Novice Osebne vesti Smrt odličnega javnega in kulturnega delavca. V starosti 71 let je preminul v ljubIjanskem »Leonišču« g. dr. Jože Debevec, apokojeni profesor in zaslužni javni ter kultumi delavec. Blagopokojni je bil rodom iz Begunj pri Cerknici. Po končanem bogoslovju je bil profesor na gimnazijah v Kranju in v Ljubljani. Leta 1924 je ftopil v pokoj, a je še kljub upokojitvi vršil ravnateljske posle na uršulinski j-i>i_naziji v Ljubljani. Veliko je pisal izvirno, poseb- no pa je slovel kot prevajalec. Poleg slovenščine, latinščine in grščine, katere je-. zike je učil, je znal še: češko, poljsko, rusko, italijansko, francosko, špansko, angleško in nemško. Kot profesor je bil rajni monsignor silno priljubljen. Dokaj let je bil urednik »Doma in sveta«, v mladih letih pa je bil dr. Krekov sodelavec. Vsestransko zaslužnemu g. monsignoru ostani ohranjen časten in hvaležen spomin! Župnijski izpit so napravili. Dne 5. in 6. oktobra so napravili v Mariboru župnij- ski izpit. sledeči gospodje: Daniel Halas iz Dolnje Lendave, Valentin Kordež iz Sevnice ob Savi, Ivan Koren iz Dobrovnika, Jožef Mlaker iz Ptuja, Pankrac Poteko iz Maribora, sv. Magdalena, Jakob Sem fa Ribnice na Pohorju, Jakob Vraber od Sv. Jurija ob juž. žel^ Nesreče Dva smrtno povožena v Marib^vm. Na vogalu Pohorske in Ohmejne ceste je podrl tovorni avto 23 letaega tkal«.. Franc* Podobnika in ga je smrtno nevarno poš^odoval. Podobnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico, od *am pa i»a. njegov dom, kjer je umrl. — Na Teznem v Malstxovl ulici je bil povožen od tovornega avtomobila 60 letni »nvalid Alojz Kristan. V brezupnem stanju je bil oddan v bolnišnico. kjer pa mu ni bilo več ponioči. Kristan se je napil ter je zaspal na cesti, kjer ga je zalotila smrtna nesreča in ne zadene šoferja zaradi večerne teme in ozke ulice nobena krivda. Huda avtomobilska nesreča. V Košakih pri Mariboru se je zgodila zadnjo soboto ihuda avtomobilska nesreča. G. Davorin Štucin, lastnik znane mariborske tovarne »Betonit«, je popravljal v KošaMh napako v motorju svojega avtomobila, katerega je pravilno postavil na desno stran. Poklical je v bližtni nahajajočega se 12 letnega Slavka Kravanjo, sina kuharice v Košakih, da mu je svetdl pri popravilu. Od Sv. Lenarta je privozil lenarški avtobus, kojega blatnik je zadel Štucina in Kravanjo in ju vrgel kake tri metre daleč. Štucin si je nevarno zlomil levo nogo in je dobil notranje poškodbe. Kravanja je padel tako nesrečno, da je umrl na posledicah v noči po nesreči v mariborski bolnišnici. Štucinova hčerka je bila tudi poškodovana in se zdravi z očetom v bolnišnici v Mariboru. Hudo poškodovan hlapec oddan v bolnišoico. Jakobu Šalamon, hlapcu pri posestnici Reiser v Košakih, so se splašili konji na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Šalamon je padel z voza in so ga prepeljali v bolnišnico nezavestnega s pretresenimi možgani in b hudimi notranjimi pcškodbami. Nesreča pri streljanju v vinogradu. Pri 6treljanju v vtnogradu se je ražletela v roki pištola 40 letnemu delavcu Ivanu Farazin pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Farazinu je odneslo tri prste na desnici in se zdravi v mariborski bolnišnicl. Delavec se hudo opekel po telesu. Dne 5. oktobra zjutraj se je pripetila v Rušah huda nesreča v tovarni za dušik, kjer je bil zaposlen pri avtogeničnem varjenju 191etni varilec Maks Skerlovnik. Nenadoma mu je varilec odpadel z aparata ter ga je objel plamen. Dasi so tovariši takoj priskočili na pomoč, je vendar Skerlovniku zgorela obleka ter je dobil hude in nevarne opekline po telesu. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico% Tesarju padla sekira na glavo. V Ma- riboru je padla z ogrodja nove stavbe iz višine 4m sekira in se je zapičila v lobanjo 41 letnemu Francu Pišek, tesarju iz Zg. Dupleka. V zelo resnem nezavestnem Btanju je bil tesar prepeljan v mariborskd bolnišnico. Ponesrečil se je g. Davorin Petančič, kaplan iz Koprivnice pri Rajhenburgu. Dne 6. oktobra se je z avtom peljal proti Ptujeki gori, kjer je šofer Žnidarič na blatni in epolski cesti zgubil oblast nad volanom ter z avtom pri gostilni Mešiček treščil v oerajo mostu. Šofer Žnidarič je ostal nepoškodovan, g. kaplan Petančič se je pa pri nesreči zadel v šipo ter dobil hude poškodbe na glavi. G. Petajičiča so v nezavestnem etanju prepeljali v ptujsko bolnišnico. Neprevidnost plaČal s smrtjo. Po Murskem polju so prevažali v zadnjera času mlatilnico od kmeta do kmeta. Zadrije dni je bila za prevoz pripravljena mlatilnica na cesti in so se obešali nanjo iz šole se vračajoči šolarji. Učencu Žuravlju je pri tem razposajenem poslu spodrsnilo, padel je pod mlatilni stroj, ki ga je tako po&kodoval, da je biJ pri priči mrtev. Starček podlegel opeklinam. Poročali smo, kako se je hudo opekel na sveči 821etni preužitkar Andrej Polak od Sv. Rozalije pri Št. Jurju ob juž. žel. Polaka so prepeljali s tako hudimi opeklinami v celjeko bolnišnico, da jim je podlegel dne 5. oktobra zvečer. Hude nesrcče v Ljnbljani in okolici. Na ResJjevi cesti je odbila cirkularka pri žaganju drv vseh pet prstov na desni roki 25 letnemu brezposelnemu delavcu Ivanu Mazi z Ižanske ceste. — V Zapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano je tramvaj povozil Janeza Lebna. S poškodbami po vsem telesu so ga prepeliali reševalci v bolnišnico, kjer je umrl. — Na Prtilah je težko z moko naložen voz pritisnil cb zid 19 letno služkinjo F. Funkel, katera je bila prepeljana v bolnišnico s smrtnonevarnimi notranjimi poškodbami. Dva padla iz vlaka v enem dnevn v Kresnicah. Na postaji Kresnice ob Savi sta padla v teku 24 ur dne 5. oktobra iz vlaJka m se hudo poškodovala: 501etni posestnik Janez Gril od Sv. Miklavža onkraj Save in 23 letni poljski delavsc Franc Razoršek iz Moravč. jRazne požarne nesreče. V Podlogu pri Št. Petru v Savinjski dolini so se igrali otroci pod kozolcem posestnika Martina Jošta iz Gotovelj pri Žalcu. Po neprevidnosti nerazsodne dece je izbruhnil ogenj, kateri je vpepelil dva Joštcva s slamo ter senom napolnjena kozolca. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. — V novi vasi pri Ptuju je uničil nočni ogenj posestniku Marku Peklarju hišo, gospodarsko poslopje s spravljenimi pridelki in krmo. Škode je za 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. — V Dragonji vasi je povzročil ogenj, kateri je zadivjal krog devetih zvečer, 00 tisoč dinarjev škode. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Podgoršek. Od Podgoršekove se je razmahnil ogenj na poslopja sosedov Franca Godeca Ln Franca Draškoviča. Tri gasilske čete so zastavile ves trud, da so preprečile še večjo nesrečo. ¦— Na večer je nenadoma zajel ogenj veliko župnijsko gospodarsko poslopje v Starem trgu pri Slovenjgradcu. S poslopjem je zgorelo 1540 meterskih stotov krme. Zgorelo je žito, različno orodie ter poljedelski stroji. Škoda znaša 200.000 din, zavarovano pa je bilo za 98.000 din. Orožniki so prijeli nekega pijanega brezpoeelnega iz krške okolice, kateri je osumIjen zločina požiga. Razrte rtotiicv za 21 dia, vezano pa jb. 30 din, ft« jo naročijo n&ravnoat pri Dnižbi m. Mohorja v Celju. 1456 Zakonaklm ienam In nnoietn, matenun in očetom, nevestam in tenJLnom pa je namenjena knjiga MJlice Grafenauerjeve »Iz duhovnega življenja družlne«. Knjiga Je razdeljena na tri dela. Prvl govorl o zakonu, o zakonskl ljubszni, o zakramenta, o bell kngi, o dootojaiistvu zakona, Drugl del razmotriva o vzgojl k čisrtostl v zako nu in izven njega. Tretjl del pa o rastl v duhovnost Knjiga je najboljša pripruva ra. zakon. Broširana stan« 28 din, vezana pa 40 din. Udje Mo borjeve družbe dobe broširan tzvod za 21 din, vezan sa 30 din, če naročijo knjigo naravnost pri Družbl av. Moborja v Celju. 1450 Dražlnska Pratika 1939 je izšla in se dobiva odslej v vseh knjigamah ta mnogih ti-govinah po širni domovini za ceno 5 cBn, po pofiti 50 par ve*. Same slike v bakrotisku so vredne tega denarja! Somišlejniki, seg-ajte y.o njej! 1521 Sanatorij v Maribo.-n, Gosposka 49, tol. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Dln 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za klrurgljo dr. Cejrnld. 964 Ohžnlomnja vredni fHnraH Kmetskl stan do jožefinskih reform je naslov knjižici, ki jo je spisal Jos. Mravljak. Vsakomur, ki se zanima za zgodovino slovenskih kmotov v prejšnjlh stoletjih, knjižico toplo priporočatno. Posebno dobrodošla pa bo učitelj-stvu in Solam, ki jtm je knjižica v prvi vrsti namenjena. Cena knjižice je 8 din. Udje Družbe sv. Mohorja jo dobe za 6 dln, 6e jo naročijb naravnost pri Drnžbi sv. Mohorja v Celju. 1456 Gospodlnjam ln dekletom, kl se pripravljajo na gošpodinjstvo, je namenjena knjiga Kiihajrica v kmečkl, delavskl In pjreprosti mešfanski hiši, kl jo Je spisala Marija Remec. Knjig-a obsega 255 atrani in vsebuje 965 prelzkušenib receptov za pripravljanje preproete, pa okusne in tedatne domaCe hrane. Knjiga Je sestavljena zelo pregledno, navodila pa so pisana lahko umljivo, tako da jih vsaka preprosta goapodinja povsem razume. Knjiga oe dobl v vseh knjigarnah In stane broširan izvod 28 din, vezan pa 40 din. Udje Družbc av. Motoorja dobijo broSirano knjigo jTlitro prijet cerkveni viomUec. V Kamnici pri Mariboru je bilo v noči s ponarejenira ključem vlomljeno v župiio cerkev in tat se je spravil nad tabernakelj, v kate^ rem je razmetal razne cerkvene posode, s seboj pa ni vzel ničesar. Odprl je dva nabiralnika in pobral iz njih ves drobiž. Mariborski orožniki so se cerkvenega vloma lotili z vso vnemo in so imeli takoj v rokah pravcga tatu. Aretirali so v krčmi pri kupici vina Janeza Heričko iz Rošpoha, katerega so izpustili pred kratkim iz zapora. Aretirani je priznal, da je izmaknil iz nabiralnikov karnniške cerkve 132 din, katere je zapil v enem dnevu in so ga zalotili orožniki v trenutku, ko i'e pognal po grlu zadnje v cerkvi ukradene dinarje. Tihotapec ušel na motomem kolesu. Konrad Žorčič iz Sp. Polskave je znan tihotapec. Dne 7. oktobra so ga hoteli financarji pri Viitužovom brodu v Selnici ob Dravi prijeti. Zorčič se je pripeljal do r.astavliene zasede z motorrrim kolesom. Ko je bil poTTvan, nuj obstoji, se je spustil v polni dir proti Mariboru. Financarji so 30 ubrali za ubežnikom v avtomobilu in so ga preganjali do Studencev. V Studencih je zapelial Zorčič z motornim kolesom na njivo v koruzo, kjer je pustil motorno kolo ter tihota?>sko blago in je pobegniL Z motornim kolesom vred so mu zaplenili 200 paketov igralnib kart, 10 kg saharina, 200 vžigalnikov in vel%o zalogo vžigalnih kamenčkov. Tndi med vlomilci so otlo. Na glavi so odkrili pet globokih ran. Tratnik je še rmel prebito lobanjo, bil je bos, brez suknjiča in brez denarja. Preiskava je koj ugctovila, da je postal Tratnik žrtev ropar&kega umora. Blizu mosta čez Savinjo v Levcu pri Celju so odkrili mesto, kjer je neznanec Tratnika zavratno napadel, ga ubil s topim predmetom, izropal in je nato zavlekel truplo v Savinjo. Izvirna sleparija. K Ijubljanskemu trgovcu s kurivom je prišel irdajši moški, kateri se je predstavil za Franca Repovža iz Zg. Cerovca pri litiji, ki ima po zmerni ceni na prodaj 140 kub. metrov drv. Dobil je naplačilo 500 din ter obljubil, da bo pripravil drva na postajo Velika Loka. Čez nekaj dni se je oglasil Repovž zopet pri istem trgovcu in ga je prosil za 400 din naplačila, ker ima žeBo v bolnišnici in je brez denarja. Še v tretje je potegnil ravno istega trgovca z izgovorom, da mora poravnati neke stroške na železniški postaji. Slepar je dobil.v vseh treh primerib denar oa trgovca, kateri ie poslal potem svojega uslužbenca po drva v Veliko Loko, kjer pa ni nikdo poznal Repovža in.tudi od njega, prodanih drv ni bilo nikjer. Osleparjeni trgovec je pri.iavil zadevo policiji, katera je prijela goljufa v vinotoču v osebi 32 letnega I. P., doma od nekod iz litijskega okra¦ja. Aretirani je prižnal sleparijo. Za. 10.000 dia okraden čevijars!d raojster. V Ljubnem na Gorenjskem je bilo vloiniieno v delavnico posestnika in čevljarja Janeza Praproinika. Vlomilci so odnesli raznega čevljarskega blaga za 10.009 din. Od stražnilia preprečen vlorn v trafiko. V Ljubljani na trgu Sv. Jakoba je opaail v noči stražnik, da sta jo uevrla pred njim dva moška s krampom v roki. Enega je stražnik ujel, drugemu J8 uspel pobeg. Aretirani je mažarski državljan in je priznal, da se je hotel lotiti s tovarišem iz Apatina vloma v trafiko na Grudnovem nabrežju, iz katerega sta naraeravaia suniti tobak in denar. Ljubljanska policija je zagrabila še begunca in obstoja sum, da irnata prijeta ptička nekaj več na vesti kakor pa sarno poskusni viom v trafiko, v katero je bilo že vsčkrat vlomljeno. Izpred sodišča Nepošten pismonoša pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 7. oktobra 36 letni Franc Lešnik, bivši podeželski pismonoša iz Device Marije v Brezju pri Mariboru. Lešnik je dostavljal štiri leta po deželi pošto in je poneveril ter zapravil v službi 30.000 din. Prvič si je prisvojil 3000 din leta 1935, a iih je vrnil in s tem zabrisal tatvino. Od 31. avgusta 1936 do odslovitve iz službe 9. julija 1937 je zakrivil 38 poneverb ter tatvin. Povrh je še uničil štiri priporočena pisma in brzoiavko ter jih ni dostavil naslovom. Sleparil je na ta način, da je na poštnih priznanicah in nakaznicah ponarejal pcdpise upravičencev, s katerimi bi bili potrdili sprejem dotičnih zneskov ter je potem tako ponarejene nakaznice izročil poštni upravi. Moral pa se je zavarovati tudi za druge možnosti odkritja svoie nepoštenosti. Stranke, ki so pričakovale denarne zneske, so namreč pismeno opominjale dclžnike za nakazilo denarja. Tiste dopise je dobil v roke zopet Lešnik ter jih je vse uničil. Na ta način mu je uspelo, da je vlekel pošto in stranke svoiega okoliša skoraj vse leto za nos ter si je prisvojil vsega. skupaj okrog 30.000 din. Franc Lešnik je bil obsojen na 16 rnesecev ječe. Pri razpravi se js zagovarjal z bedo in je krivdo le deloma priznal. Ostro obsojen« rszbojn»štvo. Zaradi roparskega napada so se zagovarjali 8. oktobra v Mariboru: 37 letni posestnik Friderik Gumzej iz Jablancev, 261stni kovaški pomočnik Jožef Mavrič iz Štajngrove in 21 ietni delavec Pavel Krajnc iz Jablance. V noči 14. julija so vdrli onieiijeni v hiso posestnice Marije Mulec, katera živi ekupaj s svojo sestro Genovefo in služkinjo Marijo Polanec. Zorožjem in grožnjami so oropali lastnici hiše 60 din, služkinji so izsilili prihranke v znesku 100 din. Ko so še ženske mučili in jim grozili s smrtjo, so zginili v noč z mesom, katerega so vzeli iz zaseke. Gumzej Frid-erik je bil obsojen na sedean let in &x mesec, Jožef Mavrič na osem let, Krajnc je bil oproščen.