"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 8». ClaJr it«. CLEVELAND, O. ^Tfc« larfMt Slovealaa We«kly in the Unitod «»*itl« o t. Am»n>«. Sworn Circulation 18,800 Imdc4 rrtrr Wedi»esday Bnfovriptioa raU. For memborn yrarly _ Mil For aoasaeaibors _______11.60 Foreica Countriea $3 00 Telephoae: Rudolph «28 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered ss Second-Clsss Mstter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012 Štev. 26. — No. 26. cleveland, o., 25. junija (june), 1924. Leto X.—Vol ume X. NOVA MASA. V SHEBOYGANU, WIS. V zgodovini nase cvetoče slovensko-hrvatske naselbine še ne pomnimo tako velike in pomembne cerkvene svečanosti, kakor se je vršila v nedeljo dne 15. junija povodom nove maše, katero je daroval naš domačin in faran Rev. Ivan J. Juricek, sin ugledne tukajšnje družine Roka in Ane Juricek, v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda. Dolga so bila leta njegovega šolanja (19 let), da je dosegel svoj cilj in označeno nedeljo prvič zapel "Gloria in ex-celsis Deo" kot novomašnik pred onim altarjem, kjer je pred več leti nazaj stregel kot prvi ministrant v tej cerkvi. Rev. Ivan Juricek je dosegel tudi to čast, da je prvi faran tukajšnje cerkve sv. Cirila in Metoda, ki se je posvetil du-hovskemu stanu, in zato smo ta veliki dan proslavili nad vse sijajno. NOVOMAŠNIK REV. IVAN 1. JURICEK. Novomašniku so pri prvi sv. daritvi asistirali: Rev. Karol Jcsih, Rev. R. Stoeffel, Rev. James Cherne, Rev. B. Wink-ler, Rev. B. Mueller in seme-nišnika H. A. Maurer in Karol fttimac. Pro pove d v hrvatskem jeziku je imel domač župnik Rev. Cherne, v slovenskem Rev. B. Winkler, v angleščini pa Rev. Mueller. Vsi so omenjali veliko važnost in dolžnosti svečeniškega stanu. Po sv. maši se je vršil v cerkveni dvorani banket, kojega se je v počast Rev. Juriceku vdeležilo nad 200 gostov; med temi je bilo tudi povabljenih 14 duhovnikov od blizu in daleč. Pri tej priliki je stolorav-natelj Rev. Cherne na kratko očrtal životopis novomašnika, kako mu je slednji stregel še kdt deček pred altarjem cerkve sv. Cirila in Metoda in danes je prvič daroval na ravno-istem altarju prvo nekrvavo daritev, novo mašo. Cerkvena občina sv. Cirila in Metoda je zelo ponosna nanj, ker je naše fare list. Na tem banketu je bilo še dosti drugih govorov v počast slavljencu in njegovim srečnim starišem. Po banketu se je vršil za vse farane velik piknik v Zeleni jami (Greendale), kjer so istotako sledili govori, petje, domače zabave in športne igre. V resnici, dan 15. junija bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini naše naselbine. Rev. Ivan J. Juricek je bil rojen dne 23. junija, 1898 v Stupniku na Hrvatskem; v starem kraju se je šolal 5 let; v Ameriko je prišel leta 1910, kjer je obiskaval 3 leta šolo sv. Petra Klaverja v Sheboy-ganu. Zatem je prebil 5 let na St. Lavvrence College v Mount Calvary, Wis, in 6 let J v Kenrick semenišču v Web-ster Grove, Mo. V duhovnika je bil posvečen v Kenrick semenišču dne 8. junija t 1. po nadškofu J. J. Glennanu iz St. Louisa, Mo., pristojen je pa v škofijo Omaha, Nebr, pod nadškofa J. Harty-a. Njegov oče Rok Juricek je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 114, mati Ana pa spada k društvu Kraljica Majnika, št. 157 | K. S. K. Jednote, njegova sestra Lizika je tudi članica Mladinskega oddelka naše Jednote. Novomašniku želimo mnogo uspeha in blagoslova božjega v Vinogradu Gospodovem! Poročevalec. O SLOVENSKI KATOL SHOD V MHWAUKEE-WEST ALLIS krajevna društva k. s. k. jednote Prireditelji shoda 13. julija. CLEVELANDSKE NQVl(fc nedeljo dne 22. —V nedeljo dne 22. t. m. zgodaj zjutraj je umrla Mrs. Augusta Mattel, stanujoča na 1017 E. 3rd St. Umrla je v Lakeside bolnici, kamor je bila odpeljana radi hudega glavobola. Ranjka je bila stara 32 ler, doma iz Primorskega. V Ameriki jč bivala 12 let. V domovini zapušča stariše, dva brata in eno sestro, tu pa soproga in enega otroka. —Umrl je dobro poznani rojak John Janželj, p. d. Sivčev oče. Doma je bil iz Iga pri Ljubljani. Star je bil že 74 let. Tu zapušča tri hčere, Mrs. Ana Ažman, Mrs. Frances Stu-pica, Mrs. Ivana Remec, več sorodnikov in znancev. —V soboto dne 21. t. m. je umrl Anton Malik, stanujoč na 6401 Spilker Ave., star 54 let. Bil je samec. Doma je bil iz Vipavskega kraja. Bil je član Lovskega podpornega društva. —Minulo soboto je bila prepeljana v bolnišnico sv. Ane na Woodland Ave. in E. 34th St. Mrs. Carmen žužek, soproga našega sobrata in odvetnika Alojz J. žužek, ker jo že nekaj dni muči neznanski glavobol. Blagi gospej želimo; da bi kmalu okrevala in se zopet vrnila domov tk svoji ljubljeni družini! —Prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m. priredi newburško drfcštvo "Bled", št,. 20 SDZ. na Goriškovi farmi na Lee Rd. svoj veliki izlet ali piknik. Izletniki se zbirajo opoldne pred Slovenskim Narodnim Domom. Za fino zabavo in izborno postrežbo bo vsestransko preskrbljeno. Cenjeni gostje dobrodošli! —Vsi izvrševalni člani, (pevci in pevke) katoliškega pevskega društva "Lira" so uljudno prošeni, da se zanesljivo udeleže izvanredne seje, ki se vrši v torek dne 1. julija zvečer ob pol 8. uri v navadni dvorani stare šole. Ker je ta seja jako važnega pomena, je pričakovati obilne vdeležbe.— Odbor. Dne 13. julija se bo vršil občni katoliški shod v Milwau kee-West Allis, na katerega ste vsi Slovenci, bi?ez izjeme vabljeni. Da bomo ta dan še bolj proslavili, radi tega smo v ta namen povabili tudi sosedne naselbine, da nas blagovolijo po-setiti. Iz Sheboygana smo dobili povoljen odg6vor. Tamkajšnja dva drutšva, spadajoča pod okrilje K. S.'K. Jednote se bosta v celoti odzvala; čakamo samo še na naš sosednji Wau-kegan-North Chicago, katere smo tudi povabili. Da bo slovesnost toliko večja in sijajnejša, pa se je zahvaliti našemu sestrskemu društvu Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 K. S. K. Jednote, katero bo ta dan obhajalo blagoslovljenje in razvitje svoje nove društvene zastave, ki se bo vršila v cerkvi; take slovesnosti so zelo redke. Ta dan nas bodo posetili tudi naši bratje glavni uradniki Jednote, kateri bodo nastopili z govori; pred vs*m naš zasluženi sobrat glavni predsednik, Mr. Anton Grdirta. Vabim vse Slovence, da se udeleže shoda, da slišijo Mr| Grdinata, kot spretnega zagovornika katoliške misli in katol Spored bo prilično sledeči: Deputacija tuje goste in glavne uradnike na kolodvoru Nato se skupno odpeljejo proti West Allisu, kovala slovenska godba na čelu krajevnih drdštev in drugih katoliških Slovencev. Nato se vrši povorka (parada) v slovensko cerkev, kjer se bo služila slovesna sv. maša, pri kateri se bo izvršila blagoslovitev društvene zastave.' Po končanem cerkvenem opravilu bo razvitje .zastave pred ceAvijo, nakar bo .^Sft^a-Rpanglod. Bamrer^ in slovanska narodno himno. Nato se gostje in glavni uradniki odpeljejo z avtomobili v South Side Turn dvorano v Milvvaukee na kosilo in potem se ob 1. uri popoldne prične shod; po shodu pa se razvije peo-sta zabava in ples. Vstopnine ne bo nič/toda vsak, kdor hoče v dvorano mora govoriti slovensko, in to iz razloga, da ne bomo imeli neprilik z drugi m^ narodom, ki najrajše pleše. Naše vrlo pevsko društvo "Danica" nas bo ta dan počastilo tudi s svojim krasnim petjem, za kar jim že v naprej izrekamo iskreno hvalo. Za postrežbo na teip shodu bo vsestransko preskrbljeno, še enkrat vabim vse rojake in rojakinje od blizu in daleč,, da so ta dan z nami in pri nas, kar bomo tudi mi ob priliki vrnili. Bolj podrobno bom še ob priliki poročal. Za pripravljalni odbor, Anton F. Kozieuchar, tajnik. ike Jednote. Iruštev počaka jutra j ob 8:80. jih bo priča- —Pretečeno nedeljo, dne 22. t. m. so imeli zopet naši sosedni Nevvburžani (fara sv. Lovrenca) svoj "veliki dan." Dopoldne se je vršila že po stitaem običaju veličastna in krata procesija sv. Rešnjega telesVmft pr o/j te m, v razdalji 4 blokov; popoldne je bilo pa slovesno blagoslovljenje vogelnega kamna nove cerkve. Kamen je blagoslovil Msgr.Pfeil, župnik cerkve sv. Petra ob asistenci 8 duhovnikov. Pri tej priliki je veleč. Msgr Pfeil po* hvalil ameriške Slovence, ker tako vneto delujejo za sv. vero in cerkev, osobito je povdar-jal velike zasluge naših pokojnih misijonarjev in petih škofov na severozapadu. Slovenski slavnostni govor je imel Rev. Vi$us Hribar, prvi župnik cerkve sv. Lovrenca. Ker se je vršil povodom vlaganja vogelnega kamha kon-test, je pri iem dosegel prvenstvo rojak Frank Kužnik' ml, s tem, da je daroval za cerkev osemsto dolarjev, čast in priznanje tako požrtvovalnim fa-ranom. Nova cerkvena kapela v Nevvburgu bo dovršena 10. avgusta na praznik sv. Lovrenca, tedaj se bo vršila zopet velika slavnost. Najden plen poštnih roparjev. Joliet, IU., 18. junija. —Včeraj so biku Ročk Runa, 6 milj oddaljeno od tukaj našli na nekem ukradenem avtomobilu 54 poštnih vreč, kjer se je nahajalo več kot za 2 milijona dolarjev vrednostnih papirjev, dragulj in gotovine. Te vreče so bile pred nekaj dnevi ukradene in oropane na poštnem vlaku pri Rondput, 111. Poštni inšpektorji iz Chicaga so mnenja, da jim bo ta najden plen dosti pripomogel izslediti roparje; enega Italijana, živečega v tem mestu, so oblasti že aretirale, ker je osumljen poštne tatvine. Napad na C. M. & St. P. poštni vlak je bil nad vse predrzen. Organizirani poštni ban-ditje so s plinovimi bombami in orožjem prisilili klerke v poštnem vagonu, da so jim izročili 61 vreč registrirane pošte, katere so v štirih avtomobilih neznano kam odpeljali. Samomor uglednega sodnika. Columbus, O., 18. junija. — Danes zjutraj okrog 6. ui?e je skočil iz četrtega nadstropja Mount Carm^l bolnišnice sodnik R. M. Wanamaker, član najvišjega , sodišča države Ohio, izboren pravdnik in znan politik. Samomor je izvršil v hipni blaznosti, ker ga je že dlje časa mučila živčna bolezen, star je bil 58 let. Ko ga je zjutraj neka bolničarka poklicala, se je nadsod-nik podal v kopalno sobo, kjer dvignil okno in skočil z glavo naprej na cestni tlak; umrl je v par minutah vsled prizadetih poškodb. Ce spremenita svoj naslov, naznanita to društvenemu taj- SLAVNOST V CLEVDU. povodom jednotine 30 letnice. Po zgledu drugih večjih naselbin, si je tudi naša znana elevelandska metropola ob St. Clair Ave| štela v dolžnost, da na primeren način proslavi 30 letnico K. S. K. Jednote. To se je izvršilo predzadnjo nedeljo dne 15.^junija. Mislili smo že, da ne bo iz te moke nič kruha, ker je oni teden večinoma deževalo; toda Bog Slovencev ne zapusti, in tako je nam poslal ono nedeljo najlepše vreme, kar si ga moramo želeti; le okrog 6. ure zvečer (po shodu)) je precej deževalo, ko smo, bili z našim programom že skoro do cela gotovi. Kakor že v listu poročano, sta bila prireditelja te slavnosti naša domača društva sv. Vida, št. 25 in društvo sv. Marije Magdalene, št 162, kajti društva v Nevvburgu in Collin-vvoodu So Jednotino 30 letnico že popred obhajala. Kako naklonjenost in prijateljstvo gojijo do naših šenklairskih društev naša sosedna bratska društva. se je to očitno pokazalo označeno nedeljo. Iz precej oddaljenega Barbertona sta prihitela na to slavnost kar oba tamošnja naša sobratska društva s svojimi zastavimi: dr. št. 110 in št. 111; častno oziroma korporativno so nastopili tudi naši vrli sobratje in sosestre iz West Parka; dalje društvo Št. 63 iz Newburga in društvo št. 169 iz Collinvvcoda; pogrešali smo žal samo še Lorain? ! Te slavnosti se je korporativno vdeležilo še četvero drugih slovenskih podpornih društev, dasiravno ne spadajo h K. S. K. Jednoti in sicer: društvo Katolških Borštnarjcv v Collinvvoodu, Dvor Baraga C. O. F, društvo sv. Antona Pa-dovanskega C. K. of O, in društvo sv. Cirila in Metoda S. D. Z. iz Clevelanda. Vsem tem priznanje in prisrčna hvala! V sličnih slučajih vam bomo tudi mi na razpolago. Slavnost je bila otvorjena dopoldne ob 10:15 uri z lepo parado in godbo na čelu izpred Knausove dvorane v cerkev sv. Vida. Ker je bilo ta dan tudi cerkveno žegnanje, Vidovo, j6 raz stolpa ponosno plapolala velika slovenska trobojnica poleg naše zvezdnate zastave. Z zastavo je bilo tudi okrašeno župnišče, šola in hiša častitih šolskih sester. In ne samo to. V zastavah je bila ta dan kakor nalašč tudi naša slavno-znana St Clair Ave. od 61. do 67. ceste; poleg tega so bile tudi okrašene Glass Ave, Nor-vvood Rd, Bonna Ave. in Addison Rd. Ko je dospela velika povorka do 60. ceste, so ji naredili učenci in učenke naše farne šole špalir z malimi zastavicami v rokah. Te mladine je bilo okrog 1200. Točno ob pol 11. uri so društva med potrkavanjem zvonov in igranjem godbe zasedla sedeže v cerkvi, ki je bila do zadnjega kotička polna. Sv. mašo je daroval Rev, Josip So-dja ob asistenci Rev. Ponikvar-ja in Rev. Ažbeta. Slavnostno pripoved je imel Rev. J. B. Po-nikvar, dpmači župnik. Po- vdarjal je o gorečnosti do sv. vere in o važnosti katoliških društev, predvsem naše K. S. K. Jednote. Cerkveno opravilo je bilo zaključeno z blagoslovom z Najsvetejšim. Iz cerkve se je parada raz- angleškem jeziku mladini na srce zlate nauke, kako naj bodo ponosni, da spadajo k prvi in najstarejši slovenski podporni organizaciji v tej deželi. Omenjal je njih dolžnosti in veliko odgovornost, ki čaka vila po Norvvood Rd. v sledfe- j našo mladino, ko bo enkrat čem redu. 1. Ameriška zastava, 2. šolska mladina. 3. Marijina družba. 4. Godba. 5. prevzela naše težavno delo K. S. K. Jednote v svoje roke, ko nas ne bo več med živimi. So-. 30 dečkov in deklic Mladinske- brat doktor je nam obljubil, ga oddelka K. S. K. Jednote, ;da bo poslal svoj govor za pri-ki so nosili okinčano napisno lobčitev v "Angelčku." tablo z znakom Jednote in letnico 1894-1924. 6. Glavni u- radniki K. S. K. Jednote. 7. Gostje iz Steeltona. 8. Gostje iz Pittsburgha. 9. Društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. 10. Društvo Srca Marije, št. 111, Bsrberton, O. 11. Dru- Zatem je bil pozvan k besedi 'glavni tajnik Jednote, brat Josip Zalar iz Jolieta.. V obče je naglašal velike zasluge, ka- tere si je naša Jednota tekom 30 letnega obstanka iztekla za ves ameriški slovenski narod.. Dalje je bodril članstvo, da naj štvo Srca Jezusovega, št 172.vednQ ^^ načelom JVest Park, O. 12. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Nevvburg. 13. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Collinwood. 14. Društvo Kato- liških Borštnarjev, Collinvvood. 15. Dvor Baraga, COF, Cleveland. 16. Društvo sv. Antona in geslu Jednote. Za naša načela se bo brat tajnik neustrašeno boril do smrti, čeravno ga gotovi "naprednjaki" vsled tega po listih napadajo. Mi delujemo samo z odprtimi očmi, jasnim'čelom in čisto zavestjo; Padovanskega, C. .K. of O. 17. takozvane zahrbtne agitacije Društvo sv. Cirila in Metoda. za «fencom" ne poznamo; na-št. 18 SDZ. 18. Društvo sv. Vida, št E6. 19. Društvo sv. Karije Magdalene, št. 162. K. S. K. Jednote. V paradi je korakalo več kot dva tisoč oseb; žal, da ni šla parada po Bonna Ave, kakor je bilo sprva določeno; vzrok je bil baje ta, ker dotično cesto popravljajo. Po končani paradi je bilo v Grdinovi dvorani pripravljeno fino kosilo za 250 gostov. Pripravljati take velike pojedine so vrle članice društva Marije Magdalene in društva sv. Vida že vajene; ni torej čuda, da je bila kuhinjska postrežba tako izboma. Napovedan katoliški shod v Grdinovi dvorani je bil otvor-jen okrog. 3. ure .popoldne s tem, da je zapelo katoliško pevsko društvo "Lira" ameriško hfmno in lepo pesem "Pozdrav." Predsednik pripravljalnega odbora, brat Anton Sterniša je zatem navzoče v imenu elevelandskih društev iskreno pozdravil ln naznanil nadaljni spored dneva. Pred-sedateljem shoda je bil določen urednik "Glasila." Takoj zatem je zborovalce v ime fare sv. Vida pozdravil domač župnik, Rev. J. B. Ponikvar, nakar je na odru nastopila skupina mladinskega oddelka (15 dečkov in 15 deklic) v alegorični sliki "Poklon K. S. K. Jednoti" z deklamacijo. Vsi otroci so svoje točke izborno rešili. Jednoto je v krasni obleki in postayi zastopala Miss Frančiška Zuličeva; v imenu društva sv. Vida je Jednoti čestital Vinko Zupan, v imenu društva Marije Magdalene pa Miss Josie Zuličeva. Ob sklepu je podarila 8 letna Rozika Sintič Jednoti krasen šopek svežih rož s primernim nagovorom. Vresni<;i je bil nastop mladinskega oddelka pri tej slavnosti nekaj lepega in pomembnega. Vsa hvala častiti šolski sestri Manetti, ki je naše malčke tako izborno iz-vežbala za nastop in v dekla-maciji. Kot prvi govornik je nastopil zatem vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote, brat Dr. Grahek iz Pittsburgha. Pokladal je v ša dela in naši računi so čisti, ker. hodimo po pravi poti na-ipre$£ V-a velikim pripor jem. kjer" IB3J zapisano! ^Vsč za verb, dom in narod!" Govornik je žel za svoje beseda boren aplavz. Temu govoru je sledil Rev. Luka Gladek iz Steeltona, duhovni vodja K. S. K. Jednote. V kratkih, a jedrnatih besedah je omenjal veliko važnost in odgovornost naših narodnih voditeljev; da je treba biti pri izbiranju istih zelo pozornim. Istotako velja to tudi pri glavnih uradnikih kake organizacije. Hvala Bogu, naša K. S. K. Jednota ima na svojem kr-" milu može, ki so vredni vsega zaupanja, ker delujejo po Jed-notinem geslu. Živahno pozdravljen stopi zatem na oder glavni odbornik ' K. S. K. Jednote, brat John Butkovič iz Pueblo, Colo, baš došel v Cleveland na neko konvencijo. Brat Butkovic prinaša iskrene pozdrave svojih dveh sobratov glavnih uradnikov, Matt Jermana in John Germa iz Pueblo, Colo. Živo se še spominja našega cleve-landskega mesta še izza lanske Jednotine f konvencije. Z minulo konvencijo je nastopila za našo Jednoto nova doba prerojenja, za kar gre čast neumorno delujočemu glavnemu predsedniku, bratu Anton Grdina. Tudi današnja slavnost v Clevelandu se govorniku dopade. Rad bi poslal sliko današnje manifestacije v belo Ljubljano, da bi tudi ondi raz-videli, da srce in slovenska duša naših ameriških rojakov še nista izmrla. Je žal, mala peščica naših nesrečnih verskih odpadnikov, ki si kopljejo svoj lastni grob.. Naša dolžnost je torej, da držimo skupaj in da se razidemo kot bratje in sestre po veri, narodnosti in Jednoti. (Konec prihodnjič) PRISTOPAJTE h K. S. K. Jednoti, prvi in najstarejši slo-podpomi organizaciji v Ameriki! ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDEP FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. ' _____V __ 7 NAZNANILO IN VABILO vsak član vdeležiti, inače za-Iz urada druitva sv. Barbare, pade kazni po sklepu društve-it 23, Bridgeport, O. ne seje. Na tej veselici bo iz-Tem potom se naznanja žreban krasen dobitek, kdor vsem članom društva sv. Bar- bo tako srečen, da ga bo dobil. bare, št. 23, K. S. K. Jednote, da priredi naše društvo veliko plesno veselico na praznih pro-glašenje Neodvisnosti, 4. julija. Katerim mogoče še ni znan tozade^i sklep društva, prireditev bo v korist društvene blagajne. Kakor je vam znano, se je plačevalo vse društvene stroške iz blagajne ter ni bilo nobenih posebnih naklad; da se blagajna preveč ne izčrpa, je društvo sklenilo, Iz urada društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa. Naznanjam ponovno vsem članom in članicam, našega da po 5 letih zopet priredi ve- društva, da bomo imeli dne 29* selico v ta namen. Zato prijazno vabimo na to veselico tudi vsa tukajšnja slovenska društva in ostale Slovence i nSlovenke iz naše naselbine, da bi nas posetili; za dobro postrežbo jamči odbor. S sobratskim pdzdravom, 1 Josip Rus, predsednik. Na zadnji seji je bilo tudi junija t. 1. piknik na Thomas-ovi farmi v Dorseyville, Pa. nji seji tudi sklenjeno, da se vrši na tem pikniku žrebanje dobitkov, ste vsi cenjeni člani in članice prošeni, da darujete kaj v to svrho; vsaka stvar (dobitek) se hvaležno sprejme. K sklepu še uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz naše naselbine, da nas omenjeni dan posetijo v obilnem številu. • S sobratskim pozdravom, John Kulavic, predsednik. OPOMIN. članice društva sv. Genove-fe, št. 108, Joliet, III., s tem opominjam, katere mi še niste oddale spovednih listkov, da jih pošljete ali prinesete kakor hitro mogoče, ker zdaj je že zadnji čas. Katera te^a ne stori, se bo ravnalo ž njo po pravilih K. S. K. Jednote. • S sosestrskim pozdravom, Mary Terlep, tajnica. sklenjeno, da vsak član po svo- Ker je bilo sklenjeno na zadnji ji zmožnosti daruje kak dobi- seji, da se pošlje en "truck" tek, ki se bo potem na veselici v N. S. Pittsburgh, ali staro izžrebal. Zato so vsi člani u- Allegheny, zatorej naznajam ljudno prošeni, da skupno po- vsem, ki živite ondi, da vas bo magajo, da bo prireditev us- "truck" čakal že ob 11. dopol-pešna za blagajno, kar ,bo v dne na Chestnut in Ohio St. korist vsem članom, vsled tega Prošeni ste, da se vsi točno ob upam, da bo vsak po svoji mo- določenem času zberete ondi, pomagal z veseljem in po- ker ne bo zatem nobenega nosom do svojega društva. ; drugega "trucka" več na onem Obenem se pa tudi uljudno mestu, vabi vsa sosedna društva tukaj Nadalje prosim vse članstvo, in v okolici, kakor tudi vse o- da se vsi vdeležite tega našega stale Slovence in Slovenke, da piknika. Pridite vsi, katerim se te naše veselice v obilnem bo le dana prilika, in katere ne številu vdeleže ter izkažejo bo morebitno delo zadrževalo, naklonjenost našemu društvu t Nadalje uljudno vabim tudi in pomagajo h lepšem uspehu.! vse naše trgovce, da se tudi vi Pridite vsi, stari in mladi; za vsi vdeležite našega izleta, vse bo preskrbljeno;. vsakovr-1 Dalje prijazno vabim vse Slo-stne zabave bo dovolj, za ple- vence in Slovenke kakor tudi saželjne bo skrbela izvrstna vse brate Hrvate iz Pittsburgha godba; tudi za suh agrla in sit- in okolice, da se v polnem šte-ne želodce bo vsega dosti. Ivilu vdeležite te naše zabave. Jako bi nas veselilo, če bi se j Imeli bomo pečene koštrune kaj naših *unakšib škratov iz ali gorko jagnjetinb, domača Cationsbarga ojunačilo .zopet šunko, vsakovrstno pijačo in pohiteti čez hribe in doline k nam v Ohio tisti dan. Mogoče so že pozabili na križe in težave zadnje poti 11. maja. Veselica se prične ob 2. uri popoldne in traja do 11. ure zvečer.. Vstopnina za moške je 50 centov, za ženske 25 centov, Še enkrat kličem vsem, kai* slovensko čuti in prijateljem Slovencev: Na veselo svidenje v Boyd8ville dvorani dne 4. julija popoldne. Mihael Hočevar, tajnik. NAZNANILO IN VABILO. Naše društvo sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., je na zadnji mesečni seji sklenilo na slovesen način obhajati dne 29. junija god naših društvenih patronov sv. Petra in Pavla. Ker pade letos njih .imendan ravno na nedeljo, zato je nas članov sveta dolžnost, da ta praznik proslavimo na dostojen način. Ta dan se bo ob 10. uri darovala v cerkvi sv. Družine pe- vse, kar si človek poželi za o-krepčilo in razvedrilo. Svirala bo domača godba pod- vodstvom Frank Pavlešiča; zatorej ne zamudite lepe prilike! Vozovi (trucki) bodo vozili tja in nazaj in se bodo ustavljali na: 48 Hatfield St.; 51, 52, 57, Butler St. in pri Hrvatskem Domu v Etna, Pa. Torej na veselo svidenje! Frank Trempuš, preds. dr. NAZNANILO. Na zadnji seji društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., je bilo sklenjeno, da sc vsi člani našega društva zberejo dne 29. junija ob 9:30 dopoldne pred hrvatsko žup-no cerkvi/o, ker bomo imeli iz-vanredno svečanost, kakoršne sc nismo dočakali v naši naselbini. Vnedeljo dne 29. t. m. bo imel prvo sv. mašo Rev. Ivan Firbris, J. S., rodom Hrvat. Ker se bodo vsa društva vdeležila te slavnosti, zato ste prošoni, da pridete polnoštevilno in da ta sv. maša za vse žive in po kojne člane tega društva. Ura- j prinesete s sabo društvene re-gi mi sobratje in sosestre! galije. Dolžnost nas veže, da se vsii Tem potom tudi opominjam od prvega do zadnjega vdele-žimo te sv. maše; kdor bo vsled lastne nemarnosti ostal doma, ni vreden, da spada pod zasta- vse člane in članice, ki še ni ste prinesli spovednih listkov, da mi iste dopošljete do 1. julija. . Kdor se nc bo po tem do- vo našega društva, niti pod o-jločilu ravnal, se bo žnjim po-krilje K. S. K. Jednote. Vsak- stopalo po Jedtiotinih pravilih, do naj pazi, da bo že ob 9:45 Sobrataki pozdravj| v cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave.; vsak naj prinese tudi društveno regalijo s sabo. Da- j Ije vas prosim, da pošljete v I Joseph Pozek, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Barba-društveno dvorano vse tiste o-jre, št. 74, Springfield, 111., se troke, ki že hodijo v šolo in naznanja, da je bilo na dru-spadajo v mladinski oddelek, Štvetfi soji dne 8. junija skleda bodo t nami vred pod dru- njeno, da se^prired* P»knik dne štveno zastavo korakali v cer- 6. julija na Nelsonovi farmi na kev k sv. maši. 18. na Maple St. Ravno isti dan popoldpe, ta- Ker bomo pri tej priliki ol>-koj po večernicah bo kratka hajali 20 letnico obstanka dru-seja društva Najsvetejšega I- štva, jo dolžnost vsakega čla-mena Jezusovega; člani ste u- na in članice, da se te prire-Ijudno prošeni, da se te seje-ditve vdeleži; v nasprotnem vdeležite. Po tej seji ob 4. slučaju bo moral plačati $1 v Iz urada društva sv. Mihajla, br. 163, Pittsburgh, Pa. Kakor sem več bil dva ili tri puta obelodanil, da bu naš od-sjek sv. Mihajla obdržao piknik ove godine, nu, evo se bliža doba piknika^ koji če se obdr-žavati dne 6. srpnja (julija) na Thomas Grove v Dorsey-ville, stoga društvo pozivamo svu braču i znance Hrvate i Slovence, da nas posjete u što veeem broju ovog krasnog dana, da stignemo do što večeg uspeha. U slučaju, da se bi koji bojal kiševitog vremena, neka se ne boji, jer je sve pod krovom. Da nas ima još više, neče nitko na kiši biti. Tiket stoji samo 50 centa, uzto je još vožnja prih na izlet (piknik) i nazat. "Truck-ovi" budu stojali na 44. corner Hatfield St. i 48, Hatfield St. na 51, 54, 57 Butler St. i u Etni kot Hrvatskog Doma, 110 Bridge St. i corner Butler i Bridge St.,"fetn*; P*.; zadnji stop (Nadaljevanje) 5. Prečastita duhovščina in občinstvo: Iskreno pozdravljeni nosilci katoliške misli! Mnogo blagoslova in Bog vas živi! Uredništvo Edinosti iz Chi-cage. 6. častita duhovščina in dragi zborovalci: Bog vas živi vrli in za sveto stvar vneti Slovenci in 'Slovenke. Naprej krepko za našo K. S. K. Jednoto in na šo katoliško stvar. - Martin Kremesec in John Je-riph iz Chicaga. ""Predstavitelj povabi Rev. Ireneja Petričak, hrvatskega župnika, da pozdravi naš shod. Govornik dobro znan Slovencem, jih je pozdravil kakor sledi: "Velečasna gospodo, cijenje-ne sestre i bračo Slovenci: "Svima nam je dobro pozna-to, da su več dugo pri je svjet-skoga rata Slovenci i Hrvati o-duševljeno pjevali, 'Slovenac i Hrvat, zauvjek brat i brat!' čim .«$e je naš vjerski i narodni život nalazio u težim prilikama, u večoj pogibelji, tim je ova pjesma^bilo oduševljenija, medjusobna ljuba v, bratstvo i sloga veča i tjesnija. "Poslije svjetskoga rata, nastale su nove i veče pogibelji za vjerski i narodni život Slo-venaca i Hrvata. Ove zajed-ničke pogibelji moči čemo jed-ni i drugi svladati jedino za jedniškim, složnim, bratskim radom, jedino onda, ako če Slovenac i Hrvat, biti sve to veči brat i brat. Najjači pako i najsigurniji temelj ove m^djusobne bratske ljubavi i slclfcnoga rada jeste: Slovencima i Hrvatfma zajed-nička i nada sve mila, sv. vje-ra katolička. "Pa buduči če ovaj slovenski katolički sastanak oživjeti H ojačati ovu vjeru ne samo u srcima Slovenaca, več u stano- viioj mjeri takodjer i u srcima Hrvata, koliko če se naime o tome pisati i govoriti, to ja ovaj sastanak i sve vas ovdje prisut-ne od srca pozdravljam, ne samo sa moje strane, več takodjer u ime svih svjesnih new-yorških Hrvati katolika, pozdravljam sav slovenski narod, te od srca želim, da Slovenec i Hrvat, ostanu zauvijek brat i brat. Rev. Irenej Petričak, župnik u New Yorku." Z veseljem sprejmemo voščila in pozdrav hrvatskega župnika Rev. Ireneja Petričak in želimo, da se ista vedno spolnujejo bratskima narodoma v čast in korist, omeni g. predstavitelj ter zahvali govornika kakor tudi občinstvo z burnim odobravanjem. Mr. Jakopič predstavi duhovnega vodja, Rev. Luka Gladek, ki srčno pozdravljen govori o veri in K. S. K. Jednoti. Predstavitelj pravi, da je govornik zadel pravo struno in se mu iskreno zahvali kakor tudi občinstvo. V imenu slovenskih mater je govorila Mrs. Antonija Rup-nik, katero burno pozdravijo vdeleženci. Nje govor je bil: Naloga slovenske matere." "Naš današnji slavnostni dan je po pravici dan slovenske matere. In v imenu slovenskih mater vas pozdravljam zbrane na prvem sloven-' skem katoliškem shodu v New Yorku. Slovenska mati je vas vzgo-jevala, ona se je trudila leta in leta z vami, da vas je vzgojila za vnete Slovence in verne kristjane kakoršne ste se danes pokazali. Slovenska mati ima največjo zaslugo pri današnji slavnosti; zato po pravici rečem: današnji naš slavnostni dan je dan veselja in zadoščenja slovenske matere, je v resnici njen dan. Vzvišen« pa težka je naloga matere. Vzgojevati ima o-tročiče, ki so že po svoji naravi k slabemu nagnjeni, varovati jih zapeljevanja, da se ohranijo poštene in da dosežejo namen, za katerega so ustvarjeni. Nič ni večjega kakor srce otroka ukrotiti in izobraziti njegov značaj. Kdojr to ume, ta velja več kot vsak slikar, kot vsak podobar kot vsi umet-nik.i , Tega me matere ne zmoremo brez pomoči Nje, ki najbolje pozna naše težave, brez pomoči Marijine. Zato imamo tu pri nas društvo Krščanskih Mater, kjer se nam daje poduk, kako vzgajati otroke, kjer se medseboj podpiramo z molitvijo, s skupnimi obhajili in sv. mašami. Naj bi bile vse matere združene v tem mater-nem prelepem in potrebnim društvu in dosegle bomo s pomočjo Marijino najboljše vspe-he pri vzgoji svojih otrok. Vzgojeni bodo kot zvesti Slo-' venci in zvesti kristjani, ki nam bodo v veselje, tolažbo in pomoč ter v čast Slovencem; zato slovenske matere skupaj združimo se v blagor in čast slovenskemu narodu." Mr. Jakopič zahvali govornico za lepe in navdušene be-aeae m prisrčno, hvali slovensko mater ter proslavlja njene zasluge. Sledi navdušeno ploskanje. • Predstavitelj je nato predstavil Mr. Anton Grdina, glavnega predsednika K. S. K. Jed note, ki je najprvo v humori-stičnem tonu govoril, potem pa je začel s svojim resnim govorom, v katerem je izvajal približno tako-le: "Spoštovana duhovščina in g. predsednik in vsi zbrani na vzoči: Iz srca sem vesel, da se nahajam tukaj med vami, danes na ta veliki dan, v tem tako zgodovinskemu mestu New Yorku, pred katerim imenom smo enkrat vsi polni strahu in veselja prihajali v Ameriko. "častitam vam! Da ste se zbrali v tako velikem številu; na katoliškem shodu in to v kljub temu, ko so vas skušali na vsevrstne načine, da bi vas zbegali vaši od vere odpadli sorojaki, sedaj vaši največji sovražniki. "častitam vam katoliška dru štva, možje, žene in mladina New Yorka in Brooklyna, ker ste se odzvali, da ste odgovorili v javnosti z vašo navzočnostjo, kaj da ste in kaj da mislite. "Povem vam, da kakor tukaj tako tudi drugod; kamor pridem, sem razočaran, ko najdem enako zanimanje za katoliško stvar. "Poprej, dokler samo sodimo naselbino po tem, kar čitamo po listih, kateri so veri nasprotni, nimamo pravega pojma. Kadar pa vidimo, kakor danes, potem pa sodimo drugače; to ni na papirju, to je javno dokazano, da je naš slovenski narod katoliški 99 odstotkov in ravno za to so naši katoliški shodi potrebni. Potrebni so zato, da se naše ljudstvo pouči o resnici; da se mu obriše prah iz oči, katerega so mu natrosili z brezverskim čti-vom. Da sedaj so slepili vas, pisali so na zvit način način, da so vas begali, in da so vam drugače predstavljali stališče našega katoliškega ljudstva; pisali so zvito in nerazumljivo, niso.rekli vam, da ni treba iti na shod, ker to so vedeli,dabi jim vi pljunili v obraz. Pač pa so pisali tako hinavsko in zavito, da bi vas odstranili, da bi se vi zbali priti na shod; da bi se vi sramovali in menili, da tam shod; da bi vi menili, da tam ne bo nikogar na shodu in na cesti "Vidite, tako se je delalo in se dela še danes; mnogo so že dosegli do- sedaj, ali ne bodo več zanaprej. Danes ste jim odgovorili; danes ste jih pošteno osramotili; da prav šte storili ; tako plačilo so zaslužili. "Iz tega se pa učimo tudi za naprej. Mi ne bomo nikogar napadali, pač pa bomo odločno zagovarjali resnico, in zahtevali bomo pravice za nas katoličane; pobijali pa bomo vsakogar, kdor .bo napadal naše katoliške svetinje sv. vere. Mi se bomo bodrili med seboj in oživljali, časopisi, kateri se bodo spotikali nad vero in obredi, spotikali nad verskimi obredi, kateri so nam dragoceni, bodo od nas pomandrani v blato. Na naših katoliških sh6dih se bomo katoliško izobraževali, da bomo znali ločiti barve prepričanja: Belo od črno-rde-čega, da nas ne bodo zlorabljali v svojo korist naši nasprotniki, verski odpadniki. v Mi se bomo plodučevali med sabo, kaj da je resnica ali laž našega slovenskega časopisja. Mi smo bili- nasajeni vse vrjeti, kar smo čitali. Velikrat se sliši : 'O saj sem tako čital.' Vi ste bili navajeni v naši stari domovini, da ste čitali samo dobre, poštene katoliške časopise ali dobre knjige, in kar ste či tali ste tudi vedeli, da je to či sta resnica; in tako mislite še danes, ko vam pride prisiljeno v roko ali pa vzamete iz radovednosti rdečkasti časopis. Vi menite, da je res kaj, kar je pisal, vi pravite, da če ni res, da ne bi smel zapisati, itd. Vidite, to pa je največja prevara, oni vedo ,kako bodo vas pridobili na krivo mišljenje, poznajo vašo lahkomiselnost in vedo, kaj je potreba napisati, da vas pridobe in tako potem z vami računajo število svojih privržencev. To so dej stva, to so gotove stvari, katere-ne more nikdo pobiti in o-vreči. To je dokazano na vseh straneh. "Slaba protiverska publice-ta je največja prevarancija, ki ljudi zlorabi in preslepi, da krenejo na slabo stran; z njo je največ zla storjenega našemu slovenskemu narodu, da je razdvojen, da polagoma zgublja vero in z vero pa tudi srečno družinsko življenje. Saj nam je vse polno vzgledov in dokazov na vseh straneh zna- nih. In ravno zato so jim pa naši shodi tako velik trn v peti, zato pa po nas; seveda ne naravnost, pač pa zvijačno v obliki hinavščine, zavito v drugačne članke, kor naravnost povedati jih je sram in strah. Le škoda, da to delajo taki, kateri so ravno od katoliškega življenja—kateri je prihajal v Ameriko v zgodnjih letih naseljevanja—obogateli in sedaj hočejo biti neodvisni; in škoda, da taki, kateri so svoječasno sem in tja zlorabljali v svojo malho tudi nekatere katoliške duhovnike, da s danes vrača s svojo' vdeležbo. In mi vsi bomo v tem prepričanju tudi taki ostali. Naj drug^ pisarijo in govore kar hočejo proti veri, proti Bogu in naj ga taje, mi pa bomo vedno klicali, da je in da živi tako dolgo, dokler ne zatisnemo svojih oči. In za nami bodo drugi katoličanje ponavljali isto, dokler bo vzhajalo solnce, katero je bilo priča takrat, ko se je za sv. vero prelivala nedolžna kri na gori Kalvariji. Se vam zahvaljujoč za pazno poslušanje!" Občinstvo je njegovemu navdušenemu govoru dolgotrajno živahno pritrjevalo in z ogorčenjem zrlo na one slovenske poturice, ki v svojem liberalnem trobilu zavajajo naš narod po Ameriki. (Dalje sledi) -o- v' KAKO SE JE ZVONAR JANKO 2ENIL? Avg. šenoa. Poslovenil Mihatov. Mojster biti, to ni šala, -posebno star cehovski mojster z dvema podbradkoma in s tako obilnim trebuhom, da moreš z dlanjo tolči.po njem kakor po velikem bobnu. Tak star cehovski mojster je bil stari Nikola Celinič, čevljar po poklicu. Krpal je torej in šival čevlje, dasi si pri tem ni belil glave ali da naravnost povem, glava ga ni bolela zaradi modrosti, ljudje so celo govorili, da Niko večkrat svojo lastno pamet gazi. Take in podobne govorice ga seveda niso vznemirjale. Nikola se je raje u-daril po svojem žepu, da so za žvenkljali zlati cekini in veselo govoril: "Le dajte, le opravljajte, toda moja mošnja, da veste, je polna. Denar je pamet." Mojster Nikola je, povedano resnici na ljubo, grd kakor kosmata kumara, in tudi njegova žena Julka si ni bila umila lica š pomladanskim snegom, njena koža je bila nagrbanče na kakor usnje starega čevlja Imela pa sta hčerko; lepo, kakor da bi bila v mleku skopana in z božjo rosico dojena! Njene oči so žarele, da bi te presu nile, lasje dolgi do peta, lica, da bi jih za šopek utrgal in usta, joj, celo čebela bi se nanje zaletela. Marica je bila hkrati tudi okrogla in zdrava in poskočna kot srna, sramežljiva kot vijolica in lahka kot metulj — v vsem Zagrebu ni bilo njijti take krasotice, ako me povrhu tega še vprašaš po njeni pafheti, moram priznati, da j« od svoje šole še drugim lahko posojala. Bila je lepša in razumnejša kakor oče in mati. j , "Kjfe neki je mojster lztak- nil to Marico?" so se povpraševali po Zagrebu, "to jabolko ni padlo iz tega drevesa. Marica je kakor slika v oltarju, oče kot lipov bog, pa tudi na materi ni bilo videti sledu Ma-ričine lepote." Na tako in podobno vprašanje bi Nikola po-mežiknil, postrani pogledal ženo in rekel: "Kje da sem iztaknil Marico? Hm! Dani...!" In žena bi odgovorila: "Vi- diš ga nezadovoljneža, glej da se 'ne pregrešiš, ako bi si bil zapomnil račun, bi ti sumnja ne mešala pameti in pripisovala nepoštenosti tvoji ženi." "^o, no," zamrmra Nikola, "saj ne mislim tako resno, draga moja, najin račun je čist." Odkod se je torej vzela Marica? Bog jo je tako dal, in hvala Bogu za ta dar, v ponos je hiši in imenu, po sobah odseva kakor zrcalo. Nikolajev denar je dvakrat več vreden, ker ima poleg cekinov še Marico. To je Nikola dobro vedel, zato je bil ponosen na svoj zarod in se trepljal po svojem obilnem trebuhu, deklico je oblačil v najboljše sukno, jo obuval v rumene čeveljčke, ji zapenjal oprsnik s srebrnimi gumbi, jo hranil s strdjo in napajal z medico, jo gladil ko ptič svojo dragico v gnezdu in zraven veselo govoril: "Visoko je drevo, na njem sedi zlata ptičica, naša Marica." Toda dekle je bilo, kakor sem že o-menil, pametnejše in razum-nej nego oče in mati; božanje je ni pomehkužilo; strd in medica pa ji nista pokvarila ne pameti in ne vzela močne volje. Gledala ni ne visoko ne nizko, ampak naravnost pred se, kjer raste poštenje liki duh-teča travica Dobro, še predobro veste, da se mora popek enkrat razcveteli in dekličino srce enkrat odpreti. Dobro de rosi, kadar pade na cvetlico, dobro de mladeniču, kadar poljubi deklico. Pa odkod to? Vprašaj, odkod to? Učenjaki niso v tej stvari napisali knjig, dasi so sami pri tem čestokrat ponoreli. Kako to? Oko se vjame, srce se vname. Pride čas, jabolko dozori in slučajno pade komu v naročje. V Marici se je pretakala vroča kri in zato je bilo lahko slutiti, da bo ta cvet kmalu našel svojo čebelico. In res je tako bilo. Iskra je padla sem, padla tja, padli so pogledi in se vzljubili. In Marica je zares ljubila, s celim srcem, in ni nehala; komur Se namreč to blaženstvo enkrat vkrade v srce, ta ga ne izpusti iz srca, kakor ne izpu stiš zlate ptičke, ki jo imaš v kletki. Vem, da bi- me radi povprašali po zgodbi, kako 30 se zaljubili mladi pari. Ve mlade ženice in Ve mlade device rade povprašujete in čita-te zgodbo, kako neki je moški našel žensko srce. A ravno tega vam ne povem, ker sam tega ne vem. Marica se je bila zaljubila v ljubljenca svojega srca pred tri sto leti, toda jaz sem to prepisal iz starega, zaprašenega časopisa, in tisti list v časopisu, ki govori o prvem poljubu, tisti nesrečni list je neka roka iztrgala. Najbrž je komu bilo hudo, da se mladi ljudje ljubijo. Pa nič ne de. Samo da vemo, da se niso sovražili. In to zadostuje. Toda pozabil sem skoro povedati, kdo je bil ljubimec, kaj je bil in odkod je bil. Skozi nizka vrata ni mogel vstopiti, ne da bi s čelom zadel v podboje. Rojen je bil v šestinah, v kmečki hiši tik cerkve, potem se je izučil čevljarstva v Zagrebu in nedavno je postal mojster, a obenem, je tudi zvonil pri cerkvi sv. Marka v Zagrebu. Poznalo se je pa že po glasu zvona, kadar je on zvonil. Rad je pobožno molil in šival čevlje kakor malokdo, vina pa ni pil nikdar; nekateri so se mu posmehovali, češ, da je sramežljiv kakor mlado dekle in trd kakor vosek'. Pri krstu je dobil ime Janko, po očetu Dobrilovič. Ni pa znal samo zvoniti, znal je tudi po vražje streljati ob Vstajenju, za Božič in na dan sv. Rešnje-ga Telesa, ko je šla procesija. Da ste slišali! Možnarji so grmeli pred cerkvijo tako močno kukor pred dvajsetimi leti, ko se je pod Zagrebom zemlja tresla in je zvonik porušil cerkev sv. Marka. Z možnarjem je streljal naš Janko tudi v ti- stih dneh, ko je mestna gospoda brala grozdje po vinogradih. Od mestnega župnika si je gospoda izposodila cerkvene topove in zvonarja Jan kota, „ ki je streljal na dobro zdravje, da se je gora tresla. Sicer pa je bil Janko Dobrilovič ubog revež, kmečko dete, ki se je s svojimi žuljevimi rokami začelo povspenjati više in više; našemu Janku bo treba še dosti truda in znoja, da postane človek, po katerem ljudje povprašujejo. Tega siromašnega mladeniča je torej ljubila bogata Marica Celiničeva. Seveda se je Marica pri tej ljubezni tudi večkrat vjezila, saj sem vam že povedal, da je bil Janko plah kakor sramežljivo dete. Nekoč, bilo je proti večeru pred Zdravo Marijo, je stala Marica na stopnjicah pred vrati svoje hiše na Markovem trgu. čakala je na roditelja, ki sta šla za krstna botra. Ledja je naslonila na zid, drobne noge položila navzkriž, sklenila roke na hrbtu, nagnila glavo in gledala, potihem pevajoč, pred se po trgu, ki je sameval prazen kot da bi ga z metlo pomedel. .Tedaj je švignil nekdo mimo njene hiše proti cerkvi. Dekle ga je namah spoznalo. Bil je namreč zvonar Janko Dobrilovič, ki je hitel v zvonik zvonit Zdravo Marijo. Stanoval je nedaleč za cerkvijo, zato je napravil samo par stopinj, pa je bil v zvoniku, mimo Celiničeve hiše mu ni bilo treba hoditi. Vendar je pa tisti večer zvonar napravil majhen ovinek, zakaj, tega mi ni treba praviti. "Dober večer, Marica." "Bog daj, Janko." "Ti sama tukaj?" "Sama." "Kje sta pa oče in mati?" "V spodnjem delu mestu na botrinji." "A ti?" (Dalje sledi) Č£ ne morete dojiti svojega otroka, mu ' dajte Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več močnih in trša-tih otrok kot vsa druga hrana za otroke skupaj. Tisočere matere so izpričale njega za-sluhe kot otroška hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, ker je čista, varna in lahko prebavljiva hrana za otroke. Ni dvoma glede čistosti ali sijajnih uspehov Eagle Mleka za hrano otroka. Vedno je čisto in sveže. če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjiga za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno. (2) THE 50RDEK COME^nf Borden BldgriNcwYofk Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjsko-Slovcnske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. 6117 St Clair Ave. Uredništvo ta upravniitvo: Telefoa: Randoiph 628. / CLEVELAND, OHIO. Naročnina: Za inozemstvo ............. OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION, of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in hte interest of the Order. Issued every Wednesday. OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randoiph 628. CLEVELAND, OHIO. "DELAVSKI SLOVENIJI" V ODGOVOR. Uredništvo "Glasila" vam najprvo izreka zahvalo, ker ste dne 19. t. m. v svojem listu dobesedno ponatisnili naš čla-lek "Našim naprednjakom," ki je povzročil v gotovih vrstah precej razburjenja. Oni naš članek primerjate s psalmom. Hvala vam za pokloni Zelo globoko ste morali vrtati in kopati svoje možgane z "uma svitlo lopato," da ste dospeli do dna vašega stališča, ker ste IZ stališča napisali tako gnojnico.' Pri nas pišemo vedno "s" stališča, nikdar pa ne IZ. Devetkrat ste pri svojih komentarjih na naš članek posegli v gnojnico, ki smrdi po bogokletstvu, nepatrijotizmu, bolj-ševiškem negentlemanstvu itd. Naj vam torej qa te komentarje tudi mi nekaj odgovorimo: f Že večkrat smo čuli iz ust izkušenih mož, da je "Delavska Slovenija" v Milwaukee najslabši list na časnikarskem polju med ameriškimi Slovenci. Že nekaj let nazaj piše o samem boljševizmu in komunizmu, pri tem pa pridno udriha po naši ameriški vladi. Več kot polovica čtiva je v vsaki številki posvečenega Rusiji, dasiravno ta rdeča cunja izhaja v Združenih državah ameriških, če se tako za Rusijo zanimate, čemu ne premestite uredništva v Leningrad, ali Moskvo? čudno, da vam ameriška poštna oblast še ni ustavila izdajanja lista? Vsvojem prvem komentarju trdite, da ameriško delovno ljudstvo še ne misli samostojno. To je resnica. ' Kdo je pa temu kriv? Ljudstvo samo in njegovi voditelji. Samostojnosti se ne da doseči samo s čitanjem boljševiških člankov, ampak z volilnim listkom. Da ameriški delavci ne dosežejo svojih pravic, je vzrok ta, ker se premalo zanimajo za državljanstvo. * Na milijone in milijone je še takih "patrijotov," ki še nimajo niti prvega papirja. Učite delavstvo najprvo o državljanstvu in njegovih volilnih pravicah, potem ne bodo imeli delaci tako malo svojih zastopnikov v državnem kongresu in senatu. ); . '■" f , Vaša največja budalost v nekem drugem komentarju' je ta, ko trdite, da je vera in cerkev v zvezi s kapitalizmom. Omenjate celo "kapitalistično krščansko .izkoriščevanje." To je pa nekaj novega v psalmih boljševikov. čemu pripisujete baš kristjanom največje izkoriščevanje? Ali nimajo največ kapitala j udje v svojih rokah? In j udje niso kristjani. Ali nima zloglasna organizacija I. W. W. tudi nekega milijonarja v Chicagu na čelu? Ali niso vsi ruski boljševiški velikani sami bogatini, ki živijo s svojim štabom kakor kralji in cesarji? Ali niso hoteli na Ruskem zapreti vrata tujim kapitalistom, pa so jim jih zopet odprli? Kdo je spravil nesrečno Rusijo v tako zlo in v tako bedo? Boljševizem in komunizem O, kako lepo se hvalite, da ste baš vi (boljševiki) oznanje-valci pravega? človečanstva; da ste baš vi nositelji? nove (rdeče) kulture, ki bo nadomestila (sedajno!?) sedanjo gnilo, zločinsko, izkoriščcvalno kulturo. Pozabili ste omeniti kdo pravzaprav vzdržuje današnji sistem pod katerim so zasuž njeni milijoni v imenu domovine, vere, očetnjave in naroda. Kaj ste pa že v Ameriki boljševiki dosegli? Sramoto I V zadnjem odstavku ste se po precej glofobko urezali, ko pišete sledeče: "Velika večina slovenskega proletarijata je ie vrgla od sebe to trgovsko popačeno krščanstvo in nastopilo pot proti luči in resnici. Svetovni kapitalizem se zaveda, da se bliža zanj pogin, zato jc vrgel vse svoje sile na to delovanje, da se ohrani ljudstvu 'vera,' da se ga drži šo nadalje v duševni temi, ker to jc temelj moči vseh tiranov, vseh izkoriščevalcev in ve likih roparjev. Svetovni kapitalizem je zavozil svojo gospodarsko kolo v blato in išče rešitve. Toda ista je mogoče le v tem, da ostane večina delovnega ljudstva pobožna in patri jotična, da še nadalje slepo veruje v stare bajke, da hodi "po potu svojih očetov' in sc navdušuje za vero, domovino in narodnost, za vse, kar služi interesom mogotcev. Za aedaj ao ae deloma uspešni, ker je število zaalepljenih ie veliko, toda prišel bo čas, ko se bodo tudi te zaslepljene mase prebudite in uničile vse laži in s tem tudi moč vseh tiranov." Takih puhlih fraz bogokletnih listov smo že vajeni. Na kateri*strani je torej večina slovenskega proletarijata? Najprvo trdite, da je že VELIKA VEČINA istega zavrgla krščan stvo; proti koncu pa to trditev naravnost pobijate rekoč: "Za sedaj so (slovenski proletarci) šE DELOMA USPEŠNI, KER JE ŠTEVILO ZASLEPJENIH?! šE VELIKO." Ej, vsi vi Leninovi in Trockijevi bratci! Zelo se motite Ali ne veste, da je ostalo izmed vseh ameriških Slovencev še vedno 90 odstotkov vernih in krščanskih? Ali še ne znate, da je vseh ameriških slovenskih "socijev" samo okrog 800 (osem sto!?), vaše boljševiške pristaše bi pa človek lahko preštel na prste? Ali tvorijo torej te borne številke veliko?! večino slovenskega proletarijata? Čudno, da peščica teh "naprednja-kov" še sploh hoče živeti v naši "pobožni" Ameriki, kakor jp naziva urednik "Delavske Slovenije." čemu ne gre v blaženo Rusijo? čemu se ne preseli med "kulturne" ljudožrce v Afriko; Um ne poznajo ne vere ne Boga. Divjaki ne poznajo mest s svetniškimi imeni, čudno, da se ti naši "prosvitljepci" še sploh pehajo za.ameriške dolarje z lepim napisom: "ln God We Trust." čudno, da marsikak izmed naših "naprednjakov" ne protestira, če ga v slučaju bolezni pošljejo v kako bolnišnico s svetniškim imenom. Vsi ameriški slovenski naprednjaki! Vaš napredek ob- stoja samo v tem, da blatite naša verska načela in da sovražite sploh vse, kar je verskega. Sovraštvo do vere vam je edino naprednjaško sredstvo. Omilovanja vredno tako na-prednjaštvo! Ali najdete kaj takega pri inteligentnih Ameri-kancih? In vendar s tem sovraštvom samo "blufate" narod. Koliko pa vas je, ki bi protiverska načela ohranili do zadnjega, do —smrti? Ko potrka smrt na vrata takega "naprednjaka," pa vrže puško v koruzoT izprevidi zmoto njegovih zapeljivih narodnih voditeljev in se skesano vrne v naročje sv. katoliške cerkve. Gola resnica je in dokazano, da se v 100 smrtnih slučajih takih "naprednjakov" 98 v zadnji uri spravi z Bogom in so pokopani na katoliških pokopališčih. To čitamo dan za dnevom celo v glasilih "naprednih" podpornih organizacij. Da, v slučaju smrti se preskusi človeka, kakor zlato v ognju. Marsikak slovenski bogokletnež se bo na zadnjo uro skesano trkal na prsa in obžaloval svojo zmoto. Najbolj zanimivo je pa dejstvo, da spadajo v vrsto naših "naprednih" narodnih voditeljev in reformatorjev sami tako-zvani "grinarji." In baš pri "Delavski Sloveniji" imajo enega takega, kateri si šo ni obrisal s čevljev starokrajskega blata, kateremu s® naše ameriške razmere in postave še docela ne znane. Takih grinarskih učiteljev in narodnih voditeljev domoljubni in zvesti ameriški Slovenci ne maramo. Baš tekom minule svetovne vojne je semkaj v Ameriko pribežal eden izmed teh starokrajskih rdečih reformartorjev. Tukaj je begal naše ljudstvo in oznanjeval svoj evangelij, pa ni imel niti prvega ameriškega državljanskega papirja! Nekaj časa je ljudstvo in svoje bratce farbal, po končani vojni je pa svojim backom pokazal fige in prestopil v tabor "kraljevašev," kakor je nas vedno sam nazival. Ali so to značajni m6žje? Zdaj je vaša rdeča čreda brez svojega nadpastirja. Kaj mu mar za izgubljene ovčice, samo da vleče $300 na mesec iz belgrajske blagajne. L Z. j -o- ženih držav v letu 1920, Pregled novega priseljeniškega zakona. Jugo«lav Bureau Foreign Language Information Service. (Nadaljevanje) številne omejitve. (Odstavek J 11).' Kvote od 1. julija, 1924 do 30. junija, 1927. a. Letna kvota za vsako deželo bo 2 odstotka od števila tujerodcev iz dotične dežele,, nastanjeni hv Združenih državah glasom ljudskega štetja od leta 1890; minimalna kvota za vsako deželo pa znaša 100. b. Kvotnim priseljencem se sme izdajati: 1. V vsakem fiskalnem letu ne več priseljeniških viz kot znaša kvota dotične dežele. 2. V vsakem koledarskem mesecu ne ».več priseljeniških viz kot lb odstotkov od vse letne kvote. (Po dosedanjem zakonu je kvota znašala 3 odstotke od tujerodnega prebivalstva na podlagi ljudskega štetja od leta 1910. Vsak mesec pa je smelo priti le toliko priseljencev, kolikor znaša 20 odstotkov od vse letne kvote. Novi zakon odpravlja mesečno kvoto, kar se tiče prihoda priseljencev; mesečna omejitev velja le glede izdajanja priseljeniških viz.) Kvotni načrt po 1. juliju, 1927. Novi zakon določa naj 2 od stotna kvota na podlagi .štetja od leta 1890 velja za tri leta, obenem pa postavlja načelo, da po 1. juliju, 1927 in nadalje bo za podlago kvote veljal narodnostni izvor ameriškega prebivalstva. Ta načrt se ime-npje "National forigin plan." Določbe novega zakona v tem pogledu so v glavnem sledeče: b. Začenši od 1. julija, 1927 bo letna kvota za vsako narodnost znašala tak količnik od 150,000, kakršen odgovarja razmerju prebivalcev istega narodnostnega izvira v Združenih državah napram vsem prebivalcem kontinentalnih Združenih držav glasom ljudskega štetja od leta 1920. Minimalna kvota za vsako narodnost pa naj znaša 100. c. Narodnostni izvir naj se ugotovi s tem, da se najde število prebivalcev kontinentalnih Združenih držav, kf bodisi po rojstvu ali po svojih prednikih izvirajo iz tako dežele ali pokrajine, za katero je treba določiti posebno kvoto. Narodnostni izvir se ne bo ugotavljal s tem, da se bodo zasledovali predniki ali nasledniki posameznikov, marveč za podlago naj služijo statistike o priseljevanju in izseljevanju, kakor tudi,razmerje, po katerem se prebivalstvo pomnožu-je glasom ljudskih štetij, ki sc vršijo vsakih deset let, in dru-slični podatki. d. Ko zakon govori o "prebivalcih kontinentalnih Zdru- ♦ . I ne jemlje pri tem v ozir sledečih prebivalcev, ki se ne-bodo vpo-števali pri tem računu: 1. Priseljenec iz drugih dežel severne, centralne in južne Amerike in njihovi nasledniki, 2. inozemci, ki niso sposobni za ameriško državljanstvo in njihovi nasledniki, 3. nasledniki priseljenih sužnjev, 4. nasledniki izvirnih ameriških prebivalcev. e. Razmerje in kvote naj ugotovijo državni, delavski in trgovinski tajniki s pomočjo Census Btlreau-a. Ti naj poročajo predsedniku Združenih držav, kakršna bo kvota za vsako narodnost. Predsednik pa naj pred dnem 1. aprila, 1927 progfysi, kakšne bodo te kvote. Ako predsednik ne izda tega proglasa oziroma, alco iz kakega razloga te proglašene kvote ne stopijo v veljavo za kako fiskalno leto, naj za ono leto velja kvota od 2 odstotka na podlagi ljudskega štetja od leta 1'890. "Narodnost." (Odstavek 12) a. Za pripadnost h kvoti rabi zakon izraz "narodnost (nationality). Narodnost se določa po deželi rojstva. Pri tem se kolonije, podložne de žele ali samoupravni dominiji, glede katerih je ljudsko štetje od leta 1890 navedlo posebno statistiko, smatrajo kot poseb ne dežele. Kar sc tiče določitve "narodnosti" po rojstvu, veljajo sledeče izjeme: 1. "Narodnost" nedoletnega otroka pod 21. letom, "»ki se ni rodil v Združenih državah in prihaja v spremstvu roditelja sc ravna po rojstni deželi roditelja'; ako prihaja v sprem stvu obeh staršev, je rojstna dežela očeta odločilna. 2. Ako sc jc žena rodila drugi zemlji kot njen mož in jc kvota njene rojstne dežele že izčrpana, sc njena pripadnost h kvoti sme ravnati po rojstni deželi moža, ako se ona nahaja v njegovem spremstvu in je on opravičen do priseljeniške vize, pod pogojem seveda, da tudi kvota moževe rojstne de žple ni izčrpana. Kdor se je rodil v Združenih državah, ali je izgubil ameriško državljan stvo, se smatra kot da se je ro dil v oni deželi, kateri je sedaj podložen; ako pa sploh nima nikakega državljanstva, sevbo smatral kot da se je rodil v oni deželi, od koder prihaja. b-c. Državni tajnik, trgo vinski in delavski tajnik naj čim preje pripravijo poročilo, jki naj pokale število prebivalcev poedinih narodnosti, nastanjenih v Združenih državah glasom ljudskega štetja o«J leta 1890. Pri tem naj podajo cenitev, koliko ljudi je bilo rojenih v takih idežc^ah, kolonijah ali pokrajinah, glede ka- terih so nastale take spremembe v političnih mejah, kakršne niso posebej navedene v ljudskem štetju od leta 1890. d-e. Taka poročila, cenitve' in popravke je treba izdelati vsako leto in poročati predsedniku, ki naj proglasi kvote poedinih dežel. . (Važna sprememba je v tem, da po dosedanjem zakonu je za otroka in ženo vedno veljala kvota one dežele, kjer se je vsak rodil; določbe novega zakona pa preprečujejo razkosanje družine.) IV. Izključeni iz Združenih držav. (odstavek 13.) a. Nikak priseljenec ne sme biti pripuščen ^Združene države, razun 1, ako ima še veljavno priseljeniško vizo ali pa se je rodil potem, ko si je spremjajoči roditelj zagotovil izo; 2, ako ^pada. k narodnosti, navedeni v vizi; 3, ako je priseljenec izven kvote in kot tak naveden v vizi; 4, ako drugače odgovarja splošno priseljeniškim predpisom. b. Priseljenci, ki so bili že poprej zakonito pripuščeni v Združene države, smejo po začasni odsotnosti biti zopet pripuščeni, ne da se od njih zahteva priseljeniška viza. c. Nikak inozemec ne sme « biti pripuščen v Združene države, kateri ne bi mogel nikdar postati državljan Združeni hdržav. (To je določba, ki je izzvala protest s strani Japonske, kajti po zakonu le be-lokožci in Afrikanci smejo biti naturalizirani.) Izjema glede inozemcev te vrste velja le za one, ki sc vračajo po začasni odsotnosti, za duhovnike, profesorje, njihove žene in nedoletne otroke, ter zJa dijake, kakor tudi za one, ki se v zmislu odstavka 3 ne smatrajo za priseljence. Deportacija. (Odstavek 14) Vsak inozemec mora biti deportiran, ako se kadarsibodi kasneje najde, da za časa svojega prihoda nj^bil po tem zakonu opravičen priti v Zdru-' žene države ali ako je ostal v tej zemlji dlje časa, kot ta zakon dovoljuje. Delavski tajnik sme pa pod gotovimi pogoji, tičočimi se vzdrževanja in oskrbe, ic* voliti, da inozemski otrok pod 16. letom, ki je bil začasno pripuščen v Združene države, o-stane tukaj za vedno, ako je eden izmed staršev ameriški državljan. (Po splošnem priseljeniškem zakonu je določen rok, do katerega sme biti deportiran kdor jc nepostavnim potom prišel v Združene države. Novi zakon pa določa, da, kdorkoli bi po 1. juliju, 1924, prišel na kak način v Združene države, prekršivši določbe tega zakona, sme biti deportiran kadarsibodi kasneje.) Začasna in pogojna pripustitev (Odstafek 15) Prepušča nadaljnim odredbam, pod katerimi pogoji in za koliko časa naj .bodo pripuščeni v Združene države dija ki, prihajajoči kot priseljenci izven kvote, in vsi inozemci, ki niso označeni kot priseljenci (izvzemši seveda vladne uradnike inozemskih držav, njihove družine itd.) Ka*ni za protizakonito preva žanje. (Odstavek 16) Prepoveduje parobrodnim družbam, brodolastnikom, -a gentom itd., da bi preko morja privažali iz inozemstva (ra zun iz sosednega inozemskega ozemlja) take priseljence, katerih viza je že potekla in take kvotne priseljence, ki imajo priseljeniško vizo, označu-jočo jih kot priseljence izven kvote. Za vsakega takega pri seljenca se bo iztirjala globa od $1000 in še povrh svota, enaka voznini, ki jo je prise^ ljenec plačal. Prihod iz sosednega ozemlja. (Odstavek 17) Generalni priseljeniški ko- dogovore s prometnimi družbami glede prihoda in pregleda inozemcev, prihajajočih v Združene države iz ali preko sosednega inozemskega ozemlja. Nikakemu priseljencu, prihajajočem^ iz sosednega ozemlja, ne bo dovoljen vstop v Združene države, razun ako dokaže, da je prišel v to sosedno ozemlje potom družbe, ki je vzadostila . vsem določbam tega zakona, ali pa da je prišel v to sosedno inozemsko ozemlje vsaj dve leti pred svojim vstopom v Združene države. Izvzeti so v tem pogledu oni inozemci, ki so bili že poprej zakonito pripuščeni v Združene države in ki se vračajo po začasni odsotn DRUŠTVO SV. JOŽEFA. PUEBLO ,COLO. — Preds. John D. Butkovich, 1201 S. Santa Fe Ave. Tajnik John Germ, 817 East "C" St. Blagajnik Peter Culig, 1227 S. Santa Fe Ave. Prva mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesccu ob 9. uri ^is^j dvorani. zjutraj, druga mesečna seja sc vrti št so. DRUŠTVO SV. PETRA, vsakega 20. v mcsecu ob pol osmi uri CALUMET, MICH. — Prels. Math F. zvečer v lasmi dvorani. ' Kobe, 509—8th St., Calumet, Mich. St. 8.- DRUŠTVO SV. CIRILA IN Tajnik JohB B. Sterbenz, 174 Wood-METODA, JOLIET, ILL.— Preds. Fr. land Ave., Laurium, Mich. Blagajnik Terlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mjhae, Klobučar, 115—7th St. Calu-Matt!:ew Buchar, 706 N. Broadway. met( Mich Redna ,c vrJi vsako Blagajnik John Kralj ml., 120» N. Ljrug0 nedeljo v cerkveni dvorani po Hickory St. Redna seja se vrii vsako i j ^ ma5i tretio nedeljo v stari soli cerkve sv. I 32- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI Joiefa. SI. lO-DRUSTVO SV. ROKA, CLIN-TON, IOWA. — Preds. John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, lowa. Tajnik in blag. John Tancik, 600 Pearl St, Lyons, lova. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu. St. 11- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST.. AURORA, ILL. — Predsed. John Ajster, 627 Aurora Ave. Tajnik Josip Fajfar, 586 N. Broadw»y. Bla- PASTIR", ENUMCLAW, WASH. — Preds. Josip Richtcr, R. 1. Box 126. Tajnik Joseph Malnerich, R. 1. Box 71. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. 1. Box 94. Redna seja se vrši v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu. St. 88.- DRUŠTVO MARIJE DEVICE, PITTSBURGH, PA. —i Preds. Josip Pavlakovich, 54 Low Road, Sharp-biirgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich, gajnik Gusti VVerbich, 491 Aurora Ave. , ^[hS PttsbVgh Pa Blaga j-Seja ,e vrti vsako prvo nedeljo v me- HatfieldSt. ^AL Vt-V°rnRI ST^O KV JOŽEF V P.^burgh, Pa. Preds. . bolniškega od-pnHpif" fw PA Pred? lohn J°siP Adlesich. '5146 Dresden FOREST CITY, PA. -Preds.John i w Pittsburgh, Pa. Sejale vrši vsa-černe 579. Ta,n.k Frank Zi- ' . Sloveos- k«" »« 57th in Butler St. šek, Box 506. Redna seia se vrši vsa- ^ ^ DRUŠTVO SV. PETRA IN ko drugo nedeljo v mesecu v Mestni pAyLA KANSAS CITV, KANS. — 'T'"-!«.- »RUSTVO SV. JANEZA Joseph R«^ 533 Dugarro KRfT BIWABIK, MINN - Pred. £• J-J^ M N»ck Janchan, Box 29L Ta,n k 613 N 4|h s, Redna scja se vrši tEL, r«« ri Sa ie vsako 1. ned. v cerkveni dvorani, 515 Joseph E. Tometz. Box 81. beia se; . _ vrši vsako prvo nedeljo v mesecu po- IniP... poldne ob 2. uri v cerkveni dvorani. *L »-DRUŠTVO SV. JOŽEFA, it 14» DRUŠTVO SV. JANEZA RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, KRST. BUTTE, MONT. Predsednik R- F- D No 2, Charlotte Iowa. Taj-Charles Prelesnik, 511 fcatson Ave. n.k in blag. Joseph Lukež»č, R D. No Tajnik John Malerich, 1600 E. 2nd St. 2, Charlotte. lowa. Redna mesečna se- JSKrtfe K!: u*e 5? BMSSV.ttfc 2, IS DRUŠTVO SV. ROKA, J«>l*i Povsha. Box 732. Blagajnik Jos. PITTSBURGH, PA. Predsednik Zajec, 2403 St. Louis Ave. Seja se John Pavlešl" 1013 E. Ohio St. N. S. vrši vsako drugo nedeljo v mesecu « Društvo jožefa, ivp Cia se vrii vsako tre'jo nedeiio PITTSBURGH. PA. - Preds. Louis tv kTdo?u Rihtarsich. 208-57tb St. Tajnik John T. f« DRUŠTVO ŠV JOIEFA, Bojane, 209-57th -St. Blagajnik Jo-VIRGInVa M^ - P ed3 Maih seph Lokar, 4908 Hatfield St. Sej. se Prijanovich, U5 Om*« St. Tajpik | jtši vsako drugo nedej.o v mesecu v '•lttk mcifsžs« skwno SV. alojzija. c.f. ^ "Jii ^ko trelio nede I STEELTON. Pa. - Preds. Anton Mt-r ob "Tri Doo v Odd lesič, 404 So. 2nd St. Tsjnik Anton M. |,o v mesecu ob ur« pop. v -,aa Te^k ^ 2nd St. Blagajnik MiKo Fe!Iow dvorani MARIJE PO- Tomec, 473 So. 2nd St. Redna seja se MENICE. JFN^V UND A^ - vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v ^Ž^^k^«^. 3 društveni dvga^ Fort Smith, Ark. Tajnik fc blagajnik . vafl) \ D^M ON T John Erien, P. O. Box 57, Jenny Und, ANACOhlO. MU."MI. Ark. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnika. St 20- DRUŠTVO SV.* JANEZA KRST. 1K0NW00D, MICH. — Preds. ____Preds. Frank Petelin, 622 East 3td St. Tsjnik John Deržaj, 816 6. Park Ave. Blagajnik George' Stokan, 1012 E. 3rd St. Redna mesečna seja se vrti vsak 3. totek v mesccu v sv. Petra in Pavla dvors- št. 44.- DRUŠTVO SV. FLORUANA 8. CHICAGO, ILL. — Preds. Math Pir-nsr, 3312 E. 90th St. Tsjnik Johji Li-kovič, 9511 Eving Ave. Blagajnik Martin Sifler, 9733 Ave. "L". Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v Ewing dvorani na 9485 E S^^bRUSTVO SV. CIRILA IN METODA; E. HELENA, MONT. — Preds. John Skrenar, Box 185. T*inik Joseph M- Sas«fk, P. O. Box 331. Blagajnik Jphn Smith, P. O. Box 86. Redna mesečna seja se vrii vsakega 14ga v Frank Balkovca prostorih. št. 46,- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA SERAFIN., NEW YORK, N. Y.— Preds. John Cvetkovič, 101 Montrose Ave. Brooklyn, N. Y. Tajnik Agricij Jerman, 436 E. 80th St. New York, N. Y. Blagajnik Frank Potočnik, 323 'E-24th St., New York, N. Y. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo sgoo-to v cerkveni dvorani 62. St. Marks Plače, New York City. št 47.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, CHICAGO, ILL. — Preds. Josip Fajfar, 2534 So. Trumbull Ave. Tajnik Peter Kure, 2032 W. 23rd St. Bla-Kajnik Math Kremesec, 1912 W. 22nd St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. Št.49- DRUŠTVO JEZUS DOBRI PASTIR. PITTSBURGH. PA. — Predsednik Štefan Rebrovič, 613 Jules Verne St. N. S. Tajnik Jos. L. Bahorich, 5134 Carnegie Ave. Blagajnik Geo. Weselich, 5222 Keystone St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Slov. Domu na 57. cesti. št. 50.-DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, PITTSBURGH, PA. —Predsednik Frank Trempuš, 42-48th St. Tajnik Martin Mcdosh, 4808 Black-berry Allcy. Blagajnik Josip Dolmovič, 1617 Hetzel St. N. S. Bolniški obiskovalec John Golobič, 5730 Butler St. Pbgh., Pa. — Vsi bolni člani se naj njemu naznanijo, ko zbolijo in ko ozdravijo.. — Meseč. seja se vrti vsako drugo nedeljo popoldne v K. S. Domu na 57. cesti. št. 51.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, IRON MOUNTAIN, MICH.— Predsednik Jakob Schwei, 508 Grand Blvd. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludfngt St. Blagajnik Emil Krall, 116 W. Fleshum St. Redna mesečna seja sc (vrši vsako prvo nedeljo v Če-pen dvorani ob 2. uri pop. št. 52.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, INDIANAPOLIS, IND. — Preds. Joseph S. Zore, 772 Hough St. Tajnik Frank Zupančič, 731 N. Ketcham St. Blagajnik Joseph Gačnik, 901 N. Ketcham St. Redna seja sc vrši vsako prvo nedeljo v hiesecu v Gačnikovi dvorani. St. 53.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, WAUKEGAN. ILL. — Pred*. Frank Jerina, 1120 Wadsworth Ave. No. Chicago, III. Tajnik Avgust CepOn, 1115 Prescott St., North Chicago, 111. Blagajnik Martin Svete, 1102 Prescott St. North Cfiicago, IU. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesccu v Sve-tetovi dvorani. št. 55.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. CRESTED BUTTE. COLO. — Preds. John Volk. P. O. Tajnik John Koretič, Boz 205. Blagajnik Geo Kapušin, Box 353. Redna-seja se vrti vsako drugo soboto v mcsccu v M. Pcrkotovi dvorani. št. 56,- DRUŠTVO SV. JOŽEFA LEADVILLE, COLO. — Preds. Frank Zatz, jr. 504 W. 3rd St. Tajnik Frank Klun, 516 W. 3rd St. Blagajnik Frank Zaitz, sr. 520 W. Chestnut St. Redna mesečna seja sc vrti vsakega 14. v mcsecu v društveni dvorani na 527 Elm St. št 57.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA «ROOKLYN, N. Y. — Preds. Alois Čc£ark, 42 Halleck Ave. Brooklyn, N Y. Tajnik Gabricl Tassotti, 1152 Dean St, Brooklyn. N. Y. Blagajnik Frank Mumik, 274 Stagg St, Brooklyn, N. Y. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92. Morgan Ave. I št. 58.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. HASER, PA. — Preds. John Tušar, R F. D. No. 2. Box 135. Ifwin, Pa. Tajnik Jernej Bohinc, Box 61, Export, Pa. Blagajnik Jernej BohPnc, Box 24, Ex-port, Pa. Redna seja se vrti vsako prvo nedeljo v mcsecu v društveni dvorani. št 50,- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, EVELETH, MINN. —Predsednik Domijan Blatnik, B»x 735. Tajnik Frank Pctcrlin, Box 802. Blagajnik Anton Fritz, 112 Grant Ave. Meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. št. 60,- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. WENONA, ILL. ^ Predsednik Ivan Kovach, P. O. Tajnik Joseph Blatnik, Box 244. Blagajnik Alojz Krakar, P. O. Redna seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu v dvorani dr. Sv. Petra. št. 61.- DRUŠTVO VITi SV. MIHAELA. YOUNGSTOWN, OHIO. —Pred sednik Frank Sellcrs, 619 Caledoaia Ave. Tajnik John Bajs, 2 Eagle St. Carnegie Hotel Blagajnik Mihael Pavlakovič, 528 Covington St. Redna mesečna ?eja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St. v Hrvatskem Domu. Št. 62.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA. BRADLEY. ILL. — Predsed nik Geo. Krall/Box 462. Tajnik Math Stefanich, Box 443. Blagajnik Math Gerdesich, Box 476. Redaa mesečna seia se vrši prvo nedeljo v mesecu v ccrkveni dvorani. St 63-- DRUŠTVO SV. LOVRENCA, CLEVELAND. OHIO. — Pred sednik John Vidmar. 3566'E. 81 »t St. Tajnik Anton Kordan, 0005 Union Ave. Blagajnik Ignac Godec, 3555 E. SOth St. Redna mesečna seja se vrii voako drugo nedeljo v Slov. Nar. Domu, popoldne oh 1. Uri. št 64.-URUSTVO SV. PETRA IN PAVLA, ETNA, PA. (P. O. Sharpsburg, Ps.) — Preds. Josin Jaguiič, 177 High St. Tajnik Ignac M. Radočaj, 68 Ma-ptcwood St. Blagajnik John SkofT, 21 Ganster St. Seja se vrti vsako prv» nedeljo v Hrvatskem Domu, Ettta, Pa. St 65.- DRUŠTVO SV. JANEZA EVANG. MILWAUKKR. WlS. — Preds. Josip Cheplsk. 238 Florida St Tajnik Luka Urankar, 1214 Hanover St.. Milwaukee, Wis. Blagajnik Frank Francich, 807 'Park St.. Milwaukec, Wis. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Tomšetovi dvorani, vogal National Ave. in II. Ave. St 69.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, GREAT FALLS, MONT. — Predsed-jnik Geo. Stariha, 2209 N. 6th Ave. I Tajnik Anton Golob, Box 146, Black Eagle. Mont. Blagajnik Jakob Stariha, 1711—6th Ave. North. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo na tajnikovem domu. St 70.- DRUiTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, ST. LOUIS, MO. — Preds. Matt Omersu, 2820 So. 18th St Tajnik Josip Poiek, 4645 Vlrglnia Ave. Blagajnik John Mihelčič, 3018 Oreg. Ave. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu na 1041 Chatesu Ave. _ St 71.- DRUiTVO SV. ANTONA PAD. CRABBTREE, PA. — Ffedsod. Josip Pusich, Crabb Tree, Pa. Tsjnik in blagajnik Andrej Jereb, Box 82, Crabb Tree, Pa. Mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v prostorih A IeSt 72.- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. ELY, MINN. — Preds. John Pucel, Box 23. Tajnik Joe Palcher ml. Box 385. Blagajnik Stanislav Vesel, Box 434. Sejs se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. t Slov. Narodnem Domu. Št. 73.- DRUiTVO SV. JURUA, TOLUCA, ILL. — Preds. Ivan Rački, Box 241. Tajnik ht blagajnik John Ro-sich, P. O. Box 473. Redna mesečna seja se vrši vsakega 16. v mesecu v prostorih Mike Johanes. St 74.- DRUŠTVO SV. BARBARE, SPRINGFIELD, ILL. — Preds. John Kulovec, 1821 So. Renfro St. Tsjnik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Bla-gajnik Štefan Lach, 1900 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesccu v dvorani župnliča. št. 75.- DRUŠTVO VIT. SV. MARTINA, LA SALLE, ILL. — Predsednik Ignac Jordan, R. R. 3. Box 7 C. Tajnik Frank Malli, R. I. St. VincCnes Ave. Blagajnik Josip Bregach, 437 Crossat St. Redna seja se vrti vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne. St 77- DRUŠTVO MARIJE VNE-BOVZETE, FOREST CITY, PA. — Predsednik Anton 2ig«iko 2. nedeljo v H. Slov. cerkveni dvorani v Ncw Brighton, Pa. ob drugi uri popoldne. št. 146- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. CLEVELAND, OHIO. — Predsednik Joseph Miklich. 3545 E. 81st St. Tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St. Blagaj. John Nose, 10513 E. Prince ave. Seja se vrii vsako prvo nade-Ijo v mesecu ob eni uri pop. v dvorani št. 1. Slov. Nar. Doma. ^ ŠL 147- DRUŠTVO MARUE POM. RANKIN, P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Birbara Gozdanovič 318—3rd St. Tajnica Ana Kroteč 314 5th Ave. Blagajn. Agnes Krčol, P. O. Box 95. Mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. Št 148- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. BRIDGEPORT, CONN. — Predsednik Štefan Horvath, 179 Spruce St. Tajnik Anton Kolar, 467 Spruce St. Bla tajnik Josip Zadravcc, 465 Spruce St. eja sc vrši vsako tretjo nedeljo v mesccu v dvorani Pevskega društva. St. 150- DRUŠTVO SV. ANE, C!«-VELAND, OHIO. — Preds. Mrs. Ma ry Kastclk, 3623 E. 82nd St. Tajnica Miss Marv Globokar. 3612 E. 82nd St. Blagajn. Mrs. Mary Miklavčič, 3568 E 801 h St Seja se vrti vsako tretjo ne deljo v mcsccu v Slov. Nar. Domu. St 152- DRUŠTVO SV. MIHAELA. SO. DEERNG, ILL. — Predsednik Luka Matanlch. 2524 E. lOOth St. Tajnik Geo. Pavičk. 10840 Torrence Ave. Blagajnik Sitne Furlan, 10823 Bcnsiey Ave. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop. št 163- DRUiTVO SV. JERONIMA. CANONSBURG. PA. — Preds Martin 2agar, 502 E. Duquesne Ave. Canonsburg, Pa. Tajnik John Pelhan, Box 48, Strsbane. Pa. Blagajnik Mih Tomšič, Box 217. Houston, Pa. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Anton Bevcs. St. 184- DRUŠTVO MARBE MAJNIKA, PEORl.4, ILL. — Preds. John Mramor, 232 Arovo St. Tajnik Josip Kocjan. 410 So Park Ave. Blagajnik Josip Kuhel, 319 Easton Ave. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh pop. na 319 Easton Ave. it 166- DRUiTVO SV. ANE, CHISHOLM, MINN. —. Predsednica Fannie Vren, 323 W. Poplar St. Tajnica Msry Chsmpa, 311 W. Poplar St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W Poplar St Redna mesečna seja se vrii-vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. št. 157- DRUŠTVO KRALJICI MAJNIKA. SHEBOVGAN, WIS. — Predsednica Ivank« Mohar, 1140 Dill Ave. Tajnica Mary Prisland, 723 Ge-orgia Ave. Blagajn. Louise Bovhan, 208 N. W«tcr St Redna mesečna" seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu v cerkveni dvorani. St 158- DRUŠTVO SV. ANTONA PJU&OV. HOSTETTER, Pa. — Preds. John Mikec, Box 42 Pleasant Unity, Ps. Tajnik Jakob Povie, Box 41, Hoi-tetter. Pa. Blagajnik Joe Zakrajšek, Bos 12, Pleasant Unitv, Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v Slov. Nar. Domu. št. 160- DRUŠTVO MARUE CIST. SPOC. KANSAS CITY, KANS. — Predsednica Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkevič, 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Zakrajšek, 526 Sandusky Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Šolskem poslopju. St. 161- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, GILBERT, MINN. — Predsednik Alois Verbič, Box 622. Tajnik Mike Scmc-ja, Box 353, Gilbert, Minn. Blagajnik Mike Sterniša, Box 724. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Louis Verbich, ob 4. uri popoldne. Št. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. CLEVELAND. OHIO. — Predsednica Hckna Mally, 1105 E 63rd St. Tajnica Josephine Menart, 1277 Norwood, Rd. BlagajniČarka Frances Debevec, 6022 Glass Ave. Redna seja se vrti vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari dvorani šole sv Vida. Št. 163- DRUiTVO SV. MinAELA, PITTSBURGn. PA__Predsednik Tomo Belanič, 11 Troy St.. Millvale, Pa. Tajnik Matt Brozenič, 95 — 44th St. Pittsburgh, Pa. Blagajnik Matt Gru-čan, 5215 Natrona Way. Predsednik odbora bolesti: za člane: Juraj Guma, 95—44th St. Pittsburgh, Pa. predsednica odbora bolesti za članice: Eliza Ccstarič, 4821 Blackberry Way, Pbgh. Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10. Md. Ave. Milvale, Pa. St 164- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ. EVELETH, MINN. — Preds. Lucille Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica Mary Ulasich, 614 Adams Ave. Blagajn. Frances Kvaternik, 610 Summit St. Redna sda se vrti vsako tretio nedeljo v mesccu v Cerkveni dvorani. št 165- DRUŠTVO MARIJA, POMOČ KR1STJ, WEST ALUS, W1S.— Predsednica Mary Marcec, R. 2. Box 342 Hawley Rd. W.iuwatoosa, Wis. Tajnica Mary Muren, ,V)8—50th Ave. West Allis, Wis. Blagajn. Rose Bizjak, 469—51$t Ave. West AUis. Wis. Seja se vrti vsako drago nedeljo v ,iie»ecu v Cerkveni dvorani. št. 166. DRUŠTVO PRESV. SRCA IEZUSOVEGA, SO. CHICAGO, ILL.— Preds. Petar Wuič, 9732 Houston Ave. Tajnik Frank Pleša, 9732 Houston Ave. Blagajnik Nikola Grahovac, 973? Houston Ave. Seja se vrši vsako tretio nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 96. cesti. št 167- DRUŠTVO KRALJICA MI RU, THOMAS. W. VA. — Predsednica Ana Kaltnikar, Box 215. Tajnik in blag. John Lahajncr, Box 215 Seja sc vrti vsako prvo nedeljo v mesccu v J Lahajnarjevem prostoru. št 168- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. BETLEHEM, PA. — Predsednik Josip Skraban, 616 Pierce St. Tajnik Charles M. Kuhar, 513 Ont. St. Blagajn. Math Rogan, 427 Pierce St. Seja se vrii vsako zadnjo nedeljo v mesccu v Cerkveni dvorani. St. 169- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, CLEVELAND, (Collinwood). OHIO.— Preds. Anton Leskovec, st. 663 E I60th St. Tajnik Lawrence Leskovec 663 E. 160th St. Blagajnik Jos. Ster-mole, Cor. Saranac Rd. & E. I56th St. Seja se vrti vsak drugi pondeljek v mesecu v Cerkveni dvorani. Št. 170,- DRUŠTVO SV. ANE, CHICAGO. ILL. — Predsednica Veronika Kolenko, 2002 W. 23rd St. Tajnica Agnes Horvath, 1844 W. 22nd Plaec. Blagajn. Rose Horvath, 1844 W. 22. Pl. Redne mesečne seje se vrtijo v slovenski ccrkveni dvorani vsako prvo nedeljo. Št 171- DRUŠTVO SV. ELIZABETE, DULUTH. MINN. — Predsednik Frank Gimpel, 1315—101 Ave. W. Tajnik Frank Vesel. 219-101 Ave. W. Blagajnik Anton Cernich, 9721 —98. Ave. W. Redna seja sc vrši vsako tretjo 'nedeljo v mesccu v zakristiji ccrkve po prvi sv. maši. št. 172.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. WEST PARK. O. — Preds. John Pozelnik, 12625 Kirton Ave. Tajnik Joseph Grdina, 13404 Astor Ave. Blagajnik Mike Weiss« 12619 Kirton Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesecu ob drugi uri pop. v Jug. Del Narod Domu. Št. 173- DRUŠTVO SV. ANE, MIL-WAl KEE. WIS. — Predsednica Ana Spende, 473 Virginia St. Tajnicai An-tonia Koropcc, .<78 Grcenfield Ave. BlagajniČarka Barbara Stukel, 386 Hanover St. Redna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesccu v cerkveni dvorani na 4th Ave. St. 174- DRUŠTVO MARUE POMAGAJ. WILLARD. WIS. — Preds. Mary Zupane, P. O. WiUard, Wis. Tajnica Mary Gosar, R. 5. Box 39 Greenvood, Wis. BlagajniČarka Ivana Artach, Box 35, VVillard. Wis. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu v pritličju župnišča. St. 175- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, SUMMIT. HJ>. — Predsednik JoscTh Kerzich, Box 423 Argo, III. Tajnik Fr. Pelko, Box 68, Summit, III. Blagajnik Florijan Pelko, Bos 86, Summit, IU. Seje se vrte vsako prvo nedeljo v mesecu na tajnikovem domu, 7332—SOth St. Summit, III. št 176-DRUšTVO MARUE POMA-Gaj, DETROIT, MICH. — Predsednik Jos. G. Elenich. 1444 Ferry Park. Tajnica Mary Zunich, 139 VVinona Ave. Blagajnik John L. Prebelich, 6121— I6tb St. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v šolski dvorani cerkve Kraljice Rožn. Venca. St. 177- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. CnESTERTON, Ind. Predsednik Frank Sersha, Box 11 Porter, Ind. Tajnik John Flatz, Box 174 1 Porter, Ind. Blagajnik August Krzna-! rič, Box 130, Portrr Ind. — Seja se I vrti vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr John Flatz v Chestfrtnfnu. St 178- DRUŠTVO SV. MARTINA. CHICAGO. ILL. - Predsednik Jnseph Ray. 1827 W. 2lst Pl. Tajnik Steve Petek. 1923 W. 22nd Pl. Blagajnik Steve Zapčič, 1904 W. 22n. K. Jednoti za tako hitro izplačilo posmrtnine. Najtop lejša hvala tukajšnjim članom društva sv. Družine, ki so da rovali bolniško podporo, dasiravno ni bil ranjki do iste o-pravičen, ker ni bil po pravilih zadosti časa bolan. Da je bil moj mož jako pri ljubljen med tukajšnjimi rojaki, je to pričal njegov pogreb, ker v našem mestu že dolgo časa ni bilo tako lepega pogre ba, kot je bil pokojnega Math a. Hvala torej še enkrat vsem, ki so nam že v tem ali onem oziru priskočili na pomoč v tem usodapolnem času. Tebi, ljubljeni in nepozab-ljeni mi soprog in naš oče p« kličemo: Počivaj v miru in luč nebeška naj ti sveti! Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Gertrude Ogrin, soproga. Frank, Maz, Math, Emma, Angela, Paulina, otroci. North Chicago, 111., 13. jun. '24 Prva slovenska-hrvatska MLEKARNA F. GR1LL S DAIRY , 1818 W. 22nd 8L. Chieage, VL Pozor goepodinjel Ako rabite pri gospodinjstvu eveše f®"®* sladko, ali Ude smetane, (Cream)ali okusno, dema narejeno Malo, Butter, oglasite ae v moji mletaUTU. . Jaz prodajam mleko, ti je pamrni-zirano; dobivam ga narevnoet od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledaao od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre 1* mlekarne; torej Srantiram ali jamčim, daje naravno, leko take vrste je poeebno priporočati otrokom rejencem. . . Mleko razvaiam po hliah tote»-e«ak dan o pravem času. •_ Za obilna naroČila M toplo priporo- 58111 FRANK GBILL, 1818 W. Bi, Chleate. m. SVOJI K SVOJIM! Kupuj te pri trgovcih, ki oglašajo v listu. Vaši prihranki vloženi pri nas, eo ved-no varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naiih držav? in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je ______znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. t» JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chsu. C. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. zastonj — pošljemo na 30 dnevno poskusnjo 20 KOMADOV NAMIZNI POSREBRNENI SESTAV INWM. A. ROGERS POSODO ZA SLADKOR ZA SAMO $4.09 Pozor bitni gospodinje! Velika razprodaja in ugodna prilika. dobiti pravo slavno Wm. A. Rogers po.rcbrneno posodo xa sladkor. opremljena u obesiti llice s ptico na vrhu. Drii dva Tunta sladkorja. Ns-%iizni sestav je narejen iz trpežnega blaga in je posrebr-nen, sestoji is: 6 no-tev, C vilic. S namiznih iiic. C čajnih iličk noi sa maslo in iliea sa sladkor. POZOR: Gori naveden sestav se prodaja povsod po $10.04 in več. Da pa razglasimo nate blago, bomo prodajali ta mesec lo po $4.99. ŽENSKE: posluilte se te prilike, zgubiti nc morete ničesar, mi vaei polijemo vse na 80 dnevno poskuinjo. Pokažite to vaiim sosedam in pustite uaj »if £,'5?o ~ ADO VOLJSTVO ALI PA VAM VRNEMO VAS DENAR. Ne pošiljajte nam denarja v napred. samo izretit* ta oglas, priloiite 60c sa pošil jatve-ne troike in blago plačate iele potem, ko istega prejmete na dom. Naslov je: WALTON SALES CO., Dept. 60, 252'J W. Waiton St., Chkaco. IU. precenljivo dedščino. "Moj Doba hitrega 'naraščaja teže dojenč-.... . . ,ka je teko mnrvih petih mesecev živ- oce ga je rabil 111 pomagalo je j ljenja in največ pridobi dete na teži njegovi želodčni bolezni: viso-,v drugem mcsecu, ko bi se morala . . ., „ . ,____- • teža vsakega dojenčka zvišati od sest ko ga je cenil, tako nam je pi- do osem unt teden. sal Matt Molek iz Silverbow, Naslednja tabela predstavlja po-Mont. Pisma slične vsebine j ^.^ei&n^kS^S: prejmemo velikokrat. Zado- ia otroka od rojstva naprej, voljni odjemalci so ponos Joseph Triner Company-je, Chicago, 111., in Trinerjevo zdravilno grenko vino po 34 letih popularnosti • je danes prvo med domačimi zdravili v sluča-čajih slabega teka, slabe prebave, glavobolov, nervoznosti in sličnih želodčnih neprilik. Imejte ga vedno doma! (Ad.) Tabela, ki kaže povprečne teže za otroke. ZLATI ZAHOD ŽIVLJENJA. Pred več tisoč leti so imeli Rimljani navado reči: "Non est vivere, sed valere vita," kar pomeni: Ne samo živeti, ampak imeti tudi zdravje, to je življenje. Mnogi odjemalci Trinerjevega zdravilno grenkega vina so nam pisali, da se imajo zahvaliti Triner j evemu zdravilno grenkemu vinu, ako vživajo sedaj, v sedemdesetih in osemdesetih letih, to zlato dobo človeškega zatona tako kot vsak drugi. In s to zaupnostjo v to zdravilo bodo za pustili svojim potomcem ne- Ob rojstvu: __________ 7.55 Dečki......................... Deklice....................... _________ 7.16 Po treh mesecih: 12.10 .....11.60 Po Šestih mesecih: Dečki......................... _________16.0 ...........15.5 20.5 ............19.8 Po osemnajstih mesecih: ...........22.8 Dečki.......................... ..........22.0 Po 24 mesecih: 20.5 Dcklicc....................... _________25.5 Matcram, ki imajo dojenčke, katerih nc morejo same dojiti, priporočamo u-porabo Borden-ovcga Eagle Mleka za prehrnfno otrok s pomočjo steklenico, l To je najfinejše mleko ter najboljši sladkor, ki sta zmešana in pripravlje-• na na zvanstven način. Borden-ovo Eagle Mleko je živilo, ki ustvarja močne noge ter zdrava telesa. Dojenčku omogoči pridobivati na teži, kar se mora zgoditi, če hoče biti otrok normalen in zdrav. Odobravajo in priporočajo ga zdravniki že nad pet in šestdeset let radi njegove kakovosti. J Prečitajte te članke vsak teden paz-i Ijivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. članek 72. MATERE ČUVAJTE i OTROKE. SVOJE Teža in mera dojenfkov. ^ najg0rtc za v*ie?s otroka Stariši bi morali redno tehtati svo- j« ako trpi vsled giiot? Aii vest« ako va* U ntrnV* »«»r -i7namnviti koliko teh- ! otrok fakulj*. t« glista potre je otroke ter zaznamovati, koiiko ,ten- vgo „*»„„ hram,, ki bi jo imel tajo. Tehtanje vsaki teden je pTipo- jdoblti va4 otrok? Ali vest«, da na tisoče ročljivo za prvih šest mesecev Življe- moi. ien In otrok trpi in Be zdravijo za nja majhnega otroka. Po dvakrat na rasJične druge bolezni, med t*m ko je njih mcsec pa naj se jih tehta tekom dru- ^ko" gega leta. Bolj nežne m občutljive najmanjše snamenj« tega praazita. ki se otroke je treba tehtati bolj pogosto, j prav lahko obvaruje Zdrav in normalen otrok izgubi deset f\ ali enajst odstotkov teže, katero je 1* J ■ razvite notranje organe mel ob rojstvu v teku dveh cf.ii po Mm otroka, au va» otrok dobro spi. aH se prepogosto sbuja v noči T jamra v soj* spanju, kriči kot bi hotel pobegniti pred kako nevarnostjo. Ali si stika • prsti v nosnice. ali pluje kot odrmičenc. ki ima polna asta tobaka? Ali hitro utrdi in rajle sede in samo gleda kako se drogi otroci igrajo? Je njegov mali o-brsz bled. ima li črne krotke krog oči? Ta so znamenje, katera bi morati selo paziti. Veliko mo£, ien in otrok trpi in se zdravijo sa razne bolezni med tem ko je njih prava bolezen trakulja. Praa znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna sna-menjs so: omotica, lsab tek, zguba tete, smrdljiv dih, rumena kota. bolečine v delih telesa, hrbtu i* nogah, plazenja v trebuhu in ielodcu, ki se včasih sdiguje ▼ vrlo. bolnik nima volje do dela in ne za iivljenje. nobene ambicije in je melankoličen. Želodec postane večkrat kisel ia hrana note doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo s« je zelo. da je trakulja sletla v sapnik in zadavila bolnika. Reiite se teza parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laz lan zdravila sa <10.48 pri Lazal Med. Co.. 14S I .a zal Bldg.. Bo* 961, Pittsburzh. Pa., ie danes ker jutri je -lahko ie prepozno. Za zavarovanje zavoja poiljile S5e. več. (A4v.) rojstvu in prvotno težo dobi nazaj šele približno v desetih dneh. Nadaljna izguba teže pa drugem dnevu znači, da potrebuje dete več hrane kot pa mu je morejo nuditi prsi. Povprečni otrok tehta ob koncu pr-vega leta približno triktar toliko kot je tehtal ob rojstvu. Povprečno tedensko | pridobivanje na teži pri normalnem, zdravem otroku z*naša od štirih do šestih unč. Povprečna višina zdravega novorojenga otroka znaša med šestnajstimi in štiri in dvajsetimi inči in teža znaša od šest do osem funtov. Novorojeni možkega spola tehtajo ponavadi pol do tričetrt funta več kot pa otroci ženskega spola. Teža dojenčka se poveča bolj hitro tekom prvih tednov življenja. Po dveh tednih pa do petega meseca raste o-trok hitro, a rast postane manj nagla, a stalna in enakomerno do konca prvega leta. Tekom drugega leta zraste otrok približno za štiri do pet inčev. Tekom tretjega leta treh do štirih Inčev. Tekom četrtega leta od dveh do treh inčev ln od te starosti naprej do enajstega leta zraste vsako leto do dveh inčev. Štiri leta v ruskem ujetništvu. Ptte Josip Grdina, West Park, ONo. Spomini na Karpate. V Vo-ločnem. Kako so nas sprejeli Madžari. Dobra postrežba. V Miikolcu. V»e v redu. Odhod iz Mialcolca. Na povratku v domovino čez karpatsko gorovje sem se živo spominjal, kako smo jo nekoč tekom vojne tukaj ubrali doli po neki strmini; pri tem sem padel znak, pa nič zato; kot na saneh sem drčal naprej, dokler se nisem prekucnil čez neki rob. Neglede, da sem se » pri tem vdaril, takoj sem bil zopet na nogah, ter drvil naprej doli v grapo; Rus se je pa pri tem trudil, da me spravi na oni svet; pa me !e ni. Med tem so svinčenke frčale mimo in čez in mi smo pridrveli doli v grapo. Oj preklicani Karpati! Kako težavno je b£|o v tem gorovju za marsikoga; toda minulo je! Dosti naših mož in fantov počiva tukaj, kar spričujejo številni leseni križi. Marsikdo pozna Karpate, do-čim ni prej o njih ničesar čul; zasloveli so in bodo večno sloveli zaradi minule svetovne vojne. Pa tudi narodno zgodovinskega pomena so Karpati; kraj, ali prvotna? domovina naših pradedov, Slovanov. Vlak hiti naprej iz mesta Stry; jaz sem zamišljeno zrl čez okno vagona in zadnjič o-pazoval to znamenito karpatsko gorovje; pozabil ga itak ne bom nikdar. Polagoma smo dospeli v Vo-ločno, kjer se je vlak ustavil. Sprevodnik nam veli, da vlak od tukaj ne vozi dalje, vsled česar moramo izstopiti. V čakalnici smo razmotrivali kaj bi storili, ali bi tukaj čakali kakega drugega vlaka, ali naj jo peš odrinemo proti Ogrski? Ko tako ugibljemo, privozi od nasprotne strane vlak in sicer na vzad; na »drugem koncu je bila vprežena lokomotiva, ki je prevažala nekaj tovornih vozov pred kolodvorom. Pri tem so nas povabili, da naj gremo na ta vlak vsi oni, ki se vračamo čez Ogrsko v staro domovino iz vojnega ujetništva. Urno smo poskakali na pripravljeni vlak, sestoječ iz navadnih tovornih vozov, nakar jo je lu-kamatija odrinil proti ogrski zemlji. Mirno jo je sopihal naprej ter se ustavil na nekem precej obširnem kolodvoru. Na tej* postaji je bila zbrana velika množica ljudi in nekaj vojakov s "šeflami," ali zajemalkami poleg dveh vojaških kuhinjskih kotlov. Kaj neki bo? Ogrski častnik nam veli da naj izstopimo in se uvrstimo, da dobimo večerjo. Naravno, da smo bili tega povabila zelo veseli; takega povabila nismo še nikjer doživeli. Za večerjo smo dobili: klobase, zelje in kos kruha. Vse je šlo lepo v redu, samo posode % za jed nismo imeli vsi; ko so eni použili okusno večerjo, so morali dati svojo posodo drugim. Ker je ostalo še dosti jedi, so nam isto še naprej ponujali, dokler se ni polagoma vsak hotel izpraznil. Po večerji smo se postavili v vrsto in čakali, kaj nam bo eni ogrski stotnik povedal. Kaj iskreno nas je pozdravil najprvo v madžarskem potem pa še v nemškem jeziku, ter je nam čestital k srečni vrnitvi iz ruskega ujetništva. 2elel nam je tudi srečen povratek v t-ojstni kraj. Omenil je tudi, da smo kot avstro-ogrski vojaki, čeravno vojni ujetniki, opravičeni do vojaške plače, in sicer 6d istega dneva, ko je bil kdo u-jet, pa do dneva, ko se vrne v svojo občino. To plačo mora vsak dobiti pri svojem kadru onega polka, kjer je služil. Dalje je rekel, da nam mora dati vojaška oblast (dopolnil- nega okraja) tudi vojaško perilo ia en par čevljev poleg odpustne listine iz vojaške službe. Povedal je, da je dal za nas pripraviti posebni sanitej-ski vlak, kjer se bomo udobneje vozili kot dosedaj; vsak mož dobi svojo posteljo, da se od-počijemo vsled napornega potovanja iz Rusije; nato nam želi še srečno pot in ukaže svojim vojakom, da nas sprejmejo na vlak. Dvomili smo, če se bo res vse po stotnikovih besedah zgodilo, in nismo se varali. Dospevši na vlak (v vagon), je dobil v resnici vsak mož svojo posteljo, ki ni bila tjavendan; Vse je bilo v redu; sredi vagona je stala železna peč, da nam ni bilo treba trpeti nikakega mraza. Vsa čast onemu stotnik^ ker je bil v resnici "gentleman," dasiravno Oger. Ko smo se vsi utrujeni vlegli v postelje, je naš vlak odrinil naprej preko rodovitih ogrskih poljan. Prav udobno smo se vozili; le Čehi, ki so se vozili z nami, so bili silno nezaupni napram Madžarom, tarnali so, da jim nič ne verujejo, da nas morda še kje pokoljejo itd. Jaz sem si ta strah tolmačil iz vzroka, ker so baje Čehi slabo postopali z Madžaroni; tako so mi pravili "moji tovarši, vračajoči se iz sibirskega ujetništva. Ondi so češke legije s silo lovile naše ljudi in jih potiskale v armado prostovoljcev; kdor se jim je protivil, je bil ustreljen. Eden izmed mojih to-varšev vojakov se je vsled tega Čehom tri tedne skrival, končno je pa le srečno ušel. V obče je bil pa strah češkčga vojaštva prazen; kdo bi se sedaj oziral na take okoliščine, ali celo na narodno sovraštvo; vsi ?mo bili trpini svetovne vojne. Prej smo trpeli v vojni, kasneje v ujetništvu in na povratku, in kot take so nas celo Madžari čislali neoziraje se ne našo narodnost. Dobro smo se prespali tisto noč; vlak je hitel naprej, dokler se ne ustavimo v Miskolcu na Ogrskem. Tu so nas Madžari pozvali, da naj izstopimo, kar nam ni nič kaj ugajalo zapustiti tako udobno * ležišče. Ko smo se uvrstili so nas zatem odvedli v neko barako, ki je prej služila za vojaško rezervno bolnišnico (K. i|nd K„ Reserve Spital). Ondi nam u-kažejo, da si izberemo vsak svojo posteljo, kojih je bilo dosti na razpolago; nato so nam razdelili odeje in vojaške skledice, kdor je ni imel. "Kaj pa vse to pomeni?" 3mc začudeno povpraševali drug drugega. Eni so tožili, da nas Madžari tukaj obdrže in morda potisnejo v svojo armado. Nek Bošnjak je pa tebi nič meni nič vprašal nekega častnika, kaj mislijo z nami ukreniti? častnik nam je zatem v treh jezikih (tudi v hrvatskem) razložil, da naj sc nič ne bojimo. Tu ostanete nekaj 'Časa, da se malo spočijete in osnažite, da vam preskrbimo potrebne potne liste, nakar boste lahko domov potovali kot ljudje med ljudmi. To nas je nekoliko pomirilo; saj smo bili počitka in reda potrebni. Obriti se nam bo res treba, ker smo izgledali zsra-ščeni kot svetopisemski Ezav in umazani kot cigan. Glede perila in obleke pa niti ne omenim. • Kmalu po prihodu v barako nam prineso belega kruha', v kuhinji smo pa dobili lepe por-cije finega ogrskega gulaža. Bolj nam jc teknil kot pečeni golobčki. Zatem smo polegli v postelje, kjer je bilo pa žal dosti uši; te preklicane golazni pa res nikjer ne manjka. Drugo jutro, ko smo se prebudili, so nam postregli z okusno kavo; zatem smo pa morali iti v pisarno, kjer so nas popisali, od kod in kam gremo. Opoldne smo imeli fini obed: juho, meso, prikuho in dosti kruha, zvečer pa zopet tečno večerjo. Ves dan je bilo dosti časa, da smo se očistili in pripravili za nadaljne potovanje; brez boja in ofenzive na sovražnika (pod srajco), pa tudi ni šlo; namesto bajonetov smo rabili svoje nohtove, ko smo pobijali nadležne uši. Drugi dan zjutraj smo dobili izgotovljene potne listine, da* lahko brez ovire odpotujemo, ker nima nihče kake nalezljive bolezni; popoldne smo imeli pa prosto, da smo šli na kolodvor v Miskolcu po vožne listke. Zelo uljudna železniška uradnica me je vprašala, kod se želim peljati in do kam. "čez Pragarsko do Ljubljane." In dobil sem v roke'rdeč vožni listek do mojega cilja na dolgem povratku iz ruskega ujetništva. Živijo! Kmalu bomo doma! Kako sem bil vesel, ko sem ogledoval zadnji vožni listek, tega ne morem opisati. Par ur zatem smo že sedeli na poštnem vlaku, ki je odsopihal proti Budimpešti, glavnemu mestu Ogrske . Na vlaku smo se dobro imeli; zakaj pa tudi ne? Vse je bilo udobno in prikladno; sedeli smo z drugimi potniki vred v tretjem razredu. Veselo smo se razgovarjali o domovini, O Rusiji itd. Eni so Rusijo hvalili, drugi zopet grajali; tretji so se ogrevali za boljševizem, četrti so ga preklinjali; toda večina je pomi-lovala opustošeno Rusijo in njene bedne prebivalce. (Dalje sledi) -o- POKOJNEMU SOBR. JOHN KOMUANCU V SPOMIN. • Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se (oči! Mi spremljamo te žalujoči. Saj ti na veke grči od tod; > . Oj solzna pot, oj zadnja pot! Ti v kraje romaš nam neznane, Odkoder več vrtiitve ni; Slovo rosijo nam oči, Oj l Bogom ustanovitelj Ti! Raj viivaj zdaj nad zvezdami. •■t-.fiM, » >r -» u« _ - „_ B. Gregorčič. John Komljanc, rojen leta 1862 v Bučki na Dolenjskem, je umrl dne 29. aprila, 1924 v Girard, O., zapustivši sina Joe Komljanec v dotičnem mestu in hči Mary, omožena Ban biva sedaj v škocjanu pri Mokronogu. Pokojnik je bil iskren rodoljub; za narod je gorel in delal ne le v besedah, ampak tudi v delih, kajti pridobil si je mnogo zaslug na društvenem polju v naši milwauški naselbini. Tukaj v Milwaukce, Wis., jc 4eta 1903 začel svoje rojake buditi in dramiti; sklical je shod in ustanovil društvo sv. Janeza Evengalista, št. 65 K. S. K. Jednote, broječe 12 članov. Izmed teh sta danes še dva pri društvu, Anton Mogo-lich in Valentin Medle; sousta-n ovni k Anton Hren je prestopil k drugemu društvu in spada še k naši K. K. S. Jednoti. Da, pokojni John je bil usta-novnik društva sv. Janeza E-vangelista, za katero je delal kot malokdo, zvesto, pogumno in krepko; mi pa vživamo sad njegovega truda. Komljan-čev značaj je bil jeklen, neomajen; ni ga upognila nobena sila; vedno je stal trdno na poti, katero je spoznal za pravo. Bil vam je čil mož in in mož katoličan, in kot tak je ostal vedno poštenjak v vsakem o-ziru. Nikomur ni želel in storil najmanjše krivice; z eno roko je delal za svojo vero, z drugo je pa želel pomagati društvu in svojemu bližnjemu. Naj mu bo ohranjen najblažji spomin! In ta mož je umrl! * Ne, ni umrl. Oči le časno je zaprl, Da se po trudu in po boju Oddahne v blaženem pokoju. Ne, ni umrl! še duh njegov živi med nami, Na delo nas budi in drami. Za vzgled si njega vzemimo, Za druitvo delajmo, ne spimo! John Baboshek, bivši tajnik. Pristopajte h K. S. K. Jed-noti! CENIK SLOVENSKIH GRAMOFONSKIH PLOSč. Velikost plolče IS palcev, cena TBc vi 24011 Stane*, kvartet pevcev ' ~ Društvo Ljubljana." Cigaaska Sirota, kvartet , "Glasbeno Druitvo Ljubljana." ORKESTR. I401S Poprav i* Gorenjskega, valček. Mariborski Landler. nsm. 24001 Prt obeli (K. Maiek), kvartet pveeev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." Pod oknom (J. Fleiiman), kvartet pevcev "Olasbeno Druitvo Ljubljana." 24002 P« celi »asi lučke mi (Narodna), kvartet pevcev 'Glasbeno Druitvo Ljubljana." Nai maček (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljaaa." 24003 Cotelčku, (H. Volari«), kvartet p*v-cev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." Jadransko morje (Hajdrih), kvartet pevcev "Glaabeno Druitvo Ljublja- 24004 KrjavelJ aa seaseakah, Anton Verov. iek. Ljubljana. 4 Kako je Krjavelj hudiča presekal, Anton Veroviek, Ljubljana. 24005 Seal dal sem si vinski kram, Josip Krltaj. basist slovenska opere v Ljubljani. Podokatca is opere "Nečak," Joaip Kri Saj. basist slovenske opere e Ljubljani. > 3400« O, te šsnsks, i« oper. "Nečak," Joaip Povhe. spe v komik slovenskega gledališča v Ljubljani. Ljubljanski postreiček, is opere "Nečak.* Josip Povke, spevokomik slo-venskega gedališča v I.jubljani. 24007 Slabo sveča Je brlela (Hajdrih). kvar-tet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljsb-ljana." O j te soUaški boben (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." 24008 Ka pridemo aa sred vasi (Narodna), kvartet pevcev "Glaabeno Druitvo Ljubljana." \ 24*00 Pogled v nedoino oko (P. H.i 8«tt- ner). kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljnbljana." R*xs tanek (H. Volarlč). kvartet pev. c«v "Glasbeno Druitvo Ljubljaaa." 24010 Oj zlata vinska kaplja ti. Joaip Povhe. spevokomik slovenskega gledalli iča v Ljubljani. Isbriimo to ali. Josip Povhe, spevokomik sovenskea gledališča v Ljubljani. 24011 Legionarji, (Jei in Barbka), Anton Veroviek. l.jubljana. Legionarji (Boštjan Jei), Anton Veroviek. Ljubljana. 24012 Jote s Potan za pričo not* dan, Anton Veroviek. Ljubljana. Osel In Sag, Anton Verovtek. Ljubljana. 24013 Kiramarska, mazurka kaprica (V. Lisjak). orkester. Ohajska K r.M,tlta. pohod (V. Lisjak). \orkester. 24014 Slovenska Četver ka (V. Lisjak), orkester. I BI«ki Valčki valček (V. Lisjak), or-kanter. RAZNE DRUGEt / 10211 Kukavični valček, harmonika šole. ° Pevska vaja, prav smešna. 100*0 Vedno sveta. loti«. Lepa Aifi. valtek. I02S8 Paloma. valček. MoJ ljube«k, valček. IOOSZ štajerske naroda* popevk*. Hubertus-kfrta, pesem. 1023S Kirta potka, harmonika solo. K.rlcl.cn, valček. 10256 Schof-n Weanerisck, vallck. harmonl-ka k orkester. Pranzl, palček. 10273 Dunaj Ostane Dunaj, koncertIna trio. 10S9S DoMSvD¥f°^ij*vl, valtek. konecrUaa Krasni 'dnevi, valček. koneert|na trto. 10296 K*rkMšca oghjegascsv, koncertiaa ducV " Harmonika polka, koarertlna duet. 10302 Sanjajoča šmamica, polka s glasovi Zvončkov in orkestrom. Koračnica deftelaib hrambovcev s glasovi'zvončkov (n orkestrom. R904S Kadar, kadar, lotdar, polka. Divji Lsvse. R10011 Alpenzettsr, ljudski plss, harmonika duet. Spomladanska oračnica, harmonika duet. . R1001« Nočna frat-ada. Kovača ka v gozdu. R1001S Gren.dirska koračni««. ' Koral a ka starih tovarU*». RISOIS Na lepi viiajevi Donavi, valtek. Jutranja sapica, polka. ' Te slovenske ploiče so jako glasne In jih morete igrati na vsakem gramofonu. Zalogo imamo veliko ter jih pošiljamo na vse m- I . in lK" te imeli prilike prepričati s* * tem. svetujazno obrniti s* v vseh DENARNIH ZADEVAH ca Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St New Yorfc N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. ? Ali že veste ? da jc slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupila NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI "AMERIKANSKI SLOVENEC" in istega združila z listom "EDINOST" Novi list se sedaj imenuje "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" in izhaja po štirikrat na teden. Co hočetr hiti dobro poučeni o dolavskem gibanju in razmerah, t'.daj_čitaj-te "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST." ki iihaja dnev*. štirikrat na teden in prina£,a raznovrstne delavske, gospodarske in politične članke. Prinaša najnovejšo vesti in je pravi l>oritcli zatiranih delavcev. Slane letno samo 14.00. POŠLJITE NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST" $1.00 IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJOI "AVE MARIA" je edirii slovenski naboiui li*t v Ameriki. Izhaja dvakrat na mesec. Prinaša najlepšo nabožne članke in raznotere zanimive lep* - razprav*. Kjer ni slovenskega duhovnika je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stanu samo $2.60. POŠLJITE NA "AVE MARIA" $1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUSNJOI KNJIGARNA "EDINOST" JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. PIŠITE PO CENIK! TUkarna "EDINOST" jc danes edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdeluje vsa tiskarska dela ia se priperoča katoliškim drustvaos v naklonjenost. Za pojasnila pi£ite na: "Amerikanski Slovenec in Edinost" 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakorfctekoli vrste tiskovine, cbmits s* vselej aa natve-jo slovensko unijsko tiskarne v Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" •117 81 Clair Are. Clerated, O. • FT! nas ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, po nt*. Jih cenah kot drugje ter točno postrežbe. Y mmM (Murni as tiska "Glasile K. 8. K. J«d»<*T. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO Na 2. julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovcncev v staro domovino in sicer na splošno priljubljenem par-niku frar.coj-kc linije "Pariš." Za tc potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti . In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo radevoljc Sel potnikom na roke v vseh ozirih, ter potoval znjimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni, ds se pridružijo tej skupini. Za vsa tozadevna pojasnila se obrnite na: / sSLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 — Nin tli Ave. New York, N. Y. Dostave'«: Istetako s* obrnite na omenjeno tvrdke v stečaju, da ste namenjeni dobiti kako os.Ho is starera kraja, ia vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi te v dinarjih ali dolarjih, te gotov* boste na bolj. po.tr.iccl. Jjl^s LEPOTA ki vsakega očara genska S perfektro in naravno kpote j* dandanes najbolj popularna. Vsaka ienska bi .moral* r-.ati. da s* ne more dor>r*riU mos*!čk«v, p. g. lite-jer ia d-ugfk izrai.tkov na «b»azu s kakim praškom ali barvilom (rouge); pred vsfm i* treba najprvo te '..prijem. Stvari odpraviti, ki pačijo obens. Vsaka ionska, ki v rcs»M skrbi za lepoto sroje koše na obrazu in vrata, aai bi rabila i jako uspešno mazilo: ELiXJR of BEAUTY ki bo očistilo kolo, ki bo ajan obraz pomladilo ia olepšalo. Ko tasta to mašil* samo parrat rabili, s* boste propriteli o njegovem čudovitem učinka. Cena z*a-lončka 12.£5. NO POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, prtloiite saW> za 10* poštaik s nam k. ostanek $Z.16 boste pa plateli po prajoma blaga. Naslov: RELLA BONNA LABORATORV. 3041 Davite C t, D*pt. IS. Cbicaga. UL Za srečo! POVEST. PM tr. * . Bpittl R. KALOGRAJ8KL (Nadaljevanje) Onih smrekovih gozdov, katere mu je bil odkazal njegov namestnik, se ni veselil dolgo. Sicer se je til v svoji trmoglavosti lotil izsekavanja gozda, to deloma pa tudi zato, ker je mislil, da bo delal dobro kupčijo pri onih Čehih, ki so bili prišli z njim. Hotel jih je s svojim vzgledom izpodbuditi, da bi tudi oni pričeli delo. Naročil je takoj različnega blaga ter delavce, da bi mu bili zbili leseno kolibo, V kateri bi bil prebival in imel obenem svojo prodajalnico. Toda po preteku štirinajstih dni ni bilo ne enega človeka več, ki bi bil tako nespameten in bi bil mislil, da je mogoče, te gozde izpre-meniti v rodovitno polje. Rodbina za rodbino je odhajala potrta in obupana, drugi so se podali v rudnike, tretji pa zopet v tovarnice. Ni eni ni drugi pa niso dobili tega, kar so pričakovali, in bilo jih je malo, ki bi se ne bili kesali, da so tako lahkoverno zapustili svoj dom in predrago rodno zemljo. Naposled tudi Komarju ni kazalo drugega, nego da se je poslovil od svojega sveta. Kratke so bile njegove sanje o graj-ščini, katero si je v svoji domišljiji nameraval sezidati. Akoravno se nekaj časa ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi kar tako zapustil kraj, na katerega je stavil toliko upanja, je naposled vendar rekel, da bi niti naslikan ne bil rad tu, kaj še, da bi prebival v tej puščavi. Zapravil je bil po nepotrebnem dokaj denarja, vendar pa je imel še zmeraj zadosti za pot, in prinesel bi bil še par stotakov domu, ko bi ga ne bila zadela nesreča. Dospevši namreč zopet v mesto Avgu-sto, je bil zbolel hudo na mrzlici. Moral je ležati dobrih šest tednov. Bolezen pa mu je vzela do malega ves denar, ki ga je imel, in res je delal potem, ko je ozdravil, nekaj časa v neki tovarni zato, da je mogel brez vse skrbi nastopiti pot proti domu. .Radostnega srca se sicer ni podal na pot. Imel je slabo vest in zmeraj se je bal, da bi mu ne stopil kdo tistih pred oči, ki jih je bil opeharil za denar. Kdo drug na njegovem mestu bi bil videl v nesreči, ki ga je bila zadela, morda kazen božjo. Komarju pa kaj takega ni prišlo na misel. Tudi na prislovico, ki pravi, da krivičen denar nima teka, ni dal dosti, akoravno se je bila nad njim uresničila. Edino oni strah, da bi ne trčil prej ali slej s katerim osle-parjenih vkup, ga je motil netil nekoliko v njegovi ravno-dušnosti. Odkar pa je bil zadel na Tončiko,' tudi tega strahu ni poznal več. . Drugi dan po tistem, ko je govoril z njo, je stopil žvižgaje in pojoč na krov ladije, ki ga je imela prepeljati iz novega zopet v stari svet. DVANAJSTO POGLAVJE. "Otroci, nocoj je božični večer," je opozoril čampa s pomenljivim glasom okrog sebe zbrane znance, potem pa skrbno spravil pratiko, katero je doslej prelistaval. "A-a-a," zazeva Goričevski Tonček na to opazko. Sedel je na tleh, oklepal obe koleni z rokami ter se naslanjal s hrbtom ob steno. "Božični večer, da se Bogu usmili. Jutri bo pa zopet ravno tako žalosten dan. Niti požirka slivov-ke nima človek, kaj še vina. A-a-a." "Oh, božični večer," vzklikne Metka, katere otročja duša je bila dovzetnejša za take stvari, nego Tončkova in drugih odrastlih. Dasi je bila ie mlada in še ni bila doživela dosti božičev, se ji je vendar vzbujalo nešeto lepih spominov na lepe, božične praznike preteklih let. "Zakaj pa ni snega, če je božič?" vpraša v svoji otročji nevednosti. "Snega pa tukaj ne boš videla," pripomni Hrvat Marko, ki se je bil z nekaterimi svojci tudi pridružil našim ljudem. "Snega tukaj ni. Sicer pravijo, da so tudi v Braziliji taki kraji, kjer zmrzne včasi voda, toda tukaj ne, kjer smo mi, in zna Bog, kje je tisto." "čudni kraji so to," se oglasi Jakob. "čudni," potrdi Marko. "Samo poletje pa zimo'imajo tukaj, pa še po zimi ni snega. Samo dež lije zimske mesece v enomer. Vi ste prišli semkaj ravno nekako konec zime, ki trpi tukaj od velikega travna pa do vinotoka." "Narobe svet, sem že rekel enkrat in pri tem ostanem," zamrmra Tonček. "Ali je že kdo slišal na svetu, da se je začela kje zima meseca velikega travna in se končala v vinotoku? Mi tega nismo vajeni, zato pa nam tudi ne more storiti dobro tako vreme." "Pa vendar bi imel še rajši dež, nego to grozno vročiifo," reče Janez, ki se je kratkočasil s tem, da je hodil gori in doli ter ploskal z dlanmi zdaj spredaj pred trebuhom, zdaj vzadi za hrbtom. Pri miru Janez ni mogel binit nikdar. "Samo dežja ne,V zarenči Tonček. "Vode je že tako preveč tod okrog." "Veš kaj, Tonček, nocoj bi nam pa res lahko malo zaigral na harmoniko," pripomni Mica. "Nocoj je tako lep in vesel večer, da že smemo nekoliko pozabiti svoje križe in težave." "Ne. Ne maram. A-a-a." "Daj, daj, in ne zevaj tako," prosi Mica. "Nocoj se spodobi da ostanemo nekoliko delj po koncu." "Ne maram," pravi Tonček. "Brazilija je meni preneumna, da bi ji igral na harmoniko. Dokler ne pridem do kraja, kjer se toči vino, tako pošteno vino, kakor ga imamo mi na Dolenjskem, toliko časa jaz ne zaigram nobene." "Pomisli vendar, Tonček, da jc jutri božič," reče Jakob. "Precej zaigraj, če ne—" "Ne," odvrne na kratko Tonček, "če mi obljubiš, da dobim jutri opoldne k jedi polič vina, pa zaigram, drugače _ . »»» ne. "Obljubim že, ampak —" "Obljubiti in dati je preveč, kaj ne?" se zasmeje Mica, potem pa še pristavi: "Veš, kako naredimo, Tonček? Mi zapojemo kako božično, ti nas pa spremljaj s harmoniko." Tonček pomolči še nekoliko, potem pa poseže po harmoniko ter reče: v "Tisto pa magari." In čez dolgo so se oglasile zopet enkrat Tončkove harmonike. Kmalu nato je odmevalo ubrano petje po revnem lesenem poslopju, in veselo se je razlegala pesem, spremljevana od harmonike. "Pastirčki vstanite, Pogledat hitite----" Vsi so peli, tudi sicer tako molčeči čampa. Da, baš on se je pri petju še najbolj razvnel. Akoravno že postaren, je imel še jako čist in doneč glas. Ko je bil še doma, je rad vodil petje po božjih potih, in na sv. Višarjih, kakor na Trsatu so ga čislali romarji kot'dobrega pevca. In ko so bili pesem izpeli, so jo začeli peti zopet od konca. Topili so se v sladkih čutih ob spominih na lepšo preteklost, in zdelo se jim je, kakor bi bili v cerkvi pri polnoč-nici, tako jim je lastno petje segalo v srce. Dolgo so že peli, ko opomni čampa, da se spodobi tudi kaj moliti. Pokleknili so in zmo-lili vse tri rožne vence, potem pa še niso šli precej spat, tako radi so se mudili pri spominih, na srečne prejšnje čase. Niti Metka se ni dala pregovoriti, da bi se bila vlegla počivat. Uboga deklica, ki je tako zgodaj prišla ob ljubo prostost, in ki je imela v letih, ko otroci navadno ne poznajo še nobene težave, opravljati dela sužnjev, je hrepenela še bolj po tem nego odrastli, da bi se zazibala a enkrat v prijetnejše misli. 2ivo se je spominjala ta večer na ljubo domačo hišo, spominjala na ljubki .vrtec okrog nje, po katerem je tolikokrat skakala s svojimi tova-rišicami; predstavljala si je v mislih domačo cerkev, katere prag je z materjo tolikokrat prestopila v svetem strahu in prijetni čuti 30 polnili njeno otročjo dušo. Spomnila se je tudi očeta, kateri jo je bil zapustil še kot čisto majhno dete. Globoko vzdihnivši, kakor bi si hotela olajšati srce, reče proti materi: "Bog ve, kje so zdaj naš oče?" Mica si obriše solze. Dosti je imela očitati svojemu možu, in večjidel je bila nevoljna, kadar je govorila o njem, a vendar je še zmeraj tlela iskrica ljubezni v njenih pr^ih zanj. "Jaz ne vem, kje," odgovori hčerki, "a Bog bo že naredil tako, da se še dobimo kdaj, če je njegova sveta volja." Umevno je, da se je našim znancem baš nocoj, ko so toliko mislili na prejšnje čase, še posebno vzbujala želja, da bi si zadobili zopet )jvf»o prostost. "Saj mislim, da enkrat se bonjfo vendar odslužili," reče Jakob. "Zdaj delamo že skoro štiri mesece, čas bo, da zahtevamo račun, če se bo hotel ta naš Manoelo kaj ustavljati, ga bo treba prijeti v strah." "Jaz pojdem precej jutri do njega," "vzroji Janez in začne mencati ssm ter tja. "Na to knjižico, ki nam jo piše, se ne razumem nič, čisto nič. Pove naj nam natanko, koliko je plačal za našo pot, potem pa, koliko smo zaslužili, in koliko zajedli. To, kar nam je bilo do zdaj na računu, ne more znašati kdo ve koliko." "Kaj če znašati," pripomni Jakob. "Tisto malo riža in moke, kar smp je dobili, jč plačano z desetim delom našega zaslužka. Kar k njemu pojdimo in zahtevajmo račun, če ga ne bo hotel dati, bo pa druga pela." Ko bi ne bili vsi vedeli, kak bojazljivec je Jakob, bi jih bile morale njegove oblastne besede navdati z velikim zaupanjem. A kaj, ko jim je bilo znano, da Jakob zmeraj veliko govori, pa le malo stori. "Kaj pa hočete doseči, če greste k njemu?" vpraša Hrvat Marko. "Tudi če bi vas res pustil v stran, kar se pa težko zgodi, nimate pričakovati nič dobrega v teh krajih. Jaz in moji ljudje smo bili prišli z denarjem semkaj, zdaj §mo pa to, kar ste vi. Odka-zali so nam bili res svet, ki naj bi bil naš, in katerega naj bi obdelovali, a kakšen je bil ta svet? Samo močvirje. Ubijali smo se nekaj časa, toliko, da smo do malega porabili svoj denar, potem pa smo pustili vse skupaj ter šli iskat dela. In zdaj smo tu! Jaz mislim, da tisti agent je ljudi samo zaradi tega slepijo ter vabijo sem, da dobe taki posestniki, kakor je baš naš gospodar, potrebnih delavcev. O, jaz in moji ljudje bi tudi radi šli nazaj ,odkoder smo prišli, pa smo izgubili že vse upanje. 2e dve leti zahtevamo račun, pa ni nikoli časa zato, in še zdaj nemara nimamo zasluženega toliko, da bi si m'ogli plačati pot domu. še manj imate vi pričakovati kaj takega. Sicer pa se bo ravno tako branil dati vam račun, kakor se ga brahi dati nam." "Bomo že videli," se zahudi Jakob. "Mi mu pokažemo drugače, kaj ne, Janez?" "No, pa še kako," se zahudi Janez ter zažuga s pestjo po zraku. "Jutri je sveti dan," posvari čampa; "kako to, da pozabite precej na kaj takega?" Vsi so uvideli, celo nagli Janez, da se spodobi še nekoliko počakati, ker ni, da bi se prepirali na sveti dan. Vendar pa so šli v tem prepričanju spat, da se mora v kratkem kaj zgoditi, in da morajo zvedeti vsaj to, kako stoji z njih zaslužkom. * Tisti dan pred novim letom je dobila Mica prvo pismo od s^je svakinje Tončike. 'Voščila je vsem skupaj veselo novo leto, potem pa pisala, da se ji godi dobro. Tudi ko bi ne bila tega poudarjala še posebej, bi bili to lahko posneli iz njenega pisma, kajti iz vsake njene vrste je odmevala ve-selofet in šala. "Kaj pa tisti jokavi Janez?" je vprašala med drugim. "Pa se vsaj še ni oženil? 0 naj le še malo počaka. In tisti moj pogumni bratec Jakob, ni li še nobenega paznika pretepel? Reci njemu in Janezu, draga svakinja, reci, da naj ne bosta taki mevži, in da naj poskusita kaj, da se rešita. Jaz sem o tej stvari govorila s svojo gospodinjo, in ta mi je rekla, da to nikakor ne gre, da bi se delalo tako z ljudmi, kakor dela vaš gospodar z vami. Jaz mislim, če bi rau pokazali malo zobe, da bi postyl vendar nekoliko drugačen, , Zlepa se njegovim krempljem ne izvije-te, poskusite torej zgrda. Da bi se vam le posrečilo, priti od tam, potem bi se že naredilo kako. Naposled se da tudi v Ameriki žiyeti." To pismo je bilo vzrok, da sta se Janez in Jakob, ki sta bila pozabila že popolnonrft na to, kar sta bila sklenila na sveti večer, vendarle podala nekega večera po končanem delu h gospodarju. Vzela sta s seboj knjižico, v katero so jim zapisovali hrano in druge stvari; kajti vse, kar šo potrebovali, so mogli kupovati v gospodarjevi prodajalnici. Ponižno in trepetaje sta poprosila,-da bi jima povedal, ali ni že poplačana pot z zaslužkom, in če jim ne gre morda še kaj gotovine. Porogljiv smeh jima je za-donel v odgovor. Gospodar, ki je bil s svojimi ljudmi zmeraj čemeren, če je sploh kdaj govoril z njimi, bi ju bil vrgel najbrž po stopnicah doli, ako bi ne bilo baš mikalo, ponorče-vati se nekoliko iz njiju. "O seveda, najbrž da imate že vsi prav lepe zneske," jima reče, vedno smeje se. "Kar k mojemu knjigovodji pojdita, da vama izračuni, koliko sem dolžan vama in drugim, za katere sta prišla aemkaj. Kar vam gre, to naj vam izplača takoj." • In spremil ju je krohotaje se do vrat. < Pri knjigovodji'pa sta zvedela, da do zdaj niti toliko niso zaslužili, kar so pojedli. Tako drago so jim zaračunjevali hrano. Vsa potrta sta se vrnila Jakob in Janez k svojim. Zdaj so bili uvenjeni, da zanje ni rešitve. Vseh se je loteval obup, samo čampa je imel zopet enega izmed tistih trenutkov, ko je bilo videti, da se veseli nad svojo in tujo nesrečo. "Bogu bodi čast in hvala," je vzkliknil večkrat zaporedoma, potem se pa mirno vlegel na revno ležišče. Mica je jokala na glas in hčerka z njo. Tonček pa je, ko je slišal neveselo novico, ponovil nekolikokrat zaporedoma: "A tako? M-he, m-he. I)a le-vemo." Nihče ni slutil, kaj pomenja-jo njegove besede. Ko pa so drugo jutro vstali,.ni bilo Tončka nikjer in tudi njegove harmonike ne. Zaman so ga iskali pazniki, zaman so čakali nanj njegovi znanci. Tončka ni bilo in ga ni bilo. To, da je bil godec izginil, je spravilo Janeza na novo misel. "Tonček je ubežal," je rekel sam pri sebi; "zakaj bi ne ubežali mi?" Odslej mu ta misel ni dala več miru, in niti to ga ni odvrnilo od novega naklepa, da so stikali na vse strani za godcem. "Če se je skril on, skrijemo se tudi mi lahko," si je dejal ne pjemislivši, da se taka reč laže posreči posamezniku, nego če jih je več skupaj. Da bi bil pobegnil sam, takega srca Janez ni imel. Kar je privoščil sebi, je privoščil tudi drugim. Sicer ija on tudi* ni bil človek, ki bi se bil kam podal brez druščine. Sebe in svoje tovariše je hotel torej rešiti in ni si malo do-mišljeval na to, da se je rodila v njegovi glavi rešilna misel, akoravno mu jo je vzbudil še le Tončkov beg. Predstavljal si je v duhu že, kako hvaležni mu bodo vsi, še bolj pa ga je podžigalo upanje, da bo znala tudi Tončika ceniti njegove zasluge, in da ne bo potem več govorila tako zaničlji-vo o njem, kakor je govorila do zdaj včasi. Drugi so kmalu opazili, da se Janez na nekaj pripravlja, kajti bil je jako nemiren in še bolj je odskakoval od tal nego po navadi. Sicer pa jim ni bilo čakati dolgo, da se. jim je odkril, zakaj bil je eden tistih, ki nosijo srce vedno na jeziku. še ni bilo preteklo teden dni, odkar je bil izginil Tonček, ko skliče Janez nekega večera svoje rojake vkup ter jim začne šepetaje razlagati svoj načrt. . "Tonček je bil pameten, zato jo je potegnil," reče okoli sebe zbranim s pomenljivim izrazom v obrazu. "Njemu se gotovo že dobro godi, zato pa pobegnimo še mi." "To sem tudi že jaz mislil," opomni Jakob, ki je tudi rad kaj veljal, in ki mu ni bilo nič kaj prav, da je sprožil Janez to misel. "Daj, daj, kaj boš ti," se zahudi Janez, čuteč, kaj Jakobu ni povšeči. "Nikar se ne pre-govarjajmo zdaj, ampak odločimo se, dokler ni prepo*zno." (Dalje sledi) Ko ta list prečitate, dajte ga svojemu sosedu ali prijatelju na ogled. Podpirajte domača., slovenska podjetja in trgovce t ..Svoji k svojimi ali ste kdaj preiskusili Severa's Esko mazilo zoper srbečico? 60 . V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CBDAR RAPIDS, IOWA EDINA AGENTURA ZA VSE ZDRUŽENE DRŽAVE za najboljše vrste staVokrajskc kose in drugo starokraj-sko orodje. Razpošiljamo v vse kraje po sledečih cenah: Stružke motike ,ročno kovane pri Dobrem polju, po ....------------------$l..r,0 Tovarniške motike malo težje, :x> ................................—...................$1.00 Kose, nsjboljSe in najmočnejše "Moldauke", 25-28-30-32 palcev dolgi, po..............-...$2.50 Pri naročilu, 6 kos, po ....$2.25 Kose. takozvane "Poleran-ke" po $150, in ta ftirje močnejše po .................$2.0® Kosišča ,doma na Kranjskem delana, po $1.50, močnejša, tukaj delfina, po.......................-.........$2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, po $1.50, težka ročno kovana, po....................$2.00 Bergamo brusi, posebno veliki, po 50c., ta črne vrste pa po ..—......1......_...75e. Oselniki, po ...........-.............50e. Srpi .velike vrste za klepat, po ...............-.......—$i.eo Srpice (Pralce, po -------------75c. Ribfine ta repo ribat a eno klino in z aobmi po____________$1.50 Starokrajaki leatni krotniki (talarji u m«ao reaat po ... Sl.lO Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, takoj še danes, poštnino plačamo mi.0Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Imamo tudi vedno v zalogi nove vrste Lubasove harmonike. Ročno kovane plankače. literne steklenice in drugo. Pridite osebno ali pa pičite po naš cenik. Važtio, pametno in . pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde*in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. m A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, IIJL VARNO PRED TATOVI. Ako sto na potovanju, morate biti zelo previdni pred žepnimi tatovi. Ne nosite gotovega denarja a seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj dena? za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne- boste kesali. Premoženje te banke znaša $12.000.000^00 Ml^iMlil A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881