med Italijo in Avstrijo (znani dogovor De Gasperi-Gruber) je Rim tudi v Praksi izpolnil skoraj vse najpomembnejše mednarodne obveznosti do nemško govorečega prebivalstva, ki je kot znano v bocenski pokrajini Pravzaprav večina. Gre verjetno za zgodovinski dogodek, čeprav se enakopravnost in sožitje merita ne toliko Po pisanih zakonih in mednarodnih spomenicah, ampak predvsem v praksi, v konkretnem vsakdanu, kjer tudi n<i Južnem Tirolskem ni vse zlato, kar se sveti. Tega se na lastni koži zavedajo predvsem Ladinci, na katere je vlada tudi tokrat skoraj popolnoma Pozabila.
Nemščina je sedaj tudi v praksi j. Polnoma enakopravna italijanšči dužnotirolska ljudska stranka (SV zo katero voli velika večina Neme ‘n Ladincev, je izbojevala enojezič sodno obravnavo (za Nemce v ne ščini, za Italijane v italijanščini), če mv je na koncu pristala tudi na mi nost dvojezičnih procesov. Kara, njerji, finančni stražniki, policisti zaporni pazniki, ki službujejo v l conski pokrajini, bodo morali obvez obvladati tudi nemščino. Ta jezik enakopraven tudi na telefonskih in nikih, na zdravilih, na zdravniških . ceptih in v vseh javnih in državr uradih. Pravico do vpisa v nemš ■ otroške vrtce in v osnovne šole bo imeli tudi otroci italijanske narodni J' ki pa bodo morali v roku dvajse, dni pred posebno pedagoško komis dokazati, da obvladajo osnovne pr ne nemščine. Poleg enakopravno ^z’ka na sodiščih so bila šolska vpi unja temeljni kamen spora med ri. skimi pogajalci in voditelji SVP, ki s° tudi na tem področju pristali neke vrste kompromis.
Izvršilne norme »paketa«, ki bo stopiie v veljavo takoj po objavi rodnem listu, stremijo po najve možni zaščiti nemške skupnosti, če Qv je tudi ta pojem potem konec kc zelo subjektiven in relativen. N U°h ekstremne komponente SVP,
1 n vodi »jastreb« Alois Benedikt umreč pravijo, da je Silvius Magr y° v ključnem trenutku klavrno kloi vidnimi zahtevami, predstavi 1 bocenske italijanske skupnosti i samo voditelji MSI) pa so prep v ni‘ da so Nemci spet dosegli v: v j.So zahtevali in morda še več, ; g.,. na škodo Italijanov. Res pa D ,v'ada ni Južnim Tirolcem ničes /i/n r^a' saj jim je priznala to, k Sp Pripada v skladu z mednarodni, katrazilIni in ustavnimi zakoni, m avtere s°di v prvi vrsti posebni stai „a!,nomne bocenske pokrajine. Zc kui1Ja^Se^ai iakko upravičeno prit nj’ . P ko Avstrija čimprej formi no priznala tako imenovano »oprost zdn,0b0tn‘CO” ter da bo Organizac, p0rnzenib narodov enkrat za vse. mom^uD t0 nesm‘seIn' sPor med i
je ^lStrSkemp Predsedniku De M qUrn a iskreno priznati politični p norm?a °dobritev ključnih izvršila jala vT*ela<<- Po9aianja so sicer ti ki kieC et' VSJ ministrski predsedi Palači rhSe v zadnjih letih vrstili ga r yriig[, pa so se jz tega ali or, Cpe rf-°fa sPretno izogibali doke Pr°blematikee koČ‘iive in zaPlete
-	ceiO'
rav sp '.—aatirolskega »paketa devinskih- Javedamo vehki čujejo nn-m drugih posebnosti, bocins JjŠ° stvamost od stvari mimo hririEr0Vinci' Ne morer liko od n,ke^9°tovitve' da mi narodnPnfimŠke bn deloma lac kalni 7nkkUpnosti čakamo r asimilachnn't kl nas hi zaščW ne narodno^ nam Priznaval
»Paket« jTh-?e Pravice- Južnot l°rrnaln bl1 odobren leta 197 Slovencpred,0g zakonske 2 Parlament,PC! ,e biI vI°žen v rii
P £d točno osemnajstimi 1
Sovjetske vojaške enote na poti domov izročajo državo kabulski vladi
Danes se začenja umik iz Afganistana Mudžahedini podpisali dva atentata
Zagovorniki svete vojne razpolagajo Z novim orožjem
KABUL — Za 115.000 sovjetskih vojakov je danes napočil dan povratka, Sovjetski zvezi, ki zapušča Afganistan, pa so mudžahedini že včeraj »poklonili« dva poslovilna atentata. Prvi je v kabulski mestni, četrti Puli Mohamed Kan povzročil smrt 16 oseb in jih težje ranil 13, drugi pa je v naselju Baraki Carara terjal 4 žrtve in prav toliko ranjenih. V Kabulu je eksplodiral tovornjak, ki je bil parkiran v neposredni bližini tribune, ki so jo postavili sovjetski vojaki za današnje slavnostne manifestacije. Pozdravu sovjetskih enot kabulski vladi predsednika Nad-žibulaha bo sledila tudi stotina tujih novinarjev, ki bo imela vstop na tribune, v bližini katerih je ob zori odjeknila silovita eksplozija. Tudi atentat v Čarari (mudžahedini so izstrelili tri rakete) je bil najbrž »namenjen« tujcem, saj so rakete padle v bližino britanske ambasade, ki ima svoj sedež prav v tem predmestnem kraju.
Sovjetska tiskovna agencija TASS je v večernih urah sporočila vest, da so v Kabulu aretirali enega izmed domnevnih avtorjev atentata. Imenuje se Šin-var Safad, pripada pa skupini mudža-
hedinov Gulbudin Hikmatjar. Mudža-hedinske organizacije so torej držale besedo in že pripravljajo ofenzivo, s katero naj bi do prihodnjega leta odstranile prosovjetsko vlado, ki ji predseduje Nadžibulah.
Z odhodom sovjetskih enot bo Nadžibulah dejansko ostal strateško osamljen, mudžahedini pa so prav pred kratkim dobili nove pošiljke orožja. Afganski veleposlanik v Delhiju je izjavil, da bo Kabul lahko kos mudžahe-
dinom, če bodo ZDA in Pakistan spoštovali ženevski sporazum in prenehali prodajati orožje upornikom. Veleposlanik Sark pa izredno skeptično gleda na bodočnost Afganistana, saj je prepričan, da bodo tako ZDA kot Pakistan kršile postavke ženevskega sporazuma.
Predsednik Nadžibulah je v včerajšnji tiskovni konferenci v Kabulu rabil manj pesimistične tone in izjavil, da bo letošnja pomlad v znamenju afgan-ske pomladi. Na predvečer sovjetske-
ga umika je sklical tiskovno konferenco tudi general Boris Gromov, ki vodi svojetske čete v Afganistanu. Gromov je izrazil prepričanje, da bo četrtina vseh sovjetskih vojakov trenutno v Afganistanu doma že pred pričetkom vrha med Reaganom in Gorbačovom, sovjetski general pa si ne dela utvar: včerajšnja atentat sta zgovoren pokazatelj tistega, kar še čaka gorato deželo na meji med SZ in Pakistanom.
Na sliki (AP): sovjetski vojaki na predvečer umika
Jugoslovanski parlament ni glasoval o nezaupnici izvršnemu svetu
Predsednik vlade Mikulič napovedal težke ukrepe za rešitev gospodarstva
DEJAN VERČIČ
BEOGRAD — Jugoslovanski parlament je včeraj odločil, da ne bo glasoval o nezaupnici zvezni vladi. Zbor republik in pokrajin je že dopoldan brez razprave sprejel poročilo zvezne vlade o njenem delu v preteklih dveh letih in se z glasovi 64 od 87 poslancev izrekel proti predlogu Slovenije in Hrvaške, da se o zaupnici glasuje. Zvezni zbor pa se je s 121 proti 62 glasovom izrekel enako šele zvečer po dolgi in burni razpravi. Branko Mikulič tako ostaja na čelu jugoslovanske vlade s podporo večinskega dela parlamenta iz manj razvitih republik in z gospodarskima lokomotivama države - Slovenijo in Hrvaško - v opoziciji.
Parlament je začel včerajšnje delo že zgodaj dopoldan s skupnim zasedanjem obeh zbornic, pred katerima je nastopil predsednik vlade Mikulič z dobro uro in četrt dolgim govorom. Govoril je o gospodarskem položaju v državi, za katerega je priznal, da je izredno slab. A po njegovem mnenju za to ni kriva zvezna vlada in zato ne namerava odstopiti. Če pa mu želi parlament izreči nezaupnico, potem naj se o tem odločijo poslanci sami, je rekel. Predlagal je, naj parlament skrajša čas za spremembo zvezne ustave, ker je gospodarski del nujno spremeniti že sredi septembra. Zelo ostro pa je napadel slovenski in hrvaški parlament, ker sta mu odrekla zaupanje. Za ukrepe, ki jih bosta sprejela zvezni parla-
ment in vlada za reševanje gospodarskega položaja v državi pa je napovedal, da bodo zelo težki. Branko Mikulič je ponovil, da tuji upniki niso hoteli podpisati sporazuma z njegovo vlado prav zaradi zahtev iz Slovenije in Hrvaške po glasovanju o nezaupnici vladi, kar, je rekel, lahko parlamentu, če ta želi, tudi dokaže. Tako naj bi po zadnjih napovedih prišlo do podpisa sporazuma med mednarodnim denarnim skladom in jugoslovansko vlado, ki bo tej omogočil priti do novih tujih posojil, deset dni po prvotno predvidenem 15. maju.
Sinoči je zbor republik in pokrajin tudi sprejel spremembe gospodarskega načrta države, ki jih je potrebno sprejeti zaradi zahtev tujih upnikov. Spremembe pa bodo začele veljati po podpisu sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom. Gre za tri sprostitve in tri omejitve. Sprostile se bodo cene, uvoz in devizni trg. Omejene pa bodo plače, javna poraba in kreditno-monetarna politika. Njihovo mejo predstavlja »ciljna inflacija«, ki lahko do konca leta doseže 90 do 95 odstotkov, merjena pa bo z maloprodajnimi cenami.
Zvezni zbor pa bo o teh spremembah razpravljal danes, ker je v njegovih odborih še pozno sinoči tekla razprava.
Jugoslovanski parlament danes nadaljuje z delom, državljani pa v strahu pričakujejo njegove ukrepe. Že tako opešan standard jim bo v naslednjih dneh in mesecih le še padel. Zaskrbljujoči pa posta-
jajo tudi odnosi med severnima jugoslovanskima republikama in zvezno vlado, saj jugoslovanskega gospodarskega vozla nikakor ne bo mogoče razrešiti brez sodelovanja gospodarsko najbolj sposobnih. Prav predstavniki teh pa so bili po lastnih besedah nad včerajšnjim govorom predsednika vlade razočarani in užaljeni - očitali so mu paternalizem.
Sirska ladja še vedno v Carrari
CARRARA — Več kot petsto ljudi je včeraj glasno protestiralo zaradi prihoda v Carraro sirske tovorne ladje »Zanobia«, ki ima baje na krovu večjo količino onesnažujočih odpadkov. Ladja je trenutno zasidrana nekaj sto metrov od pristanišče in čaka na sklep pristojnih pristaniških organov. V Carraro sta včeraj prispela tudi visoka funkcionarja ministrstva za trgovinsko mornarico, ki bosta vejetno danes zaslišala kapitana sirske ladje.
Včerajšnjo protestno manifestacijo so priredili naravovarstveniki in predstavniki gibanja Demokratična medicina. Protestu so se pridružili tudi pristaniški delavci iz Carrare.
Danes tretja tekma končnice v San Donaju
Odločitev za jadranovce
□ □ □
Košarka: za naslov prvaka proti Tracerju
Scavolini drugič zmagal
□ □ □
Teniško prvenstvo Italije: danes veliki finale
Lendl - Perez Roldan
□ □ □
Odbojka: po zmagi v Trstu in porazu Sacileja
01ympia v €-1 ligi
NA ŠPORTNIH STRANEH
Namizni tenis: lepa zmaga Krasa Globtrade
Slovo v znamenju Miličeve
V zadnjem kolu namiznoteniške A lige je Kras Globtrade z zmago nad Cocagliom s 4:2 poskrbel za res lepo slovo od svojega občinstva, hkrati pa je pokopal vse upe gostujoče ekipe, da bi se še potegovala za naslov državnega prvaka.
Srečanje je bilo že skoraj oddano igralkam iz Brescie. Pri stanju 3:2 za Kras Globtrade sta za mizo stopili Sonja Milič in Anna Corbetta. Krasova veteranka je igrala napadalno, pod stalnim pritiskom pa se je razživela tudi nasprotnica, ki se je zavedala, da lahko odloči srečanje v korist svoje ekipe. Miličeva je prvi set osvojila s precejšnjo težavo. Vsekakor takega odpora Corbettove, ki je v uvodnem srečanju z Branko Batinič ostala povsem brez besede, ni nihče pričakoval. Drugi set je bil povsem enak prvemu. Hitre in dolge napadalne akcije na obeh straneh so vžgale sicer ne preštevilno občinstvo. Očitno pa je bilo, da je gos-tinja točnejša v izvajanju in ko je igralka iz Coccaglia razumela, da ima zmago v roki, je še nekoliko pritisnila in stanje izenačila. Z velikim naletom je Corbetta začela tretji odločilni niz. Usoda Sonje Milič je izgledala zapečatena. Ob igralni mizi sta se že pripravljali Damjana Sedmak in Licia Vignola za dvoboj, ki bi se po vsej logiki zaključil v
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Alessandro Narta od včeraj doma
RIM — Sekretar KPI Alessandro Natta se je včeraj iz bolnišnice v Perugii vrnil v svoje rimsko stanovanje. Ravnatelj kardiološkega oddelka prof. Solinas je dejal, da je zdravstveno stanje posl. Natte precej zadovoljivo, čeprav bo moral komunistični voditelj sedaj počivati najmanj dva tedna. Natta, ki se je zaradi srčnega infarkta zdravil v bolnišnici osemnajst dni, se je pred vrnitvijo domov za nekaj ur ustavil v rimskem kliničnem centru San Camillo, kjer je opravil zadnje zdravniške preglede.
Današnja Unita objavlja daljši intervju s komunističnim tajnikom o najbolj perečih vprašanjih notranje in zunanje politike. Natta posveča v tem intervjuju posebno pozornost vlogi in nalogam KPI v bližnji volilni kampanji ter istočasno ocenjuje politični položaj v državi ter prve korake vlade, ki ji predseduje Ciriaco De Mita.
Predsednik Mittenand razpustil skupščino
Junija v Franciji politične volitve
PARIZ — Francoski predsednik Francois Mitterrand je natanko teden dni potem, ko je bil potrjen na vodstvu države odločil, da bo razpustil skupščino in že junija sklical politične volitve. Vest je sporočil sinoči ob 20. uri po televiziji in tako obrazložil, zakaj se je odločil, da seže po 12. členu francoske ustave in zahteva obnovo parlamenta tri leta pred naravnim rokom. »Odprtost je bila premajhna,« je izjavil francoski predsednik, »da bi lahko zagotovila redno delovanje države.«
Mitterrand je tako spretno izrabil možnosti, ki jih nudi predsedniška republika in v izredno okrnjenem časovnem roku imenoval nove ministre ter ponudil zagovornikom »konstruktivne opozicije« možnost, da se dejansko konstruktivno približajo vladi. S strani Giscardovih somišljenikov, da bolj desničarsko usmerjene sredine niti ne omenimo, pa Mitterrand ni dobil zaželenega odgovora. Tako se je odločil, da izbere sebi trenutno najbolj naklonjeno politično pot in skliče predčasne politične volitve.
Skupščino je dejansko moral čimprej razpustiti, saj pripada njena večina desnosredinskim političnim strankam, predsednik Mitterrand pa je matematično gotov, da bodo junijske volitve potrdile, če ne celo okrepile, socialistično zmago. Preverjevalci javnega mnenja so Mitterrandovo prepričanje potrdili in izjavili, da bi lahko socialisti ponovno pridobili večino, ki so jo izgubili na političnih volitvah marca 1986. leta. Junija bodo Francozi volili po večinskem sistemu, zato bi lahko skrajna desnica Le Penove Front National in komunisti izgubili svoje predstavnike v parlamentu.
Na poti do utrjevanja francoske socialistične stranke je Mitterrand sinoči imenoval tudi novega generalnega tajnika stranke. Lionelu Jospinu, ki ga je premier Rocard izbral za svojega namestnika in ga postavil na čelo pomebnega ministrstva za šolstvo in raziskave, bo sledil bivši premier Pierre Mauroy. Novoimenovani generalni tajnik je izjavil, da bo skušal »uresničiti modernizacijo stranke in obenem zagotoviti širšo odprtost PS, ki mora vsekakor ohraniti svojo levičarsko identiteto«. Laurent Fabius, premagani kandidat za mesto generalnega tajnika, je svojemu antagonistu voščil »bonne chance« in mu obljubil vso potrebno podporo.
Predvidevanja so vse prej kot optimistična
Od jutri pogajanja za pogodbo šolnikov
RIM — Jutri se bodo nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe šolnikov. Vlado bosta zastopala minister za šolstvo Galloni in njegov kolega za javne uprave Cirino Pomicino, na drugi strani pogajalne mize pa bodo sedeli kot kaže edinole zastopniki CG1L, CISL in UIL. Današnjega sestanka se skoraj gotovo ne bodo udeležili zastopniki avtonomnega sindikata SNALS in osnovnih skupin (t. i. cobasov).
Pogajanja se obetajo zelo težka, tudi zato, ker vlada pravzaprav ni še točno pojasnila svojih ponudb in konkretno svojih predlogov. Cirino Pomicino in Galloni sta na prvem srečanju s sindikati le obrazložila nekatere okvirne sugestije, po katerih bi s posebnim normativom ločili šolnike v dve kategoriji: v tiste, ki se
v celoti posvečajo poučevanju in v tiste, ki poučujejo tedensko le določeno število ur. Prvi naj bi bili deležni znatnih poviškov, drugi pa bi v bistvu obdržali sedanje plače. Ministra pa nista pojasnila, kako bodo pristojna telesa določala, kdo se v celoti posveča poučevanju in kdo ne.
SNALS in cobasi so medtem v pričakovanju sporazuma, ki trenutno ni na vidiku, potrdili bojkot ocenjevalnih sej. Avtonomni sindikat celo napoveduje nove proteste in grozi, da bo blokiral zaključne izpite in mature. Zvezni sindikati odločno nasprotujejo tem protestnim akcijam, dobršen del njihovih pristašev pa dejansko skupno s člani SNALS in cobasov bojkotira ocenjevalne seje.
Craxi se je odločno zavzel za stabilnost nove vlade
RIM — Volilna kampanja za upravne volitve, ki bodo 29. in 30. maja (v naši deželi bomo šli na volišča mesec dni kasneje), so v polnem teku. Med tajniki strank se je v volilni kampanji doslej v prvi osebi angažiral edinole voditelj PSI Bettino Craxi, ki se je včeraj vrnil v Rim po enotedenskem volilnem potovanju po Toskani in Umbriji. Craxi je v intervjuju za tednik Oggi poudaril, da so socialisti za vladno in politično stabilnost v državi, so pa za celovito izvajanje vladnih programov in sprejetih političnih dogovorv. Glede odnosov s komunisti je podčrtal, da se bo PSI zavzemala za premostitev nesoglasij in trenj na levici, ki so danes po njegovem mnenju v marsičem preživela.
V politični debati se je oglasil tudi predsednik Krščanske demokracije Ar-naldo Forlani, ki je na shodu v Assisiju govoril predvsem o krizi na Bližnjem vzhodu ter o zadnjih polemikah v zvezi s položajem na zasedenih palestinskih ozemljih. Podčrtal je, da stranka relativne večine podpira vsa mirovna prizadevanja in v tem okviru tudi sklicanje mednarodne mirovne konference, na kateri bi sodelovali tudi ZDA in SZ. Predsednik KD je tudi naglasil, da se demokristjani v glavnem strinjajo s predlogi o skupni evropski pobudi na zasedenih ozemljih, ki jih je pred kratkim iznesel Bettino Craxi.
Od včeraj papež na obisku v Peruju
Odpravljen nesporazum s Strossnerjevo vlado
Med množico, ki je pozdravila papeža ob odhodu iz Bolivije, je bila tudi večja skupina papeževih rojakov iz Poljske	(Telefoto AP)
Krvavi spopadi v Bejrutu
V Bejrutu še vedno potekajo srditi spopadi med prosirskimi šiiti Amalove milice in proiranskimi hezbolahi. V zadnjih devetih dneh sta imeli obe strani 204 mrtve in 574 ranjenih.	(Telefoto AP)
Iraški lovci v Zalivu zadeli pet tankerjev
LONDON — Londonski Lloyd je včeraj sporočil, da so iraški lovski bombniki včeraj v Zalivu napadli iranski naftni terminal na otoku Lara-ku, pri tem pa so z bombami zadeli vsaj štiri tankerje. Med zadetimi je tudi največji tanker na svetu Seawise Giant, ki pluje pod liberijsko zastavo in ima nosilnost 564.737 BRT. V napadu pa naj bi bili zadeti še britanski tanker Burmah Endeavour, španski tanker Barcelona in ciprska trgovska ladja Argosy. Kot poročajo mornariški viri iz Perzijskega zaliva, pa naj bi bil pri bombardiranju zadet tudi iranski tanker Kark, ki ima 231 tisoč ton nosilnosti, že v petek pa naj bi iraški lovci zadeli iransko vojaško ladjo Iran Nahad, na kateri naj bi bilo ranjenih 11 mornarjev.
Na tankerju Seawise Giant so rešili 36 mornarjev, 14 pa jih pogrešajo, toda reševalne ekipe upajo, da bodo našle tudi druge pogrešane mornarje. Tudi
na španskem tankerju pogrešajo 4 mornarje. Sam tanker je tako poškodovan, da se bo po vsej verjetnosti potopil, na Seawise Giantu pa še vedno divja požar. Zaradi napada na španski tanker je vlada v Madridu takoj poklicala iraškega ambasadorja in mu izrekla najostrejši protest.
V trenutku iraškega napada so bile ladje privezane v pristanišču na Lara-ku ena ob drugi. Napad so iraški lovci izvedli tako bliskovito, da iranska protiletalska obramba ni utegnila niti dati znaka za preplah, ko je bilo že vsega konec.
Vest o napadu je potrdil tudi Bagdad, ki je sporočil, da so iraške letalske enote včeraj ob 13.25 napadle iranske vojaške cilje na otoku Laraku, približno 1200 km od iraških baz. Iraški viri so tudi sporočili, da so pri tem zadeli nekaj tankerjev, ki plujejo pod zastavami drugih držav.
LIMA — Papež Janez Pavel II. bo obiskal Paragvaj, potem ko je bil z diktatorjem Strossnerjem dosežen kompromis glede papeževega srečanja s paragvajsko opozicijo. Paragvajska vlada je namreč pristala na to, da imata Sveti sedež in papež »pastoralno pravico«, da se srečata s komer koli pač želita.
Tako je odpadel vsak dvom glede morebitne spremembe papeževe poti po Južni Ameriki. Srečanje s predstavniki paragvajske opozicije v Asuncio-nu bo potekalo po prvotnem programu, kot kaže, pa so se tudi dogovorili, da bo do srečanja prišlo na stadionu državnega sveta v Asuncionu. Da pa po doseženem sporazumu le ne bi potekalo vse v redu, je poskrbel paragvajski režim, ki je aretiral enega najbolj znanih vodij opozicije Dominga Laina, ki je takoj nato »skrivnostno izginil« in ga najbrž ne bo na torkovem srečanju s papežem.
Papež pa je včeraj dopotoval v Peru, kjer se je izredno okrepila dejavnost upornikov »Sendero luminoso«, ki so v zadnjih 24 urah izvedli kar pet atentatov v Limi. Najhujši je bil zadnji, ko je skupina gverilcev vrgla bombo v fasado hotela Carillon v Limi, kjer so od včeraj zvečer nameščeni novinarji, ki spremljajo papeža Janeza Pavla II. na njegovi poti.
Širom po svetu je veliko neuradnih ustanov, ki se pod enim ali drugim imenom ukvarjajo s problemi sedanjosti in bodočnosti. V Evropi spada med takšne najbolj ugledne institucije tako imenovani berlinski klub, ki se redno sestaja, obravnava seveda predvsem evropske probleme, vendar ne zanemarja tudi širših.
Sestanek Berlinskega kluba je spet bil pred dnevi, navzočih je bilo nad 50 udeležencev (večinoma politikov, ekonomistov in sociologov), ki so zastopali 20 evropskih držav. Tudi tokrat so oblikovali nekaj ugotovitev, ki zaslužijo pozornost ne le neuradnih, marveč tudi uradnih dejavnikov evropske politike.
Poročajo, da je bilo v ozračju »konstruktivnosti in strpnosti« tudi tokrat izhodišče v tem, da bi morali razširiti iniciative za ureditev miru in sodelovanja v Evropi. Naslovnik je tudi zdaj bila predvsem konferenca o varnosti in sodelovanju na naši celini, ki je začela te dni vnovič zasedati na Dunaju. O tej konferenci velja v berlinskem klubu v glavnem stališče, da se še zmeraj ne zna pogumneje odlepiti od politike velesil.
Večinsko mnenje razpravljalcev se je osredotočilo na to, da zasluži pohvalo in podporo politika Sovjetske zveze, ki posebno zadnje čase ne varčuje s posredovanjem pobud za tvor-nejšo evropsko bodočnost. Nekateri pa so pri tem le sodili, da nekatere pobude niso dovolj obdelane, zato pa tudi zvenijo deklarativno. V vsakem primeru pa ustreza, da si Sovjetska zveza iskreno prizadeva za konstruk-tivnejše mednarodne razmere, saj se med drugim zaveda lastne notranje zaostalosti.
Po drugi strani pa je ameriška administracija le prišla do spoznanja, da bi bilo mnogo bolje, če bi zdajšnje mandatno obdobje sklenili s kako pomembno miroljubno potezo, ne pa z majavim mednarodnim položajem. Zato Reagan in njegovi sodelavci vlagajo napore, da bi bližnji sestanek v
Dokaj spodbudni sklepi Berlinskega kluba
Razmere v Evropi se popravljajo Integriranje je treba pozdraviti
Moskvi resnično uspel. Američanom gre za to, da bi Reagan v bistvu žel vsaj tak uspeh, kot ga je konec lanskega leta žel Gorbačov v VVashingto-nu.
Udeleženci berlinskega kluba so bili obenem mnenja, da vpliv vojaških zvez na svetovna dogajanja še ni popustil in da je tako imenovani bipolarni model (vodilna vloga Združenih držav in Sovjetske zveze) še vedno veljaven. Indicije »multipolarnega« pojava so sicer že zavznavne, vendar še nimajo vpliva. Tudi na evropsko celino že zmerom najbolj odseva ravnanje svetovnih velesil.
Člani berlinskega kluba pa so prišli še do zanimivega spoznanja; sodijo namreč, da prizadevanja za ponovno integriranje Evrope (tudi glede na utiranje pojava multipolarnosti) napredujejo in da so opazna recimo najbolj na področju kulture. V klubu so, med drugim, sprejeli priporočilo, ki ga bodo razposlali posameznim vladnim dejavnikom, da bi ustanovili posebno Raziskovalno skupino za poglobitev vseevropskega kulturnega sodelovanja.
Kulturna dejavnost naj bi namreč delovala tudi kot »moralni« vzgib za poglabljanje evropskih vezi. Skratka, pri naporih, ki naj bi imeli za cilj pospeševanje evropskega integriranja, naj bi bila prisotna tudi »kultura razprave« kot vodilni člen na raznih pogovorih in pogajanjih. V zvezi z multi-polarnostjo pa je zlasti zanimivo mnenje tistih, ki trdijo, da se ne bi smela
uveljavljati kot nova »moč« v določeni regiji, marveč le'kot prvina, ki naj bi spodbujala enakopraven napredek.
Dalje; kot je klub z ene strani ugotovil, da je Konferenca za varnost in sodelovanje Evrope žal še vedno preveč statična, tako je z druge strani pozdravil na primer nedavno balkansko konferenco v Beogradu, na kateri, da so »pričeli postavljati sodobnejše stike v tem delu Evrope«.
Hočeš nočeš pa je bila ena osrednjih tem na srečanju (navsezadnje je to »berlinski« klub) odnos med dvema Nemčijama. Stiki med dvema deželama se širijo ne glede na takšne in drugačne ovire. Lani je bilo na obisku v zahodni Nemčiji nad 3 milijone prebivalcev Vzhodne Nemčije, kar je seveda lepo število. Gospodarski stiki med dvema deželama so vse bolj pogosti.
Glede na tako stanje, ki kaže na »odpiranje« bi seveda bilo še bolj želeti, da bi utrjevali zlati tiste vezi, ki imajo dolgoročna znamenja. Zanimivo pa je, so menili nekateri na pogovorih, da na primer- v Zahodni Nemčiji niso vsi za nadaljnje odpiranje vrat in da so pristaši take politike pogosto prav tisti, ki se z besedo imajo za nosilce vsenemškega sodelovanja. Neglede na še zmeraj prisotne elemente nezaupanja na eni in na drugi strani pa je seveda razumljivo, da jih bo sproti odpravljala samo iskrena težnja za pospešitev vzajemnih stikov.
V luči razprave o »integriranju« Evrope velja omeniti tudi stališče, da bi Sovjetska zveza morala potrditi svojo »perestrojko« denimo s tem, da bi za-
čela omogočati svojim ljudem obiske v Zahodni Evropi. Bržčas se je zgodilo prvič, da sovjetski udeleženci niso bili proti, so pa seveda odgovorili, da bi država v tem primeru potrebovala kar mastno vsoto deviz, ki pa jih zaenkrat nima.
Sklepna ugotovitev: razmere v Evropi se popravljajo, indicije za integO' ranje je treba pozdraviti. Detant očitno vpliva tudi na evropske silnice, Pa čeprav še ne dovolj otipljivo. Žal P® določeni problemi ostajajo. Nekaterl zadevajo tudi Evropo (na primer terorizem), drugi se bolj nanašajo na druge regije (krajevne vojne, odnosi tn? bogatimi in revnimi ter znana dolžniška kriza, ki jo bo novejše gledan) Mednarodnega denarnega sklada izr® ženo na skupščini v New Yorku, f. zaostrilo). Toda tudi zunajevrop®^ problemi so kajpak pomembni za E ropo.	...
Pojem o »kulturi razprave« bo oci no treba skrbno in strpno uveljavi) na vsakem koraku.	.
MIRO KOCJAN
e
ENTE NAZIONALE PER DRŽAVNA USTANOVA ZA
1’ENERGIA ELETTRICJ ELEKTRIČNO ENERGIJ0
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
j j |
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih P°^ra vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu 1. dece
1988 sledeči:				-i
	Kupon	Povišek kapitala		
POSOJILO	izplačljiv 1.12.1988	polletje 1.6.1988 30.11.1988	skupn3 vrednost 1.12.1989
1982-1989 ovrednoteno III. emisija (Redi)	8,—%	—3,185%		14,203°/°
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem
Načrt KD za večjo kakovost življenja
TRST — Po obdobju modernizacije bo glavna značilnost prihodnje zakonodajne dobe skrb za kakovost življenja. Tako je ocenil program, s katerim se Krščanska demokracija predstavlja na junijskih volitvah, predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Program, ki ga je izdelala posebna komisija pod vodstvom sen. Tonutti-ja, je včeraj soglasno odobril deželni odbor KD.
Program temelji na treh osnovnih načrtih, ki so po mnenju KD potrebni za reševanje problemov, s katerimi se bo soočila dežela v prihodnosti še zlasti v devetdesetih letih z odpravo carinskih pregrad in uvedbo enotnega evropskega trga. Prvi načrt zadeva kakovost življenja s posebnim poudarkom na družini kot družbenem osebku. Načrt obravnava družino v družbi, problem stanovanja, skrbstva, solidarnosti. Seveda pa ne prezira tudi vprašanja zaposlovanja mladih, vlogo ženske in problema ostarelih.
Druga bistvena programska točka zadeva deželno gospodarstvo. KD se zavzema za nov odnos med državo in deželo in zagovarja programsko vlogo dežele ter ovrednotenje zemljepisne lege F-JK. V tem okviru je treba podpreti znanstveno in tehnološko raziskovanje, pripraviti način za uresničevanje zakona o mejnih območjih, posodobiti kreditni sistem in okrepiti sposobnost poseganja javnih in zasebnih finančnih zavodov.
Tretji načrt pa govori o reorganizaciji Dežele in o novem odnosu s krajevnimi ustanovami.
Ob koncu je deželni sekretar Tongo izrazil svoje zadovoljstvo za soglasno sprejet program in napovedal, da se bo deželni odbor sestal spet jutri, da sprejme kandidatne liste za vseh pet deželnih volilnih okrožij.
Laura Bergnach koordinator slov. komisije PSI
ŠPETER — Pred dnevi se je v Špet-ru sestalo deželno tajništvo slovenske komisije PSI in obravnavalo probleme, ki so bili načeti med sestankom z deželnim tajništvom stranke v Vidmu. Zelo podrobno so obravnavali situacijo v slovenskih organizacijah v treh pokrajinah in kritično ocenili zastopanost slovenskih pripadnikov socialistične stranke Italije v raznih telesih. Razpravljali so tudi o sredstvih javnega obveščanja slovenske narodnostne skupnosti in slovenskih deželnih televizijskih oddajah. Analizirali so delo na šolskem, kulturnem in športnem področju in razpravljali o problemu ustvarjanja novih delovnih mest predvsem v Beneški Sloveniji. O ekonomski problematiki bo čim-prej prirejen posvet z deželnim tajništvom socialistične stranke Italije in s Trgovinsko zbornico v Vidmu. Vse probleme v razpravi bodo predstavili še ta teden članom pokrajinskih komisij na razširjenem sestanku, ki bo v Špetru. Sestanek se je končal z izvolitvijo deželnega koordinatorja slovenske komisije PSI. Dolžnost so soglasno zaupali Lauri Bernjak, predstavnici Beneške Slovenije.
Pridi gremo v Rakitovec
Krajevna skupnost Rakitovec in Radio Koper prirejata danes s pričetkom ob 15. uri srečanje »Pridi, gremo v Rakitovec - tam ke cvetejo mdnice in valovijo srebrni lasiči«.
Program, ki ga bo povezovala domačinka Adela Miklavčič, bo potekal v narečju Rakitovca in okoliških vasi. V programu bodo nastopili domači godci in pevci, ustvarjalci ter kulturni delavci Istre in zamejstva.
Sedemdesetčlanska pihalna godba iz Divače bo izvedla program starih istrskih motivov. S Šavrinkami bosta nastopili Rožana Koštial in skupina 17 deklet iz Šmarij, nato Pridvorski kvartet, Tri muzikante, harmonikarja Miklavčič iz Rakitovca in Zoran Lupine iz Trsta pa bosta iz pozabe potegnila stare instrumentalne motive. Pevski skupini 309 in Mešana skupina iz Rakitovca bodo zapeli »po naše«, mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj bo prvič zapel na novo prirejeno istrsko Partizansko, ki jo je za to priložnost priredil mladi skladatelj Aldo Kumar. Mešani pevski zbor Obala bo zapel nekaj značilnih »čicčkih pesmi«. Skupina Istranova bo izvedla pester spored istrskih motivov. Iz vasi, ki mejijo na Rakitovec, je predviden prihod domačinov, ki bodo peli in igrali.
Zavzetost SKGZ in SZDL za sodelovanje ob meji
KOPER — V prejšnjih dneh sta se v Kopru sestali delegaciji obalno-kraške konference SZDL Slovenije, pod vodstvom predsednika Draga Žerjala, in tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ pod vodstvom predsednika Suadama Kapica. Na sestanku so prisotni obravnavali številna vprašanja, s katerimi se organizaciji srečujeta v svojem delovanju. Predstavniki SZDL so prikazali sedanjo jugoslovansko stvarnost s poudarkom na težkem gospodarskem položaju in na živahni razpravi o predlogih za ustavne spremembe. V zvezi s položajem italijanske narodnosti v SFRJ je bilo rečeno, da je za reševanje problemov narodnosti nujen aktiven interes večinskega naroda. Pri tem je treba tudi dosledno vztrajati na vizualni dvojezičnosti in izboljšati pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah.
Predstavniki SKGZ pa so orisali sedanji trenutek Slovencev v Italiji. Na eni strani smo priča večjemu interesu za manjšinsko problematiko, kar je prišlo do izraza tudi ob nedavnih izjavah vladnega predsednika De Mite, na drugi se pa vrstijo nekateri negativni pojavi na krajevni ravni. To še posebej zaskrbljuje ob bližajočih se junijskih volitvah.
Na sestanku so predstavniki organizacij nadalje razpravljali o splošnem gospodarskem sodelovanju ob meji ter o vlogi in pomenu, ki ju imajo sredstva množičnega obveščanja pri ustvarjanju ozračja sožitja in sodelovanja med tu živečimi narodi. Organizaciji sta na koncu poudarili interes in namen, da se bosta še bolj zavzeli za razčlenjeno sodelovanje med kulturnimi, športnimi ter drugimi organizacijami in društvi z obeh strani meje.
Pogovor s predsednikom koprske občinske skupščine
Problemi delegatskega sistema
Slavnostna seja občinske
skupščine v Kopru
Vinko Lovrečič
KOPER — Čeprav je vsak dan težje ocenjevati uspešnost gospodarjenja v Posameznih sredinah, statistični podatki ostajajo kategorija, ki se ji ni moč izogniti. Niti ob občinskem prazniku, ko si vsi želijo najboljše, »najlepše« Podatke. Za koprsko občino velja, da Se je v minulem letu število zaposle-hih povečalo za 1,3 odstotka, da se je industrijska proizvodnja zmanjšala za L7 odstotka, da se je blagovna menja-Va s tujino, zlasti na konvertibilno Področje povečala za 59,7 odstotka, Povečal pa se je tudi presežek izvoza nad uvozom v primerjavi z letom po-Prej, da so se osebni dohodki v občini Povečali za 118 odstotkov, ob tem pa 1‘vljenjski stroški za 131,9 odstotka...
kratka, podatki so zanimivi; zado-voljstvo, podoba o uspešnosti občine P® je gotovo različna v očeh vsakega Posameznika. Ob občinskem prazniku, • maju, ko so se 1921. leta rodoljubi j. Marezigah uprli fašističnemu nasi-in. smo se o aktualnih zadevah, po-? et^ik na delovanje delegatskega sis-nra pogovarjali z novim predsedni-om (v prejšnjem mandatu podpred-sdnikom) občinske skupščine Vi i-Kom Lovrečičem.
»V delovanju delegatskega sistema Dr ki°VSOC* leta ponavljajo enaki °b^erni' ker smo vse skupaj preveč j ,ealizirali in pri tem pozabili na za-in jre!s*ranost ljudi, zrelost delegatov dpi ele9acii' na pogoje dela, v katerih ne U3ej° delegati. Zame se problemi Pojavljajo na samih skupščinah inskih ali sisnvskih! amripk 7P v delegat
So v zd 'n org
(Tomos
skupšči
J hove baze, sicer pa ne. Mnogi se
in V združenem delu službe, ki znajo
(Toirir^aniZ^ra-'0 delovanje delegacij mos, Cimos in	— „„
tj , ~—““ aL sisovskih) ampak že v so	torei >>na začetku«. Kjer
u službe, k lovanje de
skupščini"ui05 m Podobni). se na njihovo L SllS1 mnenie delegatov p0; baze. sicer pa ne. Mnogi se
lectar.-' ° z lastnimi stališči, ker de-le9aci3e niso sklepčne.«
fočin? t^rei. spremeniti na tem pod-Zdrn-ro ^animiv S® molk mnogih v KS n"enl.delu' živahnost v zboru
benoPpoimčn-hejK ° ukinjaniu druž-šati? p lltlfcnih zborov je bilo že šiiti ustJezM0nlie-treba naiprej Ponudi-sploh rs, : krajša gradiva, sicer pa Pa tudi misllti o izpopolnitvi sistema, ndgovnrPo0e"OStavitvi zadev, ko gre za sistem sm°St delegatov. Odborniški izboljšali ° nkinili, namesto da bi ga ° je danes že moč zaznati,
saj večinoma občani sploh ne vedo, kdo je njihov delegat, pa tudi delegati na skupščinah ne delujejo najbolje, ker se prepogosto menjajo. Sam menim, da bi bilo mnogo bolje, če bi imeli' stalne delegate, ki bi bili zato bolje informirani o dogajanjih v občini in na sploh, pa bi zato manj uveljavljali ozke, posamične interese, se ne bi ponavljali z delegatskimi vprašanji, ki so jih pred njimi postavili že drugi. Delegatski sistem bi morali dopolniti v tem smislu, da bi vsak natančno vedel, čigav delegat je, da bi delegaciji oziroma bazi (po zakonu, obvezno) redno tudi odgovarjal, ne pa tako, kot je danes. Tudi volilna baza DPZ (družbenopolitični zbor) ni konkretizirana dovolj, odgovornost je preveč splošno politična. Mislim, da bi DPZ lahko tudi pogrešali. Več bi lahko bilo tudi skupnih sej zborov, če obravnavajo enako problematiko, na njih pa moramo zagotoviti tudi prisotnost predstavnikov IS, strokovnih služb, da delegati sproti dobijo ustrezne odgovore na vprašanja, ki jih ni moč razjasniti iz gradiv.«
V koprski občini je bilo precej ukrepov družbenega varstva. Kako gledate na to? So vedno upravičeni? Kako vidite probleme v zvezi s Tomosovo Orodjarno?
»Družbeno varstvo in štrajk imata nekaj skupnega. Zame sta na nek način anahronizem, element tuj našemu sistemu. Seveda v trenutku, ko sistem
ne deluje tako, kot bi moral. Do ukrepov, štrajkov pride, kjer odpovejo DPO, samoupravni organi, delavska kontrola, delavski svet, kjer imamo nesposobne vodilne, kjer je neinformiranost, pa tudi kjer se soočajo s slabim finančnim stanjem. Bistveno za večino ukrepov je bilo, da so bili skaljeni samoupravni, medsebojni odnosi. Medsebojnih odnosov ni moč čez noč izboljšati, spremeniti. Večina ukrepov namreč ni posledica izgub v ozdih, je posledica odnosov, tudi napačnega tolmačenja samoupravljanja, ko nekateri ne ločijo med upravljanjem, dolžnostmi v delovnem procesu in samoupravljanjem kot pravici in dolžnosti odločati o dohodku in njegovem razporejanju. V mnogih ozdih se pogosto ukvarjajo z »drobižem« in pozabljajo (ali pa so jim skorajda odvzete) na bistvene pravice. Tu so problemi. Naš sistem je drag, pogosto preveč zbirokratiziran. Kar zadeva Tomosov primer, pa mislim, da so v orodjarni reagirali nezrelo, ko so se "odpovedali" možnostim za samoupravljanje, saj je bil izrečen najblažji ukrep varstva, ker sami v tovarni niso uspeli rešiti zadev. Reakcija bolj meji na užaljenost, kot pa na trezno reagiranje. Tudi če bi resnično naredili napako, v orodjarni niso na pravi način reagirali.«
Čemu kanite v prihodnje posvetiti največ pozornosti? Tu je 15. maj, praznik občine, pa tudi dan, ko naj bi se v Jugoslaviji zgodilo...
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
in
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
Delovnim ljudem in občanom želijo veliko delovnih uspehov ob občinskem prazniku, 15. maju
Petrol
d. o.
ISTRA-BENZ
KOPER
čestita ob prazniku občine Koper vsem občanom
»Kaj. Tega še ne vemo. Za nekatere naše DO bodo ukrepi bržčas pozitivni, za druge ne. Ne vem. Za Lamo, denimo, vemo, da ji kupci priznavajo 40 do 50 odstotkov višje cene, pa še danes ni jasno, če bodo na spisku tistih, ki jim bodo podražitve dovoljene. Upamo lahko, da se bo zakonodaja spremenila, ko gre za tuja vlaganja pri nas, saj imamo carinsko cono z mnogo razvojnimi možnostmi...«
Razvojne možnosti so ob morju velike, toda ne brez ceste, turizma, brez ustrezne infrastrukture, zdravstva...?
»Ob skupni skrbi za prestrukturiranje gospodarstva v občini, ki ima programe, pričakujemo, da bomo res razvili carinsko cono, da bomo uspeli s prizadevanji za zgraditev odsekov cest od Škofij do Bivja, pa Divače do Kopra ter Ankaranskega križišča do Kopra. Če se to ne zgodi, »zadušimo« Luko in turizem. Ne le pri nas, tudi v Istri. Skupen nastop s Hrvati je zato več kot nujen. Za nas je pomembna tudi voda, osebno pa podpiram tudi prizadevanja za rešitev problemov v zdravstvu. Tudi samoprispevek je sprejemljiv, vendar moramo pred razpisom referenduma krepko premisliti, saj je jasno, da bodo v kratkem realni osebni dohodki nižji za 20 odstotkov, kar seveda ni v prid takemu načinu zbiranja denarja. Je pa to bržčas še edini način za rešitev problemov porodnišnice.«
DUŠAN GRČA
KOPER — S slavnostno sejo občinske skupščine, katere so se udeležili tudi številni gostje iz pobratenih občin, predstavniki sosednjih občin, predstavniki JLA, pa tudi gostje iz Ferrare, Doline in Milj, so včeraj v Kopru proslavili občinski praznik. Prebivalci te občine ga imajo na dan, ko so se 1921. leta v Marezigah uprli fašistom.
Vinko Lovrečič, predsednik skupščine, in Isabella Fleggo, podpredsednica, sta spregovorila o aktualnih razmerah v jugoslovanski družbi in seveda o tem, kako se v koprski občini soočajo z gospodarskimi problemi, problemi na področju družbenih dejavnosti in razvojnimi problemi. Lovrečič je z vrsto podatkov orisal gospodarsko situacijo v občini, kjer se v zadnjem času mnoge delovne organizacije soočajo z likvidnostnimi težavami. Marsikaj ne kaže na prav lepo sliko, a so v občini težavam navkljub dosegli precej uspehov, sprememb na področju tehnološkega posodabljanja pa tudi pri izgradnji komunalne infrastrukture. V petek so tako otvorili novo križišče Ljubljanske ceste z »ogrlico«, v minulem letu pa na podeželju zgradili vrsto novih komunalnih objektov, od cest do vodovodov in telefonije. Eden od večjih projektov je bil uresničen na območju KS Gradin in Slovensko Gradišče. V občini so v minulem letu dni pridobili skoraj 1200 novih telefonskih priključkov, od tega kar 554 na podeželju. Zaključenih pa je bilo tudi več naložb na področju družbenih dejavnosti. (dgr)
KOPER
DO CIMOS KOPER n. sol. o.
Marežanska cesta 2 Telefon: (066) 31131 Telex: 34273
Ob 15. maju čestitajo vsem občanom občine Koper
m
Mercator
MERCATOR TRGOAVTO - Koper
Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a
čestitamo ob 15. maju, prazniku občine Koper
Včeraj so predstavili programski dokument za volitve
Na kongresu SSk v Nabrežini
Naravovarstveniki za kandidate ki se bodo zavzemali za okolje
Naravovarstvene organizacije bodo javno podprle tiste stranke in kandidate za deželni svet, ki se bodo zavzeli za reševanje vprašanj okolja in za zaščito narave. Naravovarstvena zavest namreč po njihovem mnenju ni politično ali ideološko obarvana, zato bodo WWF, Zveza za okolje, združenje Amici della terra in LIPU podprli vse tiste kandidate, ki si resno prizadevajo za zdravje našega okolja in ki ne bodo teh argumentov uporabljali le med volilno kampanjo in torej z namenom, da si pridobijo čim več glasov. Da bi torej preverili, kakšno zanimanje vlada med kandidati za zaščito okolja, so predstavniki omenjenih organizacij sestavili programski dokument, ki so ga predložili vsem strankam in kandidatom, ki bodo kandidirali za izvolitev v deželni svet.
Programski dokument so predstavili včeraj na tiskovni konferenci na sedežu tiskovne agencije ANSA ob prisotnosti nekaterih političnih predstavnikov. Vabilu naravovarstvenikov so se odzvali predstavniki komunistične partije in ZKMI, Liste za Trst in nekaj mladeničev od Fronte della gioventu (ki so odšli pred koncem razprave in niso črhnili niti besedice, saj je tudi tak »neideološki« program zbodel njihovo »občutljivost«). Dokument naravovarstvenikov vsebuje vrsto predlogov za smotrno in stvarno reševanje vseh številnih problemov, ki tarejo naravno okolje, a vsebuje tudi točke o zaščiti kulturnih dobrin, o pravicah državljanov, o zdravstvu, kmetijstvu in zaščiti etničnih manjšin (verjetno so prav mirovne težnje naravovarstvenikov največja hiba v očeh mladih neofašistov). Dokumentu so priložili tudi vprašalnik, na katerega naj bi posamezni kandidati, ki se mislijo okoristiti z glasovi »naravovarstvenih« obča-
nov, jasno odgovorili. Na ta način — so jim skoraj zagrozili naravovarstveniki - bodo izvoljeni kandidati imeli moralno dolžnost, da držijo svoje obljube, sicer jim bodo naravovarstveniki vedno za petami in jim bodo onemogočali mirno spanje.
Predstavniki naravovarstvenih organizacij so prepričani, da je ohranjanje človekovega življenjskega okolja prva dolžnost vsakega javnega upravitelja in da je treba zaščito okolja začeti pojmovati drugače: ta zaščita namreč ne sme biti pepelka pri načrtovanju, pač pa mora postati vodilna misel še pred vsemi drugimi političnimi ali gospodarskimi vprašanji. Skoraj vsaka odločitev na upravni ravni zadeva tudi okolje (energija, odpadki, kemična gnojila, ceste, gradnje itd.), zato bi se morali upravitelji spoprijeti s problemom okolja vsakič, ko posežejo vanj.
Dokument torej izpostavlja najbolj pereče in že »zgodovinske« probleme naravnega okolja, ki so rezultat sodobne tehnološke in porabniške družbe, katerim pa z drobcem razumnosti le ni tako težko najti pravo rešitev. Smotrno izkoriščanje energije in spodbujanje znanstvenega raziskovanja za iskanje novih oblik energije, zaščita teritorija, od urbanega do naravnega okolja (z ustanovitvijo naravnih parkov, smotrno zaščito pred naravnimi katastrofami, preverjanjem učinkov, ki jih imajo raznovrstni industrijski in drugi posegi v okolje, spodbujanje uporabe naravnih gnojil in ohranjevanje raznolikosti kultur, spoštovanje naravnih značilnosti okolja, zaščita kulturnih dobrin itd.) je le nekaj programskih točk, za katere bi se morali zavzeti kandidati, ki bodo osvojili naravovarstvene zahteve. Kdo bo to storil, pa bo znano šele po 26. juniju, (bg)
Pozornost krajevnim problemom in bližnjim upravnim volitvam
»Turistična ureditev Sesljanskega zaliva bo predstavljala pomembno priložnost razvoja za celotno devinsko-nabrežinsko občino. Slovenci moramo biti pozorni, da je ne zamudimo, saj bi v nasprotnem primeru tvegali, da bi bili potisnjeni na rob gospodarskega in siceršnjega življenja v občini.« Tako bi lahko strnili eno pomembnejših misli, ki je prišla do izraza na kongresu, na katerem so se v četrtek zvečer v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini zbrali člani in somišljeniki Slovenske skupnosti v devinsko-nabre-žinski občini.
Tajnik Ivan Brecelj je v uvodnem poročilu obnovil politično dogajanje v občini in življenje sekcije v zadnjih dveh letih. Podrobneje je orisal potek krize, vsled katere je PSI izstopila iz upravne koalicije s KD in SSk, in poudaril, da je SSk vseskozi skušala ravnati korektno in skladno s svojimi temeljnimi načeli in cilji. O delovanju občinske uprave je nato izčrpno poročal župan Bojan Brezigar. Podrobno je prikazal, kako si uprava prizadeva za skladen razvoj celotne občine (metan bo npr. napeljan ne le v gosto naseljenih centrih, ampak v vseh vaseh) ter orisal potrebe in razvojne perspektive krajevnega gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. Govoril je tudi o dosežkih na področju uveljav-
Prvi celovečerni nastop Ženskega zbora Ivan Grbec
V Ricmanjih so pripravili pomembni glasbeni srečanji
Ijanja slovenščine (devinsko-nabrežin-ska občina je npr. prva, ki ima itali-jansko-slovenski prapor, dvojezičen napis na volilnih potrdilih itd.), kakor tudi o nenehnih prizadevanjih za prijateljsko sožitje med slovenskim in italijanskim življem.
O pripravah na junijske deželne in upravne volitve sta govorila tržaški pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej in strankin deželni tajnik Ivo Jevnikar. Oba sta opozorila, da gre za izredno pomembno in hkrati težko preizkušnjo, saj Slovenci tvegamo, da zaradi cepitve na stranke in strančice bistveno okrnemo svoje politično predstavništvo. Tajnika sta tudi povedala, da bi volilna okrepitev slovenske stranke bila naj zanesljivejši znak politične in drugačne življenjskosti slovenske narodne skupnosti.
Razprava je poglobila nekatera vprašanja, ki so se jih dotaknila uvodna poročila. V njej je prišla do izraza predvsem potreba po večji ozaveščenosti in povezanosti Slovencev v ključnih zadevah, pa naj bo to na gospodarskem, kulturnem ali političnem področju. Sledile so volitve širšega sekcijskega odbora in tajnika. Na tajniško mesto je bil soglasno izvoljen Antek Terčon, ki je svojemu predhodniku Ivanu Breclju izrazil zahvalo za večletno uspešno delovanje.
Kongres so podravili krajevni predstavniki PSI Bonelli, KD Lenarduzzi in KPI Širca. Zasedanju je predsedoval Gregor Pertot, tajnik pa je bil Mario Kralj. Kongres se je pričel ob notah Zdravice, ki so jo zapeli Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja.
Pesem zaživi, če jo pojemo s srcem. In tako so jo zapele pevke ženskega zbora KD Ivan Grbec na koncertu, ki je bil v petek zvečer v dvorani ške-denjskega društva.
Osem let deluje zbor, ki ga sestavlja 22 pevk (lepo število mladih) in ga že drugo sezono vodi Boža Hrvatič. Za ta svoj prvi celovečerni nastop so pevke na rednih in izrednih vajah naštudirale kar 18 pesmi. Nekatere, kot na primer dve koroški ljudski pesmi, so na koncertu izvajale prvič, z drugimi so nastopile na koncertu nabožnih pesmi lanskega decembra v škedenjski cerkvi, na srečanju ženskih pevskih zborov »Zapojmo si pesem veselo« pri Domju in na reviji Primorska poje.
V prvem delu programa smo tako slišali dve izvedbi skladbe Ave Maria, še dve italijanski pesmi, nato pa pesmi naših skladateljev: Simonitija, Tomca, Bučarja, Pirnika, Pahorja in dve skladbi Ignacija Ote. Drugi del programa je bil posvečen ljudski pesmi: tržaški Ke-mar se je oženu, ki jo je za škedenjski zbor priredil in napisal Ignacij Ota, slovenski, koroški in ljudski pesmi iz Dalmacije.
Program so povezovale pevke same, medtem ko sta imeli predsednica zbora Laura Sancin in predsednica ške-denjskega društva Devana Černič pozdravna govora, v katerih sta posebej poudarili glavno misel, ki vodi ške-denjske pevke: ljubezen do petja, ljubezen do slovenske umetne in ljudske
pesmi, ljubezen do svojega naroda in seveda ljubezen do članov in prijateljev društva, ki njegovo dejavnost tako zvesto spremljajo, ki so na društvo s srcem in dušo navezani.
»Danes je spet en lep večer,« je na začetku koncerta dejala Melita Valli. In bil je zares lep večer, ki je bil v veliko zadoščenje pevkam za ves njihov trud in delo, dirigentki za vse, kar je v zbor, v interpretacijo pesmi, v izpoplnjevanje pevske tehnike in izgovorjave vložila, pa tudi občinstvu, ki je uživalo ob lepem petju ter je zbor nagradilo na koncu s toplim apl-vzom, s cvetjem, pa še z udeležbo na družabnosti, pri kateri so se zopet izkazale pevke, članice in člani društva s pristno domačnostjo pa še z dobrotami, ki so jih tudi ženske same pripravile.
Petkov koncert je lepo zaokrožil letošnjo dejavnost kulturnega društva Ivan Grbec, ni pa seveda še predstavljal konca sezone. Že danes se bodo namreč pevke podale na izlet na otok Krk, v pripravi pa imajo še druge prireditve in družabne večere, (ni)
■ Devinsko-nabrežinska občina bo
začasno zaposlila osebje za redarsko službo. Kandidati morajo prošnje predstaviti do 21. maja 1988. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje, soba štev. 20 (tel. št. 200421 — int. 17 ali 59).
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
SKLICUJE
predsednike vseh svojih članic in predsednike društev, včlanjenih v ZSKD in ZSŠDI, na
ZBOROVANJE
ki bo v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, s sledečim dnevnim redom:
Z zavračanjem slovenskih prošenj nam dežela F-JK jemlje že uveljavljeno pravico
V enem samem tednu se bosta v Ricmanjih zvrstili dve pomembni kulturni prireditvi, ki ju posebej prirejajo domače SKD Slavec in pa člani godbe na pihala Ricmanje. Obe prireditvi sta glasbenega značaja, prva je pevska, druga pa instrumentalna, kljub temu pa ju veže zelo sličen cilj, in sicer ovrednotenje neke dejavnosti, upoštevanje določene glasbene zvrsti, pa tudi želja po novi in povsem specifični kulturni ponudbi v okviru dveh različnih poustvarjalnih krogov.
Prva prireditev bo na vrsti že danes, ko se bo v zgornji dvorani Babne hiše zvrstilo kar enajst oktetov. Pevska revija, ki jo SKD Slavec prireja z naslovom »Srečanje oktetov Primorske«, dosega letos že peto zapovrstno izvedbo. Letos torej slavi svoj prvi mali, a pomembni jubilej. Srečanje oktetov je namreč od vsega začetka zaživelo s posebnih uspehom, tako med občinstvom kot med samimi sodelujočimi skupinami, za katere je ta skupni koncert kar se da primerna priložnost za globlje medsebojno spoznavanje, za navezovanje novih prijateljskih stikov. Nenazadnje pa je to priložnost, ob kateri si vsakdo lahko ustvari nek splošni vpogled v delovanje takih vokalnih zasedb na primorskih tleh.
Na prvem jubilejnem Srečanju oktetov Primorske, ki bo v ricmanjskem kulturnem domu (bolj znanem z domačim imenom Babna hiša) danes ob 18. uri, se bodo predstavili Oktet Škofije, Tolminski oktet, oktet France Bevk iz Otaleža, vokalna skupina So-vodenjska dekleta, oktet Nadiža iz Kreda, Briški oktet iz Dobrovega, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, Zenska nova skupina KD Ivan Grbec iz Šked-nja, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, oktet Javor s Pivke ter Tržaški oktet, ki bo današnjo revijo tudi zaključil. Letos se je torej prijavilo kar enajst skupin, od vseh teh se pet oktetov udeležuje revije že od vsega začetka. Le-ti bodo danes deležni še posebnega spominskega priznanja.
Drugi niz kulturnih srečanj v Ricmanjih pa se bo zvrstil konec tedna. Že v petek bo namreč na vrsti prvo od treh glasbenih srečanj, ki so predvidena v okviru letošnjih drugih Promenadnih koncertov. Prireditelj je Godba na pihala iz Ricmanj, ki slavi letos 20-letnico svoje obnovitve. Ta pomembni in nadvse častitljivi jubilej pa je vezan še na 19. obletnico "dirigentskega staža" prof. Ennia Krisa-novskega, ki je k ricmanjskemu pihalnemu orkestru pristopil prav leto po obnovitvi skupine in v tem času s požrtvovalnostjo in seveda sodelovanjem vseh članov privedel orkester do nadvse zadovoljive kakovostne ravni. Saj lahko Godbo na pihala iz Ricmanj upravičeno prištevamo med najboljše tovrstne skupine pri nas.
Letos se bodo Promenadni koncerti zvrstili v prijetnem naravnem okolju, ki ga ponuja travnik na Žrebčevem, prostor, kjer vsako leto julija prirejajo ricmanjsko šagro. Na petkovem promenadnem koncertu bo ob 20. uri nastopila domača godba na pihala, ki bo tako tudi otvorila letošnjo večdnevno kulturno manifestacijo. V soboto, ob isti uri, bosta na vrsti godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom Lendra Pegana in videmski pihalni orkester Associazione filarmo-nica di Maniago, ki ga vodi Mario Za-nette. Promenadne koncerte bo v nedeljo sklenil nastop orkestra Banda musicale Camillo Bornia iz Madrisia di Fagagna pod vodstvom Adriana Varuttija. Koncert tega orkestra bo popestril nastop prve furlanske skupine mažoretk "Majorettes Furlanutes". Zatem pa bo na vrsti še mladinski pihalni orkester Karol Pahor iz Pirana pod vodstvom Umberta Radojkoviča. Hvalevredna pobuda ricmanjske godbe na pihala se vključuje med najnovejše kulturne vzgibe na tem področju, saj je namen Promenadnih koncertov prav ta, da primerno ovrednotijo delo posameznih tovrstnih skupin in dokažejo, kako je lahko godba na pihala primerna tudi za samostojen koncert, ne le za priložnostne nastope na domačih praznikih, (dam)
Izlet za konec vrtnarskega tečaja padriškega KD Slovan
Kulturno društvo Slovan s Padrič je priredilo pred kratkim zanimiv tečaj vrtnarstva. Vodil ga je strokovnjak dr. Mario Gregorič, ki je posredoval tečajnikom marsikaj koristnega. Pobuda je naletela med vaščani na precejšnje zanimanje. Predavatelj je obravnaval teme s področja vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in cvetličarstva. Obiskovalcem tečaja je dal dosti koristnih nasvetov, tako da so lahko obogatili svoje izkušnje na tem področju, saj ima vsakdo ob hiši vrt, na katerem si pridela zelenjavo za domače potrebe, marsikdo pa tudi njivo, nekaj sadnih dreves in okrasne rastline, ki mu lepšajo dom. Mentor je tečajnikom postregel z napotki o zalivanju, gnojenju in razmnoževanju rastlin, o zahtevah glede vrste zemlje in svetlobe; govoril je o boleznih rastlin ter o zajedalcih in svetoval najbolj učinkovita sredstva za njihovo odpravljanje; povedal je, kako oblikujemo sadna drevesa z obrezovanjem, govoril je o škropljenju in cepljenju in še o marsičem.
O tečaju lahko rečemo le najboljše, saj so vsi navdušeno sledili osmini predavanjem. Mentorju je torej uspelo nekoliko razširiti ustaljene predstave o gojenju rastlin.
Na zadnjem srečanju se je porodila zamisel, da bi tečaj zaključili z izletom in tako povezali teorijo s prakso. V ta namen bo domače kulturno društvo priredilo izlet na Dolenjsko, tja, kjer si bodo izletniki lahko ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Izlet bo v nedeljo, 22. maja, in ni namenjen samo tečajnikom, ampak vsem, ki jih zanima tovrstna tematika. Odhod bo ob 6. uri s Padrič. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije pa nudijo odborniki društva (Darko in Oskar Grgič - tel. 226286).
Sekcija SSk za vzhodni Kras
Informativno srečanje pred upravnimi volitvami
Sekcija SSk za vzhodni Kras je imela 11. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah informativno srečanje ob zapadlosti mandatne dobe svojih predstavnikov v krajevnem sosvetu in v zvezi s skorajšnjimi upravnimi volitvami. Še pred tem je sekcija razposlala svojim volilcem in somišljenikom »Glasnik vzhodnokraške sekcije Slovenske skupnosti«, ki obravnava dejavnost stranke v tem organu.
Na srečanju je bil govor o problemih, o katerih so razpravljali na krajevnem sosvetu. V tem oziru s.a svetovalca Slovenske skupnosti vedno odločno zagovarjala koristi krajanov: med vidnejšimi vprašanji sta osporavana gradnja svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici in razširitev pokopališča na Opčinah. Ob pogovoru, ki se je razvil, sta rajonska svetovalca Vinko Ozbič in Boris Artač pojasnila navzočim svoje delo in pobude, ki sta jih skušala ureničiti in opozorila na pomen povezovanja z vsemi krajevnimi združenji in društvi celotnega vzhodnokraškega območja.
Nato sta pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej in deželni tajnik Ivo Jevnikar poročala o splošnem delu stranke, zlasti o pripravah na volitve s posebnim ozirom na kandidatne liste. Med drugim so udeleženci srečanja izrazili svojo zaskrbljenost, da bi vsakršna razpršitev glasov ošibila slovensko predstavništvo in okrnila politično težo slovenskih predstavnikov v italijanskih strankah.
Polemičen odgovor na obtožbe ravnateljev
»Velika skrb« Pokrajine za probleme šolstva
Pokrajinska uprava zavrača očitke ravnateljev tržaških višjih srednjih šol, da zanemarja probleme šolstva. Predsednik Pokrajine Locchi, odbornik za javna dela Cervesi in odbornik za šolstvo Cavicchioli, skupaj s funkcionarji in tehniki, so na včerajšnji tiskovni konferenci našteli vrsto podatkov, ki naj bi demantirali obtožbe ravnateljev. V zadnjih dveh letih in nekaj mesecih, odkar vodi Pokrajino sedanji odbor, je uprava namenila potrebam šole kar 7 milijard in sto milijonov lir, h katerim je treba dodati še poldrugo milijardo za novi zavod za geometre.
Pokrajinski upravitelji so bili vsekakor venomer na razpolago za reševanje šolskih problemov, so zatrdili Locchi in njegovi sodelavci. Nujno pa je, da se šolski problemi obravnavajo samo pri eni pogajalni mizi, drugače nastaja kaos. Nejasnost kompetenc pa sedanji kaos še povečuje, kot je primer za šolsko opiremo in pohištvo. Za zdaj sploh ni jasno, kdo naj bi šolam priskrbel vse potrebno za njihovo delovanje, na srečo bo januarja prihodnjega leta stopil v veljavo nov zakon, ki bo posamezne kompetence jasneje orisal. Prav glede opreme novi zakon določa, da so v kompetenci pokrajin, ki pa jim bodo morale dežele in država zagotoviti potrebna sredstva.
Vsekakor so sedanji problemi tržaških višjih šol le začasni. Leta 1990 ali najkasneje 1991 bomo tudi na višjih šolah beležili krčenje vpisov, s čimer bo večji del sedanjih problemov avtomatično rešen...
CASSA It Uit ALIČ ICO AltTIGIAMA OPICIMA - TltllCSTIC___________________________
MltAMILMICA IN POSOJILNICA -----	OPČINIC-TRST
• se bliža čas odprtja novega sedeža in bodo potrebe po novi delovni sili narasle
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST
RAZPISUJE
isposobljenostne Izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 koiektiv-le delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto. — Pogoji za pripustitev k usp lobljenostnemu izpitu so naslednji:
. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoj čih predpisih enakovredna ali	b0
!. diploma višjih srednjih šol s petletno delovno prakso; prednostno se upoštevala praksa iz sektorja za zunanjo trgovino oziroma delovna doba P denarnem zavodu ali zavarovalnici
l. Starost: največ 40 let	js.
.. Program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in tal'iansk0 gj-no nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz kn.iig jieni stva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pripu ^ kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnem izdelku. Ustrezna navodila s voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice	ništvu
i. Prošnjo na prosti poli je treba predložiti, osebno ali po pošti, v taj Hranilnice in posojilnice do 20. maja 1988. las razporeda bo zainteresiranim javljen	naknadno.	uranilni-
’o zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu n :e in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črp
islužbenci.	cnešenere
i danih pogojih bo stekel tudi dogovor o ustreznem morebitnem posp lapredovanju.	UPRAVN	^
Stranke izbirajo glavne kandidate za volitve
Pečenik, Čok in Kocman za PSI SSk izbrala glavne kandidate
Javni razglasi junijskih deželnih, pokrajinskih, občinskih in rajonskih volitev so bili že objavljeni in čeprav je za uradno predstavitev kandidatnih list še nekaj časa (od 27. t. m. do 1. junija bodo sprejemali na tržaški Občini liste za občinske in rajonske volitve, od 28. do 31. t. m. pa na sodišču za pokrajinske in deželne volitve), se strankam že nekoliko mudi pri izbiranju kandidatov. Komunisti in Lista za Trst so svoje izbire že storili in objavili, za njimi pa se polagoma zvrščajo še vse večje stranke, ki so v teh dneh izpopolnile liste po poglobljenih razpravah v pristojnih organih.
Tržaški socialisti so imeli včeraj dopoldne sejo pokrajinskega vodstva, ki je soglasno odobrilo, kandidatne liste tako za Deželo, kot tudi za Pokrajino, tržaško Občino in njene rajonske sosvete. Nosilec liste v tržaškem volilnem okrožju za obnovitev deželnega sveta je po pričakovanju dosedanji podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone, kateremu bodo na listi sledili podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Anzellotti, bivši pokrajinski tajnik sindikata CISL Tersar, predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik, bivši miljski podžupan Rossini in bivši nabrežinski podžupan Caldi. Na deželni kandidatni listi PSI so še arh. Semeranijeva in primarij otroške bolnišnice Mandruzzato. Kot neodvisen kandidira na deželni listi PSI tudi bivši socialdemokrat Di Pace.
Za Pokrajino kandidirajo v za PSI preferenčnih okrožjih predsednik Krajevne zdravstvene enote Bevilacgua, dosedanji odbornik Marčelo Čok, bivši socialdemokratski svetovalec Mario Martini, slovenska arhitektka Rossana Petaros in scenograf Sergio D'Osmo. Kandidatno listo za obnovitev
tržaškega občinskega sveta bosta vodila dosedanji podžupan Augusto Seghene in pokrajinski tajnik ter senator Ar-duino Agnelli, sledili pa jim bodo dosedanji načelnik svetovalske skupine D Amore, Alessandro Perelli, Eraldo Cecchi-ni, Pia Frausin, Luigi Anghelone, Ariella Pittoni, bivši socialdemokratski odbornik Roberto De Gioia. Slovenska kandidata PSI za tržaški občinski svet sta Vojko Kocman in Neda Lah.
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti pa je na svoji predsinočnji seji evidentiral samo glavne kandidate za občinski in pokrajinski svet (za deželni svet bosta nosilca liste nabrežinski župan Bojan Brezigar in goriški pokrajinski odbornik Mirko Špacapan), kandidatni listi pa bo dokončno izoblikoval v prihodnjem tednu, ker so še v teku pogovori z nekaterimi osebnostmi, ki bi mogle sprejeti kandidaturo na listah SSk. Vsekakor se zdi, da bo SSk predstavila kot glavna kandidata za Pokrajino dosedanjega odbornika Zorka Hareja in Rafka Dolharja, med evidentiranimi kandidati za obe največji krajevni skupščini pa so še Alojz Tul, Peter Močnik, dosedanji občinski svetovalec Aleš Lokar, Boris Slama in Humbert Mamolo.
Tudi demokristjansko pokrajinsko vodstvo je na svoji zadnji seji soglasno izoblikovalo kandidatne liste za Deželo, Pokrajino in Občino. Nosilec liste KD za Deželo bo dosedanji odbornik Dario Rinaldi, sledili pa mu bodo dosedanji svetovalec Pio Nodari, tržaška občinska odbornika Calan-druccio in Vattovani ter predsednik Združenja trgovcev Donaggio. Za tržaško Občino je glavni kandidat KD bivši županFranco Richetti, za Pokrajino pa seveda dosedanji predsednik Dario Locchi.
Pestro delovanje zadruge Nas Kras
V Kraški galeriji odprli razstavo grafičnih listov
V prijetni in vedno lepo vzdržani Kraški galeriji so sinoči odprli drugo razstavo letošnje sezone (kot je znano, je Kraška galerija odprta le v poletnih in spomladanskih mesecih). Po razstavi grafičnega mojstra Marjana Kravosa je tudi nova razstava v celoti posvečena grafiki. Upravitelji galerije, to je zadruga Naš Kras, so namreč povabili medse člane skupine Gruppo associativo incisori, ki so jo pred več kot enim letom ustanovili Edi Žerjal, Franco Degrassi, Renata De Mattia, Maura Israel in Nereo Laureni. Pet likovnikov, ki se ukvarja izključno z grafiko, se je namreč spoznalo na grafičnih tečajih šole Carlo Sbisd, po zaključku tečajev pa so želeli nadalje-
vati po skupni poti umetniškega ustvarjanja in so se tako zbrali v krožek.
Razstavo v Kraški galeriji je sinoči odprl predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus, ki je prisrčno pozdravil italijanske goste (to je med drugim prvič, ko v galeriji razstavljajo italijanski umetniki). Razstavljalce bi moral predstaviti Franc Udovič, ki pa je bil zaradi bolezni odsoten. Zato sta o delu skupine spregovorila Renata de Mattia in Edi Žerjal, ki sta v italijanščini oziroma v slovenščini na kratko orisala osrednje motive snovanja vseh petih likovnikov, ki v različnih grafičnih tehnikah in različnih slogih upodabljajo v glavnem Kras in morje.
Zanimiva in koristna pobuda
V Trstu in Gorici razstava učil za vrtec in osnovno šolo
Odbor za šolstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze v sodelovanju s Tržaško knjigarno in IRRSAE (Deželni inštitut za pedagoško raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje) prireja v mesecu maju razstavo učil in učnih Pripomočkov iz Slovenije za vrtec in osnovno šolo. Pobuda je namenjena vsem Vzgojiteljem in učiteljem, zato bo gradivo razstavljeno v Trstu v Tržaški knjigarni od torka, 17. maja, do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom (8.30-12.30 rh 15.30-19.30), v Gorici pa v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 od torka, 24., do sobote, 28. maja, vsak popoldan od 17. do 19. ure.
Na ogled bodo najnovejši učbeniki in priročniki, otroška in mladinska literatura, 'številna učila in avdiovizualna sredstva, prvič zbrani na enem samem razstavišču v zamejskem prostoru. S tem želijo organizatorji odgovoriti na potre-b° šolnikov po osveščanju o najnovejšem slovenskem didaktičnem materialu in o njegovi uporabi v učno-vzgojnem procesu. Na razstavnem prostoru je predvi-neno zbiranje mnenj o razstavi in nasvetov za različne konkretne iniciative, ki bi Pripomogle k posodabljanju pouka na slovenski šoli. Zato prireditelji vabijo vse obiskovalce, da aktivno sodelujejo s tem, da napišejo svoje pripombe in priporoma v knjigo predlogov.
Čistka tržaških karabinjerjev
Karabinjerji so med petkom in včerajšnjim dnem aretirali 5 oseb zaradi manjših prekrškov, 8 tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo, so izgnali iz države, 19 oseb pa so prijavili sodnim oblastem. Obenem so izvedli 12 hišnih preiskav.
Pod obtožbo kraje so preiskovalci odpeljali v zapor 3 mlade Istrane. Kaže, da so se 20-letni Slako Jovičič, 23-letni Slobo Vavič in 18-letni Milko Cerovič odpeljali z ukradeno alfetto, karabinjerji iz Nabrežine pa so jim že nekaj ur kasneje nataknili lisice.
Zaradi razpečevanja mamil sedi v koronejskem zaporu 25-letni Tržačan Pietro Isone, 46-letni Giovanni Cor-mons iz Vidma pa se bo moral pred sodnikom zagovarjati pred obtožbo upiranja in žaljenja javnega funkcionarja. Na proces bo moral počakati v ječi. Možakar se je napil v nekem baru v središču našega mesta in začel nato razgrajati, dokler ni lastnik poklical karabinjerjev, ki jih je Cormons pošteno obrcal, predno so mu nataknili lisice.
Kar 8 tujih državljanov (med njimi so trije Romuni in državljan Tanzanije) je hotelo v noči med petkom in soboto ilegalno prestopiti mejo. Nekateri so poizkusili srečo pri Fernetičih, drugi pri Škofijah. Karabinjerji so jih opazili, ko so že stopili na italijanska tla. Kaže, da so se hoteli na črno zaposliti v Italiji. Na sebi so imeli skromno obleko in osebno izkaznico.
■ Devinsko-nabrežinska občina razpisuje javno selekcijo za izredno namestitev dveh oseb za oskrbo starejših občanov na domu. Prošnjo morajo kandidati predložiti do sobote, 11. junija 1988. Za dvig omenjenega razpisa se interesenti lahko obrnejo na vratar-ja-telefonista v pritličju občinske palače, za morebitne informacije pa na urad za socialno skrbstvo v Sesljanu — tel. štev. 299145.
»Roparska jama« v središču mestu
Izurjen tat in dva spretna preproda-D ^,a ukradenega blaga so se ujeli v cist a9ent?v letečega oddelka. Poli-najr50 v ujunem tržaškem stanovanju skeli UBjrazličnejše prodajne artikle v npi.Tni vrednosti 480 milijonov lir. Že da rJ mes.ecev so preiskovalci sumili, PetriHrav ja 5Nletni Tržačan Romano na prepovedane posle, nikakor pa
'MAM J/h JA'
",M Ul 5/ 4r^cVj3*J6/
niso mogli odkriti, kje stanuje, saj osumljenec nima stalnega bivališča. V četrtek so končno odkrili, da stanuje na Ul. Della Sorgente 9 v stanovanju 66-letne Giulie Simčič por. Kovačič. Dvojica je odkupovala vsakovrstno ukradeno blago, ki ga je v raznih tržaških trgovinah ukradel 30-letni Vi-nicio Collenz iz Gorice. Njegov naslov ni znan, saj je tudi on brez stalnega bivališča, preiskovalcem pa za nobeno ceno ni hotel izdati, kje trenutno stanuje. Agenti so obenem prijavili sodnim oblastem štiri osebe, ki so kupile ukradene obeleke.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Pred nekaj dnevi je policija končno ugotovila, kje stanuje Petrina. Pretor De Nicolo je izdal dovoljenje za hišno preiskavo in v četrtek okrog 15. ure popoldne so policijski agenti z inšpektorjem Scozzaiem vdrli v majhno stanovanje na Ul. Della Sorgente 9. Majhen prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen z najrazličenjšim ukradenim blagom, vrednim skoro pol milijarde lir. Agentom je bilo takoj jasno, da sta Petrina in Simčičeva opravljala le vlogo preprodajalcev, tatvine v raznih dragih tržaških trgovinah pa je po vsej verjetnosti izvedla izurjena tolpa. Collenz, ki so ga preiskovalci prijeli včeraj popoldne, doslej vsekakor ni hotel izdati imen svojih morebitnih pajdašev.
Stanovanje v Ul. Della Sorgente je bilo dejansko podobno dobro založeni trgovini z raznovrstnim blagom. Agenti so zaplenili približno 3 kg zlatega nakita, več sto oblek, osebnega perila, rjuh, kozmetičnih izdelkov, sladkorja, kave in drugih živil. Tatovi so večino artiklov nakradli predvsem v zadnjih mesecih. Preiskave se vsekakor nadaljujejo, saj policija še išče morebitne pajdaše Collenza.
Šef letečega oddelka na procesu Moncinija
Načelnik letečega oddelka Giuseppe Padulano bo po vsej verjetnosti čez nekaj dni odpotoval v Los Angeles, kjer bo 24. t. m. zaslišan kot priča na procesu proti tržaškemu podjetniku Monciniju, ki je bil v ZDA obtožen prodaje pornografskega materiala. Leteči oddelek je pred približno dvema mesecema, že nekaj dni po njegovi aretaciji na newyorškem letališču, izvedel natančno preiskavo v njegovem tržaškem stanovanju in uradu ter odkril presenetljivo število pornografskih videokaset, revij in fotografij, v katerih se pojavljajo predvsem otroci. Kaže, da je materiala dovolj za kakih deset zabojev.
Sodstvo iz Los Angelesa je poslalo tržaškemu pretorju Reinottiju pismo, v katerem prosi, naj jim leteči oddelek do procesa pošlje vse dokazno gradivo, ki so ga agenti zaplenili v obto-ženčevem stanovanju. Obenem pa je sporočilo željo, da bi se procesa udeležil tudi načelnik policije Padulano, ki je vodil preiskave Sandru Monciniju v njegovem rojstnem mestu.
t
13. maja nas je nenadoma zapustil naš dragi
Romano Malalan
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev sv. Jerneja na Opčine.
Žalostno vest sporočajo hči Karmela in sin Mario, zet Silvio, snaha Annamaria, vnuki Norma, Moreno, Igor in Christian, pravnuk Sebastian in drugi sorodniki.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 15. maja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
28. aprila je v Montevideu preminil naš dragi stric
Alojz Grgič
(BKRČETEV)
Za njim žalujejo
NEČAKI
Padriče, Trst, Gropada, Bazovica, 15. maja 1988
Ob izgubi očeta Avgusta Sabadina izreka družini Grdina iskreno sožalje
SKD Slavec
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Ivanke Rupel vd. Zaharija
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Hčerka Magda z družino
Prosek, Opčine, 15. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Milke Žerjal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
SVOJCI
Boljunec, 15. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi ljubljenega moža in očeta
Pjerina Cesarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Bizinu, celotnemu osebju I. splošnega oddelka bolnišnice na Katinari, g. župniku Grmeku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Žena Marta ter hčerke Laura, Pjerina, Wilma in Sonja z družinami
Trst, 15. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Stanka Legiše
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani, sosedom, sorodnikom, prijateljem, pevcem, župniku Švari, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Šempolaj, 15. maja 1988
ZAHVALA
Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše drage
Brune Bric vd. Kokoravec Corradetti
gre naša iskrena hvaležnost.
SVOJCI
Trst, 15. maja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
Ljudmile Tence vd. Starec
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob tem težkem trenutku stali ob strani.
Sin Miro z ženo Bruno
Barkovlje, 15. maja 1988
14. 5. 1986	14. 5. 1988
Ob drugi obletnici smrti drage
Magde Štoke por. Kalc
se je z žalostjo spominjata mož Slavko in sin Mitja.
Kontovel, 15. maja 1988
12. 5. 1985	12. 5. 1988
Minila so že tri leta, a spomin nate je vedno živ in boleč.
Boris Kralj
Mama, oče, sestra Sonja, nonoti, strici in tete.
Trebče, Pliskovica, 15. maja 1988
13. 5. 1987	13. 5. 1988
Ob prvi obletnici smrti drage žene
Ivanke Benin por. Volčič
se je z ljubeznijo spominja mož, bratje in sorodniki.
POPRAVEK
Pri zahvali pok. Angela Settima, objavljeni 8. maja 1988, se zahvala točno glasi: g. župniku in cerkvenemu zboru iz Križa.
Združenje pihalnih	Zveza slovenskih
orkestrov Primorske	kulturnih društev
pod pokroviteljstvom Občine Zgonik
in v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in z deželnim sedežem RAI
REVIJA
PRIMORSKI PIHALNI ORKESTR11988
V Športno-kulturnem centru v Zgoniku DANES, 15. maja, ob 17. uri
Nastopajo:
Pihalni orkester Srečko Kumar - Izola, Godba na pihala Ricma-nje, Občinska godba S. Canzian dhsonzo, Pihalni orkester rudarjev Idrija
Godba na pihala iz Ricmanj
Promenadni koncerti
v Ricmanjih na Žrebčevem - 20., 21. in 22. maja.
Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica John Pielmeier
Agnes dei
Režija: Miran Hercog
V petek, 20. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in D . v soboto, 21. maja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 ABONMA RED C in G .
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
Koncert
Marijinih pesmi
danes, 15. maja, ob 18.30 v cerkvi v Skednju.
ODBOR ZA ŠOLSTVO SKGZ TRŽAŠKA KNJIGARNA IRRSAE
vabijo na ogled
Razstave učil in učnih pripomočkov iz Slovenije za vrtec in osnovno šolo
Razstavišči:
-	TRST
Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20
vsak dan od torka, 17. maja, do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom
(8.30—12.30 15.30—19.30)
-	GORICA
Kulturni dom - Ul. Brass 20 vsak popoldan od torka, 24. maja, do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure.
KD LONJER-KATINARA in ŠD ADRIA
prirejata
danes, 15. t. m., v Lonjerju
tradicionalno
Razstavo vin
Ob 17. uri nastop harmonikaš-kega ansambla F. Venturini od Domja, zvečer ples z ansamblom
Mara, Neva in Germana.
________šolske vesti__________
Predstavniki bralnih značk na Tržaškem so vabljeni na SEJO, ki bo jutri,16. t. m., ob 16.30 v prostorih šole F. Bevk na Opčinah.
čestitke
SILVANA in PIERO DELLA SCHIA-VA praznujeta danes 25-letnico poroke. Ob prazniku jima čestitajo prijatelji družin Colja in Cappelli.
Včeraj je praznovala 10. rojstni dan naša draga MAJA. Vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse želje ji iz srca želijo bratec Ivan, mama, tata, nono, nona, Adelka in Franco.
Jutri praznuje 75. rojstni dan naš dragi mož, oče, nono in pranono VIKTOR CUK iz Trebč. Še na mnoga zdrava leta mu kličejo vsi njegovi.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi
v torek, 17. t. m., ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
Z zakonitimi sredstvi do enakopravnosti
Gost kluba bo prof.
SAMO PAHOR
GLASBENA
MATICA
TRST
V sredo, 18. t. m., ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trstu
6. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel:
-	Slovenija
-	Koroška
-	Furlanija-Julijska krajina
Člani MePZ Primorec-Tabor in zborovodja Matjaž Šček
se iskreno zahvaljujemo
vsem, ki so nam čestitali ob prejemu zlate plakete mesta Maribor na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1988.
razna obvestila
Župnija Boljunec sporoča, da bo danes, 15. maja, ob 16. uri sv. maša v cerkvici na Pečah.
ZŽI iz dolinske občine vabi svoje članice na SKUPNI SESTANEK, ki bo v sredo, 18. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih KD V. Vodnik v Dolini.
Združenje za zaščito Opčin priredi v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR.
Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-
12.00,	sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-
12.00	in 15.00-18.00.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 22. maja, PRAZNIK 50-LETNIKOV za člane in prijatelje društva. Za informacije telefonirati na št. 415797 v popoldanskih ali večernih urah.
V četrtek, 19. t. m., ob 18. url bo na
Visoki šoli za prevajalce in tolmače tržaške Univerze prof. Gerald PARKS predstavil poezije Aleksija PREGARCA »JEDRA«. Pesmi v šestih jezikih bodo brali študentje šole, v slovenščini pa avtor sam.
5. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE
Kulturni dom SKD Slavec Ricmanje
DANES, 15. maja, ob 18. uri
Nastopajo:
—	Oktet Škofije
—	Tolminski oktet
—	Oktet F. Bevk - Otalež
—	Vokalna skupina Sovodenj-ska dekleta
—	Oktet Nadiža - Kred
—	Briški oktet - Dobrovo
—	Oktet Vrtnica - Nova Gorica
—	Ženska nova skupina KD I. Grbec - Skedenj
—	Oktet S. Gregorčič - Kobarid
—	Oktet Javor - Pivka
—	Tržaški oktet
Vabljeni!
izleti
KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286.
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško, dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324.
Mladinski odsek SPDT priredi v nedeljo, 5. junija,_ tradicionalni IZLET PO DOLINI GLINŠČICE za osnovnošolsko mladino iz tržaške pokrajine. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Boljuncu ali ob 8.15 na Trgu Oberdan pred postajo openskega tramvaja. Izlet bo potekal po Dolini Glinščice do Botača ter do Jezera (botanični vrt, jama). Na travniku bo nagradni poligon. Udeležencem se priporoča ustrezna obutev, hrana pa bo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Barily, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway.
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delFessere, dram., ZDA: r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli.
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Uimplaca-bile, pust., ZDA 1988, r. P. M. Glaser, i. A. Schwarzenegger.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Congiure parallele.
PENICE - 18.00, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
MIGNON - 15.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane.
EDEN - 16.00, 20.00 Un bestiale... trian-golo erotico, porn.,
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Saigon, □
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 II sig-nore del male,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Pazza, dram., ZDA 1988, r. M. Ritt, i. B. Strei-sand, R. Dreyfuss, □
ALCIONE - 16.30, 22.10 II colore viola,
RADIO - 15.30, 21.30 Una moglie per Johny, pom., □ □.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
koncerti
Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale
Četrti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu jutri, 16. t. m., ob
20.30	v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Vstop prost.
Verdi
Sezonski koncerti. V soboto, 21. t. m., ob 18. uribosta nastopila kot solista Ele-na ZANIBONI in Angelo PERSICHILLI. Dirigent Angelo FAJA. Glasba Maria Zafreda. Orkester gledališča Verdi.
Jutri bo umetniški in tehnični ansambel gledališča Verdi odpotoval v Messi-no, kjer bo v gledališču Vittorio Emanuele uprizoril opere BOHEME, PRIJATELJ FRITZ in HČI POLKA. Prva opera bo na sporedu 20. t. m.
H Pošto delle Fragole
Jutri, 16. t. m., bo ob 20.30 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine PAOLO DEL SAC-CO JAZZ OUARTET.
Tržaški jazz krožek in Promozioni Ita-lia organizirata od srede, 18., do 21. t. m. ALPE ADRIA JAZZ MEETING, na katerem bo Sodelovalo več italijanskih in tujih glasbenikov. Informacije dobite na tel. št. 040/567952-567319.
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj priredi PROMENADNE KONCERTE 20., 21. in 22. maja v Ricmanjih na Žrebčevem. V petek, 20. 5., ob 20. uri nastop Godbe na pihala iz Ricmanj ob 20. obletnici obnovitve; v soboto, 21. 5., ob 20. uri nastop Godbenega društva "Viktor Parma" iz Trebč in godbe Associazione Filarmoni-ca Maniago iz Maniaga (Videm); v nedeljo, 22. 5., ob 16. uri nastop godbe Banda musicale "Camillo Borgna" e majorettes furlanutes iz Madrisia di Fagagna (Videm) ter Mladinskega pihalnega orkestra "Karol Pahor" iz Pirana. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AeRoBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20:30.
Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na PRAZNOVANJE 15-LETNICE DELOVANJA, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri na društvenem sedežu v Ses-Ijanskem zalivu.
V nedeljo, 22. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nastopil čarodej VIKJ s svojo skupino. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
Volčiči in veverice iz Devina vabijo na RAZSTAVO KMEČKEGA ORODJA v prostorih osnovne šole v Medji vasi. Otvoritev bo v soboto, 21. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 18. ure do 20.30.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava turinske skupine ARTE DEBOLE.
V	Kosmačevi knjižnici v Tolminu je
od danes na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. t. m. slikar LEOS MON-TREE.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Te dni razstavlja slikar R. KUSTERLE; 20. maja ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAM1CI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) razstavlja do 19. t. m. slikarka MARIA ANNA LOTESTO.
V	prostorih Kulturnega združenja Voltaire na Trgu S. Giovanni 3 razstavlja tržaški slikar Giovanni FRANZIL -ČASAL. Razstava je na ogled vsak delavnik od 16.00 do 19.30 do 20. maja.
V	KD Tabor na Opčinah bo od 17. t. m. razstavljala ROMANA FAVIER ZOR-ZUT. Otvoritev bo ob 20.30. Pri otvoritvi bodo sodelovali dijaki učiteljišča A. M. Slomšek.
mali oglasi
OSMICO V SOVODNJAH (v vasi) je odprl Franc Lukman (Magrinov), Toči belo in črno vino, posebej priporoča sivi pinot.
OSMIČO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino.
SANCIN KARLO je v Dolini na št. 360 odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZDENKO IZ RICMANJ je odprl osmico. Toči belo in črno vino,
OSMICO ima Emil Purič v Repnu.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino.
LUCIJAN KOŠUTA (Simčev), Križ 202, ima odprto osmico. Toči belo in črno vino.
UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogovora. Anton Drufovka, Vallone delle Acgue 1, tel. 0481/34220.
MOTOR CAGIVA 125, letnik '87, prevoženih 1.000 km, prodam za 2.000.000 lir. Tel. 0481/87711.
PRODAM stanovanje: 2 sobi, shramba, velika kuhinja, kopalnica, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 54363.
SREDNJE KODRE SREBRNE prodam (rodovniški) - dobro leglo - 600.000 lir. Telefonirati na št. 228225.
PRODAM v Padni (Koper) vinograd, stanovanjsko hišo, hlev in njivo. Tel. 040/816467.
STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nad-str., 54 kv. m, prodamo. Cena približno
53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na št. 757640.
PRODAM furgon fiat 242, nosilnost 18 stotov, letnik '78, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. 0481/20636.
OPČINE. Prodam urad s sanitarijami in priključki za 20.000.000 lir v gotovini plus bančno posojilo. Tel. 227237.
KUPIM zemljišče ali hišo z vrtom. Plačilo v gotovini. Tel. 227237.
SLOVENSKI UPOKOJENI PAR išče v najem stanovanje ali majhno hišo v mestu ali tudi v okolici. Tel. 418044.
17-LETNO DEKLE išče zaposlitev. Tel. 200617.
21-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot baby-sitter ali kakršnokoli primerno, zaposlitev. Tel. 412543.
GOSTILNO V PREBENEGU dajem v najem. Telefonirati na št. 231741 ob uri obedov.
IŠČEMO hladilnik, po možnosti zastonj. Telefonirati ob uradnih urah na št. 823000 - Silvija.
NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah, v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 13. do 15. ure vsak dan, razen nedelje, ali zjutraj do 8. ure na št. 040/820630.
MLADA DRUŽINA z manjšo biokmetijo odda apartma 25 kv. m z veliko teraso in lepim razgledom na Kras. Naslov: PANČUR Beno, Erzel 12, VIPAVA.
V	DALMACIJI v okolici Primoštena dajemo v najem 2/4-osebna popolnoma opremljena stanovanja. Ugodne cene. Informacije po telefonu ob delovnih urah na št. 823000 ali zvečer na št. 224407 - Silvia.
IŠČEM APARTMA za dve odrasli osebi in štiri otroke ob istrski obali v obdobju od sredine julija do konca avgusta-Tel. 040/212417.
V	BLIŽINI ZADRA oddam 3-4 posteljne apartmaje, 30 m od morja. Cene ugodne. Tel. 003866/81197 popoldne.
Podjetje import-export na mednarodni ravni, s sedežem v Trstu, išče za takojšnjo zaposlitev
KANDIDATA/KANDIDATKO ZA ODGOVORNO SAMOSTOJNO MESTO,
ki mora izpolnjevati sledeče pogoje:
-	starost največ 35 let
-	višješolska izobrazba
-	izkušnje na področju dela uvoz/izvoz, špedicije in računovodstva
-	znanje srbohrvaškega in po možnosti še angleškega jezika.
Zagotavlja se: - osebni dohodek primeren kvalifikaciji.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST, pod šifro "IMPORT-EXPORT
Danes, NEDELJA, 15. maja 1988
VNEBOHOD
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 20.29.
Jutri, PONEDELJEK, 16. maja 1988
JANKO
PLIMOVANJE DANES: ob 4.00 najnižja -62 cm, ob 10.21 najvišja 30 cm, ob 15.37 najnižja -22 cm, ob 21.39 najvišja 56 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.32 najnižja -64 cm, ob 11.01 naj višja 30 cm, ob 16.09 majnižja -16 cm, ob 22.04 najvišja 53 cm.
.VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1008,4 mb ustaljen, veter 24 kilometrov na uro - burja s sunki 66 kilometrov na uro, vlaga 55-od-stotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano Ditta, Francesco Vascotto, Francesca Bardella, Nicole Papat, Giulia Derni, Elisabetta Olivo.
UMRLI SO: 80-letni Romano Malalan, 75-letni Mario Ornati, 53-letni Tullio Co-vacich, 68-letna Anna Clarich vd. Clari, 77-letna lolanda Rudes por. Muiesan
včeraj - danes
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 15. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Dnevna,služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored (tel. 271124) — od
8.30	do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. maja 1988
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761’ predpraznična od 14. do 20. ure in praZ' nična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 47 89	6	12	23
CAGLIARI	80 82	77	11	5»
FIRENCE	45 74	86	57	26 8 67 48 39 66
GENOVA	81	52	57	19	
MILAN	74	82	49	85	
NEAPELJ	44	12	10	77	
PALERMO	36 21	41	53	
RIM	12 21	29	22	
TURIN	47	16	83	53	8
BENETKE	64	18	66	54	
X 2 X 2	ENALOTTO 2 X XI	X	2 1	i
KVOTE: 12	44.814.000.— 11	1.491.000.— 10	117.000.—				
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Correva nel vento (dram., ZDA 1980, r. Keith Merrill, i. Trevor Howard, Nick Ramus)
22.05	Športna nedelja (pripravila Tito Stagno in Carlo Sassi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica (ured. Gaetano Nanetti)
j	RAI 2	j
8.00	Informativna oddaja: Week-end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.20	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.45	Film: Andy Hardy incontra una debuttante (kom., ZDA 1940, r. George B. Seitz, i. Mickey Roo-ney, Judy Garland)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.15	Športna oddaja: Studio e Stadio,
vmes EP v avtomobilizmu F1 (iz Montecarla) in konjske dirke (iz Rima)
17.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Ital. nog. prvenstvo A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Mixer
23.30	Oddaja o protestantizmu
23.55	Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L'Aquilone
|	RAI 3	|
10.30	Shod alpincev (iz Turina)
11.10	Koncert: Musiča mušica - nastopa Accademia Filarmonica Romana (violina in viola Pinchas Zukerman, klavir Marc Neikrug; Brahms - Sonata v G-duru št. 1)
11.40	Film: Fra le tue braccia (kom., ZDA 1946, r. Ernest Lubitsch, i. Jennifer Jones, Charles Boyer)
13.15	Variete: Waku Waku
14.10	Šport: karting (iz Perugie)
14.30	Variete: Va pensiero, vmes finalna srečanja mednarodnega moškega teniškega turnirja Italije
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.10	Tednik: Alla ricerca delLarca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo (urednik Mino Da-mato, r. F. Lauretani, sodeluje A. Sabbatini)
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne in športne vesti
RTV Ljubljana
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams
10.40	Nadaljevanka: Dolgo vroče poletje (pon. 1. dela)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Mihe Dovžana
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Dokumentarec: Živali pred kamero - Snežne opice na Japonskem (pon.)
15.25	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (6. del)
16.25	Film: Preko mostu (dram., Kit. 1983, r. Bai Chen, i. Gong Xue, Zhang Tielin, Wang Ping)
18.15	Aktualna oddaja: Slovenci v zamejstvu
17.45	Variete: TV kavarna
18.45	Risanka
19.00	Vreme in TV Mernik
19.16	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Obljubljena dežela (3. del)
20.55	Aktualna oddaja: Zdravo
^ TV Koper
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Reportaže: Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Donna Kopertina
14.10	Športna oddaja: Juke box
15.10	Avtomobilizem: VN Montecarla
17.45	EP v biljardu (iz Stockholma)
18.45	Teniški turnir USA Clay Court (moški polfinale)
20.30	Avtomobilizem: VN Montecarla
22.00	TV Novice
22.10	Mednarodni teniški turnir Italije, moški polfinale (iz Rima)
24.00	Kolesarska dirka Španije
MALI PEVCI NA RADIU TRST A Danes ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala drugi del 1. oddaje glasbenega srečanja osnovnošolskih otrok naše dežele Mali pevci. Nastopilo bo 13 otrok s Tržaškega in Goriškega ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca. Oddajo vodita Maja Lapornik in Livij Valenčič.
Tifl CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Lottery
11.00	Aktualno: II Girasole
11.30	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole doro
17.15	Film: La collina della felicita (kom., ZDA 1951, r. Henry King, i. Susan Hay ward)
19.05	Nan.: Časa Vianello
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nad.: Napoleone e Giuseppina (2. del)
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.15 Gli in-toccabili, 1.15 Sguadra speciale
reteouattro
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20 Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.)
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivii
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat
15.30	Film: Susanna e le Giubbe Rosse (kom., ZDA 1039, r. William Seiter, i. Shirley Tem-ple, Randolph Scott)
17.30	Šport: golf
18.30	Aktualno: Novi svet
19.30	Tednik: Tv Tivii
20.30	Film: Lo strangolatore di Boston (krim., ZDA 1968, r. R. Fleischer, i. T. Curtis, H.Fonda)
22.40	Tednik: Tv Tivu
23.40	Rubika iz Parlamenta 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35
Missione impossibile
f|) ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: II ragazzo che sorride (glas., It. 1968, r.
Aldo Grimaldi, i. Al Bano, Rocky Roberts)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Clementine
18.30	Risanke: Alvin Show,
19.00	Berenstain Bears,
19.30	Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Film: Anche gli angeli tirano di destro (kom., It. 1974, r. E. Barboni, i. G. Gemma, R. Bruch)
22.40	Film: Ku Fu? Dalla Si-cilia con furore (kom., It. 1973, r. F. Cicero, i. Franco Franchi)
0.30 Film: S.O.S. naufragio nello spazio (fant., ZDA 1964, r. B. Kaskin, i. P. Mantee)
raui-jf) TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia7za življenje
15.00	Film: Da guando te ne andasti (dram., ZDA 1944, r. J. Cromwell, i. Claudette Bolbert)
18.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nad.: FalconCrest
20.30	Film: Sfrattato cerca časa eguo canone
(kom., It. 1983, r. Pier F. Pingitore, i. Pippo Franco)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: I boss del dollaro
1^^ TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: Mistero in galleria
20.30	Film: Cristo si e fermato a Eboli (dram., It. 1979, r. F. Rosiu, i. G. M. Volonte, L. Massa-ri)
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja: Tele-friuli šport
F# TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled deželnega tiska; 10.00 Mali pevci (2. del 1. odd.); 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku (pon.); 11.20 Glasbene skice:
11.45	Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti in aktualnosti; vmes (15.00) predstavitev zbirke Goličava Toneta Pavčka; (16.00) telefonski razgovori s poslušalci; (17.00) šport in glasba; 18.30 neposredni prenos košarkarske tekme San Dona-Jadran.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori; 18.00 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 10.40 Primorska poje 88; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Mari-ka in Drejče; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem;
18.00	Pregled športnih dogodkov in komentar; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.40 Športne vesti;
9.30	Glasba; 9.45 Orkester Casadei;
10.00	Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Minishow; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00-17.00 Športno popoldne; 17.00 Plesna glasba; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored.
nj! ram
Ž15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa J0.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11-30 Nad.: II conte di Montec 12.00 Dnevnik - kratke vesti j o?5 Variete: Fronto... e la Rai 13.30 Dnevnik 4.00 Politična tribuna K o5 Diiknmentarec: Ouarkov .^'00 Sedem dni v Parlamentu 5.30 Športni ponedeljek ib.°o Otroška oddaja: Big!, vi ,, in risanke Is n ocl<l-: Beseda in življ« 1 R o dnevnik - kratke vesti lq ro Kviz: Parola mia
19	4n ^brika: Knjiga - prijate 2n ro A.imanah, vreme in dnev
■30 Film: Una calibro 20 pe: cialista (krim., ZDA 1971
20	bael Cimino, i. Clint E< 23 rs Dnevnik - posebna odda
5 Aktualno: Podeljevanje Hemingway za časnikar:
^ RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Inf. oddaja: Italijani po svetu
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Guando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	IV. mednarodni kongres: Informatika in pravna ureditev
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer kultura
22.45	Filmska oddaja: Totojev Planet
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA 1949, r. Howard W. Hawks, i. Cary Grant)
RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Meridiana (vodi Ilaria Guerrini)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
15.30	Človek in okolje: Verdeazzurro
16.00	Umetnostna gimnastika (prenos iz Avignona)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo Reprint
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 25. spev (bere G. Alber-tazzi)
20.30	Aktualno: Antisemitizem v Italiji (vodi Andrea barbato)
21.20	Aktualno: Dan na Preturi (ured. Perno in Petrelluzzi)
22.05	Dnevnik - vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
[	RTV IJubljana ____________
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Grog (krim., It. 1982, r. F. Laudadio, i. F. Nero, C. S. Pascu-al)
16.50	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.20	Zrcalo tedna
17.35	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pust (Pust ni samo čas norčij in veselja, za marsikoga je tudi naporen in neprijeten čas. To Taček izkusi na svoji koži in nič čudnega, da ni preveč navdušen nad njim. Seveda pa vse le ni tako črno...)
17.45	Mekedonske ljudske pripovedke
18.15	Dok.: Živali pred kamero - Snežne opice na Japonskem (2. del)
18.35	Dokumentarna filma: Odraščanje, Ljubezen
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Pogled v ogledalu
23.10	Dnevnik
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Avtomobilizem: VN Montecarla
16.00	TVD Novice
16.40	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Stranke in kandidati PADRIČE — S posveta o znanstvenih parkih
TRŽIČ — Manifestacija za mir ZGONIK — Zaključek revije godb MILJE — "Šibka umetnost" v tržaških galerijah
ŠPORTNI PREGLED: tekmovanje športne šole, nam. tenis in odbojka
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Politični tednik
20.30	Mednarodni teniški turnir Italije
23.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.30	Nogomet: River Plate-Olimpia
Olg C AN Al
',-90 Rubrika: baUja
9 30 Ktanizank£ a'30 Nadaljeva
tendo, n. miglia, 12
13	Ro i1 Pranzo e
14	30 ^ad :Sent ISoo ^viz:Fant
15	00 Film: On (dram., ZE
18-°s
—	t
19-	40
20-	30 F^ 1
(kom., k°y, i. i ^anfrec
Ki ^
9.15	Film: Cerasella (kom., It. 1959, r. R. Mataraz-zo, i. Claudia Mori)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giornaper gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Matrimonio alLi-taliana (kom., It. 1964, r. V. De Sica, i. S. Loren, M. Mastroianni)
22.35	Dokumentarec: Vojne brez meja
23.15	Aktualno: Il mondo nuovo
0.10 Nanizanke: Vegas,
1.05	Missione impossibile, 2.00 Adam 12
ITALIA 1	]
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.15	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
21.30	Film: Non son degno di te (glas., It. 1965, r. E. M. Fizzarotti, i. G. Mo-randi, L. Efrikian)
22.30	Variete: L’Araba Penice
23.45	Film: Cristoforo Co-lombo di professione scopritore (pust., Šp. 1972, r. M. Ozores, i. A. Pajares)
1.25	Nanizanka: La strana coppia
UmreM TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Giovani, belle... probabilmente ricche (kom., It. 1982, r. MM. Tarantini, i. N. Cassini, C. Russo)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna odd.: Speedy 0.30 Film
P^	TELEFRIULI
11.15	Nan.: Airline, 12.15 La vita comincia a gua-ranfanni
13.00	Dokumentarec: Gari-baldij eva Amerika
13.30	Nanizanka: Rattles ladro gentiluomo
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15	Nad.: Le avventure di Caleb VVilliams
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: košarka
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Za vsakogar nekaj; 9.05 Horoskop; 9.40 Misel dneva; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Mladinska književnost; 12.00 Zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji;
13.20	Gospodarski tednik; 13.50 Skice;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Problemi mladih; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se pesmico;
9.05	Matineja; 10.05 Tekoča repriza;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki;
15.00	Radio danes - jutri,- 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z ans. Slovenski muzikantje; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pomlad v svobodi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos II. programa Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Kp; 14.40 Zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top ten po svetu; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost;
11.00	Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasba skozi čas; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz;
18.00	Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored.
Okrogli jubilej ustanove ERSA
Dvajset let za razvoj kmetijstva
Tudi letos bodo izvedli natečaj za najlepše urejen balkon
v Furlaniji-Julijski krajini
Dežela Furlanija-Julijska krajina je pred kratkim slavila srebrni jubilej, pet let mlajša pa je deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). Z zakonom je bila sicer ustanovljena že leta 1967, dejansko pa je zaživela leto kasneje.
Dvajset let delovanja ustanove ERSA so obeležili včeraj dopoldne v goriškem avditoriju s slovesnostjo, govori, dokumentarno razstavo in podelitvijo posebnih priznanj. Izbira Gorice ni naključna, kajti ERSA ima od vsega začetka svoj sedež prav v Gorici, v isti palači, kjer je tudi deželni avditorij.
Vsaka obletnica je tudi priložnost za obračun, je na včerajšnji slovesnosti dejal predsednik upravnega sveta Emilio Del Gobbo v svojem govoru, v katerem je omenil vlogo in prisotnost ERSE na različnih področjih kmetijske dejavnosti v naši deželi, ki, kakor druga ekonomska področja, doživlja hitre in drastične spremembe. Med vidnejše uspehe ERSE je Del Gobbo uvrstil pobude, ki so bile sprejete neposredno po potresu in us-
merjene v obnavljanje živinorejske dejavnosti.
Del Gobbo se je v svojem posegu posebej zahvalil prvemu predsedniku ustanove Mariu Lucci in nekdanjemu predsedniku deželne vlade Comelliju, ki sta uspela zgraditi tako ustanovo, ki je do zdaj nudila pomoč v raznih oblikah tisočem kmetov in kmetijskim podjetjem.
ERSA je nastala v posebnih gospodarskih razmerah, je bila pomemben instrument razvoja kmetijstva, vendar se danes opaža potreba po drugačnem pristopu in po reviziji ustanovnega zakona, je svoj poseg zaključil Del Gobbo.
Zelo zanimiv in usmerjen predvsem v bodočnost je bil poseg rektorja videmske univerze prof. Franca Frillija. Dejal je, da je kmetijstvo v naši deželi v obdobju dveh desetletij doživelo korenite spremembe in se bo ta postopek še nadaljeval. Danes obstajata dve vrsti kmetijske dejavnosti: tradicionalna, ki pa hitro izginja, in pa sodobno kmetijstvo, ki teme-
Od jutri razdeljevanje bonov
Od jutri, 16. t. m., do vključno 9. julija bodo v uradih v Gorici (ACI), Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah razdeljevali nakaznice za drugi letošnji kontingent goriva po znižani ceni. Upravičenci z območja Gorice in Sovodenj bodo prejeli nakaznice za 525 oziroma 365 litrov goriva po znižani ceni; upravičenci iz drugih občin v pokrajini pa nakaznice za 465 oziroma 345 litrov goriva. Nakaznice je treba dvigniti do 9. julija. Po tem datumu upravičenci ne bodo mogli več uveljavljati svoje pravice. Do 31. oktobra je treba nakaznice izročiti na bencinskih črpalkah, gorivo pa prevzeti do 31. decembra.
Iji na prizadevanju za kakovostno proizvodnjo, za zmanjševanje proizvodnih stroškov. Prav zato mora ERSA prevzeti novo vlogo namesto izrazitega asistenci-alizma. Ta nova vloga pomeni čimširše sodelovanje z znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami, pomeni dodatno strokovno izobraževanje, pomeni eksperimentiranje in širjenje informacij, ne toliko s ciljem večanja proizvodnje, ampak s ciljem povečevanja kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma iskanja novih možnosti tržišča.
Zaključni poseg je imel predsednik deželne vlade Adriano Biasutti. Po njegovem je ERSA odigrala zelo pomembno vlogo v razvoju kmetijstva v naši deželi. Zgovoren je že podatek, da je bilo v tej dejavnosti pred četrt stoletja zaposlena skoraj četrtina aktivnega prebivalstva, danes pa le okrog 8 odstotkov. Ob vsem tem se je občutno povečala proizvodnja.
Biasutti je tak razvoj pripisal posebnim pristojnostim dežele s posebnim statutom. Te pristojnosti so bile pravilno in smotrno izrabljene.
Udeležence slovesnosti v avditoriju je nagovoril tudi goriški župan Scarano, podelili pa so tudi posebna priznanja — zlate kolajne ob 20-letnici — Mariu Lucci (dvignil jo je sin), nekdanjemu predsedniku Dežele Comelliju, odbornilku za kmetijstvo Antoniniju, rektorju Frilliju in predsedniku deželnega odbora Biasut-tiju.
V preddverju avditorija so včeraj odprli tudi fotografsko-dokumentarno razstavo o prisotnosti ERSE v deželni stvarnosti.
Pobuda Občine in Centra v Podturnu
Na pobudo Centra za negovanje ljudskih izročil iz Podturna in v sodelovanju z goriško občinsko upravo, bodo tudi letos izvedli natečaj za najlepši s cvetjem okrašen balkon. Tekmovanje bo v začetku junija, te dni pa je, kakor javljajo iz Centra, čas za prijavo vseh, ki nameravajo pri pobudi, ki bo letos že deveta, sodelovati.
Konkurenti se lahko vpišejo v naslednjih trgovinah s cvetjem in kmetijskimi potrebščinami: Agraria Isonti-na v Ločniku, tel. 390187, Floricoltura Gaggioli, tel. 391391, Adriana Mazgon, tel. 85700, trgovina Alimentari Mian, tel. 83985, Edda Cossar, tel. 85534.
Prijave bodo sprejemali do vključno 6. junija, medtem ko bo komisija ocenjevala v dneh 7., 8., 9. in 10. junija.
Program so prireditelji letos nekoliko obogatili, oziroma popestrili. Ob koncu maja pripravljajo namreč ciklus predavanj in predvajanj diapozitivov o negovanju cvetja in vrtov. Na sporedu je tudi voden izlet in obisk urejenih parkov. Srečanja bodo 30. in 31. maja ter 1. junija v prostorih javnega večnamenskega centra v Ulici Baia-monti. Lani je natečaj ' Balcone fiori-to" naletel na zelo ugoden sprejem pri občanih, ki nasplošno kažejo veliko razumevanje in prizadevanje za lepši videz mesta. Tako bo po vsej verjetnosti tudi letos.
Osnutek zakona SSk
Po predstavitvi, ki je bila nedavno v Trstu, bo Slovenska skupnost jutri po-
skrbela za predstavitev zakonskega osnutka o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti tudi v Gorici. Osnutek so, kakor znano, v senatni zbornici, vložili senatorji Cesare Dujany (UV), Carlo Sanna (PSA)) in Hans Rubner in Roland Riz (SVP). Predstavitev bo jutri ob 19. uri v Palače hotelu, prisoten pa bo prvi podpisnik osnutka, senator Cesare Dujany.
Občinski svet jutri v Doberdobu
Občinski svet v Doberdobu se bo sestal jutri, 16. t. m., ob 15.30. Poleg drugih zadev bodo svetovalci odločali o najemu posojila za nakup tovornjaka za odvažanje smeti, o uvedbi službe za pobiranje in predelavo nevarnih odpadkov, preučili pripombe k varianti št. 8 zazidalnega načrta.
ODSEK ZA ETNOGRAFIJO IN ZGODOVINO PRI KNJIŽNICI D. FEIGEL
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
KULTURNI DOM GORICA
vabijo
na predavanje Draga Sedmaka,
kustosa Goriškega muzeja, na temo:
SOŠKA FROATA1915-17 IN GORIŠKI SLOVENCI
Mala dvorana Kulturnega doma, v četrtek, 26. maja, ob 18.30.
V petek, 27. maja, pa bo vodeni izlet dokumentarne razstave v Solkanu.
Zbirališče ob 16. uri pred Dijaškim domom na Svetogorski cesti.
Vzdrževanje zelenja postaja problem
V občinskem svetu predlogi za prostovoljne akcije občanov
Po nesklepčnosti seje v sredo je predsinočnjim goriški občinski svet s "švicarsko točnostjo" pričel z zasedanjem točno ob napovedani uri. V drugem sklicu je namreč zadoščala prisotnost štirih svetovalcev, kar je omogočilo reden potek seje, čeprav je skoraj ves večer bila prisotna manj kot polovica svetovalcev. Že jutri, ko se bo občinski svet ponovno sestal s pričetkom ob 18.30, naj bi začeli z razpravo o proračunu, v petek pa so morali izčrpati zaostale točke s prejšnjih sej, za katere med svetovalci očitno ni bilo prevelikega zanimanja.
Med številnimi odobrenimi sklepi jih je vsekakor nekaj, ki predvidevajo dokaj izdatne investicije. V petek je namreč občinski svet sklepal o celi vrsti nabav vozil za razne občinske službe in potrebe. Tako so kar 403 milijone lir namenili nabavi petih tovornjakov in furgonov za občinsko vrtnarsko službo, pogrebne prevoze in vzdrževanje cest. Investicija bo postopna, saj so z dobavitelji sklenili leasing pogodbo, tako da strošek ne bi bremenil v celoti letošnjega proračuna, pač pa bodo vozila odplačevali nekaj let.
S tem v zvezi se je razvila zanimiva razprava o vzdrževanju zelenja v mestu. Svetovalci skoraj vseh strank so posegli v razpravo in ugotovili, da zelenje, ki je nekdaj bilo v ponos mestu, danes ni urejeno, kot bi moralo biti. Priznali so, da občinska vrtnarska služba, ki razpolaga samo s 13
delavci, ni kos zahtevni nalogi, kot je vzdrževanje številnih drevoredov, parkov, gred, športnih igrišč. Za primer so navedli Celovec, kjer podobna služba zaposluje v poletnih mesecih kar 150 ljudi. Kako torej izboljšati stanje? V finančnih težavah, ki onemogočajo bistveno okrepitev občinske službe, so mnogi predlagali senzibilizacijo občanov, ki naj bi s prostovoljnimi akcijami skrbeli za lep videz mesta. Župan je pozitivno ocenil te predloge in navedel možnost zainteresiranja šol, priletnih oseb, kot se že dogaja za urejanje prometa pred šolami, ter drugih občanov. Tudi trgovci na Korzu, je dejal, bi lahko "posvojili" vsak eno gredo in skrbeli zanjo, v zameno pa bi jim Občina lahko postavila tablico z zahvalo in propagandnim učinkom.
Več kot 600 milijonov lir so tudi namenili nabavi vozil in dvigal za pretovarjanje blaga v avtoportu. Gre za predlog družbe SDAG za uporabo milijarde, ki jo je Dežela v ta namen zaupala Občini. Skoraj 200 milijonov, ki jih bodo najeli pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti, bodo namenili nakupu novega stroja za čiščenje cest. Vozilo bo razpolagalo z vsemi priključki, ki so potrebni za tovrstno službo.
Odobrili so tudi dva načrta v zvezi s cestami. Urbaniza-cijskim delom na območju Kraške ulice bodo namenili 335 milijonov, z 900 milijoni pa nameravajo urediti ulice Torria-ni, Piave, Brigata Pavia, Carrara, Toti in Spazzapan.
SKPD F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN
prireja
BRIŠKI PRAZNIK
med borovci
SPORED:
DANES ob 18. uri nastop mažo-retk iz Nove Gorice in mladinska igra GENIJI V KRATKIH HLAČAH, ki jo izvaja Slovenski kulturni klub iz Trsta.
Sledi ples z ansamblom RŽ iz
Kranja.
Praznik se bo nadaljeval tudi 21. in 22: maja.
prispevki
Namesto cvetja na grob Emila Vižintina daruje teta Olga z družino 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
razna obvestila
SPD GORICA vabi v nedeljo, 22. t.
m., na praznik narcis na Golico. Odhod z vlakom ob 7. uri s postaje v Novi Gorici. Povratek prav tako z vlakom pozno popoldne. Pojasnila pri odbornikih društva.
AVTORALLV
19. junija 1988
kino
Pobuda novogoriške ZSMS
Predlog za prepoved kajenja v delovnih in javnih prostorih
Predsedstvo Občinske konference Zveze socialistične mladine v Novi Gorici je sprejelo pobudo, naj bi v Sloveniji sprejeli zakon o prepovedi kajenja v delovnih in javnih prostorih. Utemeljujejo jo z veliko razširjenostjo kajenja, tudi med mladimi, ki ima škodljive zdravstvene in druge posledice. Pri tem navajajo, da na primer na območju Nove Gorice, kadijo že učenci v zadnjih razredih osnovnih šol, ki pogosto kupujejo najdražje cigarete. V utemeljitvi predloga je predsedstvo novogoriške mladinske organizacije opozorilo tudi, da so zakon o prepovedi kajenja že sprejeli v Vojvodini in v Srbiji in da pri tem v Sloveniji ne bi smeli zaostajati. O predlogu za prepoved kajenja v delovnih in javnih prostorih, bo kmalu razpravljala Občinska konferenca Socialistične zveze v Novi Gorici, potem pa bi začeli postopek v pristojnih organih delegatskega in skupščinskega odločanja v Sloveniji.
Usoda omenjenega predloga je seveda odvisna od tega, kako bodo na pobudo reagirali oziroma jo sprejeli v drugih okoljih, tako da ni mogoče napovedati, če bo zakon o prepovedi kajenja v delovnih in javnih prostorih v Sloveniji dejansko tudi sprejet.	M. D.
Briški praznik v Steverjanu
Med borovci, v Števerjanu, se je sinoči pričel tradicionalni Briški praznik. Nadaljeval se bo danes in potem še ob koncu prihodnjega tedna.
Sinoči je bilo na sporedu gostovanje znanega ansambla narodnozabavne glasbe Rž, danes ob 18. uri bodo nastopile mažoretke iz Nove Gorice, zatem pa bodo udeleženci lahko prisluhnili komediji v dveh delih Geniji v kratkih hlačah v izvedbi Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Tudi za nocoj je napovedan nastop glasbene skupine Rž.
Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 21. t. m., in nedeljo, 22. t. m.
V soboto bo tekmovanje v briškoli, v nedeljo pa pester glasbeni in plesni spored z nastoporn gojencev glasbenih šol iz Steverjana in Nove Gorice ter baletne skupine iz Štandreža. Za dobro voljo bodo poskrbeli Prijatelji.
Javna razprava o energetiki
Energija in-razvoj. To je tema javne razprave, ki jo pripravlja pokrajinsko združenje industrijcev in ki bo v soboto, 21. t. m., na sedežu omenjenega združenja, v Ulici Arcadi 7.
Govoril bo inž. Alessandro Ortis, podpredsednik državne ustanove za elektriko, ki bo prikazal ekonomske učinke prisotnosti elektroenergetskih objektov na območju goriške pokrajine.
Inž. Ortis, ki je doma v naši deželi, velja za strokovnjaka na področju tehnološkega razvoja. Študiral je na univezi Bocconi v Milanu, zatem pa opravljal odgovorne naloge v nekaterih zasebnih in javnih podjetjih. Podpredsednik ustanove ENEL je od januarja 1987.
Kmalu sojenje zaradi zločina ob Dnevu republike v Desklah
V	Novi Gorici bo v ponedeljek, 23., in v torek, 24. maja, potekala sodna obravnava proti Petru Vidiču, ki je osumljen, da je ob praznovanju Dneva jugoslovanske republike novembra lani v Desklah zabodel domačina Danila Muniha, ki je za posledicami ran kmalu nato umrl. Dogodek je v Desklah povzročil razburjenje, politične odmeve in tudi napetost, med katero je skupina ljudi metala kamenje proti postaji milice. O vsem tem smo v Primorskem dnevniku podrobno poročali.
Dogodek v Desklah bo torej sedaj dobil epilog pred senatom peterice Temeljnega sodišča v Novi Gorici, ki ga bo vodil sodnik Temeljnega sodišča Jernej Kovše. O tem kaj se je v Desklah dogajalo tistega večera in tisto noč ob praznovanju Dneva republike oziroma po družabni prireditvi v Delavskem domu, bodo sodniki poskušali izvedeti tudi od prič. Na sodno obravnavo je namreč povabljenih kar 19 prič, zvečine iz Deskel in okolice.
(M. D.)
Gobe je kupovala na sedežu podjetja
V	članku, objavljenem včeraj v zvezi z obsodbo trgovke iz Gabrij zaradi tihotapljenja gob, smo bralcem dolžni pojasnilo. Trgovka, ki je bila obsojena na plačilo globe, ni tihotapila gob preko meje, ampak je te gozdne sadeže kupovala v prostorih, kjer ima sedež podjetje, od italijanskih in jugoslovanskih državljanov.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 8. do 14. maja 1988.
RODILI SO SE: Giulia Norbedo, Sara Sfiligoi, Gabriele Carrieri, Michele Faz-zino, Veronica Altieri, Davide Srebrnic.
UMRLI SO: 93-letna upokojenka Maria Rigolo vdova Marchet, 83-letna upokojenka Rosalia Percon, 77-letni upokojenec Mario Forciassin, 73-letni kmetovalec Zorko Maraž, 78-letna upokojenka Noemi Della Zonta, 52-letni uradnik Cla-udio Grusovin, 82-letna upokojenka Rozalija Cijak, 83-letna upokojenka Stefa-nia Brumat, 90-letna upokojenka Grazi-ella Lutman vdova Clacci, 62-letni uradnik Giuseppe Siani, 78-letna upokojenka Slavica Krajnik, 87-letna upokojenka Gi-useppina Resar vdova Persi, 68-letna upokojenka Allieta Perco, 62-letna upokojenka Maria Mauro vdova Mapelli, 89-letna upokojenka Ester Perissutti vdova Perissutti, 80-letni upokojenec Ottavio Palin, 77-letni upokojenec Leopold Devetak, 83-letni upokojenec Jožef Devetak, 64-letni krojač France Brezavšček, 66-letni upokojenec Franc Masten, 74-letna upokojenka Giuseppina Comelli vdova Fanucchi, 61-letni natakar Angelo Cristiancig.
OKLICI: kovinostrugar Ennio Tornese in tehnik Alessandra Comel, podoficir finančne straže Gaetano Bitetti in učiteljica Patrizia Sforza, elektrikar Dario Tagli-anut in uradnica Marialaura Corsi, delavec Sergio Angelini in bolničarka Paola Bandelli, agent državne policije Domeni-co Denisi in uradnica Emilia Doldo, oficir vojske Mario Magrino in frizerka Mi-rella Billia, podoficir karabinjerjev Angelo Carella in učiteljica Rossana Gandi-ni.
POROKE: učitelj Roberto Nanut in uradnica Daniela Čuschie, uradnik Gio-vanni Maniacco in uradnica Laura Doli-ach.
Pogrebno podjetje
GORLVV
Gorian Raimondo
Ul. III. Armata 3 GORICA — Tel. 0481/30202
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »L ultimo imperato-re«. R. Bernardo Bertolucci.
VERDI 16.00-22.00 »Settembre«. Režija W. Allen.
VITTORIA 16.00-22.00 »La bottega del piacere«. Prepovedan mladini pod Izletom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 »II replicante«. COMUNALE 17.30-22.00 »Dentro la noti' zia«.
Nova Gorica
SOČA 16.00 in 18.00 »Bratje petarde«. Ob 20. uri »Barva denarja«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Krokodil Dan' dy«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57,	’
84879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Aulo Manlio 1 tel. 480405
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Hledeta
se toplo zahvaljujemo g. župniku, P® ^ skemu zboru Briški grič, cerkvene* zboru in vsem, ki so na katerikoli * čin počastili njegov spomin.
Žena Angela in otroci z družinami
Števerjan, 15. maja 1988
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega moža, in brata
očeta
Leopolda Devetaka o
se iskreno zahvaljujemo vsem, Hj jn nam na katerikoli način pomag sočustvovali z nami.	c,niči
Vrh, 15. maja 1988
Včeraj so predali namenu nove prostore
Novi sedež knjižnice v Romjanu je na voljo učencem in odraslim
S prijetno svečanostjo so včeraj v Romjanu predali namenu nove prostore občinske dvojezične knjižnice. Knjižnica, ki se je poslužujejo otroci slovenske osnovne šole in Slovenci, ki živijo v Laškem, deluje že več kot desetletje, je pa doslej bila vedno v začasnih prostorih. Sedaj je Občina preuredila prostore na Trgu sv. Štefana v Romjanu in tako zagotovila tam živečim Slovencem ne samo knjižnico, pač pa prostor za srečevanje, gojenje slovenske besede in kulture, za prirejanje tečajev.
Na včerajšnjem srečanju je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik za kulturo Luciano Soranzio in poudaril skrb, ki jo ronska uprava vlaga v ohranjevanje slovenske kulture na tem območju.
Predsednica Občinske komisije za slovensko manjšino Nivea Samar-Gon je k temu pristavila še nekaj zanimivih misli. »Danes lahko ugotavljamo,« je med drugim dejala, »da smo dosegli kulturno "legitimen položaj", vendarle ob tem se moramo tudi spomniti, da so za to bile potrebne številne žrtve.« Starejša generacija še pomni krivice fašizma, želja pa je, da bi mlademu rodu bili zagotovoljeni pogoji za nemoteno rast in razvoj lastne kulture. Ob pomembni priložnosti, ko se odpirajo novi prostori knjižnice je še izrekla zahvalo vsem sodelavcem, občinski upravi, predstavnikom Občine Nova Gorica, ki je s knjižnim darom obogatila knjižnično zbirko, šoli in kulturnim društvom. Na prireditvi je po-
zdravil tudi predstavnik novogoriške občine Koglot.
Osrednja točka kulturnega programa je bilo srečanje s tržaškim slovenskim pesnikom Aleksijem Pregarcem, ki je predstavil svojo pesniško zbirko Jedra. V njej so zbrane pesmi iz njegovih prejšnjih zbirk. Poseben pomen zadobiva zbirka s tem, da so pesmi prevedene v kar šest jezikov in tako omogočajo tudi pripadnikom drugih narodov vpogled »vsaj na kamenček iz mozaika naše slovenske kulture«. Pregare je tudi nagovoril otroke slovenske in italijanske osnovne šole v
Romjanu, ki so se polnoštevilno udeležili odprtja knjižnice, ter jim obljubil, da jih bo še kdaj obiskal.
Srečanje ob odprtju knjižnice je bilo ob prisotnosti otrok in lepega števila odraslih priložnost za prijetno snidenje med Slovenci v Laškem. Za to priložnost so otroci pripravili razstavo risb po motivih iz prebranih knjig. Nove prostore knjižnice je bogatila tudi zanimiva razstava čipk, ki so jih pripravile udeleženke klekljarskega tečaja v Novi Gorici pod vodstvom Fanči Koncut. Izbira čipk ni bila naključna, saj so tudi v Romjanu pred kratkim začeli s podobnim tečajem.
Antološka razstava odprta do 20. julija
V Gradišču odprli razstavo umetnika Maria Tudorja
V deželni umetnostni galeriji Luiša Spazzapana v Gradišču so v petek odprli antološko razstavo slikarja in designerja Maria Tudorja. Umetnik se je rodil v Gorici leta 1932, diplomiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, že precej let živi in ustvarja v Milanu. Razstava v Gradišču prikazuje skoraj vso njegovo umetniško pot, ki se je pričela s sodelovanjem na univerzitetni slikarski razstavi ,v Trstu leta 1950. Izbor njegovega dela v galeriji Spazzapan obsega okrog šestdeset del, od leta 1955 pa vse do današnjega ustvarjanja. Precejšnjo pozornost so odmerili prav začetnemu obdobju ter delom zadnjega destletja, ko je Tudor privilegiral blago kot osnovno prvino za oblikovanje vizualnih podob, ki presegajo tradicionalne sheme ločevanja med slikarstvom, skulpturo, tapiserijo.
Ob odprtju razstave je o njegovem delu spregovoril prof. Giuseppe Maz-zariol, ravnatelj departmaja za zgodovino in kritiko umetnosti na Univerzi v Benetkah. Prof. Mazzariol je tudi prispeval kritiško študijo za katalog razstave, v katerem je vrsta barvnih in črno-belih reprodukcij Tudorjevih del ter premišljena biografija umetnika izpod peresa prof. Fulvia Monaia.
O pomenu te velike razstave v Gradišču so spregovorili župan Travan, predsednik Pokrajine Cumpeta in predsednik Letoviščarske ustanove Rissdorler.
Tudor je prve korake svoje umetniške poti opravil izhajajoč iz stimulacij abstraktne umetnosti, opirajoč se na korenine zgodovinske avantgarde in še posebej na Kleeja. Kasneje se je
Hotel Poldanovec na Lokvah bodo spet odprli 1. junija
Hotel Poldanovec na Lokvah, ki je osrednji gostinski in turistični objekt v tem znanem turističnem središču sredi Trnovske planote, ima novega upravljal-ca. Za prihodnjih 5 let ga je namreč prevzel v najem Bogdan Erbežnik iz Ljubljane. Hotel je bil zaprt od novembra lani, ker njegov lastnik, turistična in prometna delovna organizacija Avtopromet v Novi Gorici, ni imela več sredstev za njegovo vzdrževanje. Hotel je namreč posloval z veliko izgubo, potrebovali pa bi tudi velike investicije za njegovo posodobitev.
Novi najemnik, ki so ga dolgo iskali, bo opravil najnujnejša dela, da bi hotel z restavracijo lahko začel čimprej spet poslovati. Erbežnik je dejal, da bo hotel spet odprt od 1. junija dalje. Najemnina, ki jo bo plačeval Avtoprometu, bo zelo nizka, za letos pa bo oproščen tudi vseh davkov in drugih dajatev, ki bi jih moral plačevati novogoriški Občini. V objektu bo delal najemnik s člani družine, pomagali pa bodo tudi Lokvarji, ki so pripravljeni napraviti kaj za napredek turizma v svojem kraju. Menda je prijavljenih kar 63 prebivalcev Lokvi, ki so voljni sodelovati za premostitev sedanjih težav in zastojev v turizmu. Naj poudarimo, da ima hotel Poldanovec na Lokvah na voljo skupaj 66 ležišč. Njegovo Poslovanje bo lažje in boljše tudi zato, ker bodo Lokve, in torej tudi hotel, kmalu dobile vodo iz novega vodovoda, ki ga je pomagala graditi tudi vojska.
Marjan Drobež
Predlog, da bi lovski koledar tiskali tudi v slovenščini
Komunistični pokrajinski svetovalci Devetakova, Poletto in Blasutti so v Pokrajinskem stetu na seji 9. maja vložili dokument v katerem soglašajo s pred-togom Društva slovenskih lovcev Furlanije Julijske krajine, da bi lovski koledar odslej^ bil tiskan v italijanščini in slovenščini. Tako prakso že vrsto let izvajajo ha Tržaškem in menda ni razloga, da je ne bi uvedli tudi na Goriškem.
Omenjeni dokument komunistične skupine je bil poslan tudi predsedniku Pokrajinskega odbora za lov Cisilinu.
S seje občinskega sveta
Tudi v Števerjanu bodo namestili posode za stara zdravila in baterije
Čeprav so se na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu posvetili predvsem obravnavi in odobritvi proračuna in triletnega programskega načrta, je bilo na dnevnem redu še nekaj točk, ki zaslužijo pozornost. Prva je v zvezi s proračunom oz. dekretom, ki občinam nalaga povišanje tarif za storitve, ki jih nudijo na prošnjo posameznikov. Tak je v Števerjanu primer šole s celodnevnim poukom. Zakon določa, da se mora letos prispevek koristnikov povišati z 32 na 36% stroškov. Dejansko se bo breme povečalo več kot za štiri odstotke, kajti število otrok upada, fiksne stroške (ogrevanje in podobno) pa je treba tako porazdeliti med manjše število uporabnikov. Zal tudi Dežela daje prispevke glede na število otrok, medtem ko bi bilo pravilneje, ko bi ravnala prav obratno, je ugotovil župan.
Župan Humar je na seji poročal o obisku deželnega odbornika Di Bene-detta, o čemer smo pisali že pred časom. Povedal je, da je predstavnik Dežele obljubil pomoč za zaščito pred usadi in za nakazilo, vsaj predujma, (kot je bilo za Občini Krmin in Dolenje) za obnovo ceste vina in češenj.
Občinski svet je na isti seji pooblastil župana, da zaprosi Deželo za prispevek za nabavo novega šolabusa.
Sedaj razpolagajo v Števerjanu z dvema voziloma za prevoz šolskih otrok, toda obe sta dokaj dotrajani in so zato stroški za njuno vzdrževanje precejšnji.
V odgovor na pisno vprašanje svetovalca Ivana Vogriča v zvezi z oprostitvijo davka za smeti, kar zadeva kmetijske dejavnosti, je župan povedal, da novega predpisa v korist kmetov še ne izvajajo. Tolmačenje predpisa je še nejasno, zaradi česar je zveza občin ANCI že zaprosila za potrebna pojasnila.
Župan je tudi obvestil svetovalce, da so poverili 5. skupino del za štever-janski vodovod podjetju Edilscavi iz Gorice, ki je - kot določajo zakonski predpisi - predstavilo ponudbo, ki je najbližja povprečju petih najugodnejših. Napovedal je tudi, da bodo v kratkem namestili v Števerjanu posebne posode za ločeno nabiranje starih baterij in zdravil. Ločeno nabiranje teh nevarnih vrst odpadkov ni samo dolžnost, ki jo narekujejo zakonski predpisi, pač pa-tudi konkreten prispevek k potrebnemu varstvu okolja. Nabiralnika za baterije naj bi namestili pri županstvu in nekje v bližini cerkve, prav tako pogosto dostopen prostor pa bodo določili za nabiralnik za zdravila.
Izlet doberdobskih krvodajalcev
Sovjetska zveza v očeh dveh Poljank
iz *nUu*V0 Prost°voljnih krvodajalcev
Doberdoba je od 22. do 29. aprila V rrUo v Moskvo in Leningrad. So lupini doberdobskih občanov, ki bilf^ odpravili v Sovjetsko zvezo, sta ren ,udl 59-Ietna Vilma Gergolet Ju-let u 44'letna Ivanka Babnik Gergo-kakn°be s Polian- Zanimalo nas je, ietsta ° Se kaj imeli in kakšna je Sov-
Zaklenet6?3 Z ajthovega zornega kota. , repetah se in izvedeli marsi_
epetali smo ro zanimivost.
katei____
tovr,rQr, izleta je bil običajen: z Jako RPr. ta j m ie skupina poletela pre-hevni Pra,da,v Moskvo, sledil je trid-raesta „ f sovjetskega glavnega družbe a910 e50 z lotalom sovjetske 9rad ki*101101 odpotovali v Lenin-skena Hoi 1° S? °9ledali biser evrop-irnenujpirf ^ovjetske zveze, kot mnogi v Finski , ™esto ob izlivu reke Neve izletniki „a 1V' V ^dnu dni so se tako muzejem p™3?1!1 s svetovno znanim meniti RHfl .ltaz’ obdali so si zi še marsikajC1 tr9' L®ninov mavzolej
ostalo PnaaiKVilmi in Ivanki s Poljan to' da žensk 1 v sPominu? Na primer ^ ne nosit ^S.ov^tški zvezi skoraj-mključnn lo klač, da tramvaje vozijo
LeningrajčamSk;e' da Moskovčani in x Parkih tu Hi ?llrno sedijo na klopcah ultle sila ne,' u 80 vremenske okoliš-^erdobcev i„godne- Med izletom Do-Je bi*o neohl-namreč snežilo. Za njiju neobičajno tudi dejstvo, da so
zna-
in
predstavnice nežnega spola popravljale tračnice, pometale ceste in s tem tudi v praksi dokazale, da so enakovredne moškim. Ironično sta dodali, da je mogoče prav zaradi doprinosa žensk v SZ vse tako čisto in urejeno. Ivanka in Vilma sta obenem zaprepadeno zrli v potujoče avtomehanične delavnice, saj so avtomobile, ki so se pokvarili na cesti, popravljali kar na ulici.
Poljanki sta povedali tudi, da je bil moški del izletnikov navdušen nad perestrojko in glasnostjo sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova vse dotlej, dokler niso spoznali na lastni koži oz. v lastnem grlu tudi neobičajen ukrep sovjetske vlade, da se nikjer ne prodaja alkohol pred 14. uro. Zaradi tega so bili njihovi moški ob kosilu večkrat »žejni« in so jezno godrnjali. Tudi Sovjeti se verjetno s tem ukrepom ne strinjajo, vsaj sodeč po dolgih vrstah ljudi, ki še dolgo pred 14. uro čakajo pred prodajalnami alkoholnih pijač. Sovjetsko zvezo so do-berdobski krvodajalci obiskali neposredno pred prvomajskimi praznovanji, parke in ceste pa so urejevali kar dijaki srednjih šol. Poljanki sta v Moskvi opazili veliko poročnih parov, »ženske so bile vse v belih oblekah«. Mnogi so prišli v Moskvo na poročno potovanje, pri obisku Leninovega mavzoleja pa so novopečeni pari lahko šli kar mimo dolge vrste.
Ivanka in Vilma sta bili navdušeni nad muzejem, oddaljenim kakih 50 kilomet-
rov od Moskve, ki je posvečen borodin-ski bitki, kjer je klavrno propadel Napoleonov pohod na Rusijo. V tem muzeju je namreč vsakdo dobil občutek, da se je v trenutku znašel na bojišču samem, žerjavica je namreč še tlela, težko je bilo ločiti stvarnost od mojstrsko izdelane scene.
Kakšen pa je življenjski standard v de-
želi sovjetov? Po njunem mnenju je dostojen, nimajo pa priložnosti, da bi denar razmetavali na vse vetrove, kot jih imamo mi. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da brezposelnosti ni in s tem tudi ni najhujšega zla tako imenovane civilizirane družbe.
Fabio Gergolet
Doberdobci na Rdečem trgu
razvila na povsem svojevrsten način in tradicionalno slikarstvo spremenila v težko opredeljiv objekt. Novejši rezultati tega iskanja so »ciganske stenske preproge«, umetnine iz rezanega, barvanega in šivanega blaga, ki predstavljajo neko originalno vmesno pot med sliko, skulpturo in tapiserijo, a so hkrati daleč od vsake od teh umetniških zvrsti. V njih, je med drugim dejal prof. Mazzariol, je opaziti po eni strani obrtniško mojstrstvo, po drugi pa poezijo, ki daje tem izdelkom značilnosti umetnin.
Razstava v Gradišču bo odprta do 20. julija. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka od 10.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
Kardiotelefon v gradeški bolnici
V zvezi z izvajanjem načrta o preureditvi zdravstva na Goriškem bo odbor KZE v prihodnjih dneh nabavil kardiotelefon za potrebe službe za prvo pomoč v Gradežu. S tem želijo pri KŽE delno omiliti posledice ukinitve nekaterih zdravstvenih služb in zagotoviti oskrbo tako Gradežanom kot številnim turistom v poletnem obdobju.
Nova naprava bo omogočala hitro ugotavljanje kliničnega stanja bolnikov s srčnimi motnjami. Omogočala bo neprekinjeno povezavo z oddelkom za kardiologijo v Tržiču, kjer bodo na osnovi elektrokardiograma lahko takoj izrekli specialistično diagnozo ter v nekaj minutah sporočili v Gradež, kako pomagati bolniku oz. če bo potrebna takojšnja premestitev v oddelek za intenzivno nego v Tržič.
Nove odškodnine za predsednike in skrutinatorje na voliščih
Vlada je določila nove odškodnine za predsednike in skrutinatorje na voliščih. Po novem bodo predsedniki volišč prejeli 127 tisoč lir, ostali skruti-natorji in tajnik pa 101 tisoč lir. V primeru, da bo več volitev hkrati (na Goriškem bomo junija obnovili pokrajinski in deželni svet) bodo predsedniki volišč prejeli še 39 tisoč lir več, ostali skrutinatorji in tajnik pa po 26 tisoč lir.
Predsedniki in skrutinatorji posebnih sedežev bodo prejeli odškodnino v višini 76 oz. 51 tisoč lir.
Načrt nove ceste med letališčem in Brancolom
Goriška pokrajinska uprava pripravlja načrt za novo cesto, ki bi povezovala avtocesto A4 in območje Branco-lo v tržiški in štarancanski občini. Okvirni načrt nove prometnice so izdelali pri družbi Autovie Venete, predstavili pa te dni na raznih srečanjih s predstavniki krajevnih ustanov na Tr-žišketn. V bistvu naj bi šlo za nadaljevanje odseka avtoceste, ki je že v gradnji in ki bo povezoval deželno letališče v Ronkah z vstopno postajo avtoceste pri Redipugli.
Predstavniki štarancanske občine so glede načrta izrekli nekaj pomislekov zaradi težav, ki bi jih gradnja nove ceste povzročila v obstoječi ureditvi.
Sestanek je bil s predstavniki občin Tržič, Ronke, Štarancan. Kakor smo že uvodoma zapisali, gre za okvirni načrt, ki ga je treba še v mnogočem dodelati. Pokrajinsko upravo je na srečanjih predstavljal odbornik Alberto Tomat.
Debata o reformi kazenskega procesa
Reforma kodeksa za kazenske postopke bo predmet javne debate, ki jo jutri prireja študijski center »Energie nuo-ve« - krožek »Luigi Einaudi« v konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici s pričetkom ob 18.30. Podpredsednik poslanske zbornice odv. Alfredo Bion-di in član senatne pravosodne komisije odv. Nereo Battello bosta govorila o vlogi branilca, javnega tožilca in sodnika v novem kazenskem procesu, kakršen naj bi izšel iz reforme kodeksa. Sledila bo debata, ki jo bo vodil odv. Agostino Majo.
16. fotografski natečaj
Fotografski krožek CIFI je razpisal pogoje 16. trodeželnega fotografskega natečaja, ki se bo zaključil jeseni, z razstavo in podelitvijo nagrad v Gorici. Rok za dostavo izdelkov je 15. julija, konec julija bodo sporočili uvrstitve, 25. septembra pa bo odprtje razstave. Do konca novembra bodo vračali eksponate.
Šest skladb štirih sodobnih slovenskih skladateljev
Nova plošča ZTT dua Pahor-Slama
Pri Založništvu tržaškega tiska je te dni izšla plošča dua Pahor-Sla-ma, ki ga sestavljata priznana slovenska glasbenika Miloš Pahor (flavta in kljunasta flavta) in Dina Slama (spinet in klavir).
»Po dvajsetih letih umetniškega sodelovanja in potem ko sta posnela več plošč z glasbo skladateljev iz 18. stoletja, se nam Miloš Pahor in Dina Siama prvič predstavljata s ploščo sodobne glasbe: ta plošča pomeni obogatitev, ki se verno zrcali v njuni koncertni dejavnosti, in predstavlja spored z dražljivo instrumentalno združbo flavte s spinetom — po izročilu pač, ki izhaja iz 16. stoletja — ob novejši, flavte s klavirjem in še ob skladbah za samo flavto, ki izpričujejo najnovejši razvoj glasbene govorice,« je v svoji predstavitvi med drugim zapisal Giampaolo de Ferra.
Na plošči so posnetki šestih skladb štirih sodobnih slovenskih skladateljev: Pavleta Merkuja, Primoža Ramovša, Ubalda Vrabca in Alda Danielija. Na A strani so posnete Merkujeva Due pezzi (Notturno, Aria Danzata) za flavto in spinet, Ramovšev Pogled za kljunasto flavto in spinet in Vrabčeva Suita (Preludij, Pesem, Finale) za flavto in spinet.
Stran B uvaja Merkujev Preludio za flavto in klavir, sledita pa še istega avtorja Pesem in ples za flavto solo in Danielijeva Suite (Preludio, Sarabanda, Bourree, Finale) za flavto in klavir.
Plošča je v prodaji v Tržaški knjigarni.
Ob nedavnem izidu spominov Alojza Zidarja (ZTT in Lipa)
Doživetja tigrovca partizana
Knjiga spominov tigrovca in kasneje partizana Alojza Zidarja, doslednega in poštenega Primorca - narodnjaka, je izšla lani v Kopru v zbirki Primorski portreti v sozaložbi koprske Lipe in Založništva tržaškega tiska in s tehtnim ter primernim uvodom zgodovinarja dr. Branka Marušiča. Takoj moramo poudariti, da je izid teh spominov zelo hvalevredna založniška operacija, to pa iz več razlogov. Knjiga ni namreč čista zgodovina, pa niti izrazito leposlovje. Je torej nekakšeh hibrid, vendar v najboljšem smislu tega pojma, saj v sebi združuje poljudno zgodovinske podatke in izredno doživete spomine človeka, ki je v prvi osebi previharil vihar medvojnega in vojnega časa, kar lahko (vsaj po fabulativni obliki in napetosti akcije ter sosledici dogajanja) imamo že za čisto literaturo.
To niso spomini vodje, birokrata, politika ali intelektualca. Teh imamo že dosti. To so spomini preprostega, a bistrega in tenkočutnega človeka, ki je verjel v svobodo, pojmovano v najširšem smislu, in ki je bil pripravljen zanjo žrtvovati vse, kar mu je bilo najdražje. Najbolj emblematičen za prikaz celotne knjige je verjetno zadnji odstavek slednje, ki se tako glasi: »Življenje je večen boj. Nikoli ne veš, kako ga boš končal - častno, pošteno, s ponosom, kronan z resnico? Toda priti do zadnje postaje življenja in vedeti, da nisi pokvarjenec, tudi to je zadoščenje! Morda edino in zato največje.«
In smo torej že pri bistvu. Alojz Zidar je doživel čas, v katerem se je rojevala nova socialistična Jugoslavija. Bil je to čas velikih junaštev, pa tudi protislovij in krivic. Teh je sam
DOPOLNILO
V nedeljski članek Naši srednješolci so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje sta se žal vrinili dve netočnosti, ki jih želimo na tem mestu popraviti.
Mentorica dveh visoko uvrščenih dijakinj s srednje šole Ivan Cankar je prof. Iva Bone, prav tako sta se na Znanstvenem liceju visoko uvrstili dve dijakinji prof. Majde Cibic. Obema kolegicama se opravičujemo.
S. D. Trst
mnogo doživel na lastni koži, zato je prav, da jih je tudi opisal v knjižni izdaji, da smo lahko vsi zvedeli zanje. Naravnost pretresljivo je namreč zadnje poglavje, kjer Zidar opisuje svojo pot Cankarjevega hlapca Jerneja, ki išče svojo pravico. Vendar pa je njegovo iskanje vedro, uprto v bodočnost, ki bi zaoblila robove in izgladila deviacije, ki so nastale po opravljeni revoluciji po koncu vojne. In verjetno je prav tu skrita poanta Zidarjeve knjige. Poanta, ki ni prav nič zgodovinska, zato pa toliko bolj literarna in pozitivistična: Zidar veruje v Človeka, v tistega človeka, za katerega je v določenih okoliščinah zgledalo, da se mu je po koncu vojne zmračil um, ki pa je vseeno na poti svojega vstajenja. Dovolj je, da v to verjamemo mi vsi.
Spomine Alojza Zidarja beremo kot napet roman, saj so zanimiva čisto vsa njegova poglavja. Tigrovska leta pod fašizmom so prikazana kot »mladostni« boj proti okupatorju, nekoliko romantičen, a vendar še premalo ana-
liziran. Poglavji »Med grškimi rodoljubi« in »Z makedonskimi partizani« dosežeta celo nekatere epske vrhunce, kjer se stapljajo trpljenje, junaštvo in smrt v harmonično celoto. Opis bogomilskega pohoda je recimo res doživet. Poglavje »Po štirih letih spet domov« prikazuje upanje človeka v srečen konec vseh trpljenj, saj je že Poet lirično zapel »domovina, ti si kakor zdravje!«. Zadnje strani spominov z naslovom »V povojnih protislovjih« pa opisujejo padec idealov, izgubljeni raj, deziluzijo nad stanjem, ki se je porajalo in za katerega se resnični partizani in domoljubi gotovo niso borili. In prav zato je knjiga dragocen prispevek k spoznanju določenega zgodovinskega obdobja, ki je še nekoliko preveč odeto v tančico, obdobja, kjer so se porajale velike krivice in katero moramo dodobra spoznati, če hočemo, da se te ne bodo več ponavljale in da se bo iz ljudske revolucije porodil resnično nov človek.
DUŠAN JELINČIČ
Zagonetna smrt Cheta Bakerja
Jazzovski svet je izgubil še enega od svojih vidnejših predstavnikov: truplo 60-letnega trobentarja Cheta Bakerja po rodu iz Oklahome je v noči med petkom in soboto obležalo na nekem amsterdamskem pločniku. Policija še ni povedala, če gre za samomor.
Chet Baker - za anagrafski urad Chesney, predstavnik "hladne šole", je zaslovel v 50. letih. Zrastel je v senci Milesa Davisa, debitiral je s Charliejem Parkerjem, nastopal deset let s kvartetom saksofonista Gerryja Mulligana in nato ustanovil svojo skupino. Sledila je "črna doba", ko se je predal alkoholu in uživanju mamil ter imel precej opravka s policijo. Njegov "preporod" se je začel po letu 1975. Trenutno se je mudil na turneji po Evropi, prekinil pa jo "skok" skozi okno iz drugega nadstropja hotela v eni centralnih amsterdamskih ulic.
Ronconi je Goldonijevo komedijo sprevrgel v dramo
Kdor je pričakoval, da se bo ob ogledu predstave Ljubezniva služkinja (La serva amorosa) v gledališču Rossetti prijetno razvedril, kot je to običajno za Goldonijeve komedije, se je bridko zmotil. Delo v režiji Luca Ronconija je v postavitvi gledališke skupine Associazione Umbra per lo Spettacolo vse prej kot veseloigra: režiser je zastavil zgodbo o ljubeznivi služkinji Corallini dokaj dramatično in temna scena ter temu ustrezni kostumi so vse skupaj še potencirali. Ob taki zasnovi je bila tudi igra razvlečena, brez tistih hitrih, briljantnih komičnih situacij, ki so tipične za komedijo. V nekaterih primerih je komedi-ja-drama mejila že skorajda na tragedijo, pa čeprav je treba režiserju in igralcem priznati, da so znali v te prizore vdahniti kanček prepotrebne ironije. Delo je tako vendarle ostalo v mejah, ki jih je bil tej svoji manj znani komediji začrtal Goldoni.
Zgodba se seveda odvija v Benetkah, kjer premožni, a že priletni Otta-vio (Franco Mezzera) na prigovarjanje svoje druge žene Beatrice (Paola Bacci) spodi z doma svojega sina Flo-rinda (Luciana Virgilio). Beatrice si namreč prizadeva, da bi Ottavievo premoženje podedoval njen sin iz prvega zakona Lelio (Riccardo Bini).
Namera bi ji verjetno uspela, če ne bi posegla vmes Corallina (Annama-ria Guarnieri), Florindova ljubezniva služkinja, ki spregleda zahrbtni načrt njegove mačehe Beatrice in — tudi s pomočjo drugega premožneža Panta-loneja (Virgilio Zernitz) — v sklepnem delu razreši spor okrog dediščine svojemu gospodarju Florindu v korist.
Režiser Luca Ronconi je verjetno s svojo postavitvijo želel izpostaviti igro nastopajočih, kar se mu je posrečilo, pri čemer so imeli levji delež igralci, saj smo bili priča res dobri igri. Igralci vsekakor niso zaslužili predčasnega odhajanja gledalcev iz gledališča (dogodilo se je na četrtkovi premieri), pa čeprav je bila kilometrska štiriurna predstava malce »trda preizkušnja«.	^ K
Alexis se je zaradi umetnosti prvič slekla do golega
Joan Collins in pusti, moreči Trst
V	tržaški italijanski javnosti je pred nekaj meseci dvignil mnogo prahu članek zahodnonemškega tednika Der Spiegel o Trstu. Dopisnik revije je orisal Trst kot propadajoče, izumirajoče mesto, brez realnih gospodarskih perspektiv. Ta nespodbudni oris je sprožil val ogorčenih reakcij v italijanskih sredstvih javnega obveščanja. Italijanski novinarji, gospodarstveniki in industrijci so zagnali vik in krik ob takem pisanju in skušali po svoje dokazati, da so trditve Der Spiegla iz trte izvite in da položaj mesta ni tako klavrn, kot ga je prikazal dopisnik nemškega tednika. Le nekaj tednov zatem je kriza v škedenjski železarni opozorila, da je bil v pisanju Der Spiegla vendarle ščepec resnice...
V	polemiki z nemškim tednikom je bila med drugim poudarjena velika kozmopolitska odprtost mesta, njegova mittelevropska širina, njegova kulturnost. Slovenci dobro vemo, kako »odprt« je bil in je še Trst do vsega, kar je slovenskega. O tem smo se že večkrat razpisali in napisanega ne bomo ponavljali.
Pač pa se bomo zaustavili ob neki drugi značilnosti kulturnega ustvarjanja v Trstu, ki naj bi dokazovala, da Trst ni »umirajoče mesto«. Zapisali bomo besedico ali dve o odnosu med Trstom in filmom.
Vse kaže, da veže Trst in film velika ljubezen. Ne le, da je iz Trsta nekaj priznanih režiserjev (na primer Franco Giraldi), igralcev (Omero Antonutti) in tudi filmskih kritikov (Kezich in Cosulich), pač pa je bilo mesto v zalivu prizorišče številnih filmov in televizijskih filmov. Spomnimo se le na film La ra-gazza di Trieste režiserja Pasgualeja Feste Campani-leja z Benom Gazzaro in na balin ostriženo Ornello
Muti, na film Giulia e Giulia Petra Del Monteja z »angelskim« Stingom in še bolj angelsko Kathleen Turner ali pa na I soliti ignoti vent anni dopo z Marcellom Mastroiannijem v glavni vlogi.
Med televizijskimi filmi gre vsekakor omeniti film Ernesto po istoimenskem »prepovedanem« romanu Umberta Sabe, La citta di Miriam, ki ga je po Tomizzovem romanu posnel Aldo Lado, pa še Un anno di scuola in La coscienza di Ženo z Johnnyjem Dorellijem in Ottavio Piccolo, ki ga je prav pred kratkim oddajala italijanska televizija.
V Trstu pa je posnela enega od svojih številnih filmov tudi Joan Collins, znana Alexis iz razvpite ameriške televizijske nadaljevanke Dinastija. Film z angleškim naslovom State of siege (Obsedno stanje), ki so ga v Italiji vrteli z naslovom Amore breve, so snemali davnega 1969. leta. V filmu je nekaj kadrov tudi s kraške okolice. Tako je med drugim na filmskem traku posneta vožnja z avtomobilom s konto-velskega Ključa proti mestu, vse do nekdanje mitnice.
Film, ki ga je režiral Romano Scavolini, ni doživel kdove kakega uspeha, pomenljivo pa je, da se je Joan Collins spomnila nanj - in tudi na Trst - v svoji avtobiografiji Past imperfect, ki je pred leti z naslovom Nedovršeni čas izšla tudi v slovenskem prevodu, in sicer pri mariborski Založbi Obzorja. Film je ostal poznejši televizijski perfidni Alexis Carrington v spominu, ker se je v njem »zaradi umetnosti slekla čisto do golega«.
Collinsova se v knjigi spominja, kako je hotela prevarati režiserja, da ne bi pokazala vseh svojih
skritih čarov. »Sklenila sem, da bom premeteno zakrila temeljne dele svoje anatomije s filmskim lepilnim trakom. Ta je v primerjavi z navadnim lepilnim zelo trden,« je pogruntala Collinsova in si nato »v oblačilnici pazljivo pritrdila čist košček modrega filmskega traku na sredino vsake dojke.«
Takole »opremljena« je Joan Collins odigrala svoj prvi ljubezenski prizor brez oblačil, ki pa se je zanjo končal dokaj mučno. »Zaščitnega traku« namreč ni mogla odstraniti s svojih oblin. »Prilepil se je trdno kot skala. Ni ga bilo mogoče odstraniti,« je zapisala. »Na moč preplašena ob misli, da bom zmeraj imela modre dojke, sem zdifjala v hotel in potem, ko sem se uro dolgo namakala v vroči kadi, sem poskusila odtrgati zločesti trak. Izteklo se je tako, da sem ga slednjič odstranila in da so postale moje prsi živa rana, ker sem si ga s silo odtrgala. Zaobljubila sem se, naj gre k vragu lažna skromnost — če bom še kdaj v bodočnosti igrala nagm naj bo to au naturel (naravno).«
Tako se je torej godilo sloviti Joan Collins leta 1969 v Trstu. Igralka je v svoji knjigi tudi napisala, kakšno se ji je zdelo mesto. Takole je zapisala: »Nekega ledenega popoldneva sem se znašla v Trstu, v mestu na meji med Italijo in Jugoslavijo, v enem najbolj pustih in morečih mest, v katerih sem se kdaj ustavila...«
Joan Collins je torej prišla do podobnih zaključkov kot skoraj dve desetletji kasneje dopisnik nemškega tednika Der Spiegel. Bodo sedaj tudi njo, per' fidno Alexis, italijanski tržaški krogi postavili na gr'
mad0?	MARJAN KEMPERLE
Vsedržavni posvet o teatru
Na pobudo Gramscijevega instituta Furlanije-Julijske krajine bo jutri v Trstu vsedržavni posvet na temo — Zakon za gledališče. Razprava, na kateri bodo sodelovali najvišji politični in kulturni predstavniki, bo tekla v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost.
Posvet se bo začel ob 9.30 s pozdravom predsednika Gramscijevega instituta iz FJK Giuseppa Petronia, temu pa bo ob 10. uri sledil referat režiserja sen. Gior-gia Strehlerja. Po razpravi na Strehlerjevo izvajanje bo ob 12. uri poseg ministra za turizem in prireditve Franca Carrara.
Razprava se bo nadaljevala ob 15.30, povzetke posveta in zaključne besede pa bo oblikoval član predsedstva parlamentarne nadzorne komisije RAI Willer Bordon.
Razstava avstralske rojakinje na Opčinah
V	prostorih openskega KD Tabo
bodo v torek ob 20.30 odprli razstav del Romane Favier Zorzut. Ob tej Pr) ložnosti bodo v kulturnem sporedu sodelovali tudi dijaki učiteljišča A- ^ Slomešek, razstavo pa postavljajo sodelovanju z Goriškim muzejem 1 Goriškimi galerijami.	,
V	uvodu v razkošen katalog je M® jaž Kmecl zapisal sledeče: »Zorzutov Favierova je slovenska umetnica, ug ledna članica "Saluka", kluba s*°Xf v skih književnih in likovnih umetf1jrl0 v Avstraliji, obenem je dovolj u9:e?ne ime v življenju in dogajanju sodo ^ avstralske umetnosti, kadar pa odondod zateče v domača, rodna 6r' se spet dolgo, in težko poslavlja njih. Njena zadnja razstava na Do vem je pokazala, kako odPrteHa.^a(j. sprejemajo njeno umetniško PrlP ,-j nost staremu svetu briški in sluv® > rojaki; podobno jo dojemajo Av
ci.«
PRIMORSKI DNEVNIK 15. maja 1988
še aktualna preteklost
'□ stran
Tone Ferenc: Fašisti brez krinke
Zasedba Slovenije 1941-1942 po italijanskih dokumentih
"wm ronec minulega leta (v ured-ništvu PD so jo dobili šele aprila letos), je pri mari-JL JL barski založbi Obzorja v seriji »Documenta et studia histo-riae recentioris« izšla zajetna dokumentarna knjiga z naslovom »Fašisti brez krinke« (Dokumenti 1941-1942), ki jo je zbral, uredil in s po-, jasnili opremil znani slovenski zgodovinar dr. Tone Ferenc.
Za slovensko medvojno zgodovinopisje ugotavljamo, da je precej bogato vendar pa tudi dokaj fragmentarno, premalo pregledno in ne-kompletno. O vojnem času 1941-1945 so bile objavljene bolj ali manj dokumentarno zasnovane knjige številnih avtorjev (dr. Škerlj, dr. Mikuž, dr. Juvančič, Franček Saje, Zdravko Klanjšček, dr. Ferenc sam in mnogi drugi), ki obravnavajo različne aspekte in odtenke tega časa, nekatere 'podrobneje, druge na bolj pripovedni in spominski način, sicer še vedno povsem verodostojne, a ne vedno podprte z neizpodbitnimi dokumenti, vsaj delno tudi zaradi še vedno ne v celoti dostopnih drhivov. Prav to pa je dr. Toneta Ferenca, kot sam pravi v uvodni besedi, napotilo, da se je lotil pripravljanja pričujoče knjige dokumentov, k čemur sta ga spodbudili še dve okoliščini: prva, da je Pred leti dobil ameriški mikrofilm s Posnetki zapisnikov sestankov visokih italijanskih osebnosti v t. i. Ljubljanski pokrajini iz dveh let okupacije (1941-1942); in druga, da ie pred leti znani tržaški zgodovinar dr. Teodoro Sala nekje zapisal, da Slovenci premalo raziskujemo italijanski medvojni okupacijski sistem v Sloveniji, kar zveni za slo-vensko zgodovinopisje kot precej hud očitek in posredno tudi kot izziv.
Dr. Ferenc se je za naslov knjige odločil zato, ker so »vojaški in civilni funkcionarji na sestankih neprikrito govorili o ukrepih proti slovenskemu prebivalstvu, udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja in narodnoosvobodilnemu boju sploh«, torej brez krinke. V uvodni besedi Pojasnjuje tudi, kako je ameriški Nacionalni arhiv prišel do teh dokumentov in da se je nekaj teh dokumentov ohranilo tudi v raznih ju-9?slovanskih arhivih. V knjigi »Pasati brez krinke« objavlja in s po-
jasnili pod črto dopolnjuje oziroma pojasnjuje 109 dokumentov in nekaj prilog, ker pa knjiga ni namenjena samo raziskovalcem, ji je za boljše poznavanje časa napisal tudi obsežnejši pregled italijanskega okupacijskega sistema v Sloveniji v letih 1941-1943 in z njim segel v konec tridesetih let s prikazom odnosov med tedanjo kraljevino Jugoslavijo in Italijo v sklopu mednarodnih političnih in vojnih dogajanj, ko je nacifašistični vojni stroj že stekel v evropskem in severnoafriškem prostoru. Ta skoraj 100 strani obsegajoči pregled prikazuje v prvem poglavju, kot rečeno, odnose med Italijo in Jugoslavijo v letih 1939-1941, zakulisno manevri-
Zgodovinar dr.
Tone Ferenc med nedavnim °»iskom v Trstu
T *sern uradnik, da bi bil v I I službi le v določenem urni-J. ^1 !tu- Svoje delo zgodovinar-Podatkr,, ^a' ki zaiema zbiranje čevaniQ ' yrac'*va' Pa iskanje in preu-0Pravli novil1 podatkov in virov, Noja ie m takorekoč brez urnika, samo 7s.aa mi ie ze očitala, da živim delo onr V? 6 del°. Ima prav. Toda to ^vzetost^ •	2 veseliem' s tolikšno
časa l- m Prizadevnostjo, da mi ni kovalno'Hoi^a iJri tem porabim. Razis-reoi, da irr, 0 mi je v veselje in moram Papisal rarf111 tUdi knP9e' ki sem jih ostale, šl h ,m0rda nekoliko bolj, kot 2a Poklir °d i59 sem vesel. da se je moj sin 1. zgodovinarja odločil tudi IUdi njem,, da] sicer služi vojaščino. d°vina nri J6 naša Polpretekla zgoda bo s _	rp11- Prepričan sem zato,
nadalje ®Pc,evanjem le-te tudi sam
in' priie?n^iaw 2g°d?Vnar-
ranje nemške in italijanske politike do Balkana in vplivov na njem in s tem v zvezi zadržanje takratne jugoslovanske politike do enih in drugih, vzporedno pa tudi s pripravami na napad na Jugoslavijo. V drugem poglavju avtor nadrobno opisuje prihod italijanske okupatorske vojske v osrednjo Slovenijo, v tretjem ustroj italijanske vojaške uprave v Sloveniji, v četrtem pa uvajanje italijanske civilne uprave oziroma oblikovanje tako imenovane Ljubljanske pokrajine z nastopom civilnega ali visokega komisarja v osebi Emilia Graziolija in njegove prve ukrepe. Sledi opis umestitve 14-članskega sosveta ali konzulte, v katero je Grazioli imenoval ljudi iz vrst predvojnih politikov in gospodarskih krogov ter univerze s kasnejšo priključitvijo »italijanskih strokovnjakov«. Ta sosvet se je 8. junija 1941 šel v Rim poklonit Mussoliniju, vendar pa dr. Ferenc govori tudi o težavnih odnosih med sosvetom in visokim komisarjem. Naslednje poglavje govori o imenovanju okrajnih glavarjev, županov in občinskih komisarjev, zelo
podrobno o oboroženih oddelkih civilne uprave in o sodstvu. V naslednjem poglavju se avtor zadržuje pri ustanavljanju fašistične stranke in njenih organizacij na okupiranem ozemlju ter o razvrstitvi vojaških enot na področju XI. armadnega zbora z navajanjem imen poveljnikov in izgub, ki so jih posamezne enote armadnega zbora imele bodisi pri samem okupiranju kot v spopadih s partizanskimi formacijami, s prikazom represivnih ukrepov fašističnih in vojaških oblasti za zatrtje narodnoosvobodilnega gibanja.
Po tem izčrpnem prikazu je prebiranje dokumentov mnogo lažje in razumljivejše. Gre za prve razglase vojaške in civilne okupatorske uprave s podpisi odgovornih generalov in visokega komisarja Graziolija, za razne zapisnike razgovorov Graziolija in vojaških poveljnikov z Mussolinijem, vključno z njegovim srečanjem z vojaškimi poveljniki 31. julija 1942 v Gorici, za tudi zelo podrobna navodila poveljstva XI. armadnega zbora podrejenim po-
Ob naslovu italijanski prestolonaslednik Umberto in Mussolini na vojaških vajah pri Studenem; pod naslovom divizija Isonzo v Novem mestu; v sredi predstavniki slovenskih meščanskih strank pri visokem
komisarju Emiliu Grazioliju
veljnikom za vedenje v zasedeni Sloveniji, za poročila kraljevske kvesture v Ljubljani policijskemu poveljstvu v Rimu o dejavnosti partizanov in narodnoosvobodilne organizacije v Ljubljanski pokrajini, za občasna poročila o splošnem stanju v pokrajini pa tudi o vedno hujših represivnih ukrepih, o streljanju aretiranih ali ujetih pristašev osvobodilnega gibanja ter o pripravah na množično interniranje slovenskega prebivalstva, za informacije o ustanavljanju bele garde itd.
Vsi ti ukazi, razglasi, zapisniki, spomenice in drugi dokumenti niso značilni le po svojem žargonu, pač pa tudi po kritičnosti, odkritosti in mnogo bolj po zaskrbljenosti kot po hvalisanju dejanskega stanja. Na mnogih mestih visoki poveljniki italijanske vojske ne skrivajo presenečenja nad uspešnostjo vodenja partizanskega gibanja in kritik nad nesposobnostjo raznih italijanskih enot, zopet na drugih mestih pa izstopa vsa brutalnost okupacijskih generalov v naporih, da bi zatrli narodnoosvobodilno gibanje.
Knjigo dopolnjujejo številne fotografije, zemljevidi, preglednice sestava vojaških enot v raznih razdobjih, pregled virov in literature, stvarno kazalo, kazalo osebnih imen, krajevnih imen in vsebine.
Avtor dr. Tone Ferenc je s to knjigo (podobno je leta 1980 objavil z obsežno zbirko predvsem nemških dokumentov o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji v drugi svetovni vojni), napisano in urejeno po strogi znanstveni metodi, opravil veliko delo in z njim bistveno obogatil slovensko zgodovinopisje v drugi svetovni vojni na Slovenskem oziroma v takratni takoime-novani Ljubljanski pokrajini pod italijansko zasedbo. Do popolne dokumentirane obdelave vsega vojnega časa pa manjka še mnogo, (jk)
V tem kratkem odstavku sem strnila nekaj misli, ki mi jih je o svojem delu, načrtih, pa tudi o svojih željah posredoval zgodovinar dr. Tone Ferenc, ko sem ga pred dnevi obiskala v njegovi pisarni na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
»Knjigo "Fašisti brez krinke - dokumenti 1941-42" sem pisal približno leto dni, čeprav sem gradivo zbiral že prej. Je pa to moja prva knjiga, ki sem jo posvetil italijanski okupaciji v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Sicer so bile že objavljene takoj po vojni nekatere knjige o tej problematiki, med temi na primer knjiga Giuseppa Piemonteseja "29 mesi di occupazione della provincia di Lubiana". Objavljeni so bili tudi dokumenti o zločinih italijanske okupacije v Sloveniji. Vendar je zapisovanje tega dela zgodovine zastalo s prenehanjem delovanja komisije za ugotavljanje zločinov v času vojne leta 1947. Tako sem se odločil, da v posebni knjigi objavim
predvsem tiste italijanske dokumente, ki pričajo o odnosu italijanskih fašistov do Slovenije, do Slovencev in do njihovega osvobodilnega boja. Osrednji del moje knjige obsega tako več kot 50 zapisnikov in zapiskov s sestankov najvišjih vojaških in političnih funkcionarjev, kot tudi njihovih sestankov z najvišjimi vojaškimi poveljniki zunaj te pokrajine.«
Že več let je imel dr. Ferenc v rokah ameriški mikrofilm s posnetki zapisnikov o sestankih predstavnikov fašističnih oblasti in o njihovih načrtih v zvezi z okupacijo Slovenije.
»Nekaj zbranih podatkov, zlasti za leto 1942, sem že uporabil za svojo knjigo "Ljudska oblast na Slovenskem 1941-45", v kateri govorim o osvobojenem ozemlju na Dolenjskem in Notranjskem ter o hudi ofenzivi v poletju in jeseni leta 1942, ki je bila prav gotovo najdaljša in najhujša italijanska ofenziva v Jugoslaviji nasploh. V tokratni knjigi prvič objavljam tudi program te ofenzive.«
Več kot tisoč dokumentov, opremljenih z opombami in pojasnili, prevedenih v slovenščino, predstavlja osrednji del knjige, ki ima kar 518 strani večjega formata.
»Za razumevanje dokumentov sem napisal več kot 90 strani dolgo razpravo o italijanskem okupacijskem sistemu in to glede na odnose med kraljevino Italijo in Jugoslavijo v letih 1939-41, na aprilsko vojno 1941, na vojaško upravo, na vsa področja civilne uprave, gospodarske zmogljivosti pokrajine in na italijansko vojsko. Razprava je ilustrirana z nekaterimi prvič objavljenimi fotografijami, kot je na primer fotografija kralja Viktorja Emanuela III. v majhnem kraju pri Postojni 8. aprila 1941, pa fotografija Mussolinija in prestolonaslednika Umberta v Studenem pri Postojni že oktobra 1940, ali pa slika Umberta v Kočevju avgusta 1941.
Pogovor z avtorjem
Veselje do raziskovanja
Tretji del knjige je avtor posvetil grafičnemu pregledu postojank in posadk italijanskih oboroženih sil v Ljubljanski pokrajini v raznih časovnih obdobjih, organizaciji fašistične stranke, upravni razdelitvi, sestavi italijanske vojske, njenim zasedbenim območjem itd.
»V knjigi je objavljenih 32 portretov - fotografij vodilnih italijanskih fašistov. Na koncu pa ima knjiga še štiri kazala. Pri imenih fašistov so navedeni kratki biografski podatki, zlasti letnice rojstva, vstop v fašistično stranko in najvažnejše funkcije, ki jih je posameznik opravljal. Če je bil fašist iz Slovenskega Primorja, Istre ali Dalmacije, je naveden tudi rojstni kraj. In iz tega podatka se vidi, da ni bilo tako malo fašistov tudi iz teh krajev.«
Dr. Ferenca poznamo tudi v zamejstvu kot zgodovinarja in pisca knjig in številnih člankov. Tokratna knjiga je že njegova četrta, ki je izšla v založbi Obzorja v Mariboru.
»Če ne omenjam objav, objav virov, ki so bili sad skupinskega dela pa še številnih drugih publikacij, člankov in brošur, potem je to moja deseta samostojna knjiga. Moja prva knjiga "Kapitulacija Italije in NOV jeseni 1943" je izšla točno pred dvajsetimi leti.«
»Knjigo smo predstavili 20. aprila letos v Ljubljani. Mislim, da je naletela na dober odmev. Da pa sem se lotil pisanja knjige, gre prav gotovo pripisati izjavi tržaškega zgodovinarja prof. Teodora Šale, ki je dejal, da Slovenci premalo raziskujemo obdobje italijan-
ske okupacije. Prof. Sala pripravlja sam monografijo o italijanski vojski v Jugoslaviji. Moja knjiga pa bo služila kot osnova za referat, ki ga bom imel oktobra prihodnjega leta v Brescii na širšem mednarodnem posvetovanju o italijanski vojski v drugi svetovni vojni, kjer bo imel moj poseg naslov: Italijani v Sloveniji v razdobju 1941-43.«
Pa vaši spomini na proces zaradi zločinov v tržaški Rižarni?
»Na ta proces sem bil na začetku poklican le kot opazovalec. Med procesom so me vključili med priče in tako je v razsodbi o tem procesu moje ime kar šestkrat omenjeno. Seveda nisem mogel biti z zaključkom procesa zadovoljen, kot niso bili zadovoljni vsi pošteni Tržačani. Upam, da se zgodovina pri tej razsodbi še ni ustavila, kot sem tudi prepričan, da se bodo našli mladi zgodovinarji, ki bodo obdelali to obdobje in nasploh našo polpreteklo zgodovino.«
Večkrat se na dr. Ferenca obračajo sodni izvedenci, pa tudi zgodovinarji iz naše dežele za razne podatke in pojasnila. »Če jih imam, jih rad dam na razpolago. Vesel sem, ko prejemam pisma od ljudi, ali raziskovalcev iz raznih krajev Italije. To je dokaz, da je delo zgodovinarja pomembno in potrebno. In nisem še pri koncu svojih raziskav in zbiranja podatkov. Še marsikaj je neobdelanega, neobjavljenega, ki me še čaka, marsikateri arhiv je zaenkrat še nedosegljiv. 32 let opravljam to raziskovalno delo, pa ga še nisem povsem opravil. Če mi bo zdravje dopuščalo, ga bom z veseljem nadalje-val-<<	NEVA LUKEŠ
Ob oknu
Aleksa Sušulič
Njene oči so vedele vse. Vedele so, na kakšne načine je mogoče napisati njeno ime: Vali, Rija, Valerija. Vedele so, kje je mesto najbolj zgoščeno, kje je ponoči največ luči. Vedele so, da mora njen sedež biti ob oknu, da bodo mogle opazovati neonske usode mimoidočih - drugače bo raje stala. Vedele so, kako je ime njenemu psu in koliko kaže ura na steni. Le tega niso nikoli zvedele, kaj gleda, za čim oprezuje, kam drvi njen pogled.
Njegove dlani so vedele vse; neko drugo, ločeno vse. Vedele so, kako leden je zjutraj volan avtobusa. Vedele so, kakšna je oblika znojnih kapelj s poletnega čela. Vedele so, kakšen je občutek, ko zgrabiš za veliko prestavno ročico ali odpreš vrata potnikom ali vključiš radio. Vedele so, kako skeli telo, ki se po urah usnjenega sedenja na tresočem sedežu zlekne v prazno, nepogreto posteljo. Le tega niso vedele, kaj pričakuje, kaj si želi od te množice, ki vstopa mimo njega, brez besed, brez pogleda, brez obraza med rameni.
Njeni učenci so jo s pretirano medenostjo pozdravljali, ko je odkorakala s šole. Da le dobim sedež ob oknu! je pomislila. Da le dobim sedež ob oknu! Sedal je mrak in meča so jo bolela od nenehnega stanja pred tablo. Rok si ni oplaknila, mudilo se ji je na avtobus, zdaj ima bele od krede. Da le dobim sedež ob oknu! Pospešila je korake. Na postajališče mora priti med prvimi, preden začnejo izginjati sedeži. Neka mamica je otroku kar v kotu ulice pomagala opravljati potrebo (tudi v srcu mesta najdemo temne ulice, kjer ni nikogar). Valerija je pohitela. Ok-no, ok-no, ok-no, je odmeval tlak pod petami.
Tudi danes ga ni nihče opazil, kaj šele ogovoril. Srce mesta je trše od tujine. In vsega je imel že poln lonec. Gledal je svoje potne dlani in motne kazalce na uri. Zadnja vožnja za danes. Nato je konec izmene in spet ga čaka mrzlo zamaščeno ležišče v ozki sobi. V njem je kipelo. Je mar to tisto, kar so mu obljubljali kot otroku? Je mar to življenje? Nihče ga ne vidi, mimo padajo kot listje v slepem vetru... A listja in vetra je imel dovolj
tudi doma, ne bi mu bilo treba prihajati sem. Trepetale so mu dlani in v prsih ga je tiščalo. Ne ve, kaj bo storil, če ga še to pot nihče ne opazi... Kazalca sta se objela. Pognal je kletko na kolesih proti postajališču, kjer se je že gnetlo vsakdanjih obrazov. Če ga še zdaj nihče ne opazi!
Valerija je pricepetala izza vogala v trenutku, ko je avtobus zavil na postajališče. Pretekla je nekaj korakov in ujela hip, ko je mrcina razprla svojo pogoltno čeljust. Prerinila se je med prvimi, pokazala vozovnico in že so njene zenice iskale po sediščih... Izbrala je svoj najljubši sedež ob najširšem oknu in se z olajšanjem stisnila vanj. Tak sedež! Ne, ne pojde naravnost domov! Kar domov že ne! Prej se hoče še malo nagledati, navoziti, naužiti!
Nihče ga ni niti s pogledom ošvrknil. Ženska na prvem sedežu si je, brez oči za svet okrog sebe, zaverovano mazala nos z mastno rumeno kremo. Vklopil je smernik, zaprl vrata, zavil na vozišče, pritisnil na plin. Čevlja ni več umaknil s plina, samo v čedalje višje prestave je pretikal z drhtečo dlanjo in v prsih ga je tiščalo. Motor je trzal in rjovel kot tiger. Na semaforje se ni oziral. Med potniki je završalo. Ko je kar odvihral mimo prve postaje, so nekateri začeli glasno nergati. A on je peljal, vse hitreje peljal.
Valeriji se ni zdelo čudno. Le kaj ljudje okoli nje tako sitnarijo? Zrla je skozi šipo, nasproti so vozili nešteti pari žarometov, luči na hišnih naličjih so se prižigale in za njimi so ugašali prepiri, ljubezni, nesporazumi. Okna so vse hitreje letela mimo nje. Kar kurja polt jo je oblivala od naslade in nekaj toplega ji je raslo v prsih. Zdaj že ni bilo mogoče ločiti oken na stavbah, lučke so postale zamazane proge, ki so se vlekle onstran stekla. Zavriskala je. Zdelo se ji je, da plava v zraku. Kolesa se niso več dotaknila ceste. Njeno telo se ni več dotaknilo sedeža. Še nikoli, še nikoli ni svet tako hitro, tako hitro in bogato brzel mimo okna.
Horoskop
od nedelje 15. maja do sobote .21. maja 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: * | J Pred vami je naporen, a uspešen de-• lovni teden. Po vsej verjetnosti boste imeli nekaj prehodnih težav v sredini tedna, vendar vam je zagotovljen dober končni rezultat. Zaupajte svojim močem in pozabite na skrbi, ki vas mučijo. Sreda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta ponedeljek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN
DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Znašli se boste v ugodnih okoliščinah, ki bodo prispevale k temu, da boste naredili veliko več, kot ste pričakovali. Precejšnja je možnost izrednega dodatnega zaslužka. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in oporo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
_	LEV (22.7.- 22.8.)
— VI IN. DELO: f	Tokrat vas čaka
V	dokaj ugoden te-
den. Merkur in Venera sta vam naklonjena, zato težav ne bo. Računate lahko na nemoten potek zastavljenega dela. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Ne pozabite tega, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta torek in sobota.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in stopite v odločilno akcijo. Uspelo vam bo uresničiti marsikaj, kar ste si že dolgo želeli. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo, zato lahko z lahkoto dosežete zavidljive uspehe. Četrtek in petek nfe bosta ugodna. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v veselje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN
DELO: Teden bo pretežno ugoden, vendar v začetku lahko za marsikoga precej mučen in naporen. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi opravki, ki jim boste uspešno kos. Izkoristite ugoden vpliv zvezd ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo v rahlo zadrego. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
.	. VODNAR (20.1.-
18.2.) — VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in prijetno razgiban teden, ki bo poln novosti in novih spoznanj. Izkoristite ugoden vpliv zvezd za uresničitev svojih načrtov. Sreča se vam bo nasmehnila tudi v denarnih zadevah. Sobota in nedelja vam z neprijazno Luno ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne ozirajte se na tuja mnenja, temveč delajte izključno po svoji glavi in ne bo vam žal.
BIK (20.4-20.5.)
VI IN DELO: To je vaš teden. Dobronamerni Jupiter, ki je na obisku v vašem ozvezdju, vam bo izpolnil marsikatero željo. Vse vam bo šlo tako, kot si lahko samo želite. Nikar ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Sobota pa vam ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah vas čakajo nadvse prijetna presenečenja. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Obeta se vam kar precej prijeten in uspešen teden. Spremljala vas bosta dobra volja in predvsem odlično počutje. Prijetna Venera, ki se sprehaja po vašem ozvezdju, bo poskrbela za to, da boste iznajdljivi in spretni pri delu, pa tudi izven delovnega časa. VI IN DRUGI: Odkrili boste pomen zares iskrenega prijateljstva. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
DEVICA: (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: V začetku tedna boste zaradi neugodnega položaja Merkurja in Lune naleteli na nekaj težav, ki naj vas ne spravijo v malodušje. Okoliščine bodo pač zahtevale od vas resnejši odnos do dela. Preostali del tedna vam bo precej naklonjen in težav ne bo. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v veseli družbi. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23.10,- 21.11.) — .
VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in ploden teden. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Marsikaj se vam bo premaknilo v zaželjeno smer. Možna so prijetna presenečenja na denarnem področju. V četrtek vas bo razveselila dobra novica. Sobota vam ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se nikar ne prenaglite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN
DELO: Napoved je za vas kar precej ugodna. Merkur in Jupiter bosta med tednom zelo pozitivno vplivala na potek dela in uresničevanje načrtov. Vse bo šlo tako, kot si sami želite, le v četrtek in petek se lahko kaj malega zatakne pri ne preveč pomembnih zadevah. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil prav vesel vaše družbe. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RIBI (19.2.-20.3.) —
^ ^ VI IN DELO: Te-den bo uspešen in zadovoljiv. Uspelo vam bo uresničiti nekaj načrtov, ponudile pa se vam bodo tudi ugodne priložnosti, ki jih boste spretno izkoristili. V začetku tedna vam ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli, vendar se vam bo že v sredo vse obrnilo na bolje. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da se malo bolj posvetite srčnim zadevam. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
U.\o., tVjG-Jas
Šifra: OBLAK
Meniš, da si »zakompleksirana«. Vidiš, v tem se precej motiš. Človek, ki ima manjvrednostne komplekse, o njih običajno ne ve ničesar, ker tičijo globoko v podzavesti. Toda včasih se čudno odziva na obnašanje in v odnosih z drugimi ljudmi ter seveda ob določenih dogodkih ali besedah, ki zadevajo njegov kompleks. Ne ve, zakaj vzroji v določeni situaciji, zakaj prav njega nekaj neizmerno tare, druge pa prav nič. Pišeš: »...in sploh imam najslabše mnenje o sebi.« Pred tem pa si mi naštela vse svoje uspehe v osnovni šoli. Vidiš, morda je problem drugje. Hotela si biti vedno najboljša, ker so starši vedno veliko pričakovali od tebe, ali si mislila, da pričakujejo, in si jim hotela vedno ustreči. Zdaj se je situacija nekoliko obrnila in, ker nisi več najboljša, meniš, da si naj slabša. Takšen obrat je pri ambicioznih ljudeh vedno značilen. Ne bodi vedno toliko od-
visna od zunanjega uspeha. Ocene ti kasneje ne bodo prav nič koristile, če ne boš imela znanja. Nič slabega ni opaziti pri tvoji pisavi: malce strahu in previdnosti, ježeva drža do okolja in nekakšna navezanost na otroštvo, česar se boš z leti otresla. Sploh ni razlogov za preplah!
i 3^ Am\ K
Šifra: KtTARA fN BAS
Polna si mladostnega zagona, ki je pri petnajstih letih tudi popolnoma naraven. Glede fanta: morala mu boš pač še kako drugače pokazati, da ti je všeč. Ce je misel nanj samo v tvoji glavici, je bržkone premalo. Izkoristi kakšno prijateljsko "zvezo", ki naj fantu na primeren način »zaupa«, kako je s teboj. Tako ti bo lahko vsaj jasno, kakšne so njegove želje in misli. Oba sta sicer še malce mlada, on celo mlajši od tebe, toda družijo vaju hobiji, kot so glasba, ples in morda še kaj. Tvoja pisava ne razodeva kakšnih posebnih težav. Morda se malce prehitro užališ, če ne gre vse tako, kot si želiš. Energije imaš dovolj, sicer si želiš biti v središču pozornosti, občasno pa te je strah, kar morda izvira iz razmer doma. Zadovoljna?
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:......................
Primorski dnevnik, T5. maja 1988
KRIŽANKA
(luko)
VODORAVNO: 1. moško osebno ime, 5. skupina
ptic, 9. spojina kovine s kislino, 10. nekdanji kozaški j liki, 13. Laurence Olivier, 14. brivec, lasničar, 15. jedro vodikovega atoma s pozitivnim nabojem,
poveljnik
15.	jedro
16.	Kranj, 17. najdaljši tek v atletiki, 19. udav,' 20. trpnik, 21. državni zbori v carski Rusiji, 22. letni čas, 23. tuje žensko ime, 24. hitro hlapljiva tekočina, 25. ranocelnik, 26. pol liceja, 27. drzni ameriški vojaki,
1	2	3		4		5	6	7	8	
9				10	11					12
13			14							
		15							16	
17	18							19		
	20						21			
22						23				
24					25					
26				27						28
29			30							
		31							32	
33	34							35		
	36					37				
29. latinski veznik, 30. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, 31. ime nogometaša Sampdorie Ce-reza, 32. ime am. filmska igralca Racina, 33. država v Evropi, 35. tuja oznaka za OZN, 36. velika kopna žival, 37. evropska reka.
NAVPIČNO: 1. arabska vera, 2. živalski vrt, 3-Tobias Lohner, 4. vitamin v korenju, 5. voditelj Argonavtov, 6. konec molitve, 7-kraj pri Poreču, 8. Ancona, U' eden od sovjetskih astronavtov, 12. država na Bližnjem Vzhodu. 14. odličen bivši avstralski teniški igralec, 15. domača žival, 1®’ celice, vojaški prateži, 18. tek. slast, 19. predkraj Benetk, 21. ih1® našega motociklista Štoke, 22-samci košut 23. državni delave® na meji, 25. radioaktivna kenuJ' ska prvina, 27. beneški rodoljub (Daniele), 28. grško mesto, 3#’ prevozno sredstvo ali ples, 31' kopen, 32. ime plesalke Pavlov6' 34. Trst, 35. preporod na koncu-
REŠITEV
po 'SE 'Sl
‘BUV Z£ 'm TE 'oiort OE ‘unloS ‘8Z 'uram 'LZ 'IlpnJ SZ -po -£Z 'ruaiat 'ZZ 'opuea 'IZ ° -prng -gl 'ipade -gj 'arouiori ‘oasprd ’sx Taseig 'H Jaurzi 'AORL Tl ‘NV '8 'mi 'L ‘h®1®: •g 'uozpf -g ‘ugoipri s "J "j E ‘ooz z ‘ureist -j :oN3WAVN uppog •££ 'UOIS
'ANO TE Mlinu ££ 'IV a -iuoi •{£ 'onppg -OE 'P ‘62 s a -um LZ '311 -9Z ‘raupr SZ UL SZ 'I0JP3 SZ 'uasat 'ZZ f" T IZ 'ATSPd sz 'B°q '61 ,u°„, -PUI •£! 'gg -91 'uojojd '91 'H "O '1 'El 'iupuipip '01 1° . *9	*x rONAVHOO1^
Z občnega zbora mešane zbornice IT AL JUG v Milanu
Leto 1992 bo nova preizkušnja tudi za odnose Italija - SFRJ
Izvršilni odbor mešane trgovinske zbornice ITALJUG je sklical preteklo sredo v Milanu redno letno in tokrat tudi volilno skupščino. Prisotnost delegatov je bila izredna, kar pomeni, da se gospodarstveniki prav dobro zavedajo važnosti te organizacije kakor tudi specifičnega gospodarskega trenutka, v katerem se nahaja ne samo Jugoslavija, temveč tudi države v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Prav to značilnost je podčrtal predsednik ITALJUGa Aldo Romoli, ki je ugotovil, da se bliža leto 1992 in da se moramo vsi skupaj pripraviti na posledice proste menjave blaga v okviru Zapadne Evrope in da moramo tudi pomisliti na vlogo, ki jo bo imela Jugoslavija, oziroma, kako bo ta sprostitev vplivala na gospodarske odnose z Jugoslavijo. Postavlja se vprašanje, kako vključiti Jugoslavijo v proces integracije, tudi če ne bi postala redna članica skupnosti. Predsednik je ugotovil, da blagovna izmenjava med državama počasi, vendar stalno narašča, a žal je struktura jugoslovanskega izvoza vedno ena in ista (v glavnem gre za surovine in polizdelke), dočim bi bilo zaželeno, da bi prišlo do višje strukture izvoza, kar bi omogočilo Jugoslaviji, da izboljša svojo zunanjetrgovinsko bilanco nasproti državam EGS. Poudarjeno je bilo tudi, da je sporazum Goria-Mikulič dokaz izredne odprtosti italijanske uradne politike do Jugoslavije, kar je vsekakor porok za vsestransko boljše odnose med sosednjima državama.
Podpredsednik tržaške delegacije ITALJUGa Stanislav Bole je podal poročilo o stanju v naši deželi v imenu predsednika, ki je bil zadržan. Bole je podčrtal pomen dela, ki ga je opravila delegacija od svoje ustanovitve pa do danes, kar predpostavlja, da se ji prizna vodilna vloga prav na področju maloobmejnega poslovanja. In morda prav zato je bilo določeno, da bo imela mešana itali-jansko-jugoslovanska komisija (umeščena 16. julija 1987), svoj stalni sedež v Trstu. Komisija ne bo imela le pristojnosti za dopolnjevanje blagovnih list, temveč še pravico in dolžnost, da predlaga odgovornim vladnim krogom tudi potrebno popestritev delovanja oziroma spreminjanje pogojev za delovanje pb maloobmejnem sporazumu.
Černič je kot član goriške delegacije ITALJUGa, kijo je vodil njen predsednik Hadrian Corsi, izrazil upanje, da bodo v najkrajšem urejene vse dogovorjene infrastrukture; prav pomanjkanje teh sodobnih povezav — od
cestnih pa do železniških — jeoviro za še hitrejši razvoj poslovne izmenjave.
V imenu videmske delegacije ITALJUGa je Luciano Conti podčrtal, da bi morali spremeniti pogoje delovanja po maloobmejnih predpisih, ki so sedaj že omejevalni. Predpisi določajo, da je dovoljen izvoz le blaga italijanskega porekla in izvora, kar je tudi iz perspektive Združene Evrope postala anahronistična omejitev.
Prisotni so tudi ugotovili, da je bistvene važnosti, da se posodobi poslovanje carinskih obmejnih organov in da pride čimprej do uskladitve urnikov in splošnega poslovanja med jugoslovansko in italijansko carinsko upravo, kar izrecno priporočajo tudi italijanska zakonska določila.
Prisotnost generalnega konzula Jugoslavije v Milanu, Hadžikasanoviča, in njegovega pomočnika, konzula Jan-hube, je podčrtala pomembnost zasedanja. Stanislav Bole je ob zaključku svojega posega pozdravil ugledne goste v slovenščini in jim želel mnogo uspeha pri naporih za izboljšanje medsebojnih odnosov.
Trenutno je ITALJUG razdeljen na pet delegacij, in sicer na milansko, tržaško, goriško in videmsko ter pred nedavnim ustanovljeno delegacijo iz Lecceja za Apulijo. Delegati so se sicer pritožili, da je njihovo delovanje otežkočeno prav zaradi težkih povezav s sosednjo Dalmacijo. Najavljeno je bilo, da bo v najkrajšem času ustanovljena še delegacija v Anconi, ki ima že danes tesne poslovne stike z Jugoslavijo.
Delegati so ob zaključku izvolili 40-članski glavni odbor, v katerem zastopajo zamejsko gospodarstvo dr. Vito Svetina, Stanislav Bole, Hadrian Corsi, Dušan Košuta in inž. Radojko Starec. Bole in Corsi sta bila izvoljena tudi v izvršilni odbor ITALJUGa, medtem ko sta bila dr. Detona in Marino Košuta izvoljena v tehnično komisijo, ki bi morala sestavljati praktične predloge za izboljšanje delovanja mešane zbornice, kakor tudi pripraviti navodila za odgovorne vladne organe. Na skupščini je bil tudi govor o redni vsakoletni skupščini obeh zbornic, ki naj bi bila proti koncu oktobra oziroma v prvih dneh novembra letos v Dubrovniku. Zaradi pristopa novih delegacij bo potrebno spremeniti statut zbornice. Izredni občni zbor je bil določen za 7. junij in na ta dan bo tudi izvoljen novi predsednik, ki bo moral voditi zbornico naslednja tri leta. (Odo Kalan)
V	sredo 50 & Piu
V	sredo, 18. maja, ob 11. uri bodo v Kongresnem centru tržaškega sejmišča odprli II. salon industrijske proizvodnje in turističnih storitev ter siceršnjih pobud za tako imenovano tretjo starost — 50 & Piu. V okviru prireditve, ki bo trajala do 23. maja, bo v soboto, 21. t. m., ob 16. uri okrogla miza na temo »Priletni v prihodnosti«; na posvetu, ki ga bo uvedel rektor tržaške Univerze Fusa-roli, vodil pa prof. Feruglio, bodo sodelovali strokovnjaki Maria An-tonietta Aveni Casucci, Maria Cristina Novelli, Anton Giulio Sesti in Marzio Strassoldo.
Med obrobnimi manifestacijami velja omeniti predvsem posvetovanje o domovih za ostarele in drugih oblikah pomoči priletnim osebam v Trstu (18. maja), prerez Potreb in zahtev, ki jih imajo danes v tem mestu starejši (20. in 21. maja) in zasedanje v priredbi zunanjetrgovinskega zavoda ICE o učinkih tržnega zenotenja EGS leta 1992 na italijanski proizvajalni sistem (23. maja).
Poleg omenjenih bodo na spo-redu še kulturne in zabavne prireditve, tako bo na primer v sredo Popoldne na vrsti MUPROCAN-— glasbeno-gledališko-pevski Program v organizaciji mednarodnega združenja za prosti čas AITL m pod vodstvom igralca-popev-Karja Maria Paredinija.
Od včeraj v Padovi 66. mednarodni sejem
Minister za državne udeležbe Fracanzani je odprl včeraj 66. mednarodni vzorčni velesejem v Padovi. Na površini 96.000 kvadratnih metrov razstavlja več kot 1.100 podjetij (okrog 100 tujih), in to gospodinjske stroje ter aparate, živilske izdelke, stanovanjsko in siceršnjo opremo, stroje za gradbeništvo in druge industrijske dejavnosti, radijske in televizijske sprejemnike, računalniške stroje idr., prikazujejo pa še celo vrsto zasebnih in javnih storitev. Velesejem, ki je najstarejši v Italiji in bo trajala do 22. maja, si je lansko leto ogledalo 250.000 ljudi, a ravno toliko naj bi jih našteli letos.
Med njegovimi letošnjimi značilnostmi je bogata razstava vsakovrstnih proizvodov iz kitajske province Habej, katere upravitelji predlagajo tudi kar 600 načrtov za poslovno sodelovanje z italijanskim podjetništvom. V sklopu velesejma je na sporedu niz posvetov in zasedanj, tako na primer okrogla miza o možnostih poživitve gospodarskega sodelovanja med Italijo in vzhodnoevropskimi državami. Omeniti gre tudi še prodajno razstavo na temo o kmetijski kooperaciji v organizaciji deželne uprave Veneta.
gospodarski dopis iz Slovenije
,
Današnja prelomnica se odmika
Nezaupanje in negotovost
Prelomni dan, ki naj bi nastopil 15. maja, se je začel nekoliko odmikati. Gospodarski ukrepi, ki naj bi jih vlada in skupščina sprejeli do danes, so močno odvisni od svežega denarja, ki ga je hkrati z reprogramiranjem dolgov Jugoslavija zahtevala od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oziroma od drugih tujih finančnih ustanov in posameznih vlad. Kot je povedal podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič v televizijski oddaji, pa vlada nima zagotovil, da bo svež denar tudi pravočasno dobila. Tuji finančniki so — tako vsaj kaže — za nova posojila začeli postavljati pogoje; ne verjamejo obljubam, hočejo zanesljiva zagotovila.
Tuji finančniki hočejo predvsem trdno zagotovilo, da bo Jugoslavija sposojen denar tudi zmožna vrniti. Vrne pa ga lahko, če bo njeno gospodarstvo uspevalo. Pogoje za uspešen razvoj pa mora zagotoviti gospodarska politika. Navajeni svojih izkušenj zahtevajo tuji posojilodajalci predvsem tržno usmeritev gospodarstva; zahtevajo sprostitev cen, sprostitev uvoza in sprostitev deviznega trga, hkrati pa ne popuščajo v svojih zahtevah, da je treba zmanjšati javne izdatke in zamrzniti plače, z restriktivno denarno politiko pa preprečiti inflacijsko polnjenje finančnih jam. Tak scenarij protiinflacijskega delovanja in izhoda iz gospodarske krize je dokaj znan. Nekateri ga imenujejo kar thatcherizem (po angleški predsednici vlade) ali pa ga označujejo z znanim reklom: Manj države in veliko več trga.
Podrobnosti iz tokratnih majskih gospodarskih ukrepov niti niso pomembne za naše pisanje (niti niso znane ali vsaj niso javno objavljene). Važnejša je ugotovitev, da kljub danim obljubam jugoslovanski vladi v tujini ne zaupajo prav posebno (oziroma, da tudi državi ne zaupajo). Nedavna potovanja visokih jugoslovanskih predstavnikov vsepovsod po svetu (omenimo, da je bil predsednik ZIS v ZRN in da bo kmalu odpotoval na Japonsko, da je bil član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec nekaj dni v ZDA, da je podpredsednik ZIS Janez Zemljarič obiskal nekaj držav), kažejo na to, da država išče zaupanje in na podlagi zaupanja tudi otipljiv denar. Videti pa je, da so tujci pripravljeni posoditi denar šele, ko bodo imeli črno na belem zagotovljeno (beri: gospodarski ukrepi morajo biti
uradno uzakonjeni), da se bo jugoslovanska gospodarska politika ravnala po priporočilih izvedencev IMF.
Zakaj tolikšno nezaupanje? Mednarodni finančni krogi so Jugoslaviji pred nekaj leti, ko so ji odložili plačila dolgov, zelo zaupali in premalo trdno iskali zagotovila, da bodo v začetku »vsiljeni« gospodarski ukrepi trajali dalj časa. Kot je znano, je leta 1985 Jugoslavija krenila po svoji poti in zašla v še večjo gospodarsko krizo. Ob tem se tujcem nedvomno kar naprej vsiljuje vprašanje, kakšna zagotovila vendarle lahko da zdajšnja vlada za preusmeritev gospodarstva k trgu, ko pa je prav ta vlada še pred pol leta zagovarjala povsem druga stališča, saj se je z oktobrskim protiinflacijskim programom jasno pokazalo, da je trg bolj izgovor kot realnost in da vlada zagovarja državno administrativen model gospodarstva. Nezaupanje v vlado pa jim morajo povzročati tudi same jugoslovanske značilnosti in razmere. Povsem nazorno je namreč videti, da vsaj dve federalni enoti ne podpirata zvezne vlade. Nejasno pa je tudi, kaj se bo izcimilo iz spopada dveh nasprotujočih si struj: gospodarsko liberalne in konzervativne.
Nov gospodarski program torej le nastaja pod okriljem ali vsaj v senci IMF, pa čeprav je dejal Janez Zemljarič, da vlada pripravlja ta program že eno leto. Čedalje pogosteje pa je slišati očitke, da vladni program ni tako natančno izoblikovan in utemeljen, kot bi moral biti. Žalostno je, da morajo tržni model vsiljevati tujci in da sami nimamo dovolj poguma za ustrezen program. Toda tako je zaradi razmerja političnih sil, zaradi katerih tudi reforma gospodarskega sistema — bolje rečeno: šele zamisel reforme — zelo počasi napreduje, pa čeprav naj bi prav nanovo ustanovljena vladna komisija za izdelavo reformnih predlogov bistveno vplivala na to, da bi se zbralo več poguma na kupu.
Kaj se bo zgodilo z gospodarskimi ukrepi? Kako bo reagirala tujina oziroma tuji finančni krogi, od katerih želimo novo posojilo? Kakšna usoda čaka zdajšnjo vlado? Zaradi teh vprašanj je negotovost velika. Celo tolikšna, da pri t. i. rekonstrukciji vlade predsednik Mikulič ne najde pravega človeka za izjemno odgovorno vladno mesto: ministra za gospodarstvo!
JOŽE PETROVČIČ
Trdi časi za trdo pšenico (in špagete)
Na jutrišnjem zasedanju kmetijskih ministrov Evropske gospodarske skupnosti bo vroče. Za to bo poskrbela Italija, ker je komisija EGS predlagala za sezono 1988/89 zamrznitev cen vsem žitaricam, razen trdi pšenici, katere so Italijani največji in skoraj edini pridelovalci na območju skupnosti. Intervencijsko ceno trde pšenice naj bi znižali za 5,23%, se pravi s 44.568 na 44.131 lir za stot.
Zakaj? Trda pšenica resda uživa visoko zajamčeno ceno, ki je celo višja od tržne, zato se njeno pridelovanje postopoma širi tudi v severne predele Italije, hkrati pa se seveda kopiči presežek: konec
leta 1987 je znašal 1,5 milijona ton. Ne samo, v Italijo uvažamo grško trdo pšenico slabše kakovosti, ki roma neposredno v državni odkup, kar pomeni precejšnji profit na račun cenovne razlike. Vse to je narekovalo torej komisiji EGS, da poskusi zmanjšati razliko med cenama trde in mehke pšenice, ki nam daje kruh. Namera EGS pa bi verjetno likvidirala širše površine, ki so zasajene s trdo pšenico, in obubožala že itak nerazvita območja Italije. Tudi zato, ker ni mogoče trde pšenice zamenjati z mehko, ker je te preveč (zlasti v Franciji). Ker nihče ne ve, kam
in kako z odvečno mehko pšenico, ni nikjer rečeno, da ne bi začeli iz nje pridobivati moko, ki bi jo potem uporabljali za hranilne testenine, kot so, recimo, špageti, s tem pa testeninam seveda odvzeli njihove tradicionalne hranilne značilnosti (italijanske jedilne testenine so pač, kakor znano, iz zdroba trde in ne mehke pšenice). To bi bil pravi paradoks, tudi zato, ker je razsodišče EGS dalo prav rimski vladi v njenem sporu z Brusljem, nastalem, ker Italija preprečuje prodajo testenin iz mehke pšenice, ki jih izdelujejo v drugih državah članicah Evropske gospoodarske skupnosti, (dg)
Mešana zavarovalna doba in možnosti upokojitve
Vpr.: »Bližam se 55. letu in rad bi razčistil svoj zapleten pokojninski položaj. V mladih letih sem bil zaposlen kot delavec polnih 11 let, nato sem odprl svojo delavnico in sem vpisan kot obrtnik že 20 let. Pred 10 leti sem tudi plačeval 2 leti prostovoljne prispevke, da bi dobil pokojnino s 60. letim, nato pa sem prekinil plačevanje. Rad bi vedel sledeče: Se mi splača, da se spet zaposlim kot delavec? Lahko še plačujem prostovoljne prispevke do 15 let? Katera pokojnina bi bila zame ugodnejša in kdaj bi se lahko upokojil?« S. F.
Odg.: Marsikateri samostojni delavec, ki razpolaga tudi z določeno zavarovalno dobo kot bivši odvisni delavec, se po 50. letu vpraša, kako in kdaj se bo lahko upokojil, zlasti pa, kolikšen bo znesek pokojnine. Začnimo s prvim vprašanjem. Če bi se odločili za izbris iz seznama obrtniških zavarovancev in se zaposlili kot odvisni delavec, bi se vam odprle zanimive perspektive. Po 5 letih bi ob dopolnitvi 60. leta imeli možnost redne upokojitve in imeli dve varianti. Vaša skupna zavarovalna doba (brez obrtniških prispevkov, ki pridejo v poštev po 65. letu) bi znašala 18 let (z 2 letoma prostovoljnih prispevkov vred), pokojnina pa 36% povprečja kosmatih prejemkov v zadnjih 5 letih, od katerih se 3 bolj oddaljena leta _primerno ovrednotijo na osnovi inflacijskega trenda. Ce bi torej povprečni dohodek znašal, denimo, 25.000.000 lir, bi vaša pokojnina bila približno 700.000 lir na mesec, torej precej višja od minimalne. Lahko pa bi
po 5 letih odvisnega dela prosili za priključitev 20 let obrtniških prispevkov, a bi v tem primeru morali plačati precej visok odkup (najmanj 60.000.000 lir). Pokojnina bi se tako povišala na kakšnih 1.500.000 na mesec in potrebna bi bila dobra 3 leta za amortizacijo vloženega kapitala.
Tudi samostojni delavci lahko plačujejo prostovoljne prispevke za splošno obvezno zavarovanje, a pod pogojem, da so dobili ustrezno dovoljenje od INPS pred letom 1983. Ker je vaša avtorizacija bila izstavljena že pred 10 leti, bi ob opravljanju obrtniške dejavnosti lahko plačali še 2 leti prostovoljnih prispevkov in tako na osnovi 15-letne delovne dobe imeli s 60. letom pravico do minimalne pokojnine (če vaši dohodki ne bi presegali 7-8 milijonov lir) ali pa le do znižane dejanske pokojnine na podlagi vplačanih prispevkov, ki bi lahko znašala le 100.000 lir.
Obstaja pa še četrta varianta. Če ostanete še dalje zavarovani kot obrtnik, bi čez 4 leta lahko uveljavili predčasno starostno pokojnino na osnovi 35 let skupne zavarovalne dobe (2 leti prostovoljnih prispevkov bi v tem primeru ne prišli v poštev, ker časovno sovpadata z obrtniškim zavarovanjem). V najboljšem primeru pa bi ta pokojnina bila minimalna, ali celo nižja, če bi imeli še druge dohodke. V teoriji bi za uveljavitev minimalne obrtniške pokojnine lahko počakali do 65. leta, a bi tako ničesar ne pridobili in bi le utrpeli ekonomsko škodo.
Košarka: po drugi finalni tekmi končnice
2:0 za Scavolini!
Tenis: danes finale v Rimu
Lendl ■ Perez Roldan
RIM — Ivan Lendl (ČSSR) in Argentinec Perez Roldan sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega prvenstva Italije.
Svetovna štev. ena Lendl je na srečanju, ki so ga prekinili za daljše obdobje zaradi dežja, gladko premagal Šveda Carlssona s 6:3, 6:3 ter dokazal, da. je spet v izredni formi, mladi Perez Roldan pa je, prav tako s 6:3, 6:3, pregazil haitskega igralca Agenorja.
Finale bo danes na Foru Italicu ob 14. uri.
Na španski vuelti
Kelly pred končno zmago
VILLALBA - Po predzadnji etapi na kronometer španske vuelte je vodstvo na skupni lestvici prevzel Irec Kelly, ki doslej še ni dobil nobene pomembnejše etapne dirke.
Vrstni red 20. etape
1. Kelly (Irska) 42'38'j 2. Dietzen (ZRN) po 1'07"; 3. Pedersen (Dan.) 1'14"; 4. Pino (Šp.) 1'25'j 5. Villar (Šp.) 1’30".
Skupna lestvica
1. Kelly 84.06'54"; 2. Fuerte (Šp.) po r36"; 3. Dietzen (ZRN) 1'36"; 4. Cubino (Šp.) 2’17"; 5. Parra (Kol.) 2'25".
Tracer - Scavolini 83:86 (39:43)
TRACER: Aldi, Pittis 7, D’Antoni 5, Premier 13, Meneghin 5, Brown 8, Montecchi 18, McAdoo 27; Bargna, Governa.
SCAVOLINI: Minelli 2, Gracis 9, Magnifico 27, Daye 17, Vecchiato 6, Zampolini 4, Costa 4, Cook 17; Motta, Natali.
Ekipa Scavolinija iz Pesara je povsem zasluženo osvojila drugo tekmo košarkarskega play-offa za naslov državnega prvaka, saj je bila v Milanu boljša od renomiranega Tracerja v vseh elementih igre, razen v metih za tri točke. Bianchinijevi varovanci lahko tako že v torek osvojijo naslov prvaka, ko bodo igrali spet v Milanu, če pa bi jim takrat ne uspelo, bi lahko osvojili tretjo, odločilno tekmo, v Pešam.
Fantoni za napredovanje
NEAPELJ — V zadnjem kolu rumene skupine tekmovanja play out čaka videmski Fanotni odločilna tekma v Neaplju z Wuberjem. Zmagovalec bo napredoval v A-l ligo, a za ta cilje se potegujeta tudi Benetton in Sharp. V zeleni skupini ob že kvalificiranem Hitachiju merita moči Neutroroberts in Alno.
SPORED RUMENE SKUPINE: Ve-netton - Sharp, Wuber - Fantoni, Stan-da - Facar. SPORED ZELENE SKUPINE: Maltinti - Hitachi, Annabella -Neutro, Jolly - Alno.
Stefanel danes ne sme izgubiti
Košarkarski B-l ligaš Stefanel bo danes popoldne (ob 19. uri) odigral povratno finalno tekmo play off s Teoreme iz Areseja. Po porazu v Milanu si Stefanel tokrat ne sme privoščiti novega spodrsljaja. V regularnem delu prvenstva je Arese doma že premagal in to dokaj gladko. Citrosll v A-2 ligi: V Imoli pa je veronski Citrosil sinoči s 86:76 premagal tamkajšnji Fanti in si je tako že zagotovil napredovanje v A-2 ligo.
Senzacija na Wembleyu
WEMBLEY — V finalu angleškega nogometnega pokala je četrtoligaš (!) Wimbledon z golom Sancheza v 36' nepričakovano premagal 17-kratnega zmagovalca pokala Liverpoola. Prvoligaš si je tudi zapravil 11-metrovko.
Avtomobilizem: VN Monaka
Mclarena spet nezadržna
Po predvidejanjih bosta oba mclarena Senne in Prosta na avtomobilski veliki nagradi v Montecarlu startala v prvi vrsti. Vendar pa je na dlani, da je Senna v izredni formi, saj je svojemu klubskemu tovariši zadal celo sekundo in pol zaostanka. Izkazala sta se tudi ferrarija Bergerja in Albore-ta, ki startata v drugi vrsti. Vsi avtomobilisti z izjemo Na-kajime, ki je bil celo izločen, so izboljšali četrtkove poskusne čase, čemur je botrovalo še kar dobro vreme. Omenili bi, da se je na to dirko uvrstilo kar devet italijanskim avtomobilistov, kar je verjetno rekord v zadnjih letih. Sicer pa je res, da v glavnem zavzemajo zadnje vrste.
Dirko bo neposredno prenašala tudi RAI2 ob 15.15.
Startni vrstni red: 1. VRSTA - Senna (Bra., melaren) T23 "998, Prost (Fr., melaren) 1'25"425; 2. Berger (Av„ ferrari) T26"685, Alboreto (It., ferrari); 3. Mansell (VB, williams) 1'27”665, Nannini (It., benetton) 1'27"869; 4. Warwick (VB, arrows) T27 "872, Patrese (It., williams) r28"016; 5. Cheever (ZDA, arrows) 1'28"227, Palmer (VB, tyrrell); 6. Piguet (Bra., lotus) 1'28 "403, Streif (Fr., ags) 1"28'527; 7. Alliot (Fr., larrous-se) 1"28"536, Gugelmin (Bra., march); 8. Perez-Sala (Šp., mi-nardi) 1"28'"625, Boutsen (Bel., benetton) 1028"640; 9. Caffi (It., bmw) T29"075, Larrauri (Arg., eurobrun) r29"093; 10. De Cesaris (It., rial) 1'29"298, Arnoux (Fr., ligier) 1'29"480; 11. Dalmas (Fr., larrousse) T29 "601, Capelli (It., march) 1'29 "603; 12. Ghinzani (It., zakspeed) T30 T21, Targuini (It., coloni) 1'30 "252; 13. Larini (It., osella) 1'30 "335, Johansson (Šv., ligier) 1'30 "505. IZLOČENI: Nakajima, Schneider, Campos, Bai-ley.
Nogomet: italijanska A liga
»Uporniki« ne bodo igrali
Vsa pozornost italijanske nogometne javnosti je obrnjena k aferi Napolija, ki se stalno razvija. Včeraj je društvo izdalo tiskovni komunike, v katerem je rečeno, da štirje »uporniki«, torej Garella, Ferrario, Bagni in Giordano danes proti Sampdorii ne bodo igrali. Baje na lastno željo.
Sicer pa je vse pripravljeno za Milanovo slavje, ki bo danes v Comu iztržil rutinski remi ter sa nato podal na večerno slavje v milanskem stadionu San Siro. Sicer pa bo zanimivo predvsem na dnu lestvice, saj se B lige otepata predvsem Piša in Avellino, pa tudi Ascoli ni povsem na varnem.
Današnji spored (ob 16. uri): Ascoli - Cesena, Como -Milan, Empoli - Pescara, Inter - Avellino, Juventus - Fio-rentina, Napoli - Sampdoria, Piša - Torino, Roma - Verona.
B liga: Triestina pri vodilnemu
Tržačani se danes podajajo v Bologno, na nemogoče igrišče, ki je oddalo gostujočim ekipam izredno malo točk. Udinese pa bo igral doma proti Lecceju, ki se uspešno bori za napredovanje.
Današnji spored (ob 16. uri): Bari - Cremonese, Bologna - Triestina, Brescia - Modena, Catanzaro - Lazio, Genoa -Atalanta, Messina - Arezzo, Parma - Padova, Piacenza -Sambenedettese, Taranto - Barletta, Udinese - Lecce.
Košarka: v dodatni tekmi za obstanek
Polet izpadel
Nogomet: jugoslovanska prvenstva
Važno kolo
bodo igrali 30. kolo, v katerem spet ne bo derbija, zato pa bodo za vrh ali za obstanek važne prav vse tekme. V drugi ligi-zahod bo Integral Olimpija gostovala pri Mladosti.
DANAŠNJI SPORED: Osijek - Ve-lež, Crvena zvezda - Vardar, Priština -Sarajevo, Sutjeska - Vojvodina, Dinamo - Rijeka, Hajduk - Budučnost, Že-Ijezničar - Partizan, Radnički - Slobo-da. VČERAJŠNJI IZID: Rad - Čelik 3:2 (1:0).
Dijaško prvenstvo: zmaga Petrarce!
Dekleta tržaškega klasičnega liceja Petrarca so osvojila državni študentski košarkarski naslov. V včerajšnjem finalu so premagale šolo Da Vinci iz Umbertide pri Perugii s 76:64.
CGi Radiograf - Polet 70:64 (36:35)
POLET: Sosič 9 (3:4), Malalan 2, Granier 9, Škerlavaj 4, Furlan 19 (1:3), Piščanc 10 (0:4), Gregori 11 (3:11).
SODNIKA: Maizan in Polh. PON: Škerlavaj 39, Gregori 37; Piščanc izključen v 23. min. SON: 22. PM: 7:22. TRI TOČKE: Granier 3.
Grenak sklep sezone za Poletove košarkarje, ki so klonili pred Miljčani v končnici napete in resnici na ljubo vse prej kot lepe tekme, kar je pa povsem razumljivo glede na pomembnost tekme. Po izenačenem prvem delu so Miljčani prevzeli pobudo, tudi ker je sodnik z nekoliko prenagljeno odločitvijo izključil Marka Piščanca, ki je reagiral na grob nasprotnikov udarec. V nadaljevanju so poletovci zbrali vse sile in od 9. do 17. minute zadali Miljčanom delni izid 18:0 ter
prešli v vodstvo za šest točk (61:55 v 17. min. d.p.). Vse je že kazalo, da je obstanek tu, a Miljčani so z Avonom, ki je v zadnjih 3' tekme dosegel 9 točk, osvojili odločilno prednost, Openci pa so zaradi pete osebne napake Škerlavaja ostali v štirih na igrišču. Polet je tako izpadel, a moralno odgovornost za klavrn konec sezone nosijo tisti igralci, ki so odpovedali svojo udeležbo in se izvenerili obvezi, sprejeti ob začetku sezone. (Cancia)
POJASNILO
V zvezi z včerajšnjo napovedjo o sodelovanju naših šesterk na odbojkarskem meddeželnem delu, je treba povedati, da bo Soča Če-rimpex (under 16) današnje srečanje odigrala v Padovi in ne v So-vodnjah, kot smo zapisali.
V	zadnjem kolu moške odbojkarske C-2 lige
Po porazu Sacileja 01ympia v višji ligi
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - OLVMPIA	1:3 (9:15, 15:3, 11:15, 14:16)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, P. in R. Pernarčič, Meton, Zubin, D. in G. Gasparro, Budin.
OLVMPIA: T. in Š. Cotič, Dornik, Marassi, D., S. in A. Terpin, Špacapan, Sfiligoj.
Goriška 01ympia je prav v zadnjem kolu dosegla napredovanje v C-l ligo. Goričani so namreč dobili slovenski derbi v Trstu, hkrati pa je njihov neposredni nasprotnik, LIbertas iz Sacileja, povsem nepričakovano s 3:1 izgubil na gostovanju v Turjaku. Tako je 01ympia na končnem vrstnem redu zasedla drugo mesto za Achor Fixom iz Ville Vicentine, ta uvrstitev pa ji omogoča, da neposredno napreduje v višjo figo.
V	sinočnjem derbiju na 1. maju sta obe ekipi dali vse od sebe, številni gledalci, bilo jih je več kot sto, so glasno spodbujali vsak svoje fante, živčnosti na igrišču in stopniščih pa ni manjkalo. Tudi igra je bila v prvih treh nizih na zelo dobri ravni in dokaj zanimiva, saj sta obe ekipi dobro sprejemali servis. V prvem nizu so borovci večkrat blokirali nasprotnikove napade, zaradi napak v igri in zgrešenih servisov pa so dovolili 01ympii, da je razmeroma zlahka prišla do petnajste točke. Nasprotno, gostitelji so v drugem nizu igrali brezhibno, zasluženo zmagali, v tretjem pa že vodili z 11:6. Tedaj je 01ympia čvrsto reagirala in z delnim izidom 9:0 suvereno dobila niz. V odločilnem nizu je prišla na dan boljša telesna pripravljenost Goričanov, ki so po začetnih težavah, borovci so namreč povedli s 4:0, bistveno izboljšali predvsem blok in bili stalno v vodstvu ter tekmo osvojili po štirih match-žogah. Takrat igralci 01ympie še niso vedeli, da jim je zaključna točka hkrati prinesla tudi napredovanje.
Ženska C-2 liga: deset nizov, en uspeh
PIERIS - AGOREST	2:3 (15:12, 13:15, 15:12, 9:15, 1:15)
AGOREST: Zavadlal, Orel, Lovisutti, Vižintin, Klemše, Cotič, Roner, Lopres-ti, Černe, Primožič, Černič.
Igralke Agoresta so se od prvenstva poslovile z zmago. Na tujem igrišču so premagale sicer žilave domačinke, ki so v prvih nizih v obrambi tako rekoč pobirale nemogoče žoge. V nadaljevanju so domačinkam pošle moči, a to predvsem po zaslugi naših deklet. Naj še pohvalimo vso ekipo za lepo in požrtvovalno igro. (M. K.)
VILLACHER BIER - SLOGA KOIMPEK	3:2 (14:16, 4:15, 15:4, 15:4, 15:1)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Neva in Lara Lupine, Križmančič, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Škerk, Ukmar.
V	Tržiču so bile slogašice že na pragu presenečenja, saj so proti ekipi, ki zaseda mesto v zgornji polovici lestvice, že vodile z 2:0 in igra, ki so jo predvajale, ni dala slutiti o povsem drugačnem končnem izidu. Žal pa so naše igralke v nadaljevanju povsem odpovedale in v preostalih treh setih je zgledalo, da je na igrišču čisto druga ekipa. (Inka)
Moška D liga: tudi tokrat brez zmag
PRATA - SLOGA	3:0 (15:11, 15:8, 15:1)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, D. in M.Kralj, Pahor, Sain, Zgubin.
Sloga se je od prvenstva poslovila še z enim porazom, saj tudi v zadnjem kolu ni pripravila presenečenja in je podlegla domačinom, ki sicer zasedajo tretje mesto na lestvici. Žal se slogaši poslavljajo tudi od D lige, saj so po obetavnem prvem delu prvenstva, ko so bili na 8. mestu, v povratnem delu zabeležili katastrofalno serijo dvanajstih porazov in ene same zmage na račun zadnjeuvrščene ekipe. Slogaši so bili enakovredni Prati le v prvem nizu. (Inka)
SOČA SOBEMA - ROJALESE	0:3 (13:15, 12:15, 16:18)
SOČA SOBEMA: Batistič, Černič, Bagon, Pahor, Ferfolja, Orel.
Sovodenjci so pod silo razmer igrali v neobičajni postavi. Zaigrali so enakovredno proti nasprotniku, ki je potreboval nocoj samo zmago za napredovanje v višjo ligo. Soča Sobema bi mu kmalu prekrižala račune. Iz izidov v posameznih nizih je razvidno, da bi lahko zmagali tudi Sovodenjci. (Lero)
Zenska D liga: lepo slovo sokolovk
SOKOL INDULES - TARCENTO	3:1 (15:10, 15:11, 3:15, 18:16)
SOKOL: Ušaj, Radetič, Vižentin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Pertot, Stoper, Legiša.
Sokolovke so prvenstvo končale s prepričljivo zmago nad zelo dobrim nasprotnikom. Prva dva seta so domačinke dobile predvsem po zaslugi zelo lepih in kombiniranih akcij. V tretjem setu so Nabrežinke popustile in nasprotnik je to izkoristil in set prepričljivo osvojil. V zadnjem setu so se sokolovke spet zbralo in si zagotovile set in zmago. Ob koncu lahko trdimo, da je bila igra Nabrežini skozi vse prvenstvo na visoki tehnični ravni. To je predvsem zasluga trenerja Pertota in pa igralk, ki so vestno trenirale vso sezono. Omembe vredna je tudi številna publika, ki je na vseh tekmah bodrila sokolovo ekipo. (VIP)
BREG AGRAR - JUNIORS	1:3 (10:15; 17:19; 15:9; 11:15)
BREG AGRAR: F. Žerjal, Slavec, E. Žerjal, Malmenvall, Komar, Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Sturman, Kraljič, Debenjak.
Naše so proti vodilnemu na lestvici po pričakovanju izgubile, s prikazano igro pa so piovsem zadovoljile. Tekma je bila namreč zelo borbena in zanimiv3' Brežanke bi lahko osvojile tudi drugi set, nekatere sodnikove napake pa s° preprečile našim odobojkaricam, da bi izgubile s tesnejšo razliko. (J. T.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - RIVIGNANO 1:3 (16:14, 7:15, 15:17, 12:15>
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Umek, Malalan, Conestabo, Štoka, Legiša, Maver, Hrovatin.
Proti neposrednim nasprotnicam za osvojitev končnega šestega mesta s Kontovelke izgubile. V zadnjem setu je prišla do izraza stara hiba Kontovelk, k so sprejemale netočno in si tako onemogočile učinkovit napad. V delno opravit lo lahko štejemo dejstvo, da so bile tri ključne igralke odsotne. (M. Š.)
n			nadaljev	■	* /•	strani		
korist slednje in dal gostujoči ekipi točki za nadaljevanje boja za državni naslov. Stanje je bilo že pri poraznem razmerju 12:20, ko se je pri Corbetti nekaj zataknilo. Miličeva je zagrizeno ščipala točko za točko. Pri osemnajsti-ci je bilo očitno, da so nasprotnici popustili živci. 19. točka je bila za Miličevo še plod normalne akcije za možno izenačenje ali zmago, a sta obe igralki previdno božali žogico, dokler ni bila Corbetta nekoliko predolga in je sprožila v dvorani val navdušenja. Zadnji dve točki sta bili za Sonjo in s tema je prišla tudi zmaga. Še prej je Miličeva premagala Vignolo, drugo na državni lestvici.
Po tekmi, ki je pomenila slovo od aktivnega igranja za Damjano Sedmak in Sonjo Doljak, smo zaprosili predsednika ŠK Kras Zvonka Simoneta za kratko izjavo o bodočnosti ekipe. »Na sestanku vodstva smo sklenili, da bo Branka Batinič igrala za nas tudi v
prihodnji sezoni. Ostal bo tudi trenerski kader. Sonja Milič pa bo igrala še eno leto. Ekipo bomo dopolnili z igralko iz mladinske vrste. Ponudbe so nam prišle tudi iz drugih krogov, želimo pa, da bi jedro našega delovanja slonelo na domačih močeh.«
V sinočnji tekmi je bil omembe vreden tudi dvoboj med Batiničevo in Arisijevo. Igra je bila res lepa. Batini-čeva pa se je večkrat izkazala tudi kot napadalka.
Kras Globtrade - Coccaglio 4:2
Batinič — Corbetta 2:0 (21:10, 21:11); Sedmak - Arisi 0:2 (19:21, 18:21); Milič - Vignoia 2:1 (14:21, 21:15, 21:13); Sedmak in Doljak - Arisi in Vignoia 0:2 (9:21, 16:21); Batinič - Arisi 2:0 (21:19, 22:20); Milič - Corbetta 2:1 (21:19, 19:21, 22:20).
B. KRIŽMAN
Otroci SST so tekmovali na 1. maju
Tradicionalni majski atletski troboj za osnovnošolsko olimpiado predstavlja zaradi množičnega nastopa vseh otrok naših mestnih šol konico sicer razvejenega celoletnega delovanja Športne šole Trst. Tudi letos se je v
Borovem športnem centru na 1. maju zbrala pisana množica otrok, bilo' jih je kakih tristo, v spremstu svojih učiteljic, pomerili pa so-se v metu medicinke, skoku v daljavo z mesta in teku na razdalji 20 metrov.
Kljub množični udeležbi otrok ^ preverjeni organizacijski ustroj v 111 ie kot dveh urah opravil vse preizkusni v mali dvorani in »balonu«. Otroci _ kot vedno tekmovali z velikim nav šenjem, po nastopu jih je čakal kro ^ napitek, krona dopoldneva pa ie a finale za 3. mesto v igri med ^ ognjema, v katerem je šentjako šola Ribičič z 2:0 premagala šolo gorič-Stepančič.	jj.
V soboto, 28. tega meseca bo v j
ki dvorani zaključna slovesnost, katero bodo najboljšim podelili rn^
Ije za uspešen nastop na troboj ostalih tekmovanjih Športne šole in priznanja najuspešnejšim šolaI^)0rr)o Rezultate atletskega troboja ^ objavili v eni prihodnjih naših s e^lt Na sliki: »Ogorčen« šprint v na 20 metrov
Košarka: danes ob 18.30 v San Donaju Strip - Jadran
Popravnega izpita ne bo
Jadranovi košarkarji bodo danes ob 18.30 igrali tretjo in odločilno polfinalno tekmo v San Donaju z domačim moštvom Stripa. Zmagovalec tega srečanja se bo uvrstil v finale.
Za današnjo tekmo je torej med našimi ljubitelji košarke zanimanje izredno in pričakovati je, da bo danes v San Dona dopotovalo veliko število navijačev, ki so si kot naši košarkarji »opomogli« po pravem šoku, ko so v sredo izgubili v drugi tekmi proti temu nasprotniku.
Da naši fantje znajo zmagati na tujem, so v tem prvenstvu že večkrat dokazali. Že prej so slavili v Ferrari, nato v Padovi proti Petrar-ci, v regularnem delu so bili uspešni tudi v Montebelluni, v končnici prvenstva pa v San Donaju. Bile so to le nekatere zmage na tujem, sad izredno dobre igre. In tako igro seveda od »modrih bojevnikov« pričakujemo tudi danes v San Donaju.
Tekma Strip - Jadran bo danes ob 18.30 v San Donaju:
Trenutek z druge tekme v Trstu med Jadranom in San Donajem
Kolesarstvo: pred dnevi v Vidmu in včeraj na Kozini
Predstavitev etapne dirke po FJK
Pred dnevi so v palači videmske pokrajinske uprave in včeraj na Kozini predstavili letošnjo 27. izvedbo amaterske etapne kolesarske dirke po Furlaniji-Julijski krajini, ki bo °d 17. do 21. t. m. v petih etapah in ob prisotnosti osemindvajsetih ekip s po štirimi kolesarji. Prireditelji tekmovanja so v Vidmu številnim predstavnikom političnega in športnega življenja iz naše dežele in izven nje orisali glavne značilnosti te dirke, ki bo letos šla preko meje in se bo za en dan ustavila v Sloveniji na Kozini, odkoder se bo nadaljevala in zaobjela vse štiri pokrajine dežele FJK. Predsednik organizacijskega odbora Giorgio Frassetto se je zaustavil predvsem ob etapi, ki se bo končala na Kozini in za katero je izrekel zahvalo občini Dolina za koordinacijo in trud, ki ga je vložila v to manifestacijo in jo vključila v sklop manifestacij, ki jih izvaja ob odprti meji v sodelovanju s pobratenima občinama Koper in Sežana, s katerima ju veže sporazum o prijateljstvu.
Na predstavitvi sta bila prisotna seveda tudi pobudnik Prehoda meje dolinski župan Edvin Švab in pa predsednik
koprske občinske skupščine Vinko Lovrečič, ki je spregovoril v imenu vseh treh občin in pozdravil to pobudo. Poudaril je pomen takih stikov in izmenjav ob meji in izrazil željo, da bi se dirka tudi prihodnje leto ustavila v notranjosti Slovenije in da bi bila pri tej tako pomembni manifestaciji soudeležena tudi italijanska narodnost v Jugoslaviji-
Včeraj pa je bila podobna predstavitev v Motelu na Kozini, kjer so bili predstavniki vseh treh občin (Sežana, Dolina in Koper) ter predstavniki carine in policije z obeh strani meje. V imenu organizacijskega odbora je odv. Zan-fanini prisotnim podčrtal pomen te prireditve in poudaril pomembnost vsestranskega sodelovanja sosednjih dežel. Vsi prisotni so spet izrazili željo, da bi ta dirka tudi v bodoče zaobjela tudi Slovenijo. (R. Pečar)
ETAPE: 17.5.: Videm - Kozina; 18.5.: Kozina - Monte Prat; 19.5.: Forgaria - Paularo; 20.5.: Paularo - Ganeva; 21.5.: Ganeva - San Vito al Tagliamento.
Priznanje za velik uspeh
Košarka: Memorial Agostinis
V prvem kolu poraz ZSŠDI
FANTOM - ZSŠDI	79:75 (34:35)
ZSŠDI: Arena 6, Oberdan 6 (2:6), Škerk, Krasna 2, Stanissa 4 (2:3), Paulina 9 (1:3), Bajc 11, Smotlak 17 (1:2), Zu-pin, Ažman 20 (4:6), Lesizza.
TRI TOČKE: Ažman 2, Bajc 1.
V prvem kolu turnirja Agostinis, ki ga prireja Don Bosco, je naša združena ekipa izgubila proti Fantoniju, ki je zmagal v letošnjem kadetskem prvenstvu. Fantoni je takoj prevzel vodstvo (12:2 v 4. min.), vendar naši se niso predali in so najprej dohiteli nasprotnika in v 25. minuti so imeli celo sedem točk prednosti. Videmčani so izkoristili nekaj naivnih napak naših in znova prevzeli vodstvo. Reprezentanca se jim je nekajkrat približala, vendar v končnici je bilo preveč napak v napadu, da bi lahko slavili zmago.
(L. Furlan)
DOSP po 16. DOSP-u
______ A Ido Rupel __
Na pomladno soboto, ko je zima s sneženjem v popoldanskih urah še pokazala svojo moč, so se številni avtobusi prizibali v Tolmin. Prišli so iz Kopra, Ilirske Bistrice, Postojne,
Sežane, Ajdovščine, Nove Gorice, iz Trsta in Gorice. Potnikom iz teh zadnjih dveh krajev so šolske oblasti nameravale onemogočiti udeležbo na načrtovanem srečanju. Ni bilo ob koncu vojne ali ob zaostritvi tržaškega vprašanja. Zgodilo se je po milijonskih prehodih in za časa na široko odprte meje, osemindvajset let po koncu druge svetovne vojne in ob štiristoletnici tolminskega kmečkega punta. Slovenske šole v zamejstvu niso dobile dovoljenja, da bi se udeležile prvega obmejnega srečanja' dijakov višjih srednjih šol.
Vendar nas birokracija ni ustavila. Enotni kulturni prostor in odprta meja nista mogla in nista smela biti samo dobrodošli frazi na zdravicah ob uradnih govorih in na tiskovnih poročilih.
Po Tolminu smo se srečali v Postojni, Trstu, Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji, Gorici, Kopru, Piranu, Sežani in začeli smo spet nov krog. Odbojkarji, rokometašice, nogometaši, košarkarice, likovniki, recitatorke, člani krožkov in njihovi spremljevalci se v stotinah in v tisočih zbiramo že drugo desetletje ter dolgoročno povezujemo goriški grad s tolminskimi Koriti, tržaško nabrežje s Postojnsko jamo, izvir Vipave s Sežanskimi vrati, snežniška pobočja s sečoveljskimi solinami.
Kot vsaka ponavljajoča se manifestacija je tudi Dijaško obmejno srečanje Primorske imelo svoja nihanja, svoje viške in trenutke negotovosti. V šestnajstih letih se marsikaj zgodi: generacije dijakov so se že štirikrat menjale, menjal se je precejšen odstotek šolskega kadra, menjale so se gmotne zmožnosti: naprave, igrišča, in učilnice so se izboljšale, tekoča sredstva za organizacijo in pogostitev so se neverjetno zmanjšala. Skoraj popolni monopol športnih panog smo z večjo ali manjšo srečo uspeli dopolniti z drugačnimi pristopi, ki obsegajo slovstvo, glasbo, upodabljanje, varstvo narave, politiko, šolski ustroj in še kaj.
Nekje sredi tega dospovskega pet-najstletja so se vključili v manifestacijo tudi dijaki italijanskih srednjih šol iz Istre. Sprejeli smo jih z navdušenjem, čeprav je začetna zasnova DOSP-a predvidevala povezovanje dijakov slovenskih višjih srednjih šol z obeh strani meje v duhu enotnega kulturnega prostora. DOSP naj bi na ravni uradnih in državnih ustanov uresničil tisto, kar smo že dolgo prej delali v okviru društev, moštev, krožkov, mladinskih pevskih zborov, taborniške organizacije in še kakšne druge ustanove. Nekateri pa nismo bili prav nič navdušeni, ko se je DOSP razširil na višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom iz Trsta in Gorice.
Razloga za negodovanje sta bila dva. Prvi zadeva potrebo, da imamo kot manjšinska narodnostna skupnost nekaj prilik, ko organizacijsko, miselno in predvsem jezikovno dozorevamo znotraj sebe, skratka da določene izkušnje doživimo v slovenščini. Da pri tem ne gre za zapiranje, dokazujejo neštete prilike, ko se vključujemo, se celo silimo, pa nas nočejo zraven, se dosledno prevajamo in podobno.
Drugi razlog je bil v zvezi s prepričanjem, da nam bo vključevanje italijanskih zavodov iz Trsta in Gorice pokvarilo DOSP. Tako se je tudi zgodilo kljub zdravicam, vznesenim govorom in kamufliranim sporočilom. Enkrat je treba reči obelodaniti. Tisti, ki smo pri DOSP-u stalno zraven, vemo, da ni bil pristop italijanskih zavodov navdušujoč, posebno v Trstu ne. Kaj se je zgodilo, potem ko je bilo lani določeno, da bo leta 1988 DOSP priredil Trst - tokrat italijanske višje šole? Zgodilo se je, da so zavlačevali z razpisom in da so odpovedali organizacijo, govori se celo o grozilnih pismih desničarskih organizacij. Uradni izgovor za odpoved je baje dejstvo, da so letos finali študentovskih prvenstev v Gorici in v Trstu. Dovolim si trditi, da gre za skrivanje za prstom.
Zmožnosti tržaških italijanskih šol in celotnega športnega sistema so tolikšne, da bi lahko priredili obe manifestaciji celo v istem tednu. Imeli pa so možnost razporediti obveznosti na več kot mesec časa. Vsi smo pričakovali, da bodo italijanske šole prav zaradi prestiža, če ne zaradi navdušenja, pristopile k organizaciji DOSP-a. Zgodilo pa se je, da raje požirajo sedaj sramoto - če se jih sploh kaj prime - ki izvira iz odpovedi, kot da bi prišlo do skupne manifestacije z enakovredno uporabo obeh jezikov na igriščih in zlasti po učilnicah, sejnih dvoranah in na nagrajevanjih v skupščinskih dvoranah njihovih hramov kulture. A že dolgo vemo, da so to istočasno tudi centri šovinizma, če ne že rasizma. Drugače te žalitve, ki smo jo utrpeli, ne moremo oceniti. Kdo se torej zapira? Tako se je zgodilo, da je organizacijo sprejela Idrija, ki je bila na vrsti po starem zaporedju. Kar ni bilo kot na prejšnjih DOSP-ih, ker so morali vse na hitro pripraviti, so nadokna-djli s prijaznostjo in gostoljubnostjo. Če se že kdaj v zamejstvu kot narodnostna skupnost zapiramo vase, je tudi zaradi tega, ker nas iz dneva v dan in od primera do primera učijo, naj iščemo oporo še vedno in samo v zaledju in ne v krajih, kjer živimo.
Ob vsem tem so se letos DOSP-u odpovedale iz protesta italijanske šole iz Istre. Iz protesta proti komu in proti čigavim krivdam? Razloge naj iščejo pri sonarodnjakih na drugi strani meje.
Dolžan sem še razlago tistim, ki bi mi očitali, da sem izrabil ta prostor za vsebino, ki naj ne bi morda imela zveze s telesno kulturo. Predvsem ni telesna kultura samo aseptična tehnika ali samo sfanatizirano kvalun-kvistično navijaštvo, temveč spada v prepletanje številnih družbenih silnic in končno je tudi res, da si nihče ne zna predstavljati DOSP-a brez športnih panog.
Na jubilejnem teku v Kopru
Zmaga S. Rozmana
k ,^OPER — Z 10. jubilejnim tekom po koprskih ulicah, na tgjj616?1 ie teklo več kot 1.000 udeležencev, se je pričel jsj®11 športnih prireditev v počastitev občinskega praznika. Žavn' U v absolutni kategoriji zmagal jugoslovanski dr-1 Reprezentant Stane Rozman, član atletskega kluba Per. ki je tudi izboljšal rekord na 4.400 m dolgi progi.
fuk;r°lke: danes v Sandrigu 01 Grmada in Mladina
ježih4?65 se j-10^0 rolkarji ŠD Grmada in ŠD Mladina ude-cenZi rU®6 Preizkušnje za pokal Italia v Sandrigu pri Vi-
tn0 dn*?? Za veiik° nagrado občine Sandrigo prireja špor-Sedrnimi disket Sandrigo. ŠD Mladina bo prisotno s 1130 Grmada pa s petimi tekmovalci. (E. lori)
Balinanje: zamejsko prvenstvo
Jutri 5. kolo
Nadaljuje se slovensko zamejsko balinarsko prvenstvo. Jutri bo na sporedu 5. kolo.
IZIDI 4. KOLA: Mak - Danica 1:2 (1:11, 11:5, 11:10); Gaja - Nabrežina 1:2 (11:7, 9:11, 9:11); Kras - Sokol 1:2 (4:11, 11:1, 4:1 i); Polet - Zarja 2:1 (11:8, 11:4, 10:11); Kraški dom prost.
LESTVICA: Sokol 9; Kras 7; Nabrežina 6; Gaja in Polet 5; Kraški dom in Zarja 3; Mak 2.
JUTRIŠNJE KOLO: Kraški dom -Mak (v Repnu ob 19.30); Nabrežina -Kras (v Nabrežini ob 19.00); Danica -Polet (na Vrhu ob 19.30); Zarja - Gaja (v Bazovici ob 19.00); Sokol prost.
(Z. S.)
Franco Carraro jutri v Trstu
Jutri se bo Franco Carraro, minister za šport in turizem in bivši predsednik italijanskega CONI, mudil na pobudo tržaške sekcije PSI v našem mestu. Ob 12.00 bo v hotelu Savoia Excelsior tudi srečanje s predstavniki tržaških pokrajinskih društev.
Polet izpolnil pričakovanje
POLET - PONZIANINA	4:2
Tehnično zbijanje: Modesti - Perosa 11:10, Dvojice: 13:10. Četverke: 11:13.
V krstnem nastopu pokrajinskega duštvenega prvenstva C kategorije so Carlijevi varovanci na domačem igrišču izpolnili pričakovanja.
obvestilo
i::::::::::::::::::::::::::::::::;
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo soboto, 21. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v sesljanskem zalivu.
Radio Opčine
V današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine bo vrsta prispevkov, in sicer pogovor s predstavnikoma Primotor kluba Diegom Kolaričem in Danilo Štoko; pred mikrofonom bo tudi Paolo Tog-netti, nogometaš Zarje, in Dario Vremec, ki bo govoril o novi nogometni sekciji pri ŠZ Bor. Pavel Morpurgo bo poročal o odbojkarskih izidih SZ Sloga. Ob 18.30 bo neposreden prenos košarkarske tekme San Dona - Jadran.
Jutri ob 18.30 bo kot običajno tedenski športni komentar.
; '"'■rt___________i
danes
NEDELJA, 15. MAJA 1988
KOŠARKA
s 18 30 V S^n°nKA B'2 LIGA
Satl Dona ? J?d?M a]U’ UL Unita dJtalia:
g.oo v T	KADETI
' B°r Indules UL della Valle: Libertas A
T 9-00 v TrclPROPAGANDA
bidules T stu' U1- Forti: Servolana - Bor
NAMIZNI tenis
P 10.00 v ZENSKA B LIGA chVCoaro in	?ras Globtrade A -
otennis K as Globtrade B - Lana Tis-
lO-OO v Z^tKA D'1 LIGA adino z9oniku: Kras Globtrade - Chi-
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Breg Best; 10.30 v Križu: Vesna - Primor-je
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku: Primorje - Campa-nelle; 10.30 v Dolini: Breg Best - Triesti-na
ZAČETNIKI
9.30	na Proseku: Primorje - CGS; 9.30 v Dolini: Breg Best - Soncini A; 10.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Zarja Adriaimpex
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.45 v Dolini: Breg - Bor Friulexport
KOLESARSTVO
POKAL LONJERJA
10.30	v Lonjerju: nastopa tudi Adria Rešim
salon POHIŠTVA
i|| EDI MOBILI
Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766
EDINO PRODAJNO MESTO!
Ekskluzivni zastopnik kuhinj
fchfc monzfuzzD
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
15. maja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob 40-letnici gradnje nacističnega taborišča
Mauthausen bo danes prizorišče mednarodne spominske prireditve
DUNAJ — V nekdanjem nacističnem taborišču Mauthausen bo jutri velika spominska slavnost ob petdesetletnici postavitve prvega kamna tega taborišča smrti, v katerem je po neuradnih podatkih izgubilo življenje približno 120 tisoč ljudi. Današnje slovesnosti, na kateri bo govoril avstrijski kancler Vranitzy, se ne bo udeležil avstrijski predsednik Kurt VValdheim, prisotni pa bodo diplomatski predstavniki skoraj vseh evropskih držav, številni preživeli in sorodniki žrtev nacističnega terorja. Računajo, da bo danes dospelo v Mauthausen več sto tisoč obiskovalcev.
Prvi kamen za izgradnjo taborišča so postavili takoj po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji. Hitler je za to osebno zadolžil enega svojih' najožjih sodelavcev in sicer Him-mlerja, ki je odločil, da bo lager zrastel ob velikih kamnolomih v bližini vasi Mauthausen, v severni Avstriji. Prve barake so zgradili pod nadzorstvom skupine nacističnih »izvedencev«, ki je nekaj let prej zgradila taborišče v bavarskem Dachauu. Prvi gostje lagerja so bili nekateri navadni kriminalci, ki bodo kasneje skupno s pripadniki enot SS upravljali taborišče. V roku nekaj mesecev je Hitler dal zgraditi v Avstriji kar 49 takih »zbirališč«, ki so seveda zrasla v bližini tovarn in večjih industrijskih centrov. Posebna zavezniška komisija, ki je preiskala nacistične zločine, je ugotovila, da je skozi Mauthausen šlo približno 330 tisoč ljudi, od katerih se približno 120 tisoč ni nikoli več vrnilo domov.
Prve krematorije in plinske celice so zgradili že v začetku leta 1939. V lagerju je našlo smrt 32 tisoč sovjetskih državljanov, 30 tisoč Poljakov, 13 tisoč Madžarov, 13 tisoč Jugoslovanov, 8 tisoč Francozov in nekaj več kot 5 tisoč Italijanov. Med gosti taborišča je bilo tudi dosti Židov, katere pa je Hitler raje deportiral v Dachau in v lagerje, ki se danes nahajajo na poljskem ozemlju. Do začetka vojne so nacisti zapirali predvsem navadne zločince in notranje politične nasprotnike, kasneje pa Žide, vojake in politične nasprotnike iz mnogih evropskih držav.
Kljub zelo težkim življenjskih razmeram so deportiranci že leta 1941 ustanovili svoj tajni odbor, ki je neprenehoma deloval do maja 1945, ko so taborišče osvobodile zavezniške enote. V tem'odboru so bile zastopane vse narodnosti, katerih pripadniki so bili zaprti v Mauthausnu, upor je bil zaradi izredno strogih varnostnih ukrepov v bistvu nemogoč, čeprav ni manjkalo osamljenih poskusov bega, ki so se skoraj vedno tragično končali. Sovjetski vojaki so februarja 1945 poskusili množični beg, ki pa ni uspel, tudi zaradi sodelovanja, ki ga je avstrijsko civilno prebivalstvo nudilo nacistom.
Današnje spominske prireditve se bo udeležila tudi delegacija italijanskega mesta Prato. V enem samem mesecu leta 1944 so nacistični krvniki ubili 400 delavcev tekstilnih industrij iz Prata in okolice, ki so aktivno sodelovali v velikih stavkah v začetku istega leta, ki so jih nacisti in njihovi italijanski pomočniki zatrli v krvi.
Reagan je kot kak turški paša piše njegov bivši svetovalec
PALO ALTO — Ameriški predsednik Reagan je zelo inteligentna oseba s fotografskim spominom, vendar pa je tudi zelo pasiven in vlada kot kak turški paša. To je o Ronaldu Reaganu zapisal njegov bivši svetovalec Martin Anderson v knjigi z naslovom Revolucija, ki jo bodo v teh dneh začeli prodajati v ameriških knjigarnah. Anderson o Reaganu tudi pravi, da ni skoraj nikoli ničesar zahteval in skoraj nikoli ničesar ukazal, s čimer do neke mere tudi Anderson potrjuje navedbe nekaterih ostalih knjig (zadnjo je napisal bivši predsednikov sekretar Regan), ki Reagana predstavljajo kot dokaj neaktivnega pri opravljanju funkcije predsednika ZDA.
V primeru vojne posebna hrana za nekatere italijanske enote
Tatinski podvigi mlade Angležinje
LONDON — Izreden »talent« za vlamljanje in pretirana »ljubezen« do športnih avtomobilov sta v manj kot štirih letih botrovala 291 krajam luksuznih in hitrih avtomobilov. Avtomobile je kradla mlada Angležinja, mati dveh otrok, ki si je s tem nedvomno zagotovila mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, štiri leta in pol pa bo tudi preživela za zapahi.
Toda to še ni vse. Lepa Sharon je od novega leta 1984 zagrešila kar 2.257 kaznivih dejanj, policija pa je potrebovala 165 ur, da je lahko med zasliševanjem zapisala vse, kar je bila mlada Angležinja voljna priznati. Na 37 straneh so izpisani vsi Sharonini »podvigi«, njena dnevna norma pa je znašala dve kaznivi dejanji in pol. Kradla je vse, kar ji je prišlo pod roke, toda najbolj všeč so ji bili ferrariji, porscheji in jaguarji, ki niso bili varni pred njo niti v izložbah avtomobilskih hiš.
Na sojenju je lepa Sharon vsa skrušena obžalovala svoja dejanja in izjavila, da bo po prihodu iz zapora začela s povsem novim življenjem...
RIM :— V primeru vojne bodo posebne vpadne enote italijanske vojske imele boljšo hrano kot ostali vojaki. Parlament je namreč odobril Zakon, ki tem enotam dodeljuje dodatne porcije hrane.
Medtem ko redni obrok obsega mi-
neštro, meso v konzervi, piškote, marmelado, tablico čokolade in vitaminski napitek in tudi pol litra vina (skupno 3 tisoč kalorij), bodo vpadne enote deležne še testenin in riža, dvojnega koncentrata paradižnika, olja, parmezana, sadja in sira.
Tudi drugod le po italijansko
MILAN — Prvo zasedanje občinskega sveta v kraju Ponte San Pietro (Bergamo) je bilo včeraj začasno prekinjeno, ker je svetovalec lombardske lige Poli v občinskem svetu govoril v bergamskem dialektu. Ko ga je predsednik sveta opozoril, da mora govoriti v italijanščini, se je Poli lige skliceval na ustavna določila, ki določajo prost način izražanja lastnega mnenja. Predsednik sveta je poklical redarje, da so Poliju odvzeli mikrofon, po polurni prekinitvi se je zasedanje nadaljevalo, predstavnik lombardske lige pa je govoril po italijansko.
Kristali Sirca
TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti nogom. stadiona)
TRGOVINA OBUTVE
Programska kriza na Croisetti spremlja »običajni« festival
CANNES Prvi konec tedna letošnjega canneskega filmskega festivala je minil v popolnem zatišju. Gostje in novinarji so se že čudili šibki selekciji tega festivala, ki je lani praznoval svojo štirideseto »ponovitev«. Nekateri so se zgrozili, češ da je premalo kvalitetnih filmov (beri filmov z visokodonečimi imeni tako režiserjev kot igralcev) v tekmovalnem sporedu, drugi pa so spet tožili, da je tudi mlada ponudba prešibka, čeprav številna.
Italijanski časopisi sledijo festivalu z neprikritim občutkom zagrenjenosti, ker se je italijanski film izgubil nekje na poti iz Rima v Pariz, kjer običajno odločajo o filmih, ki bodo smeli ali ne v Cannes. Nekaj priložnostnih vrstic so si seveda prislužili tržaški igralec Omero Antonutti in režiser Ettore Scola, ki predseduje letošnji festivalski žiriji. Skupinico izvedencev, ki bodo odločali o palmaresu sestavljajo poleg predsednika Scole še igralka Nastassja Kinski, ki je zadnji trenutek nadomestila Isabello Rossellini (slednja bo kmalu pričela snemanje Schumacherjeva filma Cousins), sovjetska igralka Elena Sofonova, režiserji Hector Olivera, Claude Berri in William Goldman, producent George Miller, direktor fotografije Robby Miiller, filmski kritik Timesa in pisatelj David Robinson ter avtor gasbenih kulis Philip-pe Sarde.
Žirija si je že ogledala prve filme uradnega programa: Sur argentinskega režiserja Fernanda Solanasa, ki nadaljuje svoje iskanje življenjskega bistva s pomočjo »tangedije« (tragedije ob zvokih tanga), El Dorado Španca Carlosa Sau-re, v katerem nastopa bradati igralec Omero Antonutti, in Patty Hearst Paula Schraderja. Slednji film je vsaj nekoliko pripomogel k temu, da je canneska »Croisette« nekoliko zaživela. Nihče se ni razburil, ko je Sophie Marceau objela Andreja Zulawskega, prav tako običajna so tudi dekleta, ki se razkazujejo na plaži pred Carltonom (na sliki), zato pa so se mnogi pustili obdelati s komolci, da bi na lastne oči videli »slavno« Patricio Campbell Hearst. Gospa Hearstova je povsem običajna tridesetletna Američanka, ki se lahko ponaša izključno s tem, da je hči Randolpha Hearsta, mogotca najbolj reakcionarnega ameriškega tiska, pred leti pa je zaslovela, ker se je po ugrabitvi raje družila z ugrabitelji kot pa z bivšimi aristokratskimi prijatelji.
nove modne kolekcije za pomlad - poletje čevlji - torbice - usnjena galanterija
TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
nova modna oblačila za
pomlad-poletje 88
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
nadomestni deli za	fgj
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
UPRAVA:
Ul. Marconi 6
in za tuje znamke avtomobilov ■ Tel. 775483 - 4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C sne
Nabrežina 35/c Tel. 200371
■m
ZASTOPSTVO
panto
Ul. Carducci 15	^
TRST — Tel. 64610^^)