eklaratija in drugi akti zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu so bili dokumenti, ki 41 so pomenili ne le program narodnoosvobodilne , | in revolucionarne akcije, marveč hkrati tudi do- ločene ustavne obveznosti. Če se ozremo nazaj na rezultate teh dvajsetih let nenehnega boja in naporov, lahko brez pretiravanja rečemo ne samo, da so izredno veliki in da so obveznosti izpolnjene, temveč da je naša družba že daleč prerasla cilje, ki so bili tedaj formulirani. V tem času smo ustvarili naši družbi novo materialno bazo, ki je sposobna nositi nadaljnji družbeni napredek. Načela bratstva in enotnosti kakor tudi enakopravnosti narodov Jugoslavije niso politično zagotovljena, marveč so dobila in dobivajo tudi čedalje močnejše materialne osnove. Naša zvezna država ni več samo država »Ljudske demokracije«, ki teži k socializmu, temveč se je razvila v skupnost, v kateri prevladujejo demokratični socialistični odnosi na vseh področjih družbenega življenja. Ni bilo samo odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, marveč so se v vsakem oziru bistveno zboljšale življenjske razmere naših delovnih ljudi. Korak za korakom smo kljub nekaterim težavam razvijali čedalje bolj humane in čedalje naprednejše socialistične odnose med ljudmi. Rezultat vseh teh uspehov pa je tudi naša ustava. E. Kardelj LETO V. - Št. 56 Ljubljana, december 1962 KOLEKTIVA DELAVCI NAJ ODLOČAJO O VSEH VPRAŠANJIH GOSPODARJENJA Razvoj materialne osnove naše družbene skupnosti in ekonomskih odnosov je do danes pokazal na vrsto problemov, ki se s tem v zvezi pojavljajo in kateri povzročajo našim kolektivom včasih prenekatero nevšečnost. Samo vztrajno delo tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju pokaže ustrezne rezultate v obliki smeri, ki jo kolektivi pri reševanju notranjih vprašanj izberejo. Tak način obravnavanja obstoječe problematike s kateregakoli področja, je tudi v okviru našega kolektiva dal potrebne in ustrezne rezultate. Dosedanji razvoj proizvodnih odnosov v našem podjetju je v določenem smislu močno podoben problematiki, katera je v naši javnosti predmet širokih razprav, ki še niso zaključene. Predvsem gre za dve pojavni obliki v našem gospodarskem življenju, ki sta si sicer po svoji zunanji formi nasprotni dejansko pa pomenita po vsebini dve med seboj tesno povezani fazi ekonom-sko-organizacijsikega in političnega značaja. Gre za tako imenovano integracijo in decentralizacijo. Na prvi pogled bo vsak rekel, da predstavljata ti dve or gan iz a ci jsko- ekonomski formi medsebojno nasprotje, vendar pa poznavanje njihove vsebine pokaže, da sta to samo dve osnovi našega gospodarjenja, ki naj zagotovita našim proizvajalnim silam nadaljnji uspešen razvoj. OSNUTEK USTAVE DAJE JASEN ODGOVOR Če se glede integracije lahko zadovoljimo pri njeni opredelitvi s skromno definicijo, da gre pri tem za združitev ekonomskih kapacitet z namenom, da bi uspešneje gospodarili v okviru povečanih sredstev, ki so z združitvami nastale, pa' glede decentralizacije stvar ni talko enostavna. Dolgotrajnih in napornih razprav ter debat je bilo treba, da smo pri opredelitvi te vrste proizvodnih odnosov prišli v okviru našega podjetja na »zeleno vejo«, to se pravi, da danes vsaj približno vsi enako mislimo, kadar ta izraz uporabljamo. Če se danes, ko udi os n ute' že tudi osnutek nove ustave govori o tem, vprašamo za vzrok, zakaj si_ nismo prej znali tega pojava vsebinsko bolje predstavljati in ga takoj obravnavati pravilno, bi bil odgovor lahko zelo različen. Ne da bi tu uporabil kateregakoli ekstremnih tolmačenj, bi lahko rekel, da nam je precej časa vzel pojem formaline decentralizacije, ki pa po svojem značaju ne ustreza vsebini funkcionalne decentralizacije, kakršna pa je pri organizacijski strukturi gospodarske organizacije, kot je naša, edina in pravilna oblika notranjih odnosov. Osnutek zvezne ustave pravi v poglavju o naši družbeno ekonomski ureditvi dobesedno naslednje: »Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogočati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugod- nejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.« Citirani odstavek je dokončal dosedanjo borbo mišljenj o tem, kaj decentralizacija je in kaj ni. Pri sistemu in vsebini decentraliziranega upravljanja je poudarjeno dejstvo, da mora biti notranja organizacija dela takšna, da delavcem omogoča vpliv in odločanje o vprašanjih dela ter gospodarjenja, kar pa smo v naših razpravah pogosto obojestransko pozabljali. Vsi razveseljivi, kot tudi manj razveseljivi pojavi v naših razpravah pa so — gledani s sedanjega stališča — predstavljali fazo »otroške bolezni« tega fenomena v naših proizvodnih odnosih, ki pa je zahvaljujoč našim pozitivnim silam v podjetju v glavnem le mimo. Če bi se primerilo, da bi v notranjem razvoju ostali na pol poti, bi pa to utegnilo pomeniti za ves kolektiv zastoj, kar bi lahko navsezadnje pripeljalo do takih notranjih razmer, ki so značilne za združenja gospodarskih organizacij! Dejstvo je, da je velika večina kolektiva v razpravi o pravilih podjetja oz. statutu, kot jih imenuje ustavni osnutek, pravilno ocenila položaj in se izrekla za takšne notranje odnose in organizacijske oblike, ki na osnovi materialnih ter subjektivnih faktorjev zagotavlja kolektivu v današnjih pogojih gospodarskega življenja uspe« šen razvoj. tev, pa še ne pomeni, da je graditev notranjih odnosov končana, če smo m mislimo, da smo našli vsebinsko pravilno rešitev, potem je pomoč v materialu, kadrih itd. Zavedati se moramo, da smo v sedanji fazi naše nacionalne investicijske politike mi tisti, ki delo iščemo, ter da je zaradi ostre konkurence na tržišču nujno potrebna mobilnost in enotnost podjetja na vseh področjih notranjega življenja. Marsikdo bi utegnil reči, da v sedanji razvojni fazi našega podjetja, ki je glede na dosedanje razmere, v katerih smo delali in poslovali, »mašimo usta« z enotnostjo podjetja. Ta pomislek, pa četudi se sprevrže v očitek, ni utemeljen glede na definicijo decentraliziranega upravljanja v novem ustavnem predlogu. Če bo tisti del predloga, ki govori o notranjem sistemu upravljanja, sprejet, potem ne bo .več možno različno tolmačenje pojma decentralizacije ter bo naša dolžnost, da predpisane ustavne norme realiziramo tako, kot bo nova ustava predvidevala. Alternativne možnosti oz. izbira bo dana le glede organizacijskih form. PRI DELU IZPRIČANA ENOTNOST Ker so dobile naše organizacijske enote izredno široka pooblastila' glede poslovanja, je potrebno danes poudariti potrebo po integraciji materialnih in strokovno-tehničnih sil podjetja. To nam ne narekuje neka parola, ampak je to treba uresničiti zaradi pogojev tržišča in enotnega vprašanje našega bodočega raz v o- uveljavljanja podjetja na njem. Sa- • 1 ,! J .. « 1 1 1 r. ^ ___ i 1 _ ™ ^ r- 1 - r\ /-vi i d; 1- n « rn ja, do kam naj decentralizacija seže in kaj vse naj zajame. O čem naj organizacijska oz. samostojna obračunska enota odloča? Na to vprašanje je razprava v našem vidnem delavskem listu »Delavska enotnost« odgovor il a: »Ekonomska enota (pri nas, v naših razmerah je to mišljena orga-nizacijska oz. samostojna obračunska enota) odloča o tistih stvareh, ki so odločujočega pomena za funkcijo, ki jo opravlja v sklopu celote. Brž ko gre enota preko tega okvira, izgubimo prednosti, ki jih velika organizacija prinese.« To stališče v marsičem pozitivno vpliva tudi na mnenje večine v kolektivu, Dejstvo je, da posamezne večje enote ne morejo samostojno odločati o proizvodnji, pa čeprav za ceno rentabilnejše produkcije, ampak se morajo podrediti koristim celote, ker notranja ekonomsko in rentabilno organizirana produkcija zahteva enotno politiko podjetja, medsebojno organizirano mo taka gospodarska politika nam bo zagotovila dejanski uspeh ter samo tako bomo lahko ponovili uspehe iz preteklosti. Mobilnost ob« stoječih kapacitet nam bo^ omogočila, da bomo uspehe, kakršnih smo se navadili (včasih so k dosedanjim uspehom dobršen del pripomogle izredno ugodne razmere na tržišču), ponovili tudi v bodoče, za kar pa bomo morali zaradi vedno močnejšega pritiska tržišča vložiti nesorazmerno več truda kot doslej. Akcije, ki so bile dosedaj pod vzete na Ravnali, v Poreču itd., kjer je kolektiv podjetja nastopil enotno v materialnem in tehničnem pogledu, nam zagotavljajo, da duh enotnosti nam ni tuj element ter da bomo tudi v bodoče znali rešiti tako naše ekonomske kakor tudi organizacijske probleme povsod tam, kjer se bodo ti pojavili in bo to potrebno. Dosedanji razvoj integracije je imel svoje dobre in slabe strani. Prav slednje so bile pogosto nastale zaradi nepravilnega in kampanj-(Nadaljevanje na 2. str.) ZDAJ: KAKŠNE PRAVICE ENOTAM? S tem, da smo pri urejanju in formiranju naših notranjih osnov in oblik našli vsebinsko pravilno reši- 06 dnevu repuSlifte čestitamo vsem članom naših holehtivov DELAVSKI SVET IN UPRAVN ODBOR PODJETJA SEKRETARIAT AKTIVA ZKS, SINDIKALNI ODBOR IN CENTRALA PODJETJA —iMg——WB—PBHUir^tMmBI Predavanja o novi ustavi poslušanjem tov. Surka, so se na centrali podjetja udeležili skoraj vsi uslužbenci. Del poslušalcev med PO Ugodni rezultati 9-mesečnega obračuna V petek dne 9. novembra je delavski svet podjetja 143,00 p3 b'0upa*ndc na de.0.0 upKave. Ko sem se udeležil nedavne seje občinskega ljudskega odbora^ je predsednik občine tako kot vedno doslej, pred prehodom na clnepni red postavil navzočim odbornikom vprašanje: »Ali ima kdo od od~ bornikoo kakšno vprašanje ali pripombe na delo uprave ObLO?* Ni bilo treba dolgo čakati, da se je dvignil eden izmed odbora nikoo in govoril, kako po njegovem mišljenju oddelek za gospodarstvo ObLO nepravilno razpošilja kmetom o občini odločbe, da ne smejo obdelali zemlje, gnojiti, sejati, ker tudi ne bodo mogli žeti To pa zato, ker bo njihova zemlja arvndirana z zemljiščem Agrokombinata. Kmetje so dobili zgolj obvestilo od občine brez kakršnegakoli poprejšnjega sporazuma, brez dogovora, kako in kje bodo dobili drugo zemljo v zamenjavo. Nastal je torej politični problem v času, ko po eni strani Socialistična zveza prireja razprave o novi ustavi, po drugi strani pa je na občinskem odboru še vedno takšen birokratski sistem urejanja nekaterih nalog od strani upravnega aparata. Predsednik občine za ta primer ni vedel Bil je osupel Takoj nato se je dvignila še odbornica, ki je tudi predsednik komisije za pritožbe. Pojasnila je, da smo sicer na občinski seji razpravljali o delu komisije za pritožbe in ugotovili, da se občani le malokdaj pritožujejo na občinski odbor in da komisija ni imela pravzaprav nobenega dela. Sele, ko je bila na sestanku predsednikov komisij za pritožbe v merilu okraja, je izvedela, da je prav občina, o kateri je ona predsednik komisije, ena izmed tistih v okraju, kjer se občani ne pri tre žujejo na občino direktno, temveč mimo občine in okraja na republiški, ali celo na zvezni izvršni svet. Ko je predsednik občine tudi to slišal, da je drugič osupnil No, in predsednik komisije, odbornica, je dopolnila še tole: občani so prvotno vlagali pritožbe pravilno na občino. Pritožbe je dobil n rok« tajnik občine. Isti jih je oddal v ponovno reševanje pristojnemu refe-rentu ali načelniku, ki je pravzaprav izdal že prvotno odločbo tta« zumljivo, da je šla pritožba po takšnem postopku v koš, ali pa Z istim odgovorom, kot je bil prvotni sklep. Seveda ob takšnem načinu dela upravnega aparata občinskega odbora ne more imeti komisija za pritožbe nobenega dela In predsednik občine je tretjič osupnil, ko je izvedel na seji občinskega odbora, kakšno je delo uprave. Razumljivo je, da bi morala pritožbe občanov reševati komisija za pritožbe, nikakor pa ne tajnik ali referent, ki je izdal prvotno odločbo. Podobno kot postavlja vprašanje predsednik odbornikom, lake postavlja o ljudski skupščini predsednik poslancem V členih 184, 185, 196 nove ustave Socialistične republike Slovenije se določa, da smejo poslanci zahtevati pojasnila od starešine republiškega organa, la mora dati zahtevana pojasnila, ki so lahko ustna ali celo pismena. Tako je v družbenem upravljanju.. V praksi o našem podjetju se tudi večkrat zgodi, da starešina edinice ne izve od članov kolektiva za razne nepravilnosti, ki se dogajajo v upravi. Nekdo ni dobil pravočasno izplačanega otroškega dodatka, drugi ločitvenega dodatka, tretji je dobil odločbo o višini akontacije osebnih dohodkov, o mesečnem obračunu pa po tej odločbi ni bil obračunan itd. dani kolektiva se jezijo, rešujejo to sami preko odgovornih referentov o upravi, ki pa te napake marsikdaj prikrijejo šefu edinice. Tudi v našem podjetju razpravljamo o pravilih podjetja, o statutu, katerega smo dolžni sprejeti o smislu čl. 41 predloga ustave SRS. V tej ustavi podjetja bi moralo biti tudi posebno določilo, s katerim bi dali članom kolektiva, ali članom DS možnost, da iznesejo svoje pripombe na delo uprave in lahko tudi zahtevajo pismena ali ustno obrazložitev starešine. S lem bo z notranjo zakonodajo o podjetju omogočeno članom kolektiva, da bodo lahko preko predstavnikov DS v podjetju ali edinice postavljali konkretna vprašanja na delo uprave. S takšnim načinom razčiščevanja nekaterih spornih vprašanj in nepravilnosti bo odpadlo razpravljanje za voglom doma, ali iskanje informacij in pomoči prek višjih organov izven podjetja. DS CO je na svoji zadnji V. seji sklenil, da se postavi pred prehodom na dnevni red vprašanje članom, ali imajo kakšno vprašanje ali pripombo na delo uprave. S tem smo pri nas praktično že pričeli uveljavljati to možnost, pa čeprav zaenkrat še to ni uzakonjeno v pravilih podjetja, o naši ustavi. Mislim, da ima vsak starešina edinice interes, da ima čiste račune s člani kolektiva, zato bo tudi on omogočil takšen način opozarjanja na napake o upravi. A. M. lila naša osnovna sredstva, možnost za njihovo dobro koriščauje iu njihove kapacitete. Ugodni rezultati tričetrtletne bilance nas ne smejo uspavati temveč moramo še bolj smelo nastopiti na' vseh toriščih našega dela. Ing. Hugo Keržan Čestitka »Za praznik 29. november želimo vsem sodelavcem mnogo delovnih uspehov!« MIKA-RABE »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Čepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča v Ljubljani — Izhaja mesečno sik ega pojmovanja, ko so nekateri računali, da bodo z združevanjem podjetij težave kar same po sebi odpadle Življenje je samo neposredno demantiralo to »kampanjšei-no«:^ težave^ niso odpadle, nasprotno, se povečale so se. Vendar pa integracijska politika ni pojav, mimo katerega bi nafs ikoleiktiv lahko šel brezbrižno. Omenjena je že l>iila k o*n cen trači j a in mobilnost nažib proizvodnih kapacitet, kar je nujna posledica tržnih pogojev. Ven-dar pa je treba tudi jasno poudariti pred nosit velikega podjetja, posebno se glede na mnenja, ki so se že sli-saJa, ceš da je v sedanjih pogojih vprašljiva upravičenost obstoja ta-ko velikega podjetja, kot je naše. Bistvo in prednost velike organizacije kakršna je naša, je ravno v tem, da je sposobna velike končen-tracije sredstev, da lahko s sred-st VI vseh svojih enot posega na kr-itucna področja, da s sredstvi bi ra n ? * GRADISOV VESTNIK vseh enot odpravlja ozka grla, kjer se pač le-ta pojavijo, ter gradi nove kapacitete in razširja proizvodnjo. Ce hočemo odpraviti dosedanje napake in doseči ustrezen nivo naših proizvajalnih sil, bo vsekakor treba odločneje iti v nakazani smeri ter vzporedno uresničevati predvidena ustavna načela. Naš bodoči statut bo moral vsekakor predvideti osnove take politike naloga subjektivnih sil pa bo kolektiv prepričati o pravilnosti take politike. Taiko rezultati ne morejo izostati, hrabrijo pa nas v naših pričakovanjih prav primeri iskrenega in uspešnega sodelovanja naših kolektivov na Ravnah in v oddaljenem Poreču! J?10®00? reči,« je zapisal tovariš Kardelj, »da je delavsko samoupravljanje izvedeno dosledno in do konca, če se ne opira na čim določneje izoblikovane funkcije delovnih enot.« Milan Šurk Delavci v Kidričevem prihajajo na predavanje o ustavi Družbena odgovornost uredniškega odbora Nedavno je padla pripomba, da »Gradisov vestnik« ne objavlja vseh prispevkov, ki jih pišejo in pošiljajo člani kolektiva. Resnici na ljubo pa je, da si želimo čimveč prispevkov, dopisov in pripomb od strani članov kolektiva, kajti le tako bo naš list uspešnejši in popolnejši. Naš Vestnik objavlja vse prispevke, razen tistih, ki niso v skladu z našim družbenim razvojem, in tistih, ki žalijo dostojanstvo človeka. Vsi smo za naše delo odgovorni _ drug drugemu. Še odgovornejše pa je delo uredniškega odbora, kajti časopis je močan instrument za organiziranje politike in javnega mnenja v podjetju. Odgovorni urednik pa odgovarja za vsebino in tisk (kar izrecno predvideva zakon o tisku). Zaupana mu je torej odgovorna naloga, kajti on odgovarja pred organi upravljanja in pred celotno družbo. Ta odgovornost je nastala že z izidom prvega časopisa na svetu in se je obdržala z vsemi značilnosti-mi v vsem svetovnem tisku. Uredniški odbor se v celoti zaveda, da je uspeh odbora ali posameznika ničev, če ga ne prizna in usmeri celoten kolektiv. Zato je naš časopis dolžan, da posreduje sklepe organov delavskega samoupravljanja, političnih organizacij. uspehe kolektiva, posameznikov. Člani kolektiva pa so upravičeni, da od uredniškega odbora ali urednika zahtevajo odgovor ali pojasnilo o kateremkoli vprašanju. Zato znova apeliramo na vse člane kolektiva, predvsem pa na člane delavskih svetov in na sindikalne odbornike, da čimbolj sodelujejo s svojimi prispevki. Vsak članek je lahko napisan v poljubnem tonu. ni važna pisava ali pravilna slovenščina, pomembna je le vsebina dopisa. Znova poudarjam, da so vsi članki honorirani! Pišite čimveč! Urednik KO JE NASTAJALA NOVA JUGOSLAVIJA Rojstni dan nove Jugoslavije — 29. november — naš na j več ji narodni praznik, proslavljamo vsako leto z novimi delovnimi zmagami, seveda pa se ob tem prazniku spominjamo tudi najslavnejših dni v zgodovini narodov Jugoslavije — časov narodnoosvobodilne borbe. Kot večina podjetij ima tudi naš kolektiv precej tovarišev in tovarišic, ki so se s puško v roki borili za lepšo bodočnost nas vseh. Trije izmed njih so na kratko obudili nekaj spominov na tista težka leta ko, je šlo za biti ali ne biti in ko se je odločala usoda vsega človeštva, zlasti pa še narodov Jugoslavije. POPOLNA KONSPIRACIJA Nas tehnični direktor, ing. Jože Uršič (.s partizanskim imenom Andrej) je odšel v partizane septembra 1943, takoj po razpadu Italije. Najprej je bil na Golem nad Igcm v ljubljanski brigadi. Že kmalu po prihodu v partizane je postal komisar (v 3. četi prvega bataljona). Po nemški ofenzivi, ki je za-dlvjaia v pozni jeseni 1943, se je^z XVIII. divizijo prestavil na področ-ročje Gorskega Kotora na' Hrvatsko. Nekega dne sem dobil nalogo,« je ing. Uršič obujal spomine, ki so stari že skoraj 20 let, »da bom moral zgraditi bolnišnico za partizane. Iskat me je prišel ing^ Valentinčič in me je napotil na Kočevsko, na ozemlje blizu Osilnice nad Kolpo. Spominjam se, da je bila ena bolnišnica že na pol izdelana, drugo pa smo šele začeli postavljati. Seveda ne smete misliti, da smo zidali z betonom, opeko in železom. Naš gradbeni material so bile deske, skodle —: im nič več. To je bila oravzaprav enostavna baraka, prekrita s skodlami. Kljub pomanjkanju orodja in materiala pa smo jo še kar skrbno izdelali. Ne vem. kje smo, celo iztaknili nekaj okenskih kril, tako da je v notranjost bolnišnice prišlo tudi nekaj svetlobe. Sredi te enostavne sobe, ki je bila dolga približno 10 m, smo postavili tudi preprosto mizo, na kateri so zdravniki operirali ranjence. Spominjam se. da smo obe bolnišnici zelo skrbno zakamuflirali. Pobrali smo vse vejice v gozdu, kjer smo posekali drevje, tako da ne bi nihče mogel po okleščenih vejali sklepati, da so bili v bližini pred kratkim ljudje. Celo štore posekanih dreves smo pomazali s hi-permaganom, tako da je bilo videti, kot da so ti štori stari že več let. Skratka, sovražniku smo zabrisali tudi najmanjšo sled, ki bi nas utegnila izdati.« Potem je naključje naneslo, da je tov. Uršič sam prišel v tisto bolnišnico, ki jo je zgradil. Zbolel je na ledvicah. Ko je okreval, so ga poslali februarja 1944 v oficirsko šolo Glavnega štaba, ki je bila v Beli krajini — na takrat že osvobojenem ozemlju. NEVARNE IGRE Z BOMBAMI Tovariš Uršič je nato pripovedovali o tem, kako so pripravljali eksploziv za partizansko vojsko. Nemci so jih namreč večkrat bombardirali, vendar pa vsaka granata ni eksplodirala. Včasih je eksplodirala komaj polovica odvrženih bomb, ki so jih odvrgla nemška letala. Po mnenju tov. Uršiča je imela tu vmes prste sobotaža, tako da precejšnji del letalskih bomb ni eksplodiral. »Vse bombe, ki niso eksplodirale, smo seveda razdrli,« je pripovedoval ing. Uršič. »To pa ni bila enostavna in nedolžna naloga. Danes se tega prav gotovo ne bi več upal, takrat pa na nevarnost nismo dosti pomislili. Nek kovač v bližini nam je izdelal poseben ključ, s katerim smo bombe odprli in iz njih vzeli sprožilec, nato pa seveda še razstrelivo — največkrat so bile bo-mbe polnjene s trotilom — ki smo ga uporabljali potem za razne vrste partizanskega orožja, za razne mine, ročne granate, bombe in druga orožja.« Seveda pa je bilo pri teh nevarnih igrali včasih kaj veselega in zabavnega. Tovariš Uršič je povedal ©no takih zgodbic, ki je takrat vzbudila precej smeha. Nekega dne so Nemci spet bombardirali Belo krajino, toda precej bomb ni eks- plodiralo. Zarile so se globoko v zemljo v nekem gozdu. Ko so bombe odkopali, bi jih morali prepeljati iz gozda v dolino, kjer bi jih odprli in jim odvzeli razstrelivo. Toda čeprav to delo ni bilo kdove kako nevarno (če namreč bombe niso eksplodirale pri padcu na zemljo iz letala, je bilo malo verjetno, da bi eksplodirale med prevozom na vozu), vendar ni bilo mogoče dobiti nikogar, ki bi hotel bombe odpeljati iz gozda. Dolgo časa so partizani iskali kmeta ali kmetico v okolici, ki bi hotel poganjati vole s tem strašnim tovorom. Slednjič pa so le dobili v bližini neko kmetico, ki ni bila čisto pri zdravi pameti. Kmetica je privolila, da odpelje . bombe in tako se je vse srečno končalo — bombe so prišle tja, kjer so jih vedno odpirali in razstavljali. OJ, KOZARO ... Kje boste dobili partizana, zlasti še hrvaškega, ki ne bi vedel za Kozaro? Saj pozna danes to legendarno planino, čez katero so divjale neštete ofenzive Nemcev, ustašev in drugih Voisk, pravzaprav vsak Jugoslovan. Herojski podvigi partizanov in okoliškega prebivalstva, ki je v trumah odhajalo v partizane, so dali pred kratkim celo snov za celovečernj umetniški film. Vso grozoto Kozare je v najnež-nejših otroških letih okusila tovarišica Danica Čuk. Takrat se je seveda pisala drugače, ker ji je zibelka tekla v Bosanski Gradiški, tik ob Savi in te dobrih 20 km od' Kozare. Ko se je začela vojna, je bila Danica še otrok, stara komaj 12 let. V Bosansko Gradiško so pridrli Nemci, za njim« ustaši. Daničin oče ie bil zelo zaveden in napreden Hrvat, zato je kmalu postal trn v pati tamkajšnjim ustašem. »To so bili grozni časi,« je pripovedovala tovarišica Danica. »Čeprav je od tistih časov minilo že skoraj 20 let in sem bila takrat še pravi otrok, se dobro spominjam nekaterih dogodkov. Najstrašnejši prizori so se mi vtisnili v spomin, ko so vodili u jeto prebivalstvo s Kozare po sloviti drugi ofenzivi. Nemci in ustaši so gnali skozi Gradiško otroke, žene, starce, može ... Ujetniki so molče hodili po glavni vaški cesti. Hodili so tiho, sklonjenih glav, saj so vedeli, kakšni usodi gredo nasproti. Vedeli so, da jih čakajo krogle iz strojnic, v najboljšem primeru taborišče v lasenovcu ali nekje v Nemčiji, Tu in tam se je iztegnila izza plota ženska roka in potesrnila' za ograjo majhnega otroka. Matere niso nič spraševale, čigav je ta ali oni otrok, hotele so samo iztrgati iz krempljev smrti ujetega otroka. Strašni prizori so se dogajali tudi na mostu, ki vodi čez Savo. Takrat sem tičala skrita v nekem mlinu ob Savi. ko so ravno čez most peljali ujetnike. Ujeti partizani, ki so vedeli, kakšne muke iili čakajo od Nemcev in ustašev, so se hrabro metali v ledenomrzlo Savo. Ljubša rim je bila smrt v mrzlih valovih Save kot pa pod noži ustaških klavcev. Tedaj so Nemci na levem in desnem bregu Save odprli iz strojnic strahovit ogenj na tiste, ki so se skušali rešiti s skokom v Savo. Krogle so deževale v Savo kot bi padala najbolj gosta toča. Če se prav spominjam, se je od vseh borcev takrat rešilo le nekaj posameznikov, vse druge so sredi valov pokosile krogle.« NEMEC GRE ISKAT KOZO Vso voino je tovarišica Danica prebila blizu svojega rodnega kraja — enkrat v partizanskih enotah na Koizari, drugič na planini Grmeč. Tamkaj so namreč vso vojno operirale eiiote IV. divizije, ki so bile zdaj na Kozari, če pa jim je grozila obkolitev, so se prebile na Grmeč planino — ali obratno. Včasih pa je bilo v vseh teh grozovitih časih — tako kot povsod — tudi kaj svetlega, majhna iskrica veselja v morju gorja, trpljenja in grozot. Tovarišica Danica se spominja zlasti nekega dogodka, ko je še kot otrok vodila po Kozari — kozo. To je bila pač njena otroška želja in seveda so ji ustregli. Pripetilo pa se je, da ji je koza na vsem lepem ušla. V joku se je pognala za njo, toda — koza je bila bolj urnih nog. Kar na lepem pa se je dekletce znašlo pred nemškimi puškami Eden od Nemcev je imel menda nekoliko več srca v sebi in je prikupni deklici ponujal kos čokolade Toda Danica je uporno odmajala z glavo in trmasto kazala na kozo Nemec je slednjič vendarle razumel kaj otrok hoče. In glej — tudi sredi vojnih strahot se to dogaja — vojak je skočil, ujel kozo in jo vrnil srečnemu otroku. »Veliko bi vam še lahko povedala,« je zamišljeno dejala ob koncu svojega pripovedovanja tovarišica Danica, »toda...« Z roko je naredila kretjo. kot češ, pustimo to... Moja radovedno-st je rasla in nekaj časa sem vrtal, da bi kai več izvleke! iz tovarišice. Slednjič ie prišla z besedo na dan. »Veste, nerada o tem govorim, toda, naj bo. Povem vam po pravici in odkrito, da so me nekatere stvari v življenju zelo razočarale. Že vrsto let živiva z možem, ki je Slovenec, v Ljubljani, pa še danes nimava primernega stanovanja. Ob-lezla sem vse mogoče forume — pa vse zaman. Po toliko letih dobi človek včasih celo na občini takšen odgovor: »Kaj me pa briga, če ste bili v partizanih!« Menim, da ne bi smeli kar tako pozabiti, kaj je bilo pri nas pred 20 leti. Vem pa, da povsod ni tako. V moji ožji domovini, v Boisni. vem, danes še nekaj dajo na ljudi, ki so se borili in žrtvovali vse kar so imeli...« Zamišljeno je zrla skozi okno in tiho je prišlo čez njene ustnice: »Da, v partizanih na je bilo res pravo tovarištvo. Globoko, iskreno, vsi smo bili enaki...« MESEC DNI V OBROČU Tovariš Leopold Krenker, tesar pri gradbenem vodstvu Ljubljana, je prišel v partizane spomladi leta 1943. Nemci so ga na silo vtaknili v vojaško suknjo, vendar je tovariš Krenker vedno tuhtal, kako bi jo popihal. Prva nriložnost se mu je nudila v Afriki, kjer je na fronti dezertiral k Angležem. Odpeljali so ga kot vojnega ujetnika v Bari, kjer se je takoj priglasil za odhod v partizane. Prva njegova not je vodila na osvobojeni otok Vis, od tam pa na Brač. v Snlit, Knin in vse naprej do Trsta, kjer je dočakal osvoboditev svoje domovine in konec drnce svetovne vojne. »Že na Braču je bilo včasih precej »vroče«, čeprav sem bil kot vojak vajen krogel,« je pripovedoval tovariš Krenker. »Nemci so otok Vis večkrat bombardirali in bilo je precej žrtev, ker so ti napadi prišli iznenada. Potem sem odšel s svojo enoto na otok Brač. ki je bil takrat še poln Nemcev. Spominjam se, da nam je nekoč prav trda predla. Bilo nas je osem ali deset v skupini. Nenadoma smo izgubili stik z drugimi, našimi ed.inicami. Cel dan smo tipali naokoli, toda kamor smo orišli, povsod so nam v pozdrav prifrčale nasproti sovražnikove krogle. Bilo je res že obupno in šele drugi dan smo dobili stik s svojimi.« Z Brača je tovariš Krenker odšel poleti 1944 v Split. Tu so divjale strašne ulične borbe, kajti Nemci so se zagrizeno borili za vsako,hišo. »Na jesen 1944 sem odšel v Knin. Hoteli smo Knin osvoboditi. Seveda pa to ni bila tako enostavna in lahka naloga, kajti Nemci in ustaši so mesto krčevito hranili. Bili smo v obupnem položaju. Samo pomislite: mraz, dež, pomanjkanje hrane — Nemci pa so okoli nas bolj in bolj stiskali obroč. Najhuje je bilo to, ker večkrat nismo mogli pobrati naših ranjencev. To smo dostikrat lahko storili šele ponoči. Šele. čez mesec dni, ko so nas Nemci že pošteno tiščali v kleščah, nam je uspelo razbiti vse nemške obroče in zavzeti Knin, ker smo dobili okrepitev.« je pripovedoval tovariš Krenker. ZAJETA CELA NEMŠKA DIVIZIJA Med spomini tovariša Krenkerja pa je dosti veselih, radostnih dogodkov. Eden takih je zajetje cele nemške divizije, ki so jo partizani presenetili med Šibenikom in Konje-vratom. »Tudi ta dogodek je iz konca leta 1944. Takrat so Nemci, izvedeli, da grozi nemški posadki v Šibeniku propad. Takoj so poslali Šibeniku na pomoč celo svojo divizijo. Niso pa Nemci vedeli, da so medtem Šibenik že zavzele partizanske enote, ki so prodrle že tud! globoko v notranjost. Tako smo Nemcem nastavili past in celotna divizija se je vanjo u jela. Bilo je že zgodaj zjutraj. Nemci so se pripravljali na zajtrk, ko so jih od vseh strani presenetile naše krogle. To je bilo popolno zmagoslavje partizanskega orožja. . Vsa divizija je bila na tistem kraju uničena in zajeta, medtem ko partizani nismo izgubili niti enega človeka.« Tovariš Krenker je nato odšel naprej prav do Trsta, kjer je maja 1945 dočakal kot podporočnik JLA konec druge svetovne vojne. Potem se je kot izučen zidar zaposlil pri podjetju »Slovenija-ceste«, nato pri nekem lokalnem podjetju v Slovenjem Gradcu (tamkaj se je tovariš Krenker rodil leta 1924). Pred štirimi leti pa jc prišel v »Gradis«, kjer je kot kvalificiran zidar takoj dobil zaposlitev. »In kako se zdaj počutite v Gradisu?« »Kar dobro. Zadovoljen sem,« je kratko odvrnil. »Imate stanovanje?« »Imam. V Kajuhovi ulici, v bloku. Do stanovanja mi je pomagala organizacija Zveze borcev,« je pojasnil. Še stisk rok in tovariš Krenker je odhitel na svoje delovno mesto. Nesreče pri delu in na poti v oktobru 1962 Štev. Nesreče pri delu Nesreče zaposl. smrtne h ude lahke na poti Ljubljana . 4 i * 807 — 6 4 — 10 Celje . . 447 — — 4 — 4 Maribor . • • 1116 — 12 3 15 Zalog . . « . • 324 — — 2 1 3 Jesenice . . • • 344 — — 4 — 4 Koper. . . 187 — — 2 — 2 Kranj . . . . . . 185 — 3 — 3 Ravne na Koroškem 396 — 4 2 — 6 CO Ljubljana . 403 — — 8 — 8 KO Maribor » • 157 — — 3 1 4 OGP Ljubljana . «■ 259 — — 4 — 4 LO Škofja Loka . 131 — — 1 — 1 Projektivni biro . 29 — — — — — Centrala • . • 94 — — 1 1 Gradis . . • • • 4879 — 10 49 6 65 GRADBIŠČA t LJUBLJANA MARIBOR CELJE JESENICE RAVNE LJ. OHOL. KOPER KRANJ 100,7 105 12A i 73 93 123 80 90 78 111,1 US 130 57 89 116 73 99 80 82 BS 104 59 74 98 £1 71 63 ±0 i3 i 20 - 22 - C * 18 -IS -8 -18 OBRATI Z CO. LJUBU. KO. MARIBOR ŠK.LOKA OGP PROJ BIRO 100,6 111 83 91 99 100 — — — — — — 82 89 67 74 85 83 to ♦ 9- -13 -8 -1 t 0 EDINICA JSRADIS” SK.FIN. PLAN 100,7 GR. FIN. PLAN 111,1 LETNI PLAN 82,0 + to,o Z 150 2cl USPEH! EDIN!C-DOSEŽENA GRADBENA REALIZACIJA* 100% Bet. DOSEŽENA REALIZACIJA = 100% Planski barometer oktober 1962 PLAN PODJETJA je v celoti izpolnjen s 100,7 % ali za 0,7 % več kot prejšnji mesec. Ob koncu oktobra je planiranih S2 % v celoti doseženih. Produktivnost, ure in vsi drugi pokazatelji so ostali neizpre-nienjeni in so pozitivni. Primerjava podatkov ob koncu oktobra z istim obdobjem lani pa nam kaže pozitivno smer glede raalizacije, vlem ko se ostali podatki slabšajo, čeprav so negativni podatki samo za izplačane osebne dohodke. Podrobnejša primerjava indeksov, če vzamemo za bazo isto obdobje lani, nam da naslednje rezultate za september in oktober: produktivnost se je zmanjšala od 119 na 117, gradbena realizacija se je dvignila od 112,2 na 112.8 skupna realizacija gradbišč, gradbena in obrtniška dela pa so se dvignila od 105,7 na 106,7, ure še nadalje rastejo in se je indeks povečal od 95 v septembru na 96 v oktobru, prav tako še naraščajo izplačani osebni dohodki od 112 na 114. V glavnem med posamezni-mi pokazatelji ni velikega odštopa-• nja in so se podatki precej umirili. ^ Za primer naj navedemo, da je bi-Ja razlika indeksov v februarju sledeča: najnižie so bile ure 90, r.aj-višja pa produktivnost 158, vtem ko je oktobra najnižji indeks ur 96, najvišji pa indeks produktivnosti 117. Tendenčno se je ta razlika med najnižjim in najvišjim stalno manjšala, kar je tudi razumljivo, ker je dosežen vrh gradbene sezone. PLAN GRADBENIH EDINIC -je bil ob koncu oktobra dosežen tako kot plan celotnega podjetja s 100.7 ali za 0,7 odstotka več kot prejšnji mesec. Samo gradbena dela dela so dosežena s 100,1 %, kar je isto kot v septembru. Produktivnost se je dvignila za 1 % — od 110 % v septembru za 111 % v oktobru. Ere in osebni dohodki so padli za 1 %, ure so padle od 91 na 90 %, osebni dohodki pa od 88 na 87 %. Poraba materiala se je malenkostno dvignila. Od celotnega plana gradbišč je bilo predvideno ob koncu oktobra 82 % in je tu doseženo, tako da tudi tu ni odstopanja. GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA. — Realizacija celotnega plana je ostala ista kot prejšnji mesec. Realizacija v oktobru je torej enaka planu za mesec oktober. Gradbena realizacija je tudi enaka septembru (115 %). Izvršitev letnega plana znaša + 3 % ali 88 % celotnega plana, sama gradbena dela pa so dosegla letni plan s 101 % ali + 13 % več, kot je bilo predvideno do konca oktobra. Procent produktivnosti in padel za 2%, od 111 % v septembru na 109 % v oktobru. Izvršene ure so se dvignile cd 90 na 92 % v oktobru, vtem ko so ostali osebni dohodki neizpremenjeni na 91 %. Procent porabljenega materiala pa se je dvignil na 113% ali za 8 % več kot v septembru. Vendar ta podatek ni toliko negativen, ker je odvisen od postavljenega procenta na gradbeno realizacijo v začetku leta in znaša samo 42 %, kar pa je vsaj za 3 % prenizko postavljeno. V glavnem so vsd pokazatelji pozitivni. GRADBENO VODSTVO MARIBOR. Realizacija je še vedno najvišja in je visoko nad planom. Celotna realizacija se je zopet dvignila za l % in znaša 124 %, kar je za 1 % več kot naslednja najboljša edini-ca glede realizacije celotnega plana, ker imajo Ravne 123 %. Samo gradbena realizacija je ostala ista kot v septembru 130 %. Procent izvršitve letnega plana je še vedno najvišji, saj je že celotni plan presežen s 4 % ali s 104 % dosežen. Do konca oktobra je bilo planiranega skupnega plana 84 % in zato znaša izvršitev + 20 %. Samo gradbena dela pa so presežena s -f 25 %. Poraba materiala je padla za 4 %, vtem ko so ostali podatki enaki kot prejšnji mesec. Edinica je močno pozitivna. GRADBENO VODSTVO CELJE. — Še vedno velja ista ugotovitev kot je bila prejšnji mesec, ker so še vedno vsi pokazatelji negativni razen materialnih stroškov. Procent celotnega plana se je dvignil za 1 %, sama gradbena dela pa so padla ravno tako za 1 %. Letni plan je dosežen z 59 %. ali — 22 % od predvidenega, samo gradbena realizacija pa znaša 72 % ali — 10 % od predvidenega letnega načrta. Produktivnost je ostala na istem kot v septembru, ravno tako izplačani osebni dohodki, edino ure so se dvignile za 1 %. Materialni stroški so padli za 3 %. Ce upoštevamo, da je edinica v oktobru izvršila 8 % letnega plana, ni možnosti, da bi ga dosegla in je plan za ca. 20 % previsoko postavljen. GRADBENO VODSTVO JESENICE. — Realizacija še nadalje pada tako skupna kot tudi gradbena. Skupna realizacija je padla od 95 na 93%, gradbena pa od 112 na 111 %. Tudi produktivnost je padla za 2 %, ure in osebni dohodki pa so narasli za 1 %. Razen skupne realizacije so vsi podatki pozitivni. Celotni plan za 1962 je dosežen s 74 % ali + 9 odstotkov predvidenih. Produktivnost je še vedno najvišja v okviru celotnega podjetja, GRADBENO VODSTVO RAVNE. — Zopet velja ugotovitev, da so vsi pokazatelji, razen materialnih stroškov, spremenili smer, vendar so zdaj zopet usmerjeni pozitivno, čeprav so bili vsi pokazatelji že prej pozitivni. Razmerje med posameznimi pokazatelji je ostalo isto. Skupna realizacija se je dvignila za 8 %, produktivnost in gradbena realizacija pa za 9 %. Ure in osebni dohodki pa so padli za 5 % predvsem zaradi vpliva realizacije, ker se na osnovi gradbenih del postavlja plan ur in osebnih dohodkov za posamezni mesec. Letni plan pa je dosežen z 98 % ali + 18 % predvidenega celotnega plana in 116 % gradbenih del + 36 % predvidenih do konca oktobra. Pri preseganju letnega plana gradbenih del je edinica na 1. mestu. ' GRADBIŠČE LJUBLJANA-OKO-LICA. — Izvršitev skupnega kakor tudi gradbenega plana je zopet padla za 2 %. Ure in osebni dohodki so padli za 1 %, produktivnost pa je narasla za 1 %. Vsi pokazatelji, razen porabe materiala, so negativni. V celoti so dosegli 61 % letnega plana ali —15 % predvidenega do konca oktobra, samo gradbena dela pa so dosegla 55 % ali — 21 % predvidenih. Tudi Ljubijana-okolica je izvršila 8 % celotnega plana v oktobru in če po istem sklepamo na celoto, bi edinica do konca leta dosegla približno 81 % celotnega plana. Vse ostalo je previsoko ocenjeno, ker so se spremenili pogoji dela. GRADBIŠČE KOPER. - Izvršitev skupnega plana znaša 90 %, kar je za 1 % slabše od prejšnjega meseca. Tudi gradbena dela so padla pod 100 in znašajo 99 % ali za 4 % manj kot v septembru. Tako so zdaj pozitivni pokazatelji samo še produktivnost, ki je ostala ista, in ure, ki so tudi ostale iste, ter osebni dohodki, ki so porasli za 1 %. Od skupnega letnega plana je v celoti doseženo 71 % ali — 8 % predvidenega. Samo gradbena dela pa so dosežena z 78 % ali — 1 % predvidenih. GRADBIŠČE KRANJ. - Izvršitev skupnega plana znaša 78 % ali 2 % ali 2 % manj kot v septembru, samo gradbena dela pa so dosežena z 80 % ali 1 % manj kot septembra. Materialni stroški in realizacija plana so negativni, produktivnost ter ure in osebni dohodki pa so pozitivni pokazatelji. Produktivnost je CO MARIBOR. — Plan je dosežen samo s 83 %, kar je za 4 % manj kot prejšnji mesec. Produktivnost je padla za 2 %, ure so pa narasle za 2 %, osebni dohodki so ostali neizpremenjeni. Dvignili so se tudi materialni stroški za 3 %. Skupni letni plan je dosežen s 67 % ali — 13 % predvidenega. LESNI OBRAT ŠKOFJA LOKA. — Izvršitev plana je padla za 2 % in znaša 91 %. Padla je tudi produktivnost za 4 %, vtem ko so se ure in osebni dohodki dvignili za 8 oz. 4 %. Porasla je tudi poraba materiala za 5 %. Skupni letni plan je dosegla edinica s 74 % ali 8 % manj kot je bilo predvideno do konca oktobra. OGP LJUBLJANA. - Izvršitev plana se je dvignila za 11 % in znaša 99 %. Dvignila se je tudi produktivnost za 8 %, ure in osebni dohodki pa so padli za 7 oz. 6 %. Skupni letni plan je edinica izvršila s 85 92 ali — 1 % predvidenega. PROJEKTIVNI BIRO - vsi pokazatelji so ostali isti razen osebnih dohodkov, ki so se dvignili za 1 %. Plana materiala edinica nima in se smatra realizacija materialnih stroškov kot 100 %. padla za 1 %. materialni stroški za 5 %, vse drugo je ostalo isto. Skupni letni plan kot celota je dosežena s 63 % ali —18% predvidenega, samo gradbena dela pa 65 % ali — 16 odstotkov predvidenih. Plana edinica ne bo dosegla, vendar so 3 pozitivne edinice tako močne, da bodo verjetno pokrile primanjkljaj ostalih 5 negativnih edinic. OBRATI SKUPAJ. — Skoraj vsi pokazatelji so ostali isti razen malenkostnih sprememb izvršitve plana za + 1 %, produktivnost za + 1 odstotek ter poraba materiala za — 192. Letni plan obratov skupaj je dosežen z 82 %, kar je isto. kot je bilo predvideno do konca oktobra in tako ni odstopanja ter bo verjetno tudi končni letni plan dosežen. CO LJUBLJANA. - Še vedno so vsi pokazatelji pozitivni. Plan je dosežen s 111 92, kar je za 3 % manj kot v septembru, produktivnost pa je presežena z 21 % ali za 2 92 manj kot prejšnji mesec. Ure in osebni dohodki so porasli za 1 92. Od skupnega letnega plana je doseženo 89 odstotkov ali + 9 92 predvidenega do konca oktobra. Svečana proslava 29. novembra v Centralnih obratih V počastitev praznika 2fl. novembra je sindikalna podružnica CO preteikk) soboto organizirala proslavo s kratkim kulturnim programom. Slavnostni govor je imel vodja kadrovske socialne služim Tone Ogorevc. Ob tej svečanosti so vsem desetim 15-letnikom podelili nagrade. Na proslavo so povabili tudi vse bivše sodelavce — upokojence. Lepo okrašena sindikalna dvorana se je kmalu napolnila do zadnjega kotička. Predsednik sindikalne podružnice tov. Karun je v imenu podružnice čestital vsem članom kolektiva k velikemu prazniku. Po slavnostnem govoru so se vrstile pevske točke in recitacije. Ob zaključku programa je tov. Martin-šek podelil nagrade vsem desetim Izletnikom ter se jim v imenu podjetja zahvalil za njihovo požrtvovalno in uspešno delo. Darila so prejeli 15-lctniki: Avgust Adamič, Štefan Balgač, Avgust Buda, Janez Budja, Rudi Cotič. Fe- liks Eržen, Ernest Gregorič, Jože Ivanc, Franc Kovič, Jože Kušterle, Malči Marinčič, Janez Mlinar. Stojan Paternost (Mavec), Tomo Prešern, Anton Pugelj, Franc Pupis. Ivan Ramovš. Ana Šenčur, Jana Šušteršič, Jože Triler, Franc Zakrajšek in Alojz Založnik. Vsi navedeni so prejeli lepe ročne ure. Poleg tega so nagradili še dva- najst 10-letnikoim. Na proslavo je bilo tudi 17 povabljenih upokojencev. Po razdelitvi nagrad so pripravili lep družabni večer, ki je v centralnih obratih tembolj potreben, ker se le ob proslavah zberejo strojniki. šoferji, kleparji itd, Gradisa iz vse Slovenije. Vsem nagrajencem čestitamo tudi mil Na proslavo 29. novembra so v Centralnih obratih povabili tudi 17 upokojencev — seveda so na sliki le štirje. Vsi ostali na sliki pa so še visoko aktivni sodelavci« Kdo je kriv? Kdo je kriv, je navadno prvo •Viprašamje, ko sc na gradi) išči h zgodi nesreča. Poglejmo nekaj primerov: — zidar F. S. je padel z odra in si polkodoval hrbtenico — kdo je kriv? — tesarja V. L. je cinkuJarka odreizaia tri prste — kdo je kriv? — delavcu S'. C je padel kamen v oko rn ga oslepel — kdo je kriv? — vajenec N. N. je padel v komaj gašeno apno — kdo je kriv? — na poti na delo se je ponesrečil L, O. — kdo je kriv? — v Podvelki so utonili trije elani kolektiva — kdo je kriv? Se iti še bi lahko naštevali primere in pri vseli je rnavadmo« kriv ponesrečenec sam. Vprašanje je, če je vedno to res in če so bili pri analizi nesreče upoštevani vsi faktorji. Ali ne leži morda krivda tudi na pomanjkljivi zaščiti, nepoznavanju in neupoštevanju zakonskih predpisov, nedisciplina itd. Varnostna služba podjetja si na vse načine trudi odpraviti pomanjkljivosti pri analiziranju nesreč. Poleg konkretnega dela na terenu je izdala še posebno navodilo o prijavi nesreč pri delu ter morajo odgovorni za varnostno službo edinl-ce ugotoviti in raziskati vse vzroke nesreč. Omenjeno navodilo vsebuje tudi klavzulo, če se pri nesreči ugotovi, da je do poškodbe prišlo izključno po krivdi poškodovanega, bodisi iz malomarnosti ali neizvajanja odrejenih ukrepov pri delu. se lahko predlaga organom upravljanja, naj ustavijo izplačilo nadomestila na plačo za ves čas bolova-nja, predvsem pa za toliko časa, dokler stvari ne razčistijo ali pa da prizadeti zahteva ' izplačilo preko rednega sodišča. Vsako nesrečo pri delu moramo torej detajlno analizirati in ugotoviti vzroke, potem bo avtomatično odpadlo vprašanje — kdo je kriv? Varnostna služba je zadnje čase posvetila precej pozornosti tudi bolniškim izostankom in sploh preventivni zdravstveni službi. Po vseh krajih, kjer delajo člani našega kolektiva, se razgovarjamo z zdravstvenimi ambulantami. K organizaciji zdravstvene službe je s svojimi nasveti mnogo pripomogel dr. Re-povž in bodoči socialni delavec Jernej jeršan. Varstvena in zdravstvena služba bo v tej obliki lahko uspešno delala le ob razumevanju vseh organov delavskega upravljanja in vseh elanov kolektiva. Š. klepi delavskega sveta podjetja 1. Sklepi yv in VI. r^dne seje upravnega odbora podjetja ter poročilo predsednika upravnega odbora ing. Saša Škulja o delu upravnega odbora v omenjenem obdobju se vzamejo na znanje ia potrdijo s tem. da predstavljajo osnovo za nadaljnje delo podjetja do naslednje seje upravnega odbora, oziroma zasedanja delavskega sv^ta podjetja. 2. Po razpravi je delavski svet podjetja sprejel, in potrdit periodični obračun poslovanja podjetja za obračunsko razdobje januar — september 1962 z izkazanim — celotnim dohodkom — dohodkom . . . — čistim d oh mikom . 7.420,187.214 din 2.470,958.693 din 1.879,971.847 din Od izkazanega čistega dohodka odpade po merilih in osnovah pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja na osebne dohodke din 1.647.251.456.— in na sklade podjetja din 232,720.391_ Organi upravljanja organizacijskih enot so dolžni do 14. novembra 1.1. sporočiti sekretaria-tu podjetja delitveno razmerje čistega dohodka posamezne organizacijske enote s tem. da določijo del sredstev čistega dohodka, ki ga namenijo za osebne dohodke, in del sredstev tistega dohodka, ki ga namenijo za sklade. Delavski svet podjetja bo analiziral zbrane podatke ter, v kolikor samarij sredstev, namenjenih po organih upravljanja organizacijskih enot za sklade ne bi ustrezal višini sredstev, katere mora podjetje formirati za svoje sklade, popravil delitveno razmerje posameznih organizacijskih enot. Del sredstev namenijo posamezne organiza-zijske enote kot izplačilo dodatnih osebnih do hodkov nad akontacijskimi postavkami ter se izplača le v primeru, če posamezne organiza cijske enote izterjajo 92 % položenih situacij. Ta limit velja za vse organizacijske enote. 3. Poročilo komisije delavskega sveta za revalorizacijo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, se vzame na znanje. 4. Predlog upravnega odbora centra za izobraževan ie v /.vezi s planom izobrazbe za leto 1962 v višini 1 % dela sredstev čistega dohodka, ki se nameni za osebne dohodke delavcev (kar se prizna po veljavnih predpisih v breme materialnih stroškov) to je 25,000.000 din, se potrdi. 5. Predlogi komisije delavskega sveta za investicije z dne 2. 10. (962 za nabavo osnovnih sredstev, med katere spada tudi avtomobil za centralo podjetja, se v celoti potrdijo. Gospo-darsko-računski sektor izvrši tako potrjene sklepe komisije za investicije. Dodatno se odobri tudi 1 bager Liebherr. 6. Poročilo komisije delavskega sveta za hi-giensko-tehnično zaščito se vzame na znanje s pristavkom, da realizira konkretne ukrepe s tega področja na podlagi potrjenega poročila oddelek HTV podjetja. 7. Iz posebnega rezervnega sklada se financirajo dela v naslednjih zneskih: din — gradbeno vodstvo Jesenice po- pravilo strehe — javne garaže (14 CO Ljubljana)........................... 226.760 — gradbeno vodstvo Ljubljana po- pravilo strehe na stolpnici (!4 CO Ljubljana) ........... 215.295 — gradbeno vodstvo Celje na račun kvalitete del no objektu Skladišče mlevskih izdelkov................... 3,223.754 — gradbeno vodstvo Celje na račun kvalitete del na stan. bloku 85/56 Rudnik lignita 941.014 skupni znesek..................... 4,606.823 8. Tov Popotniku Antonu se odobri enkratna nagrada v višini 50.000 din bruto na predlog upravnega odbora počitniških domov z ozirom na izkazane uspehe pri vodenju počitniškega doma v Ankaranu. 9. Vloga sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. republiški odbor, naslovljena na delavski svet podjetja v stanovanjski zadevi Weiner Otta. se odstopi v rešitev delavskemu svetu gradbenega vodstva Ljubljana. Prošnja za dodelitev stanovanja tov. Mežnarju Francu, zaposlenemu na OOP. se odstopi delavskemu svetu obrata. (0. Potrdi se ustanovitev delovnega mesta v konstrukcijskem oddelku kovinskih obratov v Mariboru. 11. Odobri se študijsko potovanje glavnega inženirja Alfreda Petelna in ing. Saša Škulja po ZSSR. 12. Delavski svet podjetja vzame na znanje sklepe sindikalnega odbora podjetja z dne 7. IX. 1962 ter bo predlagane smernice nri nadaljnji gradnji notranjih odnosov upošteval. 13. Višina sredstev, katera so posamezne organizacijske enote dodeljevale kot kredit za gradnjo individualnih hiš iz sklada skupne porabe, se odloči do 1.000.000 din na osebo. 14. Vloga delavskega sveta Obrata gradbenih polizdelkov glede stanovanj v dotrajnih barakah Tovarne močnih krmil se vzame na znanje s tem, da se problem reši v skladu z obstoječimi pogoji in našimi možnostmi. 15. Predlog sindikalnega odbora podjetja »Gradis« glede rednih mesečnih sestankov na- bavnih relerentov organizacijskih enot z nat. . nom uskladitve nabavne politike se sprejme . znanje in priporoči g ospodarsk o-računske sektorju, da predlog realizira. 16. Potrdi se predlog komisije HTV podjetja za enkratno dotacijo zdravstvenemu domu v Mostah za 3,071.343 din /a nakup opreme zobne ordinacije, ki bo delala za člane kolektiva podjetja. 17. V Mariboru se prosi pri ObLO Maribor-Tabor za lokacijo in za dovoljenje za gradnjo t20 stanovanj za tržišče v sedmih 5-etažnih stolpičih po lastnih načrtih. Gradnja bo trajala postopno do leta 1965. Lokacija za to gradnjo je v Kareju — S — 16 — sever med Kor-četovo in Padežnikovo ulico. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša ca. 550 milijonov din. V Celju se prosi pri ObLO Celje za lokacijo in za dovoljenje za gradnjo dveh 11-etažnili stolpnic za tržišče na Otoku, 1 — južno od Ljubljanske ceste. Gradnja obeli stolpnic bo po načrtu Gradisa. Gradnja bo trajala predvidoma do konca leta 1964. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za obe stolpnici znaša ca. 400 milijonov dinarjev. V Celju prosimo pri ObLO Celje za rezervacijo kompleksa na Otoku, severno od Ljubljanske ceste med TSŠ in Čopovo ulico, kjer bi se v obdobju leta 1963 do 1965 gradila stanovanja za tržišče po lastnih načrtih Gradisa in to predvidoma v 5-etažnih blokih in štiri 5-etažnili stolpičih, skupno terci 280 stanovanj. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša ea. 900 milijonov dinarjev. V Ravnah na Koroškem se gradi dve enoti po 4 stanovanja v vrstnem sistemu graditve. Ta stanovania bodo zgrajena v Cečcvju na parceli št. 53 k. o. Navrški vrh. Imenovani stanovanjski enoti nosita oznako H. in IH. Gradnja teh stanovanj spada v redni proizvodni program gradenj zn tržišče G1P Gradis in se financira iz v ta namen določenih obratnih sredstev. dokler podjetju ne bo uspelo dohiti bančnih sredstev. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za ti dve enoti (8 stanovanj) znaša ca. 56 milijonov dinarjev. Predsednik DS podjetja: Vinko Veit z.anj: namestnik DS podjetja: Janez Plemelj. Overovatelja: Ludvik Šnaider 1. r. ing. Frane Rothel I. r. Tovariško vzdušje na sestankih Ze na marsikaterem proizvodnem sestanku ali zasedanju organov delavskega samoupravljanja v podjetju se je zgodilo, da so predstavnike katere izmed edinic nepravilno kritizirali, ali pravilno povedano — napadli. Včasih gredo takšne kritike celo tako daleč, da se hoče osmešiti osebno, tako da se znajdejo v situaciji, ko bi najraje zapustili sestanek. Če se takšni »napadi« po-navljjo na vsakem sestanku oz. zasedanju, je razumljivo, da ne bo •iBli nihče rad prišel na sestanek, kjer mora poslušali in sprejemati kritiko, pri kateri nima nobene možnosti, da bi se branil enostavno zato, ker ne more poznati vseli primerov, ki so izneseni. Da pride do kritičnih razprav, je povsem razumljivo. Nepravilno pa je, da se stalno dopušča kritiko ali bolje rečeno napade npr. predstavnikov kolektiva Centralnih obratov itd. Zal moramo ugotoviti, da se stalno najde za ta kolektiv samo besede grajanja, da pa še do danes nihče niti od navzočih na sejah, niti predsedujoči na zasedanju in niti kdo od vodilnega osebja v podjetju ni našel za ta kolektiv kakršnekoli pohvale, če ne celotnega kolektiva, pa vsaj nekaterih posameznih odličnih članov kolektiva. Zakaj pride do tega? Med kolektivom Centralnih obratov je 64 šoferjev, 81 strojnikov in 20 kleparjev, ki so raztreseni po vseh edini-cah Gradisa. Strojnikom in šoferjem so zaupana osnovna sredstva v vrednosti od 4 do 45 milijonov na posameznih strojili in avtomobilih. Stroji nadomeščajo včasih tudi do 200 delavcev. Zato je takšno delovno mesto silno izpostavljeno kontroli. ker je včasih efekt celotnega gradbišča ali sektorja odvisen od enega samega človeka. Čeprav vemo, da tudi delovodja, ki prav tako odgovarja za delo, včasih tudi do 200 delavcev, nikoli ni tako izpostavljen kritiki v celotnem podjetju, če se npr. pijan zavali v barako in mirno zaspi med dclovnim ča-som, v tem ko so delavci prepuščeni sami sebi. Ne trdim, da nimamo v kolektivu Centralnih obratov in to predvsem v avtoparku in težki mehanizaciji, strojnikov in šoferjev, ki ne bi zagrešiti napake pri delu na terenu. Tudi ni moj namen, da bi takšne člane kolektiva zagovarjal. Lahko pa trdim, da sta proizvajalna sveta težke mehanizacije in avtoparka najbolj delavna izmed vseh proizva-jainib svetov v obratih in sta že marsikaj dobrega ukrenila, naj bi nepravilnosti odpravili. Zato naj bi urejanje le-(eh prepustili v presojanje in odločanje o kaznovanju našemu kolektivu. Športna srefanja po posameznih panogah Strelci v prvi vrsti Letos je iz tehničnih razlogov odpadel vsakoletni tradicionalni Gradisov športni dan, zato je sindikalni odbor podjetja sklenil organizirati tekmovanja po posameznih panogah. »Halo, očka! V: u sc zdrav domov, željno te čaka tvoja Jadranka.« Tako je bilo preteklo nedeljo prvo medsebojno srečanje strelcev. Tekmovanje je bilo v centralnih obratih. Poudariti moramo, da zasluži organizacija tekmovanja vso pohvalo. Žal. se tekmovanja niso udeležile vse naše edinice, kot npr. gradbeno vodstvo Maribor, gradbeno vodstvo Jesenice itd. Slabo vreme nikakor ni vplivalo na rezultate tekmovanja. Borbenost posameznih ekip ni popustila ves čas tekmovanja. Posebno pohvalo in požrtvovalnost pa si zaslužijo strelci gradbenega vodstva Celje, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili tekmovanja. Rezultati, ki jih objavljamo, kažejo, da so se posamezne strelske ekipe zelo pripravljale na to tekmovanje. Prehodni pokal sindikalnega odbora podjetja si je častno zaslužila strelska družina Škofja Loka. Rezultati tekmovanja so naslednji: I. mesto Škofja Loka . 777 II. mesto Co ..... 749 III. mesto Gr. v. Ljubljana . 744 IV. mesto KO Maribor . . . 728 V. mesto OGP Ljubljana 658 VI. mesto Gr. v, Celje . . 545 Posamezniki pa so bili najboljši: Franc Stojko — Gr. v. Ljubljana. Ludvik Šnajder CO Ljubljana, tretje mesto pa je zasedel Anton Peternel iz Škofje Loke. Z rezultati tekmovanja smo na splošno lahko zelo zadovoljni. Enoten nastop strelskih družin posameznih edinic je ponoven dokaz priljubljenosti te vrste športne panoge in dokaz enotnosti podjetja. Športna tekmovanja po posameznih panogah se bodo nadaljevala. Če se ne more najti lepih besedi in pohval za nekatere naše odlične delavce, potem naj se prihrani tudi graja pred celotnim kolektivom podjetja. Prav zato. ker so delavci Centralnih obratov zaposleni po celotnem Gradisu, imajo priložnost videti. kakšne so razmere drugie. Lahko bi npr. pripovedovali, kako morajo prvo noč. ko pridejo na teren, prespati v bagru, ali pa v hotelu zato. ker ni bilo upravnika na-selia. da nintaio urejenih najosnov-neiših sanitarij na sektorju gradbišč. da jih skušajo posamezni sektorski vodje pregovoriti, naj pišeio manj obratovalnih ur. naj izvrše »črne« vožnje, naj delaio na gradbišču za tretje osebe itd. Vsa takšna opozorila s strani strojnikov naša uprava stalno preverja in nadalje urejuje direktno s prizadetimi edinicami, ne pa na zasedanju delavskega sveta ali na konferenci šefov. Razumljivo je. da ne more predstavnik obratov na vse očitke dajati pojasnila, ker o teh stvareh prvič sliši na sestanku. Edinice naj nepravilnosti, ki jih zagreše člani kolektiva Centralnih obratov, pismeno sporočajo naši opravi, ki bo preko proizvajalnih svetov in disciplinske komisije te zadeve pravilno urejevala. Mnenja sem. da bi moral predsedujoči. ki vodi sestanek, sam opozoriti. da takšni izpadi samo hrome tovariško vzdušje, ki bi moralo vladati v celotnem kolektivu Gradisa. Nihče nima nravice nanndnti vodstva neke edinice celo z neprimernimi izrazi. Zlasti je to netovariško in neolikano, če prizadeti niso navzoči. Tudi navzoči člani ZK bi morali na takšne izpade mnogo boli reagirati in nastopiti kot komunisti, ter preprečiti, da se podobne deformacije ne bi udomačile. Vse notranje ■ življenje v podjetju mora prispevati k temu, da se komunisti bogate z novimi etičnimi vrednotami, da izostril jejo svoja merila, da se osamosvajalo v načinu mišljenja in izražanja in pridobivajo nujne demokratične navade pri delu. Takšni notrnnii odnosi, prežeti z demokratičnostjo. tovarištvom in humanizmom lahko še močneie vplivajo na odnose med ljudmi. Le v takšnem duhu in miselnosti naj bi potekali vsi seslanki. da bi lahko rodili konstruktivne sklepe in temu primerne rezultate! T. M. Mladina sama o sebi, da ne bomo govorili: Ei, ta naša mladina... »Vsa današnja mladina ni vredna počenega groša. Samo ples, zabave in brezskrbno življenje ji gre po glavi...« »Včasih, ko smo bili mladi, je bilo drugače...« »Kaj bo iz današnje mladine, ko bo odrasla...« Takšne in podobne obsodbe današnje mladine je slišati marsikdaj in marsikje. Tudi v našem podjetju je večkrat slišati tako kritiko. Toda — ali ta kritika drži? Je ta ostra obsodba upravičena? Ali je res vsa mladina zanič, za nobeno pravo delo? Ali ni med današnjo mladino tudi dovolj resnih ljudi, ki vedo, kaj hočejo in ki se resno pripravljajo za vstop v življenje? Sicer pa — pustimo razglabljanja, preberimo raje teh nekaj vrsti, kaj pravi mladina o sebi, o današnjem življenju, o okolju, v katerem živi ... VŠEČ Ml JE SKRB PODJETJA ZA MLADINO Jože Vrbnik je doma iz Loga-revcev blizu Ljutomera. Star je komaj 18 let in bo te dni opravil izpit za kvalificiranega zidarja. Leta 1059 je prišel z večjo skupino svojih rojakov v »Gradis« in se začel učiti za zidarja. »Kaj vam je v podjetju najbolj všeč?« »bkrb za mladino. Tu imam za vse poskrbljeno — za hrano in stanovanje in še nekaj dobimo za obleko. V drugih podjetjih ni vse tako lepo urejeno.« »Kaj pa vam je najmanj všeč?« »To, da smo morali dostikrat samo mešati beton. Takrat smo godrnjali. češ, tako se ne bomo ničesar naučili.« Potem je še povedal, da se v podjetju dobro počuti. Tudi s svojiimi predpostavljenimi se dobro razume. Toda — pristavil je. da pri vseh ni talko. Nekateri njegovi vrstniki se ne razumejo najbolje z mojstrom in drugimi. Včasdi preveč — stegnejo jezik. »Spoznal sem. da je včasih bolje molčati.« je odkrito povedal. »In mladinska organizacija? /lakaj v njej delo šepa?« Skomignil je z rameni. Kdo bi vedel? Saj včasih nekaj delajo. Streljanje, namizni tenis — sploh šport je privlačen. Toda ni resnega načrtnega in vztrajnega dela. »Marsikdo gre popoldne v nrostem času raje fušat,« se je smejal. Tovariš Vrbnik gleda kljub mladim letom dovolj resni, za življenje. Solo je končal z odliko. Njegova tiha želja je, da bi še naprej študiral. Rad bi šel na srednio tehnično šolo... Morda mu bo uspelo? POISKATI PRIVLAČNE OBLIKE Tovariš Anton Popotnik pravzaprav ni več mladinec, ker je rojen že leta 1934. Dovršil je vse gosiin-ske šole — letos je prevzel delo upravnika v našem domu v Ankaranu. Zdaj je zaposlen na centrali pod jetja. »Na enem zadnjih sestankov os-povne. organizacije ZK centrale so vas zadolžili, da nekako oživite mladinsko organizacijo pri Centrali?« »O, vem. 2e takrat, na sestanku, so mi nekateri namignili, da sem prevzel trd oreh ...« »Kako to, da je mladina tako — če smemo uporabiti ta izraz — zaspana?« »Hm, nisem si še sam popolnoma na jasnem. Res je pa opaziti precej mlačnosti.« »Torej, ste že vrgli puško v koruzo?« »O, to pa ne. Prepričan sem, da bo šlo, čeprav bo težko. Menim, da bo treba najti prave oblike. Treba bo mladino pridobiti s privlačnimi oblikami. Naj se mladina izživlja v tistih dejavnostih, ki jo zanimajo.« RADA BI SE UČILA JEZIKOV Mojca Grošelj je doma iz Škofje Loke. Stara je komaj dobrih 1? let. Kot absolventka dvoletne administrativne šole v Kranju in štipendistka našega podjetja je letos poleti prišla v Centralo, kjer je zaposlena v kadrovsko-socialnem sektorju. »Zakaj je mladina v Centrali in sploh v podjetju tako mlačna?« Skomig z rameni... »Ne vem.« »Pa vas sploh kaj zanima? Ka j pa če bi I.MS organizirala šoferski krožek?« »O, to bi me že zanimalo. Samo — kaj naj počnem s šoferskim Izpitom. če pa še nimam avtomobila...« »Kaj pa plesne vaje? Vsaj te bi bile menda za mladino vabiiive?« »Že res. Ampak iz Škofje Loke se ne bom vozila v Ljubljano na plesne vaje.« »Skravka — sploh nič vas ne zanima?« »O. to pa ni res! Rada bi se izpopolnila v jezikih. Verjetno se bom vpisala v kakšen večerni tečaj v Škofji Loki. Za nemški in morda še za angleški jezik...« ZAKAJ NIMAMO VEČ STIKOV S PODJETJEM? Tovariša Ignaca Brenčiča sem odtrgal od knjig, skript in risb. Pravkar bo položil diplomo. Morda še Novo prevzeta dela v sosednji republiki Akcija vsega Gradisa Pred tednom dni so prvi Gradisove! pričeli delati na novem gradbišču na otoku Nikola pri Poreču. Otok, ki ga poznajo vsi, ki so prebili svoje počitnice v Poreču, saj ima prelep borov gozd, idilične plače in »Luna bar«, leži nasproti Poreča in je v upravi hotela »Riviera«. Ta hotel je dobil za razširitev kapacitet na otoku znatne kredite in od njega smo prevzeli v gradnjo 150 turističnih enot po dve postelji z vsem komfortom, restavracijo, recepcijo in komunalne naprave na otoku za nad 200 milijonov dinarjev. Delo vodi gradbišče Koper. Ker pa samo nima dovolj kapacitet za hitro izvedbo prevzetih del, saj je rok za predajo objektov 15. april 1963, so mu priskočile na pomoč edinlce v Ljubljani, Jesenicah, Kranju in Ljub-Ijani-okolici, ki bodo skupno s Koprom postavile potrebna operativna sredstva in skupno skrbele za nemoten in hiter potek del. Edinici Maribor in Celje pa sta obljubili pomoč v kvalificirani delovni sili. Gradnja turističnega objekta v Poreču bo torej akcija vsega Gradisa, posebno še, ker je projekt za hišice in restavracijo v rekah našega projektivnega biroja, ki je s svojim projektom mnogo pripomogel k prevzemu tega dela. Hitrost dela, ki je potrebna, in zahteva po kvaliteti so drugi faktorji, ki so napotili investitorja, da je oddal delo kljub konkurenci našemu podjetju. Za sodelujoče edinlce in Gradis pa pomeni delo v Poreču interesanten objekt, ker pade njegovo izvajanje v dobo, ko pri nas v Sloveniji ni možno delati s polno kapaciteto in bo omogočil primerno zaposlitev 150—200 naših stalnih delavcev. Prvo ekipo 40 ljudi je poslala na Nikolo edinica Kranj in ji bodo v kratkem sledile ekipe ostalih edinic. Upamo, da bo njihovo delo pripomoglo k afirmaciji Gradisa tudi na tein izpostavljenem gradbišču. Ing. Alfred Peteln nekaj tednov in naše podjetje bo v mladem štipendistu dobilo novega gradbenega inženirja. V stari hiši na Ciril Metodovem trgu številka 17 v Ljubljani sva razpletla zelo kratek pogovor. »Lahko poveste kaj o tehnični službi v podjetju? Vaše mnenje?« »Nemogoče! Premalo poznam podjetje.« »No, pa vseeno kaj povejtje.« »Predlanskim sem bil na praksi na Gospodarskem razstavišču, ko je »Gradis« gradil drugo halo. Takrat me je presenetilo, da je zelo primanjkovalo nekvalificiranih delavcev, saj so celo tesarji vozili vozičke z betonom. No, ta pomanjkljivost je bila seveda posledica naglice, s katero smo takrat gradili.« »Imate vendarle morda kakšne pripombe?« »Zakaj se ne bi večkrat dobili? Mislim, mi štipendisti. Prav gotovo bi se tako še bolj navezali na podjetje in več izvedeli v našem bodočem kolektivu. Tudi o tem, kam se bo kdo usmeril im kako specializiral bi se na latitb sestankih lahko več pogovorili.. .< ZAČNE JIH 40, KONČA PA 5 Predsednik mladinske organizacije v centralnih obratih v Ljubljani, tovariš Franc Zupan, kvalificiran elektromehanik, je povedal marsikatero ostro na rovaš mladega rodu. »Kaj mladino v Centralnih obratih najbolj privlači?« »Vsekakor šport!« »In?« »Vsako leto ista pesem. Začnemo s 40 mladinci, ki se navdušijo za strelstvo ali za namizni tenis — čez nekaj tednov ali mesecev pa jih ostane samo pet. Ali pa še manj.« »Zakaj ?« »Kaj vem! Imajo najrazličnejše izgovore la ali oni pride na strelske vaje. Če takoj ne dobi puške — se obrne in gre domov.« »To kaže, da bi morali biti pri delu z mladino še bolj vztrajni...« »Morda res?« Načeli smo pogovor o raznih stvareh. Veliko mladincev raje popoldne »tuša«. Pred leti so precej vlekle plesne vaje. Potem pa se je nekaj mladincev grdo opijanilo, povzročilo izgrede in s plesnimi vajami je bilo konec. Potem se je mladina navdušila spet za nogomet. Odšli so k Slovanu. Toda — tam so bili mnenja, naj se mladinci naj prej nekaj nauče, potem šele jih bodo spre jeli ... »Letos in lani smo organizirali dva uspela izleta. Zdaj pripravljamo s šoferskim tečajem, čeprav imamo tudi s takim tečajem izpred nekaj let zelo slabe izkušnje. Toda — poskusili bomo. Naš tovariš Peter Hlade ki je znan kot dober strokovnjak in inštruktor, nam je že obljubil vso podporo in pomoč. Samo, kaj, ko bi se vsi radi samo vozili, teorija pa večini prav nič ne diši...« »No, poskusili bomo kljub vsemu,« je zaključil predsednik mladine v Centralnih obratih. »Zadnjič je imel in^. Petelin zanimivo predavanje iz Sovjetske zveze. Ali bi šli na takšno predavanje? Ste vedeli zanj?« »Nisem vedela za to predavanje. Ce bi bila pri nas kakšna zanimiva predavanja, bi se jih verjetno udeležila.« ZELO MALO IMAM PROSTEGA ČASA Tovarišica Majda Sebanc je zaposlena v mezdnem oddelku pri gradbenem vodstvu Ljubljana, kjer dela že od januarja 1961. »Kaj mislite o delu mladine pri Gradisu?« Nekako boječe se je nasmehnila. »Kaj prida se menda res ne moremo pohvaliti ...« »In kje vidite vzroke?« »Precej je res kriva tudi mladina?« »No, bolj konkretno!« »Včasih bi si morali vzeti čas, pa si ga ne.« »Velja to tudi za vas?« Prikimala je, potem pa še dodala: »Veste, je pa včasih res težko. Poglejte moj delovni dan! Od 7. do 15. ure delam v podjetju. Potem grem domov na kosilo. Ko pokosim, je ura 16. Ob 18. uri pa moram že biti v šoli. Vsak dan imam večerno šolo od 18 do 21.15. ure. Študiram na večerni srednji ekonomski šoli.« »To je pa res precejšnja obremenitev.« »Res je. Pravzaprav imam prost čas samo ob nedeljah. Takrat pa se ponavadi učim.« MLADINA NE MORE KAR SAMA PLAVATI »Res je, da je že veliko vode steklo po Ljubljanici, odkar sem bil tnladinec,« se je nasmejal tovariš Tone Martinšek, upravnik Centralnih obratov, »toda če me že vprašate za moje mnenje, ga bom povedal. Prvo: zdi se mi, da so v »Gradisu« kar dobri pogoji — zlasti materialni — za delo mladine. Imamo urejene prostore — lepo kegljišče, več strelišč, dvorane, rekvizite za namizni tenis in streljanje. Imamo tudi precej strokovnjakov. Toda — zdi se mi — in to ne velja samo za mladino v našem podjetju, da je današnja mladina nekoliko razvajena, da smo mladino včasih preveč nosili po rokah, kot bi bilo potrebno. Včasih je bilo za mladega človeka življenje trše. S tem pa ne trdim, da je mladina zanič. Prav nasprotnol Vem, da bo mladina za nami prevzela delo in prav zato je z mladino TREBA DELATI! Brez tega ne bo šlo. Res je, da je današnja mladina nekoliko drugačna, kot je bila včasih. Hitro se naveliča, mladina si želi hitrih uspehov. Tudi želje po hitrem standardu so očitne. Seveda pa tega ne gre posplošiti. Zlasti med kmečko in delavsko mladino izven Ljubljane je veliko resnih, vztrajnih mladincev in mladink, ki vedo, ka j hočejo. Imamo pa tudi slabe posameznike, zlasti iz Ljubljane in drugih mest, ki silijo v industrijo zato, ker so se slabo odrezali v šolah. Skratka — mnenja sem, da mladine ne moremo in ne smemo kar tako same pustiti plakati. Mladino je treba bolj kot kdajkoli vzgajati. In pri tem ne smemo izgubiti upanja. Seveda to mentorstvo ni mišljeno kot nekakšna diktatura. Gre za to, da mladini vselej kažemo pravo pot, da ji svetujemo, pomagamo v težavah in da jo nadzorujemo. Bom še konkretnejši: v našem domu v Bavdkovi in Tomačevski ulici je precej vajenske mladine, trenutno pa sploh nimamo vzgojitelja, ki bi s to mladino delal in jo nadzoroval Mojster v delavnici ali na gradbišču vsega tega ne zmore, njegova naloga je, da predr«'m mladini nudi strokovno znanje. Ne pozabimo. da je večji del te mladine odtrgan od staršev. Torej — vzgoja ie še bolj potrebna. Če bi imeli v naših samskih domovih dobrega, sposobnega vzgojitelja, bi to bi) bogato naložen denar. Seveda — kakršenkoli vzgojitelj pa tudi ne bi dosti naredil. Predvsem pa je naloga nas vseh — zlasti komunistov — da z mladino stalno delamo, jo spodbujamo, ji kažemo pot in jo nadzorujemo. Samo kritiziranje in nerganje — češ, oh ta mladina, pa seveda ne vodi nikamor. Čeprav je dostikrat res ta.ko videti, kot da je ■■Sili Mojca Grošelj, zidar Jože Vrbnik in predsednik mladinske organizacije centralnih obratov Franc Zupan večji del mladine zanič. Samo ne pozabimo, da je mladina produkt svojega okolja, torej takšna, kakršno smo jo naredili mi vsi skupaj.« lilliill! ! »Igglftl V računovodstvu osebnih dohodkov gradbenega vodstva Ljubljana pridno računajo, kajti akontacija na plače mora biti izplačana še pred dnevom republike. V sredini mladinka Majda Sebanc. Nekaj vtisov s poti po Sovjetski zvezi Silen razmah montažne gradnje V ek-viru Z.1U111 st ve no-i ehn ičn (‘ga sodeJovanja smo bivali z ing. Sa-žom Škuljem in Vladimironi Asse-jov-om od SGP ».Tehnika« mesec dni v Sovjetski zvezi. Naša tema se je glasila: »Montažna gradu ja in proizvodnja betonskih tlačnih cevi v ZSSR«. Ker so vtisi s tega potovanja zanimivi ne samo po strokovni plati, temveč tudi polni zanimivih potopisnih posebnosti, bom poskušal orisati nekaj tipičnih portetov .. v't.7 ■ Glavni inženir podjetja Alfred Peteln je pri nabiti dvorani predaval o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski /.vezi. Predavanje je izredno uspelo, podobna predavanja bodo tudi za štajerski bazen na gradbenem vodstvu Maribor. te tako malo znane in vendar tako zanimive dežele. Da zadostim najprej tehnični strani našega obiska, saj je bilo spoznanje njihovega tehničnega napredka namen našega potovanja. bom najprej poskušal orisati izredno zanimivo sliko gradbeništva v obeh mestih, ki smo jih obiskali, to je v Moskvi in v Leningradu. Kot gradbenike na.s je že prvo srečanje z Moskvo, nadvse impresio-niralo. Panorama mesta, v kateri prevladujejo tipični moskovski nebotičniki piramidaste oblike z visoko konico in rdečo zvezdo na vrhu, ki je ponoči razsvetljena, da žari kot dragocen rubin, ima še drug ponavljajoči se motiv: nešteto stolpnih žerjavov se odraža^ od horizonta, kamorkoli pogledaš. Ti stolpni žerjavi in veliko število specialnih kamionov za prevoz gradbenih polizdelkov, gradbenega materiala, panelov itd., ki smo jih srečali po vseh cestah Moskve, nam je dalo prvi vtis o vsej ogromnosti gradbenih dejavnosti tega mesta, ki šteje preko 7 milijonov prebivalcev. Že razgovori v Mossovjetu, kjer smo dobili prve podatke in sestavili naš študijski program, in poznejši razgovori z vodilnimi strokovnjaki v tovarnah, na montaži, v projektantskih organizacijah, so nam omogočili spoznati smer, ki jo je ubralo gradbeništvo v tem mestu in v ZSSR sploh: ogromne potrebe po investicijskih objektih in objektih stanovanjske izgradnje na eni strani irt pomanjkanje tehničnih strokovnih kadrov ter nizka stopnja tehničnega znanja večine kadrov, pridobljenih s hitrim kratkoročnim šolanjem na drugi strani, je osnovni vzrok za sedanio o*rga.nizacijo gradbeništva v ZSSR. Ta pa temelji na največji možni tipizaciji, ki že skoraj meji na uniformiranosti, tipizaciji posameznih konstrukcijskih elementov, tipizaciji tlorisov, tipizaciji industrijskih hal, silosov, mostov itd. Tipizacija zajema vse vrste konstrukcij. Ob tako energično in dosledno sprovedeni tipizaciji sicer delno trpi urbanizem, arhitektura, morda včasih tudi tehnologija v industriji. To so nedvomno negativne posledice, teh pa je v primerjavi z neprimerno več prednosti . ki jih daje tak sistem, le malo. Tak sistem namreč omogoča današnjo visoko stopnjo industrializacije gradbeništva v ZSSR, ko razpade proces gradnje v dve fazi: industrijsko proizvodnjo konstrukcijskih elementov in njihovo montažno (običajno varjenje). Ker tak sistem dela, v katerem se velik del gradbenih operacij prenese v delavnico, v industrijski obrat, omogoča močno koncentracijo dela, je jasno, da je možno delo maksimuma mehanizirati in tehnološko dobro preštudirati. Projekt, detajli elementov, montaža, prevoz, vse je vnaprej centralno do pod robil osi i preštudirano in splanirano. Organizacija dela, ki je prenesena v industrijski obrat, je pač enostavnejša, lažje je bdeti nad kvaliteto in normalnim potekom dela, Zajamčena je velika serijska proizvodnja in s tem velika kapaciteta gradbene opera,tive. Kot taka koncentracija sil omogoča množičnost, pa je na drug: strani množičnost potrebna za te vrste orgnizacijo. Tako ima en tak obrat za proizvodnjo montažnih hiš kapaciteto 100—150 tisoč m2 stanovanjske površine letno (merjeno samo neto površina bivalnih prostorov brez stranskih prostorov). Interesantno je, da se pri tem računa na 1 stolpni žerjav, 3 tone nosilnosti. 16.000 m2 montaže letno. Je pa še en pogoj, ki omogoča tako ogromen razmah montaže: ne.potresno področje Moskve. Ker ni potrebno konstrukcij preračunavati na potresne sile, so le lažje — povezava med montažnimi elementi na enostavna (varjenje na stikih) in hitra. Zelo močna strojna industrija je šla v korak s tem napredkom in opremila industrijske obrate montažnih gradbenih elementov s sodobno opremo, ki je v novejših obratih vsa avtomatizirana. Seveda je vprašanje, kje je meja monlaže. V tej svoji težnji so v Moskvi razvili sistem montaže prostorskih elementov, ki sicer oriogoča montažo M-sta.novtn jekega bloka v 4-5 dneh nd začetka del do vselitve, ki pa ima mnogo nasprotnikov. Element za montažo je tu dvosobni blok velikostj 3,2 X 10,0 X 2,75 m, težak do 27 ton, ki ga v tovarni že kompletno opremijo z vsemi obrtniškimi izdelki, poloditom, parketom, tapetami in stenah, steklom, pleskarijo. da celo z vgrajenim pohištvom, radiatorji, lučmi, stikali itd. Tak element pripeljejo s posebno prikolico pod žerjav, ki ga dvigne in montira ria svojo mesto, kjer ga samo varijo na stikih, sjvojijo instalacije ter tesnijo zunanje stike. Ce že kvaliteta izdelkov, zlasti obrtniških, na sploh ni dobra, je tu kvaliteta zaradi poškodb med prevozom in montažo (dež. sneg, mehanične poškodbe) še slabša. Tudi je montaža tako težkih elementov na zahtevano točnost zelo problematična. (Nadaljevanje sledi) Prostorski montažni element Tipična arhitektura Moskve Anketa v šoli za živil eni e Lepo je biti mlad je napisal v »Anketni jroli« eden izmed udeležencev seminarja »Sole za življenje«, ki je bil organiziran v okviru centra za izabraževamje. Čeprav malo pozno, vendar objavljamo posamezne rezultate ankete. Na sploh lahko trdimo, da je »Sola za življenje« zelo koristen seminar predvsem za mlajše člane kolektiva. Tu se poleg splošnega izobraževanja posega v notranjost mladine, v preobrazbo okolja in na odpravo negativnih potez mladine. Razčistijo se pojmi svobode, dolžnosti in pravic — zlorabljanje svobode v medsebojnih odnosih še posebno med obema spoloma. Seminarja se je udeležilo 17 delavcev, 6 uslužbencev in trije vajenci. Ob zaključku seminarja so morali tečajniki odgovoriti na 40 vprašanj. Objavljamo le najvažnejša. Ali bi želeli menjati službo? Da..........................12 ali 46.20 % Ne..........................13 ali 50,00 % Brez odgovora . . . . 1 ali 3,80 % Ce bi jo želeli menjati, zakaj? • Meški so odgovorili takole: Želel bi drug poklic. Želel bi postali šofer. Želim študirati in spremeniti poklic. Zaradi pr eiz črpa n osti, kar pa mi škoduje. Zato, ker so mi ta poklic izbrali starši, ne pa jaz. Poklic mi ni všeč, ker sem stalno umazan. Gradbeni poklic je pretežak za mlade ljudi. Želel bi se samo strokovno izpopolnjevati. Ženske so odgovarjale takole: Zaradi osebnih naprilik. Zaradi nizke plače. Ali se vam zdi, da so bili pri vzgoji do vas starši: % 34.60 30.80 34.60 sodobni starokopitni Koliko so vam sanja iz spolnega življenja? Lepo je biti mlad starši razložili razita' vpra- Ali se vam zdi prav, da imata fant in de- Ženske so odgovarjale takole. veliko nekaj nič - 1 15 10 vpra- % 3.85 57.75 '8.50 Koliko so vam vzgojitelji v šoli oz internatu razlagali vprašanja iz spolnega življenja? veliko ... nekaj . . . nič . . . . brez odgovora 4 14 6 2 Ali imate stalno dekle oz. fanta? 10 16 % 15.40 53.90 23.10 7.70 % 38.50 61.50 Ali se lahko z njim (z njo) pogovorite o vseli težavah, o ljubezenskih, spolnih in drugih vprašanjih? ^ da................................. 9 34.65 delno...............................9 34.65 ne..................................3 11.55 brez odgovora 19.25 Fant, ali smatrate dekleta za enakovredna fantom? % da..........................>. . 85.86 ne................................3.85 ne vem ............................ — brez odgovora ...... . . 9.54 Dekle, ali se počutite enakovredno s fantom? % da..................................60 ............. 9 kopitni...................8 brez odgovora..................9 prest rogi....................10 38.50 premalo strogi................ 7 26.90 brez odgovora................. 9 34.60 vas razumejo ...... 10 38.50 vas ne razumejo................4 15.40 brez; odgovora . ... . . . 12 46.10 ne . . ne vem prav, kle spolne odnose še pred poroko? ne ne vem 19 2 5 % 73.15 7.70 19.25 Ali menite, da so pogledi vaših staršev na odnose med fanti in dekleli: % pravilni ... .... 10 38.50 zastareli........................ 13 50.00 ne vem...........................2 7.70 brez odgovora 1 3.85 Ali so danes potrebni pouka o spolnih vprašanjih? ^ fanlje in dekleta v enaki meri 23 88.55 bolj fantje kakor dekleta . . — bolj dekleta kakor fantje . . 1 3.85 brez odgovora ... ... 2 7.70 Dekleta so dostikrat lahkomiselna in premalo mislijo na bodoče življenje. Kaj vas v prostem času najbolj pritegne? % šport ........................14 film................ ples.............. gostilna............ moša.na družila tehnika............. brez odgovora . . povzroča 16 14 3 3 5 53,90 61,50 53,90 11,55 11,55 19,25 Ali mislite, da se začnejo danes sjnilni odnosi pri mladini v splošnem prezgodaj? % da ........................... 19 73.15 ne . . . ............. 7 26.85 Katere pojave v odnosih fantov do deklet obsojate? obsojam kršitev javne morale otroško obnašanje, nato pa grob dostop do nje nespoštovanje mladih partnerjev neiskrenost spolne odnose, ki ne temelje na ljubezni lahkoživost — neresnost za poslavljanje izkoriščanje neiskrenost — nasilje Zenske so odgovarjale takole: Fantje prehitro začenjajo, da pridejo do spolnili odnosov Ne vem. ker jih še nc poznam dovolj Fantje prehitro zahtevajo, da se jim dekleta vdajo, potem jih pa puste Jih ne poznam dovolj, ker prehitro zahtevajo spolne odnose Kaj obsojate v odnosih deklet do fanlov? nezaupanje prehitro radodarnost imajo grobe izraze in premalo spoštovanja do fantov so preveč sproščene v ljubezenskih odnosih in se cenijo za več vredne od fantov neiskrenost če ima fanta, naj drugega pusti na mitu nezaupanje so preveč širokogrudne Kaj vam skrbi? zadnje leto največ % 15,40 3,85 19,25 ličenje ................... • družinske razmere .... ljubezenske težave ..... občutki manjvrednosti, osamljenosti, zapostavljenosti ... pomanjkanje (denarja, obleke, stanovanja)...................• zdravje.......................~ drugo.................... • ; " nimate nobenih posebnih skrbi brez odgovora................. Ali se vam zdi, da v vašem podjetju pra vilno gospodarijo? 15,40 53,90 19.25 3.85 , 3 11,50 . 12 46,20 ne vem . . 10 38,50 brez odgovora . . 1 3,80 Ali se vam zdi, da so v vašem podjetju medsebojni odnosi nadrejenih do podrejenih pravilni? da . . . ne .... ne vem . . . brez odgovora O vseh teh odgovorih % ... 5 19,25 . ... 13 50,00 . . 5 19,25 .3 11,50 je vredno razmisliti. Mlad človek se v moralnem in etičnem pogledu oblikuje v družabnem okolju, zato je tombol j potrebno nuditi mladini vse možnosti splošnega razvoja. Poleg tega pa moramo upoštevati, da je mladina do nas zelo kritičaia ter hoče idejne jasnosti in poglabljanja o vseli vprašanjih etične in moralne vsebine. I Jože Perliovec VK zidar z gradbišča Koper je siar Gradisovec. Bil je skoraj že po vseh naših gradbiščih. Dobro pa se ga spominjajo tudi vsi bivši Šoštanjčani. To je vsakodnevno opravilo Jožefa Matjašiča z gradbišča Koper. Včasih je treba tudi hiteti, kajti juho je treba pripeljati vročo na stavbišče. In to so naše kuharice iz Kopra Naša kurirka centrale Rezka Cotič se ni ustrašila prvega snega. Tudi delo kurirjev je zelo težavno, kajti vedno in ob vsakem času je potrebno prinesti to ali ono. Prvi sneg je pobelil naša gradbišča. Kljub mrazn, so delavci gradbenega vodstva Jesenic veselo razpoloženi. Prvi sneg na enem izmed gradbišč gradbenega Ljubljana vodstva Večkrat smo že pisali o očeh, čuvanju vida, preprečevanju nesreč in slepote ter v majski številki opisali tudi pravilno prvo pomoč prt morebitnih poškodbah oči. Nevarnosti za oko pri delih v gradbeni stroki smo prav tako navedli, pa vse kaže, da jih večina naših bralcev ali ne pozna ali pa vse premalo upošteva. Predvsem drobci, kovinski in še bolj nekovinski so nevarni nezavarovanemu očesu. Topih udarcev in kemičnih poškodb oči je na srečo nekoliko manj kot prej. Ker prejšnji članki niso tako uspešno dokazovali, kako nujno potrebna je uporaba primernih zaščitnih sredstev za oči, se bomo še enkrat povrnili na to vprašanje. »Javno mnenje« ali še bolje rečeno, splošna nepozornost o tem vprašanju med člani našega kolektiva se bosta prav gotovo spremenila, saj naslednje navedbe kažejo vso škodo za posameznika in kolektiv. Same gole številke, pa niti ne morejo povedati neprijetnega dejstva, da so bili vsi napori HTV službe podjetja in odgovornih organizatorjev dela dostikrat zaman, čeprav so nam vsem bolj ali manj znani predpisi, ki določajo' tako vrsto dela, kot oblike zaščite oči pri delu. Poglejmo, koliko nesreč in poškodb na očeh je bilo v prvih 9 mesecih letošnjega leta! Med našimi edi.nicami je bilo takih nesreč: l? v Ljubljani, 5 na Jesenicah, 4 v Centralnih obratih Ljubljana, 3 v Mariboru, 2 v Celju, 2 v Zalogu in po 1 v centrali, Kopru, Kranju, Ravnah in Škofji Loki. Skupno torej 38 poškodb oči! Med poškodovanci je bilo: 15 kvalificiranih delavcev, 14 polkvalificiranih delavcev, 7 nekvalificiranih delavcev in 2 vajenca. Povprečno je bilo na eno nesrečo ali po,-,sodbo očesa 4 dni bolezenskega izostanka. Za bodoče delo HTV službe m naše sodelovanje pa je potrebno, da si pogledamo tudi kje oz. pri kakšnem delu so se te nesreče pripetile: 17 poškodb oči je bilo pri delu z malto, 7 pri raznih drobnih delih, 6 pri dolbenju betona in zidov, 5 pri delu s kovinami in 3 pri delu z apnom. In če iščemo še vzroke za vse te nesreče —- zakaj je do nesreče sploh moglo priti, ugotovimo naslednje: v 19 primerih niso uporabljali zaščitnih očal, v 2 primerih je bil način dela tako nesmotrn, da je prišlo do take poškodbe, v 1 primeru zaščitna očala niso bila nameščena čisto prav, v 1 primeru je bila kriva tuja oseba in v vseh ostalih primerih , neprevidnost, neprisebnost oz. nesrečni slučaj. Ker vemo, da ima vsaka nesreča vzroke in pogoje, pod katerimi nastane, pojma »nesrečen slučaj« ne bi smeli tako pogosto srečevati v naših poročilih. Kjer se drže prav vseh predpisov HTV službe in so storjeni vsi varnostni ukrepi, ki pa so izvedljivi z nekaj dobre '-olje, takih nesrečnih slučajev ni več veliko. Ce se povrnemo k zgornjim podatkom, lahko trdimo ,da zbujajo zaskrbljenost, posebno na ljubljanskem območju. Ne moremo sicer preprosto primerjati posameznih edinic med seboj, ker je vrsta del in število delavcev preveč različno, da bi lahko kar številčno pokazali na najslabšo med njimi. Vsekakor je značilno, da so med ooškodovanci najštevilnejši kvalificirani delavci, ki opravljajo zahtevnejša dela. Nerazumljivo pa je, kako da prav ti opuščajo zaščitne mere in sredstva, ki so jim dobro znana. Drugo dejstvo pa je nedvomno: osnovni vzrok vsake drage nesreče je neuparablj&nje zaščitnih očal! Prav nič nas ne moti, da mora vsak tretji človek po dopolnjenem 40. letu starosti nositi taka ali drugačna očala, da lahko točneje vidi in dela. Prav tako je razumljivo, da vsak izmed njih svoja očala skrbno čuva, jih uporablja vedno čista in da gre takrat, kadar mu, več ne ustrezajo k zdravniku po nova — ustreznejša. Zakaj ne l)i bilo tako tudi z varnostnimi očali in ščitniki za oči oz. •obraz'!' Prav tako jih lahko čuvamo. obnavljamo, predvsem pa nosimo med delom. Niti bojazljivec niti neroda ni tisti, ki jih uporablja, ampak prav tisti, ki zavestno iz malomarnosti ali nemarnosti opušča potrebna predpisana zaščitna sredstva ter ukrepe. Naše gradbeno podjetje je kot vse druge gospodarske organizacije po zakonu dolžno skrbeti za varnost pri delu in je tudi priskrbelo vsa potrebna zaščitna sredstva za vse vrste del, bodisi predpisana bodisi potrebna. Poleg tega pa so sodobna ne lomi v ostre drobce — podobno kot zaščitna očala izboljšana, steklo se pri avtomobilskih šipah — ali pa je v primernih zaščitnih barvah. Kjer so marsikje za delo primernejši obrazni ščitniki, lahko dobe za določena dela delavci tudi te ščitnike. Seveda pa ne moremo pomagati, če se nekdo pritožuje, da so očala neudobna, da ga tišče, da so preohlapna, da niso »lepa«. Znati jih mora pač sam pravilno namestiti. Na vse te poškodbe oči in nesreče ne smemo več gledati samo kot na neuspeh HTV službe in omalovaževanje naših skupnih prizadevanj za dvig zdravstvenega stanja v kolektivu. Družba ima vso pravico, da zahteva od nas, naj zmanjšamo ali sploh odpravimo nepotrebne nesreče. Med njimi so prav gotovo ravno te, o katerih smo danes pisali. Ne smemo biti presenečeni, če bomo kmalu nehali samo beležiti nesreče in če bomo pričeli ostreje kakor zdaj iskati posrednega ali neposrednega krivca zanje. Pred tremi meseci smo v Ptuju začeli graditi štiri vejil objekte za perutninarsko farmo v Ptuju. Značilnost obje tov je v tem, da so bili projekti izdelani za leseno km strukcijo. Strokovnjaki iz Maribora pa so jo predelali v betonsko konstrukcijo, kot jo vidite na sliki. »Da, da tudi v pravnem oddelku centrale podjetja je mnogo dela,«je dejal pravni referent tov. Peter Kunej, ko smo ga nenadoma zalotili pri delu. Čeprav ni danes dan šoferjev, si Franc Gačnik, šofer avtomobila 116-28 iz Kopra, zasluži, da objavimo njegovo sliko v našem Vestniku. Pričeli smo s smotrno organizacijo zdravstvene službe. Dr. Repovž in Franc Škofič pri sestavljanju programa zdravstvene službe. Tretji član lov. Jernej Jeršan pa se je skril za drugo mizo, Štirje asi iz Centralnih obratov