^tev. 32.
PoSInlna plačana v gofovfn!
Ljubljana, dne 5. avgusta 193&
Mo xvttt;
KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inseratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL it. 7. Telefon tnter. št. 32-59. __Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Cenij slovanskega kmerfsfra
Ob osmi obletnici smrti borca in mučenika Stjepana Radiča
Osmič se letos vrača dan, ko je za vedno nehalo biti srce največjega kmetskega budi« telja in voditelja, kar jih je kdaj rodila človeška mati, genija in tvorca nove družbe — Stjepana Radiča. S svojo telesnostjo se je umaknil od nas, s svojo razgibano tvornostjo se odmika v zgodovino, s svojim človečanskim genijem pa je živ med nami vsemi in bo ostal živ.
Idejno središče jugoslovanskega kmetstva
Po vsem njegovem delu, po socialni globini in po človečanski razsežnosti njegovih Idej je Radič najbolj živo idejno središče jugoslovanskega kmetstva. žar njegovega velikega duha je predramil in strnil hrvatskega seljaka v živo, kompaktno in zavedno enoto, ki je ne veže samo trenutno navdušenje, ampak enotna zavest in enotna volja. V viharnih dneh najbolj nizkotnega strankarstva, v dneh, ko so strasti plamtele v takem ognju, da ni bilo videti nobenega izhoda, je Radič ostal zvest svoji kmetsko-človečanski ideji, ki jo je izoblikoval do take popolnosti, da so v njem vsi pošteni Jugoslovani — od preprostega kmetskega delavca do najvišjega mesta v državi — zaslutili in priznavali genij, ki bi strnil vso Jugoslavijo v kmetsko-člove-čansko skupnost, v enotno zavest in enotno voljo. Tedaj se je dvignila morilska roka in je zadala telesu tega idealnega borca in tvorca — smrtno rano.
Še nam je živo v spominu, kako je tedaj bolestno odjeknilo po vsej Jugoslaviji. Žalost vsega naroda je bila tako silna, da so se morali preleviti v ovce tudi volčje, ki so prej napadali in blatili Radiča ter ga skušali prikazati kot nestalnega in vihravega sanjača, ki niti ne ve, kaj hoče.
Danes ni čas za to, da bi obujali take spomine. Tudi ni čas za mehkobno ginjenost. Radič ni poznal solz, ampak delo in neomajno
vero v zmago
Zato bomo najlepše počastili njegovo delo in spomin njegovega mučeništva, če bomo nadaljevali v njegovem duhu tam, kjer je moral on radi morilčeve roke prenehati.
Iz govorov Radiča z njegovimi sodelavci, s političnimi prijatelji in somišljeniki, iz nebroj izjav in zapiskov je jasno, da je imel Radič pred očmi
ostvaritev jugoslovanskega kmetstva
Pod zreliščem tega velikega cilja šele lahko razumemo in pravilno ocenimo njegovo delo v vsej veličini. Strogo po genialno zasnovanem načrtu je Radič vzdramil in raz« gibal najprej hrvatskega kmeta.
Za Hrvati bi prišli hkratu na vrsto Slovenci in Srbi. V Slovenijo je njegov duh že segel s svojo tvorno silo in so se mu odpirala srca, v Srbijo bi bil segel preko Narodne skupščine. Peklenska nakana — ali slepa usoda — ali zločinčeva roka, recite karkoli: resnica je, da je z njegovo nenadno smrtjo bilo delo prekinjeno.
Svetovni pomen Stjepana Radiča
Napačno bi presojal Radiča in ves njegov pokret, kdor bi ga skušal prikazati le v posameznih fazah njegovega dela. Duševnega velikana, kakor je bil on, je treba vedno zajeti v celoti. Kot tak pa Radič na vsak način nadkriljuje celo Stambo-lijskega in Švehlo, nadkriljuje sploh vse kmetske ideologe. Radičevo delo ni samo hrvaško, ni samo jugoslovansko, ampak svetovno. Z globoko, etično prečiščeno kmetsko miselnostjo je hotel Radič povezatj ves svet. V tem je poglavitna veličina njegovega dela.
In to delo moramo obnoviti in nadaljevati ter mu pripomoči do končne zmage vsi na Hrvaškem, v Srbiji in v Sloveniji, če hočemo, da bomo vredni tako velikega sina. Z Radi-čem Srbi, Hrvatje in Slovenci kot svobodni in zavedni narodi v skupni državi z jasnim pogledom v — jugoslovansko kmetstvo. To je naša rešitev, naša moč in naša zmaga.
V boj za našo kmeisko občino
Priprave za občinske volitve, ki se bodo vršile v naši banovini letošnjo jesen, so že povsod močno razgibale duhove. Po vseh občinah se pametni in trezni volivci pripravljajo, da odbijejo naskok,
Brez ozira na politično opredelitev je treba priznati, da so dosedanje občinske uprave, v kolikor so bile v kmetsko-naprednih rokah, poslovale vzorno. Njih poslovna doba pada v čas, ko ječi vse naše gospodarstvo pod težo svetovne krize in pod moro naših čisto posebnih in ne-ustaljenih razmer.
Ob upoštevanju teh dveh okolnosti moramo naravnost občudovati gospodarsko uvidevnost in smotrenost naših občinskih uprav pa tudi vseskozi visoko razviti čut odgovornosti njih članov. Kmetsko napredne občinske uprave so odstra-
nile žalostno dediščino, ki nam je v Sloveniji ostala še izza dni najhujšega tujega paševanja pred letom 1914., »ko je bil deželni glavar doktor Ivan šušteršič«
. Šele občinske uprave, ki jim sedaj mineva poslovna doba, so vnovič priborile pravice ndčelu, da imej v občini vsakdo pred očmi interese splošnosti. Davke in občinske do-klade plačuje vsak občinar brez ozira na politično opredeljenost, zato pa mora biti tudi vsakdo sorazmerno deležen dobrot in v okviru možnosti tudi socijalne pomoči, če jo potrebuje.
Priznati je treba, da je ta novi in edino zdravi duh medsebojne strpnosti in čim večje gospodarske vzajemnosti in sloge prinesel našemu podeželju dokaj pomirjenja. Vedno bolj redki so postajali izpadi radi razlik v političnem
naziranju. Slovenska vas je pričela razumevati, da je uprava občine v prvi vrsti
gospodarsko-kulturna,
ne pa politično-strankarska zadeva.
In prav zdaj je čas, da slovenski kmetski narod pokaže svojo politično zrelost. Pri teh volitvah ne pojde za to, ali bo v občinski upravi soodločala ta ali ona oseba, ampak za to, ali bo
zdrav in pošten gospodarski kmetski duh
v občini obveljal
Pri volitvah pojde torej za to, da se volivci odločijo, ali žele mir, gospodarski napredok in svobodo,
Angleški kralj v Jugoslaviji
Angleški kralj Edvard bo prišel na oddih v
Jugoslavijo, kjer namerava prebiti dalj časa. Pripeljal se bo na svoji razkošni ladji v dalmatinske vode in obiskal razna naša primorska mesta.
Borba španskega kmetsko-delavskega naroda proti fašistom traja z nezmanjšano ogorčenostjo dalje.
Vojaški upor proti kmetsko-delavski vladi vodi mlad, a zelo sposoben general Franco, komandant vojaških čet v Španskem Maroku. Uporniške čete uživajo podporo kapitalistov, cerkve in veleposestnikov. General Franco je izjavil, da odobravajo uporniško gibanje fašistična Nemčija in Italija ter Anglija. Seveda angleški kapitalisti, kajti angleško delavstvo odločno zahteva od svoje vlade, da podpre špansko vlado, ki se bori za svobodo in demokracijo proti fašizmu.
Nemški in italijanski fašisti podpirajo upornike moralno, gmotno in vojaško. Dobavljajo jim zlasti vojaška letala. Nekaj njihovih letal je moralo zasilno pristati na francoskem ozemlju in so jih francoske oblasti zaplenile.
Spočetka so fašisti obvladali celo Španijo, ker jo je general Franco organiziral in pridobil za svoje mračne namene vse vojaške garnizije po vsej Španiji in celo ono v samem Madridu, glavnem mestu in sedežu republike. Le naroda niso imeli fašisti za seboj. Španski kmetsko-delavski narod je stat čvrsto za svojo vlado in zato je vsakomur jasno, da mora narod zmagati in da mora španska vlada zatreti uporniško gi-bnje španskih fašistov.
Vlada je zato oborožila narod, da brani svojo svobodo in komaj pridobljene pravice. Da brani uspehe agrarne reforme in tolikokrat pre-znojeno špansko zemljo, ki so jo komaj pred nekaj meseci razdelili med dotedanje tlačane in ^kmetske delavce. Oboroženi kmetje, delavci in Študenti so na mah in v najbolj krvavih borbah zatrli upor vojaških čet v Madridu in Barceloni ter z ogromnimi žrtvami osvojili in osvobodili že dve tretjini Španije. Uporniki so drže še na jugu in severu v nekaterih provincah ter v Španskem Maroku.
Iz osvobojenega ozemlja so pobegnili večinoma vsi kapitalisti in veleposestniki in se pridružili umikajočim se fašistom. Vlada je vsa zapuščena podjetja in tovarne podržavila in začela v njih obratovati, zemljo pa razdelila med kmetske delavce. Sredi osvobodilne bori e izvršuje španska vlada one velike gospodarske in socijalne reforme, ki so čakale stoletja na rešitev. Španija ustvarja svobodnega in neodvisnega kmeta ter delavca, ki ve da bo od njegovega dela imela korist celota, vsa Španija, ves narod in da bo tudi sam užival sadove svojega truda. Borba se bije na življenje in smrt. Gre za vse. Gre za bodočnost delovnega naroda, gre za najvišje cilje vsakega človeka in vsakega naroda. Gre za svo-
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta pa že odpotovala z letalom v Pariz in prideta v Bohinj.
Hudičevi otoki razpuščeni
Največje kaznjence so v Franciji pošiljali na Hudičeve otoke. Socijalistična vlada Leona Blu-ma je sklenila opustiti te ječe ter kaznjence premestiti v druge kraje. Vlada namerava sploh opustiti prisilno delo kaznjencev v kolonijah in odpraviti kazen izgnanstva. Pravosodno ministrstvo pripravlja reformo kazenskega zakonika glede težkih zločinov.
Razstava malih živali in ustanovni občni zbor društva Rejec malih živali Sv. Jedert-Laško bo v nedeljo dne 9. avgusta 1936 ob pol 9. uri dopoldne v prostorih narodne šole Sv. Jedert nad Laškim. Razstava, ki bo vsebovala poleg raznovrstnih malih živali tudi produkte iz reje malih živali, bo odprta ves dan. Ob 11. uri dopoldne, takoj po maši, bo tudi predavanje o umni reji malih živali, ki ga bo imel strokovni tajnik Zveze društev rejcev malih živali g. Inkret Alfonz. K prireditvi so vabljeni predvsem rejci yl občin Sv. Krištof in Laškol
bodo gospodarsko neodvisnega španskega kmeta in delavca. Gre za človeka dostojno življenje španskega kmetsko delvaskega naroda.
Zato v tej borbi ni popuščanja, ni umikanja. Iz potokov krvi in grmad mučeniškah trupel raste zlata svoboda in lepša bodočnost španskemu narodu.
Poziv kmetsko-delavske vlade
Španska vlada je naslovila preko madridske
radijske postaje apel na vse pristaše svobodo-umja v Franciji, Angliji, Belgiji in Ameriki za pomoč španski vladi ljudske fronte v borbi proti klerofašistom. Branitelji španske republike, izjavlja vlada, niso komunisti, kakor jih je cerkev in plemstvo razglasilo po vsem svetu. Komunizma v Španiji sploh ni. Španija vodi borbo proti klerofašizmu, ki je pahnil državo v potoke krvi. Španija se brani z vso silo in upa, da jo bodo podprli prijatelji svobode in demokracije s celega sveta, da preprečijo zmago sovražnikov demokracije.
Izvoz kmetskih pridelkov
obeta biti letos prav dober. Zadnje čase je pričel močno naraščati izvoz goveje živine. Po Dolenjskem so pokupili nemški kupci večje množine volov po Din 5-— do 5'50. Izvoz živine se bo v Nemčijo nadaljeval. Toda pripomniti je treba, da primanjkuje v Sloveniji lepe, rejene živine za izvoz. — Tudi za pšenico se obeta dober izvoz, zlasti, ker bo letina v Ameriki in Kanadi dokaj slaba zaradi prevelike suše.
Smrt Frana Levicnika
V	Ljubuškem je nenadoma umrl sreski načelnik Fran Levičnik, kamor je bil pred letom dni premeščen iz Slovenije. Pokojni Levičnik je bil izredno vesten, sposoben in pravičen uradnik. Kjerkoli je služil, v Kranju, Ptuju, Mariboru, Škofji Loki in Logatcu, povsod si je pridobil s svojim blagim in prijaznim občevanjem z narodom velike simpatije, zlasti pa s svojim vestnim in pravičnim uradovanjem.
V	Ljubuškem se ni počutil dobro. Prevelika vročina in hrana mu nista prijali. Želel se je vrniti nazaj v Slovenijo, kjer ga je čakala zaročenka. Prišel je, toda — mrtev. Iz Ljubuške so ga pripeljali v Železnike nad Škofjo Loko, kjer so ga ob veliki udeležbi naroda pokopali pretekli četrtek.
Škof dr. Ivan Tomažič 60 letnik
Mariborski škof dr. Ivan Tomažič je 1. avgusta t. 1. obhajal 601etnico svojega rojstva. Po rodu je iz Sv. Miklavža pri Ormožu. Po končanem šolanju je bil posvečen za duhovnika in je služboval kot kaplan. Radi njegove
izredne nadarjenosti so ga njegovi predstojniki poslali na višje šole. Postal je doktor bogoslovja, škofijski tajnik, pozneje kanonik in stolni dekan. Tako je napredoval v službi od stopnje do stopnje in je končno postal lava ntinski škof. Slavljenec zastopa tudi na svojem važnem in odgovornem mestu vedno dosledno nacionalno stališče. Vsem, ki mu žele mnogo zdravih let in uspehov, se iskreno pridružujemo tudi mi.
Zasedanje tarifnega odbora
Koncem preteklega tedna je zasedal v Zagrebu odbor za železniške prevozne tarife. Zastopniki zadružništva so predlagali znižanje tarif za prevoz pšenice, koruze in lesa. Predlogi, ki bodo soglasno sprejeti v tarifnem odboru, bodo poslani nato prometnemu ministru.
Nj. Vel. kraljica na Cetinju
Nj. Vel. kraljica je obiskala preteklo soboto Cetinje, kjer jo je sprejela ogromna množica naroda s predstavniki oblasti na čelu. Nj. Vel. kraljica je obiskala razne dobrodelne ustanove, hišo, kjer se je rodil pokojni kralj Ujedinitelj, ter ondotni samostan.
Ciganom napoveduje vojno
>Privredni Preglede je prinesel te dni za cigane, ki so za naše podeželsko prebivalstvo ponekod velika nadlega, pravcato vojno napoved. Napoved vojske se glasi takole: Cigani-šotorniki so prava nadlega za vse države, zlasti pa za našo. Od ciganov nima država nobene koristi, pač pa neprecenljivo izgubo. Tatovi in zločinci 6o. Kradejo otroke in jih pohabijo, da potem vse življenje beračijo in jih s tem preživljajo. To cigansko vprašanje je treba čim prej rešiti. Treba bo gledati, kako so to vprašanje v najnovejšem času rešili na Češkoslovaškem in v Nemčiji in na ta način ga je treba rešiti tudi pri nas. Vse potujoče cigane treba poloviti in jih naseliti na enem od nenaseljenih otokov v Jadranskem morju. Tu jim je treba sezidati hišice, dati jim kmetijsko orodje in eeme, da začno obdelovati zemljo. Nobena ladja ne bi smela pristati na tem otoku. Najstrože pa je treba kaznovati vsakega cigana, ki bi pobegnil z otoka. Oblasti na otoku bi moral biti znan vsak cigani
Državljanska vojna v Španiji
Doma in drugod
Peter živkovič,
novi predsednik JNS, je prevzel svoje posle na prvi seji strankinega izvršnega odbora, ki se je vršila v petek in soboto preteklega tedna. Uvodoma je imel strankin predsednik pomemben govor, ki je bil od vseh članov izvršnega od-
bora enodušno sprejet. Dotaknil se je vseh osnovnih vprašanj našega narodnega in državnega življenja in še enkrat pTibil glavna načela, po katerih hoče stranka uravnavati svoje politično udejstvovanje.
Med drugim je rekel predsednik g. Peter Živkovič, da je bila JNS ustanovljena, da med narodom izvaja program na osnovi manifesta našega velikega kralja, ki je hotel na trdnem temelju državnega in narodnega edinstva rešiti naša notranja politična, gospodarska in socijalna vprašanja v duhu enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in one solidarnosti vseh slojev naroda, ki so edina garancija, da bo Jugoslavija domovina zadovoljnega in velikega naroda.
Zato pa ne sme nihče, ki veruje v odrešil-nost jugoslovanske misli, stati ob strani.
Hrvatsko vprašanje
smatra predsednik Peter živkovič, da ga je treba rešiti na najbolj pravičen način. Pri tem hoče postaviti le eno mejo, od katere se ne more odstopiti: narod lahko v svoji državi eksistira in napreduje .le v edinstvu.
Druga nujna vprašanja,
ki jih je treba rešiti poleg hrvatskega, 60 še razna gospodarska in socijalna vprašanja, v prvi vrsti razdolžitev našega kmeta in veliko moralno vprašanje: Organizirati borbo proti korupciji.
Zakonitost in demokracija
Mi globoko verujemo v življenjske ideje našega naroda, je rekel predsednik Živkovič. Zato bomo tudi v današnjih težkih razmerah propo-vedniki nacionalnega optimizma. Zato bomo sprejeli borbo z vsemi razdiralnimi elementi in jo bomo vodili v mejah zakona, zvesto spoštujoč zakonitost in avtoriteto. Mi smo iskreni demo-kratje. To smo dokazali tudi pri organizaciji vodstva naše stranke. Jugoslovenska demokracija mora služiti državi. Zahtevamo politične svoboščine, s katerimi bomo končno še enkrat dokazali, da so vse zdrave in zavedne sile našega naroda pod jugoslovensko zastavo.
Kot vojak sem bil navajen, da na svojem mestu zvesto vršim svojo službo. Gospodje, jaz vas prosim, da sprejmete na znanje mojo besedo, da bom tudi na tem mestu vršil svojo dolžnost s popolno udanostjo in z odločnostjo, da storim v sodelovanju z vami vse za zmago naše misli. Naše delo mora zadovoljiti vse nade in
želje naroda, izražene po delegatih na kongresu. Biti mora v korist kralju in narodu.
Na koncu eeje so bili sprejeti važni sklepi, ki nalagajo senatorjem in narodnim poslancem dolžnost, da zahtevajo v narodnem predstavništvu čim prejšnjo rešitev vseh perečih gospodarskih, socijalnih in političnih vprašanj.
Sklenjeno je bilo, da bo stranka priredila po vseh banovinah sestanke in zborovanja. Prvo veliko zborovanje se bo vršilo v Šumadiji. Glede občinskih volitev bodo narodni predstavniki zahtevali tajne volitve. Stranka se bo z vso aktivnostjo udeležila občinskih volitev. Občinske organizacije JNS bodo dobile tozadevna navodila.
Ljudska fronta
Med slovenskimi socijalisti in skupino okrog »Slovenske zemlje« je prišlo do sporazuma na sledečem programu:
1. Borba za popolno svobodo, to je za politično in gospodarsko demokracijo za vse državljane in državljanke. Takojšnji razpust narodne skupščine ter razpis svobodnih in tajnih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. 2. Borba proti fašizmu in vsaki diktaturi. 3. Borba za notranjo preureditev države na podlagi enakopravnosti in svobodnega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov z upoštevanjem jezi-kovno-kulturnih pravic narodnih manjšin. 4. Borba za svetovni mir in proti vojni. V vseh drugih svetovnonazornih, političnih in socialnih vprašanjih ohrani vsaka skupina popolno svobodo.
Razpisane občinske volitve
Banska uprava je razpisala občinske volitve v občini Sv. Lovrenc v ptujskem srezu. To občino je notranje ministrstvo prekomasiralo in preimenovalo iz Juršincev v Sv. Lovrenc.
Razveljavljena razrešitev obč. odbora
Banska uprava je razrešila ves obč. odbor v Mali Nedelji (ljutomerski okraj) zaradi nerednega poslovanja in dobaviteljstva. Občinski odbor se je pritožil zoper razrešitev na upravno sodišče v Celju, ki je pritožbi ugodilo v celoti razen enega obč. odbornika.
Ljuba Davidovič,
šef bivše demokratske stranke, se je v nedeljo vrnil v Beograd. Ob tej priliki je izjavil, da so vezi med združeno opozicijo precej popustile in da je vprašanje sodelovanja med opozicijskimi skupinami treba dobro premisliti. Vsekakor se ne strinja z dr. Milanom Gavrilovičem, ki predlaga, da naj bi skupen odbor postavljal kandidate po vseh občinah. V zadevi občinskih volitev se bodo sestali v kratkem vsi šefi opozicijskih skupin, da pouče vprašanje sodelovanja.
Dr. Hodjera,
predsednik Jug. narodne stranke je imel v nedeljo politično zborovanje v Novem Sadu. Hodjera je govoril v glavnem o občinskih volitvah in je ostro nastopil proti zahtevam dr. Mačka in tudi proti ostali združeni opoziciji iz Srbije. Hodjera je izjavil, da se bo narodna stranka občinskih volitev udeležila.
Hrvatska seljačka stranka
je že popolnoma pripravljena na občinske volitve. Nastopila bo povsod, kjer ima svoje organizacije s svojimi kandidatnimi listami. Tam, kjer so Hrvati pomešani s Srbi, bodo postavljene skupne liste seljačko demokratske koalicije (zveze). V krajih, kjer imajo svoje pristaše srbi-janske skupine iz združene opozicije, tam nameravajo postaviti skupne liste.
Dr. Maček pa do sedaj še ni izdal navodil za sestavo kandidatnih list.
Zunanje - politični pregled
Evropski položaj je še vedno nejasen in zapleten. Španija, kjer se bije usodna borba (kakor to pojasnjujemo v posebnem članku), ni samo krajevnega pomena, ampak gre tam za usodo Evrope. Dva svetova sta tam trčila drug ob drugega, dva nasprotnika, med katerima ni sprave. Kdo bo zmagovalec?
Velesile
budno in ljubosumno pazijo na vse, kaj se v Španiji godi. Zraven vneto podpirajo tisto stranko, ki je kaki velesili idejno in pa po političnih interesih bližja. Popolnoma pra-
Poveljnik vladnih čet pri Saragosi Perez Farras
vilno je zato mnenje onih, ki slutijo v današnjem vrenju v Španiji nevaren sod dina-mita. Treba je samo malo, kakšno neznatno neprevidnost ali nameravano nerodnost, pa se lahko vname ozračje in nastane požar, ki utegne presuniti ves svet,
Seveda pa naj se nihče ne boji, da morda s tem napovedujemo kako novo svetovno vojno, ampak hočemo le nazorno pokazati čitateljem, kako nezdravo in nevarno napet je mednarodni politični položaj.
Odločitev
v največji državljanski vojni, kar jih pozna novejša zgodovina, še ni padla. Po zadnjih vesteh bi človek sklepal, da so uporniki dobili močnejša ojačenja kakor vladne čete in da se zato uspeh nagiblje na njihovo stran. Sicer pa si poročila — kakor ves čas — še zmeraj močno nasprotujejo in vsaka stranka ve povedati o lastnih zmagah in nasprotnikovih porazih. Kako srdito krvava pa mora biti ta borba, je mogoče spoznati iz okolnosti, da na obeh straneh padajo poveljniki. Tako je padel polkovnik Puig, poveljnik ene izmed vladnih armad, na drugi strani pa major Valderrana Pimentel, poveljnik uporniške armade v odseku na Guadarrami.
španska vlada
bo baje pri Društvu narodov protestirala proti temu, da se druge države vmešavajo v španske notranje zadeve. Kaj in koliko tak protest zaleže, vemo iz bližnje preteklosti.
Tangerski nadškof je izročil četam generala Franca (upornikom) znesek 15 tisoč funtov šterlingov, v našem denarju okrog 4 milijone dinarjev. Po poročilih vladne brezžične postaje v Madridu pa je bil aretiran škof v Jaemu.
Nemčija
si prizadeva z vso odločnostjo, da bi izločila Rusijo iz evropske politike. Doseči hoče, da bi se Francija odpovedala ruskemu zavezništvu.
Enako naj bi češkoslovaška odpovedala svoj pakt z Rusijo. Vsakemu političnemu otroku je jasno, da v teh spletkah ne gra več za borbo proti drugačnemu družabnemu redu, ampak za boj proti Slovanom, ki so jih predvojni in povojni Germani smatrali za manjvredno raso.
Med Avstrijo in Nemčijo
se je razmerje radi nedavnih hitlerjevskih demonstracij na Dunaju močno zaostrilo. Na
Nepretrgana veriga mladega kmetskega pokreta sega prav do najsevernejših mej naše mlade Slovenije in močne Jugoslavije. Zelena Štajerska je visoko dvignila zeleni prapor kmetske mladine in zbira pod svoje okrilje ves zaveden kmetski rod, ki ima ravno na tej točki trikrat podčrtano nalogo. Tu je njena dolžnost in njeno delo usmerjeno na tri strani: kulturno, socijalno in nacijonalno. Društva kmetskih fantov in deklet vrše zmagovito vse tri dolžnosti. Pri tem podirajo korajžno vse ovire, ki jih jim postavljajo na pot vsi tisti, ki jim ni všeč, da novi rod gradi brez ozira na levo in desno kmetsko delavsko trdnjavo bodočnosti, da kuje sam eebi svobodo in srečo, da ne sprašuje nikogar,
kaj sme in kaj ne sme, ko iz svojega bistva razkriva in ustvarja pravo narodno kulturo, ki je bila in mora biti kmetska, ki svobodno ocenjuje delo vsakogar, vseh ljudi, delovnih in nedelovnih ter jih meri le po enem merilu; koliko delajo za skupnost, za kmetski narod.
Kmetska mladina uči, da je kmetski narod nosilec vsega javnega življenja, da jc subjekt, ki ustvarja dela in hrani, ki mora zato tudi vladati. Vladati tako, da skladno z interesi kmetskega naroda urejuje tudi interese drugih stanov, ne izvzemši duhovniškega stanu.
Od tega načela ne bo kmetska mladina nikoli odstopila in s te poti nikdar krenila. V tej borbi hoče vztrajati in priboriti kmetskemu narodu enakopravnost, svobodo in spoštovanje. V tej borbi hoče in mora zmagati.
V tej borbi in na tem pohodu zaznamuje društvo kmetskih fantov in deklet iz Sv. Marjete ob Pesnici pomembno zmago s prireditvijo tekme koscev in žanjic. V nedeljo 26. julija je to bilo. Od vsepovsod je prihitelo v Sv. Marjeto neštevilno prijateljev kmetske mladine. Prireditve sta se udeležila med drugimi tudi tovariša narodna poslanca Ivan Janžekovič in dr. Ivan Jančič, kmetski pokretaš dr. Stanko Kovačič, župan občine Pesniški dvor Tone Kerenčič itd.
Veličastna povorka z zelenim praporom na čelu je izlila ogromne množice na zborovalni
Dunaju so 156 amnestiranim narodnim socialistom preklicali amnestijo in so morali ljudje nazaj v ječe.
Taki pojavi so seveda v Nemčiji izzvali velikansko ogorčenje. Verjetno je, kakor poročajo nekateri listi, da bo v tem nevarnem položaju posredoval Mussolini. Odprto pa ostane vprašanje, kdo se bo v teh sporih — zadnji smejal. Počakajmo, da nam odgovori čas.
prostor. Predsednik društva tov. Novačan je toplo pozdravil navzoče občinstvo, nato pa je tov. Kreft kot zastopnik Zveze v jedrnatih besedah orisal težave kmetskega in delavskega stanu in njegovo mučeniško borbo v fevdalni dobi do današnjega dne.
Kmetska mladina si kuje sama boljšo in srečnejšo bodočnost.
Tovariš nar. posl. Janžekovič je z lepimi besedami bodril kmetsko mladino, naj vztraja v svojem plemenitem delu za kmetsko Jugoslavijo. To delo je bilo pravilno ocenjeno tudi na najvišjem mestu. Saj je bil ob lOletnici obstoja Zveze pokrovitelj sam blagopokojni viteški kralj
Aleksander I. Z vzklikom mlademu kralju Petru II. je zaključil narodni poslanec svoj govor.
Društvena godba pod vodstvom tov. Fr. No-vačana je zaigrala državno himno, nato pa je odpel društveni pevski zbor pod vodstvom Mirka Vandeta »Kmetsko himnoc.
Pričele so se tekme. Najprej tekma koscev. Kose so se zabliskale in že so se vrstili redovi, ki so jih podirale krepke mišice kmetskih fantov.
Prvo nagrado je prejel tov. Grahovnik Jožef. V naraščajski vrsti je zmagal tov. Fras Alojz, pri deci pa učenec šilec Ernest.
Po tekmi koscev je nastopil tov. Blomberger iz Skok s simboličnimi vajami naraščajnikov, ki so žele viharno odobravanje vsega občinstva.
In za tem tekme žanjic. Kdo jih ne bi bil vesel? Vse oči so bile uprte v naša zavedna in ponosna dekleta, v ta cvet naše slovenske vasi. Preskusile so srpe in radostno pohitele na svoja mesta. Na dano znamenje so zapeli srpi svojo večno pesem, ki poje, odkar je prvi kmet postavil besedo kultura.
V hitrosti je bila prva tov. Povalec Lojzka, v čistoči pa Valentan Štefka in Kravos Milka.
Tekmovalke in tekmovalci so bili pogoščeni z domačim kruhom, mesom in vinom.
Tekmo koscev se je vršila na travniku tovariša Krombergerja. Tekma žanjic bi se imela vršiti na njivi g. Šenekoviča, pa se ni, ker je
dva dni pred tekmo požel še skoro zelen oves. Pod čigavim vplivom, vsi dobro vemo.
Rade volje je odstopil njivo potem posestnik Pšeničnik Ludovik, čeprav je imel veliko škodo na travi. Hvala mu!
Naj si zapomnijo vsi nasprotniki kmetskega pokreta, f' / *" ' , .	da je naša
mladina na pravi poti. Vsem tistim, ki pravijo, da so tekme koscev in žanjic hlapčevsko delo, bodi povedano, da tako govore le tisti, ki žive od žuljavih rok slovenskega kmeta.
Velike Lipnje pri Grosupljem
Naše društvo bo imelo v soboto 15. avgusta t. 1. svoj kmetski praznik, združen s konjsko dirko in kmetsko veselico.
Vabimo vsa okoliška društva in prijatelje kmetske mladine, da nas polnoštevilno posetijo,
Moravče
V	nedeljo 2. avgusta t. L se je poročila agilna podpredsednica našega Društva kmetskih fantov in deklet tov. Elka Lovrač z g. Ivanom Tomšičem iz Tacna. Naše društvo bo izgubilo požrtvovalno in vneto delavko in vrzel, ki bo nastala z mjenim odhodom, bo v našem društvu težko nadomestljiva. Pogrešali jo bomo vsi, saj je bila naša podpredsednica duša celemu kmetskemu gibanju v našem okraju. Elka! S Tabo izgubimo najpožrtvovalnejšo delavko, ki ni nikdar odrekla, kadarkoli je bilo treba društvu kaj dobrega storiti. Nikdar je ni zadržalo pomanjkanje časa, kadar je društvo potrebovalo njeno delo. Pridna na svojem domu, si bila izredno delavna tudi v našem društvu. Čeprav Te bomo težko pogrešali, Ti vendar želimo na Tvoji novi poti obilo srečo in zadovoljstva, saj boš tudi kot žeina storila mnogo za kmetski pokret. Naj Te spremlja sreča v blagor Tvojih in v prospeh slovenske vasi.
Gotna vas pri Novem mestu
V	nedeljo, dne 26. julija t. 1. popoldne je priredil naš kolesarski odsek Društva kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi kolesarsko dirko na Toplice in obratno. Proga je merila 28 km in je bila precej naporna radi hudega vetra. Star-tali so trije vozači v konkurenci, dočim so drugi vozili izven konkurence. Dirka je potekla v najlepšem redu in disciplini pod vodstvom tov. Matko Jožka ml.
Prvi vozač je prispel na cilj Krevel Ludvik iz Rajhenburga v času 55 minut, 7 sekund, drugi Vrečko Ivan iz Brežic v času 55 minut, 8 sekund in tretji Ivan Plut iz Novega mesta v času 1 uro 3 minute.
Vsi vozači v konkurenci so si priborili lepe častne plakete. Da je dirka tako lepo uspela, gre zahvala v glavnem organizatorju tov. Matko Jožku ml., ki dela z vso vnemo, da kolesarski šport med kmetskimi fanti tako lepo napreduje, čeprav mu nekateri s strani mečejo polena pod noge Toda naš Jažko se teh slabičev ne straši! Nasprotno, delal bo za naprej še z večjim ela-nom za procvit kolesarskega športa med kmetskimi fanti na Dolenjskem.
V	delu vstajamo, slabiče pa je strah!
Povišana poštfna tarifa
V soboto je stopila v veljavo povišana poštna tarifa. Poštnina za navadno pismo v inozemstvo znaša Din 4-— do 20 g teže, za vsakih nadaljnjih 20 g ali del te teže pa 2 Din. Za navadno dopisnico v inozemstvo Din 2-—. To povišanje ne velja za pisma in dopisnice, naslovljene v Italijo, Čehoslovaško, Grčijo, Rumunijo in Turčijo, za katere velja nespremenjena poštna tarifa.
Podi zelenimi prapori:
branimo severno mejo
Prizor s tekme koscev v Mostah pri Komendi
Gospodarske prireditve našega malega človeka!
Kozjerejci v Sloveniji, združeni v svoji organizaciji z delokrogom v vsaj Dravski banovini prirede v dneh 16. in 17. avgusta troje gospodarskih prireditev in sicer: v Mengšu, v prostorih ge. Kralj:
Na dan 16. avgusta 1936 ob 8. uri zjutraj otvoritev I. razstave koz Dravske banovine, obenem pa otvoritev I. kozjerejskega zborovanja.
Ob 10. uri dopoldne ocenjevanje razstavljenih živali po posebni komiisji, ki jo tvorijo kmetijski strokovnjaki, veterinar in zastopnik kozjerejcev. Ob 18. uri razdelitev denarnih nagrad.
Razstavljajo člani kozjerejskega društva in morajo imeti razstavljene živali točne rojstne podatke in podatke o kontroli molže. Razstavljajo se lahko bele danske in rjave domače koze, oboje vrste brez rogov.
V ponedeljek, dne 16. avgusta se vrši isto-tam I. plemenski kozji sejem, kamor lahko prižene vsak kozjerejec svoje živali na prodaj. Otvoritev sejma je ob 9. uri zjutraj. Živali bodo tudi pregledane po preje omenjeni komisiji in
izbrane v plemenske svrhe. Interesentom za nakup plemenskih koz je okoli 160.
Moravče
10 letniea obstoja moravške godbe
V nedeljo 9. t. m. praznuje moravška godba 10 letnico svojega uspešnega delovanja. Godba se je pred desetimi leti ustanovila kot odsek gasilske čete, ki pa ima svoj odbor in mu predseduje g. šolski upravitelj v pok. Tomam Janko. Godbeniki so se od početka lotili dela z največjo resnostjo in požrtvovalnostjo. Zato so pa tudi uspehi godbe več kot zadovoljivi. Sedaj vodi godbo agilni kapelnik g. Cerar Anton. Svoj prvi jubilej bo godba proslavila to nedeljo zelo slovesno. V soboto zvečer bo baklada, v nedeljo rano v jutru budnica. Ob 10. dop. bo maša za dobrotnike godbe, a po maši bo koncert na trgu pred cerkvijo. Popoldne ob 3. uri se formira sprevod vseh društev pred Zadružnim domom, odkoder krene na veselioni vrt, ki bo na »Kavkovem« vrtu. Vse, iz bližnje in daljne okolice prosimo, da posetijo godbeno prireditev, godbi sami, pa želimo še mnogo uspehov.
Občinske voliive na Vrhniki
Mlatic
Kdaj govorite resnico, kdaj lažeie?
Tednik »Domoljub« je v svoji 31. številki objavil med drugim tudi tele besede:
»Vsakemu našemu kmetskemu človeku moramo vcepiti prepričanje, da je kot kmet enakovreden vsem drugim stanovom, in da je kmečko delo, ki je vendar pridobivanje kruha v pravem pomenu besede, sploh eno izmed najvažnejših, torej tudi najčastnejših.
To so besede, ki jih tudi mi podpišemo v polnem obsegu. Vprašamo le, kako soglaša tako pisanje z dejanji.
Zakaj drugod nagla-šate, da je to delo hlapčevsko, če pišete v istem »Domoljubu«: »Mi hočemo, da bodo kmečki ljudje na svoj stan ponosni —«
Ali ste se umaknili sili kmetske zavesti — ali pa ste si nadeli dvojen obraz? Če je to, povejte, kateri je pravi? Kdaj govorite resnico in kdaj laž?
Plačaj, če ne — eksekucija
V zadevi plačanja zapuščinskih taks je izdalo finančno ministrstvo pred nekaj dnevi vsem finančnim direkcijam in inšpekcijskim organom naslednja navodila:
a)	glede poslovanja pri davčnih upravah, ki morajo:
1.	kakor hitro prejmejo od sodišča zapuščinski izkaz (odlok o dediščini), takoj ifkreniti vse potrebno, da se taksa v čim krajšem času odmeri in odmerjeno takso s plačilnim nalogom sporočiti taksnemu zavezancu;
2.	da ukrenejo vse potrebno, da se taksa tudi čim prej plača;
3.	kjerkoli mobilarna eksekucija ne bi bila uspešna, se mora izvesti eksekucija nepremičnin, če jih ima zapuščina;
b)	glede obveščanja sodišč o odmeri in plačevanja zapuščinskih taks;
c)	glede poslovanja finančnih direkcij, katerih inšpekcijskim organom se nalaga, da pri reviziji na svojih revizijskih inšpekcijah zlasti gledajo na to, če davčne uprave po svoji dolžnosti opravljajo prednje predpise ali ne.
Popisi
Lesce
Naša občina je poslala Kmetskemu listu popravek glede cenika jestvinam. Ta poprava pa nič ne spremeni na dejstvu, da so cene previsoke. Popravek tudi ne pove, kdo je sreskemu načelstvu predlagal tak cenik za gostilniške obrate. Navadno delajo take stvari strokovne organizacije. V tem pogledu bi bilo zanimivo, če se je tudi pri omenjenem ceniku to izvršilo, ali ga je sresko načelstvo iz lastne pobude, od-nosno samo od sebe sestavilo. Že zadnjič smo rekli, da smo na cenah interesirani gostilniški obrati in kmetje producenti. Cene jestvin zelo uplivajo na tujski promet. Torej je to stvar, ki bi se morala obravnavat-' pred najširšim forumom. Od piščanca, ki ga kmet redi 6 tednov, dobi 8—10 dinarjev, v ceniku pa je dovoljena prodaja od 18—20 Din. Za gostilniške obrate so take cene tudi glede obdavčitve precej nerodne, kakor nam gostilničarji sami zatrjujejo. Tudi s tega stališča je razvidno, kako vsestransko je treba v tujskoprometnem okraju to stvar premisliti in prevdariti in kako potrebno bi bilo predhodno poprašati za mnenje vse zainteresirane kroge.	L A.
V nedeljo, 9. avgusta bodo občinske volitve na Vrhniki. Postavljeni sta dve kandidatni listi. Nosilec prve liste je narodni poslanec in lekarnar g. Stanko Hočevar, bivši župan na Vrhniki. Klerikalni listi Jug. radikalne zajednice nače-luje lesni trgovec g. Hren.
Za občino se je vnel hud boj. Jugoslovanska radikalna zajedniea je priredila preteklo nedeljo kar dva javna shoda, na katerih je govoril minister brez p. g. dr. Miha Krek. 0 radikalni zajednici je bolj malo govoril, pač pa je nagla-šal »katoliško« stranko	ki da je
v nevarnosti, ako bi ne dobila Hrenova lista večine.
Zato moramo prav glasno in odločno povedati, da ni katolištvo prav nič trpelo na Vrhniki, Odkar ni več klerikalnega župana in da tudi v bodoče ne bo,
Politiko in gospodarstvo pa nič ne mešajte
X Konjske dirke na zgodovinskem Krškem polju se bodo vršile letos v nedeljo due 16. avgusta popoldne. Dirke bodo združene po tradiciji z veliko kmetsko zabavo, na katero ste vabljeni vsi od blizu in daleč.
Dirkalno in jahalno društvo v Krškem.
X Borba rudarjev. Delavske strokovne organizacije, v katerih so včlanjeni rudarji, so poslale Trboveljski premogokopni družbi odpoved skupne pogodbe. Odpoved stopi v veljavo po treh mesecih, to je 1. novembra 1936. Mem tem časom se bodo pripravile strokovne organizacije na novo kolektivno pogodbo, ki naj poveča zaposlenost rudarjev in poviša dnevno mezdo.
X Izvoz našega svežega sadja je v Francijo prepovedan, češ da so naša jabolka okužena z ušjo San-Joze. V kolikor je izvoz sadja iz naše države v Francijo dovoljen, je dovoljen le čez Strasbourg.
X Na Jesenicah začne izhajati nov list »Na mejah«. Izhajal bo 14 dnevno. Uredništvo bo v Krekovem domu na Jesenicah. Radovedni smo, komu bo ta list namenjen in komu bo potreben. Nam se skoraj zdi, da bi bile Jesenice bolj potrebne novega dela in zaslužka kakor pa novega 14 dnevnika.
X Knjižica o raku. Odbor Društva za zatiranje raka je izdal pod naslovom Beseda o raku knjižico, ki so jo sestavili ljubljanski zdravniki
z vero. Pustite nas, da bomo občinske zadeve sami občani urejevali, kakor smo jih do sedaj. Sedanja občinska uprava je pokazala toliko sposobnosti, toliko razumevanja za gospodarska in socijalna vprašanja, da nam ni-treba nobene spremembe. Vsi poznamo našega bivšega župana g. Stanka Hočevarja. Poznamo ga iz njegovega dela. V zadnjih treh letih je bilo na Vrhniki izvršenih več javnih del, kot 40 let preje. In tega se vsi prav dobro zavedajo. Kmetje, obrtniki in posebno delavci. Saj je znano, da ima g. Hočevar posebno naklonjenost za delavstvo. Zato ga bodo delavci volili v strnjenih vrstah, ravnotako tudi kmetje in obrtniki. Vrhniška občina ne bo nikoli zatočišče za razne protiljudske spletke. Jasno in glasno bodo v nedeljo povedali volilci, da so svobodni in zreli možje, ki volijo tistega, kj se je že izkazal, kaj zna. Na Vrhniki bo župa-noval Stanko Hočevar.
dr. Robert Blumauer, dr. Fran Gerlovič, dr. Albert Trtnik, dr. I. Pintar in dr. Alojz Zalokar. Po kratkem predgovoru, ki ugotavlja, da je danes treba delati proti tej bolezni z aktivnim sodelovanjem javnosti, so pisatelji nanizali nekoliko poglavij o najbolj važnih vprašanjih raka. Posebno poglavje proučava, kako bi se dalo tudi v Dravski banovini organizirati uspešno in sodobno zdravljenje raka, ki je s sedanjimi sredstvi samo polovičarsko. Glavno in nujno je pomagati onim, ki so že bolni, in onim, ki bodo še oboleli. V drugem sestavku je opisana borba, ki jo vodi kirurgija za ozdravljenje za rakom bolnih in pri kateri nož operaterja dostikrat zmaguje. Kjer omaga nož, mu priskočita na pomoč še radij in rentgenski aparat. V poglavju o raku ženskih spolovil so nabrana dragocena navodila, kako naj ženstvo samo pripomore do pravočasnega spoznanja raka in s tem do ozdravljenja. — Knjižica prinaša mnogo podatkov, ki bodo zanimali vsakogar. Dodanih je nekaj poučnih slik. — Naroča se pri Jugoslovenskem društvu za pro-učavanje in zatiranje raka, Ljubljana, Stara pot štev. 3, dobi se tudi po knjigarnah in nekaterih trafikah. Cena 10 Din.
X V Morju pri Framu je ogenj uničil hišo posestnika Antona Korena. Pogorel je tudi hlev, stiskalnica in nekaj sodov, tako da znaša škoda 25 tisoč dinarjev.
X Pri Prašah je voznik Janez Suhadolnik našel v Savi truplo intendantskega mornariškega podpolkovnika Josipa Udirja iz Besnice pri Kranju, častnika so pogrešali že 14 dni. Bržkone je šel v smrt radi živčne izčrpanosti.
X V Trbovljah je pri kopaiiju v Savi utonil 20 letni trgovski pomočnik Albin Odlazek. Bržkone je mladeniča, ki je bil sicer odličen plavalec, v vodi zadela kap.
X V Spodnjo Javorščico se je vračal z dela na postaji Jevnici brzojavni delavec Josip Nolimal. Spotoma je obnemogel in v Veliki vasi pri neki hiši prosil prenočišča. Zjutraj so ga našli mrtvega. Nolimal zapušča ženo in .4 mladoletne, še nepreskrbljene otroke.
X V Ljubljani je letos pretresljivo naraslo število samomorov. Medtem ko si je lani vse leto seglo po življenju le 21 oseb, je letos, ko smo dospeli komaj malo čez polovico leta, doseglo to žalostno število že — 26, torej v pol leta več, kakor lani vse leto. To je žalosten a zgovoren dokaz, kako pri nas — pojenju je kriza!
X V Zagorju se je v rudniškem kotredeš-ikein rovu primerila huda nesreča. Ko so prišli na deJo rudarji Alojz Gasior, Jože Krečain in Ivan Strmlijan, je prvi opazil, da v rovu primanjkuje zraka. Vzlic temu je vstopil in se takoj onesvestil. Krečan je skočil za njim, da bi mu pomagal, a se mu je zgodilo enako. Strm-
Ljubljane. Deček bi bil moral zaradi neuspeha v meščanski šoli opustiti nadaljno Študiranje. To si je tako gnal k srcu, da je odšel z doma, pritaval do Splita in se tam v nekem parku obesil. Taka mlada in nesrečna žrtev je pač resen in glasen opomin vsem staršem, naj ne silijo otrok previsoko v šolo, ako se izkaže, da nimajo daru za to. Po drugi strani pa te žrtve, ki jih ije ob zaključku šolskega leta vedno le več, zgovorno dekazujejo, kako napačni so pri nas nekateri predpisi, ki za najbolj skromno službeno mesto zahtevajo razmeroma visoko na-okrazbo. Prepričani smo, da uprave ne bomo izboljšali z izpričevali, ampak z ljudmi. In marsikdo, ki si ni mogel priboriti primernega izpričevala v šoli, je že postal polnovreden in celo odličen človek, če je imel STečo, da je o pravem času prišel na pravi prostor.
X V Vukovskem dolu je pogorela domačija posestnika Štefanu Komanu. Razen hiše in gospodarskih poslopji so pogoreli tudi vsi gospodarski stroji in poljski pridelki. Gasilcem se je posrečilo rešiti samo živino.
X Naša sreča je naslov novemu tedniku, ki je začel izhajati v Ljubljani. Tednik je poučno
Vrsta jugoslovanskih Sokolic, ki je odšla na olimpijske tekme v Berlin. Z leve na desno so na sliki: vodnica Sepa, tekmovalke Djordjevičeva, Pustiškova, Rupnikova, Keržanova, Veršeceva, Radivojevičeva, Hribarjeva, Rajkovičeva in Gorupenkova.
Ijan je nekaj časa klical na pomoč in končno sam skočil nezavestnima tovarišima na pomoč. Padel pa je tudi sam v nezavest. Ko so prihiteli reševalci in potegnili vse tri ponesrečence iz rova, se je prizadevanju na pomoč poklicanega zdravnika kmalu posrečilo, da je predramil zadnja dva rudarja in jima tako rešil življenje. Pri prvem, Alojzu Gasioru, pa je ostal ves njegov trud brezuspešen. Gasior je češkoslovaški državljan in (je delal v Zagorju že 18 let. Zapušča žena in 4 otročiče, kar še povečuje tragiko njegove smrti.
X Na Novem vrhu v Apačkl kotlini je Ivan Serec na godovanju v pijanosti smrtno ranil Franca Poša iz Donnersdorfa v Avstriji. Smrtno ranjenega Poša so sicer hitro prepeljali z avtom v radgonsko bolnico, vendar je tam zaradi prevelike izgube krvi kmalu umrl.
X V Zgornji Voličini v Slov. goricah je neznan morilec umoril in izropal posestnico Otolijo Kocbekovo. Posestvo stoji na samem, Otolija pa je sama gospodinjila na njem izza letošnje pomladi, ko je umrla njena sestra Ivanka in ji zapustila svoj delež. Kocbekovo so ljudje zadnjič videli zadnjo soboto. Zato sklepajo, da je roparski morilec opravil svoje strašno delo že v soboto ali nedeljo zvečer. Mukanje lačne živine je končno priklicalo oddaljene sosede, da so prišli pogledat. Našli so Kocbekovo v sobi na tleh pri postelji. Njena glava je bila razbita, soba pa polna krvavih madežev. Koliko je ropar odnesel, še nI ugotovljeno in za zdaj še tudi ni nobenega sledu za zločincem.
X V Splitu si je radi slabega uspeha v šoli končal življenje 17. letni Ladislav. Ukmar iz
zabaven in prinaša romane, zanimivosti in razne vesti z vseh mogočih področij. Zanimiv je članek vseučil. profesorja dr. Franceta Vebra »Gospodarstvo in človek«. List je bogato ilustriran in ima posebno žensko in posebno mladinsko prilogo. Naročniki so pri zavarovalnici Dunav zavarovani za primer smrti za 15.000 dinarjev; za primer invalidnosti pa za 30.000 dinarjev. »Naša sreča« stane mesečno Din 25 in se naroča pri upravi, Ljubljana, Aleksandrova štev. 4/1 (vhod iz pasaže »Viktorije«), kjer se tudi dobe podrobnejša pojasnila. Priporočamo.
X V Sotinah je pred kratkim pel novo mašo Štefan Rohrbacher. Kmalu za tem je prejel iz Hamburga dopisnico, kjer mu oče sporoča, da se vrača iz Amerike. Ko je šel mladi duhovnik na postajo, da pričaka očeta, se je hotel grede še malo ohladiti v Dunavu. Ker pa ni znal dobro plavati, ga je močni tok potegnil s seboj in je revež utonil. Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki je oče po dolgoletni odsotnosti stopil na domača tla, ko je slišal to novico.
X Med Pragerskim in Cakovcem je zadela posestnika Maksa Vernika občutna nesreča. Mož je na vozu zadremal in ni čutil, kdaj se je približal železniški progi. Pri prehodu čez tire je prisopihal vlak in zadel v konja. Enega je potegnil podse, drugega pa je odbil daleč v stran. Oba konja sta bila seveda ubita in trpi posestnik kakih Din 5000 škode. Sreča v nesreči je pri tem v okolnosti, da je posetnik ostal živ in zdrav, čeprav ga je sunek vrgel precej trgo v travo kraj ceste.
X V Radovici pri Metliki je 17 letni Jože Jurglič ustrelil svojo mater Marijo. Bil je nekaj jezen nanjo — menda zato, ker se je po
smrti prvega moža vnovič poročila. Brezsrčni sin ije ukradel materi Din 2000, od tega zneska je Din 500 zapil, del razmetal med tovariše, ostanek pa je zakopal v vinogradu. Mater je ustrelil pomoči. Vdrl je namreč v spalnico, kjer je počivala kraj moža, ji nastavil samokres na čelo, sprožil in pobegnil. Streljal je tako od blizu, da so bili celo materini lasje osmojenL
Prvovrstne tržiške
in
brusilne kamne
v različnih kvalitetah ima v veliki Izbiri v zalogi
»EKONOM", Kolodvorska 7
Nesrečna mati je izdihnila, preden je preplašeni mož mogel pripeljati zdravnika iz Metlike. Mladi zločinec je že v rokah pravice in je svoje strašno dejanje priznal.
X Med Teznom in Bohovo je skočil pod vlak 18 letni absolvent mariborske Vinarske in sadjarske šole Vladimir Kos, pristojen v Za-gonje ob Savi. Mladenič je vzel nekaj vina, ki je bilo last šole, da bi ga ob zaključku šolskega leta skupno s tovariši popil. Končno se je zbal posledic, ki bi pa seveda ne bile tako hude, in se je odločil za obupno dejanje.
X. V Lasniču pri Sv. Petru pod Sv. gorami je 20 letni posestnikov sin Lojze Debelak radi ljubosumja iz zasede ustrelil 17 letno mladenko Kristino Polakovo, ki je slovela kot lepotica, a ni marala Lojzetove ljubezni. Pogodil jo je tako, da se je brez glasu zgrudila mrtva na tla. Morilec se je sam javil oblastem.
X V Ptuju sta cestar Jakob Vrečar in njegova žena našla 3 prav dobro ohranjene zlatnike iz 4. stoletja po Kristusu. Vsi trije novci so odlično ohranjeni in je verjetna domneva, da se tam blizu nahaja kak večji zaklad iz rimske dobe.
X Na Golovcu se je v gozdu za Rakovnikom obesil 471etni Žagar France Bele. Ker Je bil miren in trezen človek, doma iz Birne vasi pri Novem mestu, sodijo, da ga je v smrt pognala samo beda. Bele je bil namreč že dolgo časa brez posla in bržkone ni več mogel prenašati tega gorja.
TISKOVINE
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil
TISKARNA MERKUR
LfflBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25
TELEFON $TEV. 25-52
X Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave truplo utopljenega moškega. V njem so spoznali 551etnega sodarja Jožefa štebiha iz Ptuja. Po ugotovitvi istovetnosti so truplo pokopali na vaškem pokopališču.
X V Rogovici je strela udarila v telefonsko progo in na daljavo 2 kilometrov prodrla po žici. Človeških žrtev ni bilo, pač pa so zgoreli vsi telefonski drogovi na tem delu proge.
X Pri Sv. Križu na Gorenjskem se mudi na oddihu zagrebški škof koadjutor dr. Stepi-nac. Politični magnetizem naših gorenjskih le-
KOSE
tovišč je torej videti precej močan. Visokemu cerkvenemu gostu želimo prijetno bivanje na slovenskih tleh.
X V Semiču je bil zadnjo nedeljo ob pro-silavi 25 letnice otvorjen nov Sokolski dom. Slavnosti se ije udeležila velika množica ljudstva.
X V Ribičih pri Bihaču v Bosni so te dni odkrili važen nagrobnik izza dobe starodavnega ilirskega plemena Japodov. Najdba vzbuja v učenem svetu mnogo pozornosti, ker priča o pradavni samostojni kulturi v Zapadni Bosni.
X Na Studencu pri Ljubljani zgrade pri tamošnji bolnici nov paviljon za moške bolnike. Ministrstvo za socialno politiko je v ta namen nakazalo banski upravi v Ljubljani 2 milijona dinarjev. Načrti za novo stavbo so že izdelani in bo paviljon zgrajen še letos.
ECmefclti (anrfje v kmečko šolo
Na bamovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1986. Sprejme se 30 učencev.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Dim 5'—, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetiijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta 1936.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izijavo starišev, odnosno varuha (kolek Din 2'—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek Din 2'—), ki reflek-tirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo
Ivan Albreht:
Njena rolca
— Kakor metulj se je vrtela okrog ognjišča in čevrljala, da je bilo liki žuborenje studenca v gozdnem somraku. Bila je tako nedotaknjena, da je živela še vsa v pravljičnem svetu svojega detinstva. Mlade sanje so rajale z vilami po planinah, drzne nade so se pogajale s skrivnostnim lovcem za zaklade izpod Bogatina, pa me je kakor na perotih pritegnila in sva včasih en sam večer premagala in pokorila ves širni nevgnani svet. Vojne je bilo konec, Lahom sva pokazala pot domov, Nemcem dopovedala, naj ne hlepe po naši zemlji, vse sva uredila en 6am večer! Ob Soči so naše trobojnice pozdravljale vračajoče se junake in mučenike, Gorica je bila kakor morje samih luči in Trst je v svečani radosti sijal, da je bila Adrija daleč, daleč tja proti Benetkam kakor pozlačena. Nobenih posvetovanj nama ni bilo treba, ko je bilo vendar vse tako jasno. Saj ni bilo nikjer več sovražnikov, nobenega nasprotstva in nič mržnje, ampak povsod le ljudje, zadovoljni ljudje in veseli, da so slednjič deležni takšnega razodetja. V ta svetli paradiž je nalahno segla senca, kadar se je Danica zmislila na mater, ki je morala na veke zatisniti oii, ko jih je ona komaj prvič odprla, vendar je znala v svoji vedrini 6ama pregnati otožnost, češ:
»Je že morala biti božja volja tako, ali ne? Pomislite, koliko bi zdaj mati trpeli, ko bi vedeli, da so oče In dva sinova na bojišču, ali ne?! Tako jim je gorje prihranjeno in nazadnje se bomo le vsi sešli nad zvezdami.«
Odsvit na ognjišču plapolajočega ognja je dajal mlademu obličju tajinstveno očarljiv izraz. Ne, takrat nisem niti slutil, kakšna čustva se porajajo v meni. Občutil sem v dekletovi bližini le brezimno ugodje in sem bil zadovoljen s tem. Cemu naj bi bil razmišljal in kdo je na takem
iz javnih 9redstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz ijavnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Oskrbnina znaša od 25-— do 300'— Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej.
Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo podporo še pristojni sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci-absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku.
Po jiveiu
■	Papež je imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, izdelati in sestaviti podroben načrt za organizacijo katoliške cerkve v Abesiniji. Oba Rima torej delata v tej deželi popolnoma složno in podpirata drug dmgega.
■	Turška skrb za kulturo. Turška vlada je odobrila naknadni kredit v znesku dva milijona turških lir vseučiliščima v Ankari in l6tanbulu za zgradbo novih vseučiliških zavodov in ustanov.
■	Angleška delavska stranka je s posebnim oklicem pozvala svoie članstvo, naj začne zbirati denar za gmotno pomoč španskim levičarjem v boju proti fašistom in upornikom.
kraju sploh premišljeval?! Niti to mi ni bilo nikdar na umu, kaj se bo zgodilo, kadar se bo treba ločiti, najsi sem tudi vedel, da ne more biti vekomaj tako. Ah kaj, bili smo tedaj ljudje trenutka! Kaj je bilo komu mar jutri, ko ni nikoli vedel, da-li srečno preživi danes! Kakor jaz, jih je v hišico pod robom mladih in starih hodilo vse polno, a nismo nikoli drug drugega nič sumničili.
— Nenadoma smo bili jeli dobivati do čuda dosti opojnin. Bilo je vina in ruma pa ruma in vina, kakor da nas hočejo utopiti v pijači. Zgla-dovani, kakor smo bili, smo vrtoglavi divjali in noreli ter čakali. Dnevna povelja so poročala o neznanskih zmagah, a hkratu so prihajale k nam noč za nočjo nove rezerve. Kakor da jih bruha skaloviti svet iz sebe, je bilo. Drug drugemu smo že bili na poti, tako so nas zgnetli. Kjerkoli je bilo mogoče najti količkaj zavetja, so vse luknje oživele. Tudi hišica pod robom je morala sprejeti vojake pod streho. Ker je bila najbolj na varnem, se je nastanil v njej starikav stotnik, kozav orjak s potuhnjeno nizkim čelom, ki so izpod njega po polžje štrlele ribje oči. Vzdolž po širokem nosu ga je kazila glistasto nabrekla in višnjevo podpluta brazgotina. Vzlic neprijazni zunanjosti je imel stotnik nekaj privlačnega. Bil je z vsakomur očetovsko domač in malone dekliško prijazen. Ko sem ga prvič srečal v hiši pod robom, sem ga po vojaško pozdravil, a možak je hitro pokazal, da ne mara nobene napetosti. Vprašal me je po polku, jel kramljati z menoj in mi povedal, da je premaknjena njegova kompanija iz Bukovine sem na laško bojišče. Govoril je menda za silo vse jezike tedanje monarhije in ga je bilo včasih prav težko razumeti, tako je mešal v govorico izraze najrazličnejših narodov. Kljub temu sta se bila z Danico že sporazumela, da služi njen oče v istem polku kakor stotnik.
■	Nemški parnik »Lohengrin« je odplul iz
lenjingrajskega pristanišča in naletel na čeri. Parnik se je z vso posadko vred potopil.
■	V Varšavi je policija obkolila in aretirala 55 vojakov, ki so v nekem parku imeli komunistično zborovanje.
■	Letalo se je razletelo v zraku. V tovarni Heinckel-Werke (Warnemiinde v Nemčiji) je nemški letalec Udet pred znanim ameriškim letalcem, polkovnikom Lindberghom, izvajal razne produkcije s čisto novim tipom nemškega letala. Pri tem se je letalo iz neznanih in doslej še nepojasnjenih vzrokov v zraku popolnoma razletelo. Letalec Udet je pri katastrofi po čudnem naključju ostal živ in nepoškodovan.
■	Slaba letina v Ameriki. Dolgotrajna suša je v Ameriki uničila dober del letine. Vsled tega se že sedaj občuti znatno pomanjkanje hrane in porast cen kmetskim pridelkom, razun živini, ki jo kmetje hite prodajati za vsako ceno radi pomanjkanja živinske hrane.
Letos bodo združene države Amerike uvozile velike količine pšenice. Uvozili jo bodo najbrže iz Argentinije.
■	Velik proces proti komunistom se sedaj vrši v Sofiji. Državni tožilec zahteva za 15. obtožencev smrtno kazen.
■	Država skrbi za razbojnike. Čeprav se to čudno sliši, je vendarle res. Godi se pa to v Ameriki, v Združenih državah, kjer je tudi najbolj neverjetno še zmeraj mogoče. Tam namreč država večkrat prav poceni prodaja orožje, ki je vojski odveč. Orožje prodaja država na javnih dražbah, h katerim ima vsakdo dostop. Razbojniki so na teh dražbah poceni kupovali orožje in municijo za svoj boj proti družbi in državi. Končno so oblasti prišle temu na sled. Sedaj je ameriško vojno ministrstvo sklenilo, da je treba za vsako ceno preprečiti tako podpiranje raz-bojništva. Izdane so vse potrebne odredbe, da v bodoče razbojniki (gangsterji) ne bodo več mogli kupovati orožja in municije na teh dražbah.
»Ko bi bili moj oče pri njegovi kompaniji,« mi je hrepeneče potožila, j>bi se zdaj lahko videla. Ali ni škoda?<
»To je jest istina Pech!«* je prikimal stotnik in oči so 3e mu zasvetile.
—	Danica je bila otožna. Ne vem, ali je bil samo odsvit ognja z ognjišča, ali so se bile res zalesketale solze v njenih očeh, zgrabilo pa me je in mi je bilo tako tesno, da nisem mogel molčati, češ:
»Nič ne maraj, dete! Še vesela bodi, da ni očeta tukaj!«
»Zakaj?«
—	Stotnik me je ošinil s karajočim pogledom in hitro zasukal pogovor drugam. Danica mi je kakor ponavadi hotela postreči, a nisem maral; nisem mogel. Stotero misli mi je švigalo po glavi. Kakor bliski so se trgale in sekale križem in sem bil ves zmeden in brez moči. Glas se mi je tresel in slednjo besedo sem slišal le na pol, da se je dekle nazadnje zavzelo:
»Ali ste bolni?«
—	Skomignil sem z rameni, češ:
»Grem pogledat, če imajo pri nas še kaj
pijače.«
—	Brez slovesa sem odšel k svoji četi. Danica je skočila čez prag za menoj:
»Počakajte vendar, Evgen! Kaj vam neki je danes? Ali ste hudi name?«
—	Moj Bog, kje pod soncem bi našel dragulj s takim sijajem, kakor so ga bile tedaj polne njene rosne oči! Iznenada jo objamem in jo začnem poljubljati, da je vsa splašena podrhtavala v mojih rokah:
»Evgen!«
»Ali ne čutiš, da te imam samo tako brezmejno rad?«
* Smola.
(Se. nadaljuje.)


■	Abesinski cesar Haile Selasije odpotuje iz Anglije v Brazilijo, kjer se namerava začasno nastaniti.
■	Nova ležišča zlata v Rusiji. Trije ruski letalci, ki so brez vmesnih pristankov poleteli iz Moskve na polotok Kamčatko, sedaj sporočajo, da se tamkaj nahajajo velika ležišča zlata.
■	Dve hudi letalski nesreči. Angleško prometno letalo »Cloud of Jona«, ki je v soboto odletelo z osmimi potniki ter pilotom in mehanikom na Kanarske otoke, se je ponesrečilo. Včeraj so našli v bližini otoka Jersey nekaj ostankov letala, o ponesrečencih pa ni nobenega 6ledu. — Trimotorno letalo letalske proge Francija—Južna Amerika, ki je včeraj zjutraj odletelo iz Le Bourgeta v Toulouse, se je ponesrečilo 15 km zapadno od Mazameta v okraju Tarn.
Bz zveze kmečkih fant in deklet
V nedeljo, dne 2. t. m., se je vršila v Ljubljani IV. redna seja glavnega odbora Zveze, ki ga, kot znano, sestavljajo predsedniki krajevnih pododborov. Seja je obravnavala važne organizacijske zadeve, tako glede tekem koscev, žanjic, o pripravah za zimsko prosvetno delo itd. Seja je tudi določila spored in datum XII. občnega zbora Zveze, ki se naj vrši 13. septembra 1.1. — Seja glavnega odbora je tudi razpravljala ter ostro obsodila nediscipliniranost nekaj članov, proti katerim bo organizacija podvzela vse potrebne korake, ker se je na drugi strani z veseljem ugotovilo, da so vrste kmetske mladine vzgledno disciplinirane in strnjene pod svojim lastnim kmetskim vodstvom.
Minister dr. Krek o občinskih volitvah in katoliški skupnosti
Na političnem shodu na Vrhniki je minister g. dr. Krek povedal tole reč o katolištvu in gospodarstvu:
sVlada, v kateri sodeluje dr. Korošec, je prinesla tudi to, da lahko hodimo pokonci in nosimo glave pokonci. Nočemo delati volitev s pritiskom oblasti in žandarmerije, ker smatramo, da je to poniževanje človeka kot enakopravnega državljana. Mi prepričujemo svoje in želimo, da bi radi udarne sile večine Slovencev mogla stranka dr. Korošca reči, da so tudi vrhniški fantje in možje utrjeni v zavesti, da je fronta Slovencev na krščanskih načelih edina prava in trajna zastopnica slovenskega naroda. Mi, ki smo zrastli iz katoliške skupnosti, vemo in se zavedamo: Slovencem je potrebno, da v dinamiki
DENAR nsSožite naltooiie in najvarnefe pri domačem zavodu
reg. zadr. z neomejeno zavezo	mg
v LJUBLJANI, TaviarIma CS@dgsaJ ulica Stev. 1	Jj
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka	j|g
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje	HI
stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. //	IU
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice dru-	§|B
gih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog	gjg
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3—4l/s, le ob sobotah in dnevih pred	jjj
prazniki od 8—12 V« ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,500.000'-	■
državne skupnosti skupaj držimo in skupaj zmagujemo. Pri tem pa ima vsakdo možnost, da se s poštenimi predlogi uveljavi. Izven okvira slo. venske katoliške skupnosti pa si ne sme nihče lastiti pravice, da bi jo razdiral. Vsi, ki ste kdaj bili pristaši dr. Korošca in naše slovenske skupnosti, pokažite, da ste veliki, modri, pametni in disciplinirani. Pomnite, da pri teh volitvah ne gre samo za gospodarstvo, ampak gre za to, ali bo dr. Korošec in njegova stranka zmagala, ali bo poražena. Imejte pred očmi, da so te volitve velikega političnega pomena za prestiž naše stvari v Beogradu.«
Kino pred tfisočSeip
T. D. v P.: Hvala za članek. Kakor mnogo dobrih, mora tudi Vaš počakati jasnejših dnL Potrpite: Važno je, da vsi enako mislimo, čeprav tega ne obešamo na veliki zvon. Slovenska kmetska miselnost je sila, ki je ne ustavi nobena odredba več.
š. M. v R.: Borbenost je lepa lastnost, razumna previdnost pa jo mora spremljati na vseh potih. Tako, sedaj razumete, zakaj doslej Vašega članka še nismo mogli objaviti. Prijatelj, saj veste, da ne živimo v Ameriki. To je vse, kar Vam lahko povemo. Mislimo, da je to tudi dovolj. Saj je vendar naloga vsakega zavednega kmetskega človeka, da se navadi misliti, mnogo misliti. Ako se boste ravnali po tem nasvetu, boste vedno mož na svojem mestu, čeprav je treba marsikdaj molčati.
Se|mi
9. avgusta: v Žužemberku, Radečah pri Zidanem mostu, Veliki Slevici pri Velikih Laščah, Ljutomeru.
10.	avgusta: v Dvoru, Rovtah, Dobu, Železnikih, Cmureku, Brežicah, Kamni gorici, Igu, Travi, pri Sv. Lovrencu na Temenici, Podčetrtku, Lučah, Gornji Radgoni, Sv. Barbari, Sv. Mariji v Jarenini, Sv. Lovrencu v Puščavi, Slovenjem gradcu, Razkrižju pri Ljutomeru.
11.	avgusta: v Senožečah, Dolnji Lendavi.
12.	avgusta: pri Sv. Juriju ob južni železnici.
13.	avgusta: v Toplicah, Turnišču.
14.	avgusta: v Leskovcu.
15.	avgusta: v Fari pri Kočevju, Sv. Trojici v Slov. gor., Mariji v Jarenini.
Iz Londona poročajo zanimive okolnosti, iz katerih sledi, da so že pred več tisoč leti ljudje poznali filmske slike in kinematografe. Res je, da na svetu ni nič novega. Ta stara resnica se vsak dan sproti znova izpričuje. Torej žive slike so pred več tisočletji že imeli in jih kazali na Kitajskem, kjer je brez dvoma doma najstarejša kultura, ki je še dandanes živa.
Kitajske »filmske« slike sicer niso bile podobne današnjim filmskim slikam, ampak so bile nekake senčne slike, ki pa so se čudovito naglo in naravno premikale. Zato ni čudno, če so te slike na ljudi tako močno vplivale. Na-mestu sedanjega platna je bila razprostrta velika stena, narejena iz pergamenta. Namesto projekcijskega aparata pa je bilo sonce. Posamezne »filmske« slike so bile izrezane iz bivolje kože. Te slike so nataknili na dolge bambusove palice ter z njimi potem slike naglo premikali sem ter tja. Ker pa so sodelujoči ljudje, ki so slike premikali, bili skriti za steno, jih gledalci niso mogli videti, kar je nanje napravilo še večji vtis.
Na Kitajskem so našli veliko število takih »filmskih« slik, o katerih strokovnjaki sedijo, da so bile narejene pred kakimi 7000 leti.
Ugotovljeno pa je tudi, da so se nekakih »filmskih« slik posluževali tudi stari egiptovski žreci, ki so služili boginji Izidi. Po dolgoletnem trudu se je Angležu Vilfredu Dayu posrečilo, da je našel take aparature egiptovskih poganskih svečenikov, ki so jih porabljali pri svpjih bogoslužjih.
Hadio
VAŽNEJŠA RADIO PREDAVANJA
od 9. do 16. avgusta 1936.
Nedelja, dne 9. avgusta: 9'45: Verski govor (p. dr. Gvido Rant) — 17.00: O poskusih z oljnatimi rastlinami in njihov pomen za Slovenijo
Ponedeljek, dne 10. avgusta: 20.10: Zdravniška ura: Zdravje in šport (g. dr. Ivo Pire) — 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih iger (g. Ciril Šoukal.)
Sreda, 12. avgusta: 19'50: Mladinska ura: Borba za vrhunec sveta (g. dr. Valter Bohinec).
Petek, dne 14. avgusta: 18.40: Ženska ura: Gobe kot rastlinsko ali gozdno meso (ga. Marinka Rataj) — 20.10: Zunanji politični pregled (g. dr. Al. Kuhar).
Sobota, dne 15. avgusta: 17.00: Kmetijsko predavanje: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni pri perutnini (g. dr. Leo Kocjan).
R. Z. v L.: Vsak preveč napet lok poči. Te resnice se zavedajte, kadar razmišljate o tem, kar ste nam pisali. Verjemite, da pošteno delo in odločna volja končno morata zmagati, čas tu ni važen.
230202534848235323010200010202010123484823530001000002532348025302230202000002235353008923480123480102532348020102480253480102235353480101000201020002012348020100000201010002010202020102000201010202010000022302010200020101000201020002010200020102000201020102010201