Izhaja trikrat na mesec in stane j po pošti ali na dom pošiljan s | slučajnimi uredniškimi prilogami celo leto gld. 1-20 -»Ul Za tuje drž. več poštni stroški. 1 „Soča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* j stane na leto 7 gld. 20 kr. M Oglasi se plačujejo za trislopno petil-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. II j Uredništvo v Gosposki ulici št. 7, upravništvo št. 9. Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj In odgovorni urednik Ivan Kavčič. — Tiska in zalasra ,Gor. tiskarna* A. Gabršček (odg-ovoren Iv. Meljavee). Lov na zaupnice. Včerajšnja „Soča* je pisala o teh zaupnicah : Lov na zaupnice je po deželi v polnem tiru. V torek je priobčila „Gor.* štiri: iz Šempasa, Dornberga, Skopega in Povirja. — Zadnja je povsem brezbarvna in se tiče le osebe grofa G.; ona iz Skopega omenja le še somišljenike. — Prva zaupnica je došla iz Šempasa, kjer županuje župnik in dežel, poslanec Grča, kateremu huda prede za mandat. Zato čitamo tudi v Grčevi zaupnici stavek : „...kako se dr. Tuma v družbi z A. Gabrščekom vzdiguje zoper našo poslance...* Zoper take ničle, kakor so Grča, Berbuč in dr. je boj šele začel. — Prav „grozovito* poetična je zaupnica iz Dornberga. Današnja „Gor.* priobči brez dvoma še lepo številce nalovljenih zaupnic. Mi jih bomo vestno šteli. Ako dosežejo število — 70 do 80, bo šele malega uvaževanja vredno. Ako jih ne bo toliko, naj se cela „Goričan-ska* banda kar hitro skrije, saj dolga itas. ne bo sleparila sveta. — Gotovo je že danes, da iz prav mnogih najbolj prosvilljenih občni* ne bo zaupnic, kajti prebivalstvo je v obče silno nezadovoljno; najraje bi poslalo nezaupnice vsem poslancem! Lov na zaupnice je vzbudil celo deželo do nekega zdravega gibanja, ki pojme razbistri in pripravi naše ljudi do boljšega spoznanja, kakošne može bo treba v prihodnje voliti v starašinstvo, da ne bodo slepo orodje navadno enega samega človeka. Za zdaj se kaže, da bo v prihodnje že ob volitvah v starešinstva boj na podlagi naprednega programa ali pa n a z a d n j a š t v a. Da zmaga konečno napredna misel, je gototro. V Šempasu n. pr. se 9 starešin ni udeležilo seje. — V Podgori je bil dosti hud boj, kajti trije duhovniki so naleteli na odpor..., kateri bo imel svoje posledice v prihodnosti. Sploh imamo iz cele dežele poročila, da se je vrgla duhovščina z vso silo v ta smešni in brezupni boj za zaupnicami. Ako duhovščino to veseli, ako bo zadovol na s sedanjimi vspehi, je nam čisto vsejedno. Bodočnost brezdvomno dokaže, da je duhovščina postavila v nevarno igro ves svoj vgled in upliv. Povsod je zbudila proti sebi še močnejšo neprijazno strujo nego je bila doslej. Da ta tok objame naposled ogromno večino, to je amen v Oče-našu ! Takrat bodemo čuli zdibovanje in tarnanje, mi pa bomo hladnokrvno odgovarjali: kar ste sejali, to žanjete! Mi „Sočani* se ne bomo dali nič motiti po takih zaupnicah, ker smo uverjeni, da se nam v bodočnosti pridruži velika večina tistih, ki danes glasujejo za zaupnice bodisi iz tega ali onega razloga. Mi razumemo prav dobro, zakaj prihajajo iz teh in onih občin zaup- nice ; poznamo pa tudi pota, po katerih pride večiua naših rojakov do pravega spoz-i nanja. Dostavljamo le še, da grof C. odpovedi ne prekliče in ne sprejme morebitne nove kandidature, ker se je res naveličal vsega, kakor še večkrat. Lov na zaupnice služi „Goričanom* le v namen, da bi ž njimi pokrili pred^svetom svojo nagoto. — Nas to ne bo motilo marveč pojdemo vstrajno naprej po jasno začrtanem programu. * * * Včerajšnja „Goricai* nas je kar iznenadila. Pričakovali smo vendar nekaj zaupnic, a je prinesla le eno samo — z V o g e r-s k e g a, naznanila je pa samo še štiri druge. Torej dovolj malo za jeden cel teden trdega’ lova! No, zato je pa ona z Vogerskega prav opoprana ; prav taka je, kakoršno so hoteli vsiliti nekaterniki tudi v Dornbergu. Zaupnica se zadira v dr. Tumo in v „Sočo" po želji bankrotirane „Goričanske* bande. Vogersko je drugače malo znana vas na Vipavskem, katera • e ne more otresti sužnjištva rodbine — grofov Goroninijev, ki so tam gospodarji že stoletja. Onemu ubogemu, a vseskozi marljivemu ljudstvu žup-nikuje g. Berlot, kije bil nekdaj „Sočan*, ker mu je bilo to pridobilo še mlademu vogersko župnijo, katere patronat ima grof Alf. Goronini. Sloves je šel po deželi, da se je bil kmalu naveličal službe na Vogerskem, kor mu je neko drugo vino bolj dišalo. Zat6 je bil zapustil „Sočane11 in ušel v tabor „Prim. Lista", ker takrat so imeli njegovi nunci velik vpliv na merodajnem mestu.... Zdaj je z eno nogo pri „Pr. Listu", ker je menda cel6 v konsorciju, z drugo pa pri „Gorici", kanonik pa vsled tega menda še ne bol — Ta mož se je tak6 tepel za zaupnico, da je ustrahoval ce!6 moža, ki je še pred nekaj dnevi pri nas vse drugače govoril nego zaupnica. — In take zaupnico naj imajo kako vrednost! Na tisoče in tisoče je ljudii, ki s strahom in trepetom pričakujejo dan 13. novenbra, in ki so trdno prepričani, da bo ta dan konec sveta in ž njim tudi nas vseh. Istina je, da utegnemo te dni videti na nočnem nebu utrinjati se zvezde. Pojav na sebi ne bo imel nikake splošne važnosti, zanimiv bo za gledalca le vsled utrinkov, astronomi pa bodo videli uresničenje tega, kar so že davno izračunali. Po sodbi astronomov prekriža te dni pot naše zemlje takoimenovani „trop Leonidov*, nekaka zvezda, ki sestoji iz milijonov utrinkov. Naši zemlji to ne bo čisto nič škodilo, pač pa Leonidom, ker se vsled pri- vlačne sile zemlje mnogo utrinkov od njih loči in pade v svetovni prostor ter pro-vzroči, da se bodo zvezde utrinjale. Ko se trop Leonidov, najdaljuje svojo pot, zopet loči od zemlje, bo zopet mir za približno 30 let. " * Strah, ki je zavladal ne le pri nas, nego malone po vsem svetuje torej prazen. Provzročil ga je znani F a 1 b, ki tako rad nastopa v mogi proroka, dasi se njegova pro-rokovanja skoro nikdar ne uresničijo. Falb je razglasi® da zadene ob našo zemljo dne 13. novembra velik komet. V obče se je sodilo, da misli Falb na oni komet, ki ga je razkril stotnik Biela I. 1846. in ki se imenuje po tem stotniku. V istini pa je mislil na „trop Leonidov*, ki se zovejo tudi „komet* Temple*. Naravno je, da so bili vprašani najodličnejši astronomi, kaj je resničnega na Falbovem prorokovanju. ^si so izrekli, da je jako neverjetno, da zehilja dejanski zadela ob komet. Ako pride zemlja le v atmosfero kometa, ako bo komet križal pot zemlje, videlo se bode zvezde utrinjati, sicer pa'ostane 1 j križanje brez vsake posledice. Mogoče, dasi skrajno neverjetno, je pa tudi, da zemlja zadene ob komet. V tem slučaju bi seveda nastale resnejše posledice. Astronomi doslej še niso mogli dognati, kako velik je komet Biela ali komet Temple, sodi se pa, da je vsaj petkrat tako velik kakor Triglav, in da je njegov premer k večjemu 20 milj dolg. Ko bi zemlja ob to maso zadela, bi bil sunek seveda sila močan, kajti komet Temple se premika s hitrostjo 43.000 metrov v minuti, zemlja pa s hitrostjo 29.000 m., ali čutilo bi se to trčenje samo tam, kjer bi zadela zemlja in komet in pa v okolici, ne pa tudi drugod. Posledice bi bile primeroma take, kakor če bi priletela krogla iz topa v Sveto goro. Prizadeti kraj bi seveda hudo trpel, če bi se komet zaletel v morje, bi bližnji kraji bili gotovo preplavljeni, ostali svet pa bi trčenja niti ne čutil. Strah, ki je zavladal, je nepotreben. Sveta, tega pregrešnega sveta, še dolgo ne bo konec, pač pa bomo imeli v noči od 12. na 13. novembra priliko videti utrinjanje zvezd, seveda le če bo nebo jasno in ne oblačno. Najbolje bo videti utrinjanje med polnočjo in med jutrom. Dopisi. Iz Lokavca, dne 6. nov. — Včeraj je bil pri nas nekak vihar, pa ne naraven ampak umetno napravljen. Šlo se je zato, ali županstvo napravi zaup. gr. Goroniniju. Drejček je zopet brusil pete in dosegel toliko, da se skličejo obč. starešine v sejo, in sicer dne svetega Martina. Kakor vse kaže, zaupnica bode sprejeta, seveda ne enoglasno. Imamo sicer par Častnih izjem, drugi pa so sami kimovci, in gotovo je, da na predlog župana ali njegovega pobratima bodo vsi prikimali in grof Goronini bode s tem povzdignjen v deveta nebesa. Proti večeru se je ta vihar polegel, nebo je bilo jasno, le tu pa tam se je slišalo gro-menje: Živio Tuma ! Doli z Gregorčičem 1, na g. C. pa se niti spomnil ni nikdo več. Iz tega se vidi, da ljudstvo sploh je za dr. Tumo vneto, in zaupnica od strani županstva nima proti volji ljudstva nobene veljave ! Volilci, vohlci ! ! Dragi „Goričani”, to je dejstvo, s katerim je treba računati. Naj se g. dr. A. Gr. sedaj odpove, boste videli, kako hladno je delavsko ljudstvo proti njemu. Sicer pa le naj izsiljujejo „Gortčani” svojim ljubljencem zaupnice sedaj, ko je še čas, dokler je po občinah dve (!!) tretinji starašin, ki nikdar o politiki nič ne slišijo in se v tem oziru pustijo eni osebi voditi, ali ko pride v poštev sedanji mlajši naraščaj (in to bode gotovo v kralkem), fetakrat bodejo počivali sedanji voditelji, njih zvezda potemni, nas pa bode navdajala zadovoljnost, da naši „mučeniki” vživajo zaslufeni pokoj.... Komen, 5. novembra, (odhodnica gospodu c. kr. notarju Karolu Čibeju). „Mej tujce ne, ti greš med brate, da za-nje trudiš dan se vsak, da vzčre mi vresničiš zlate kot narodnjak in poštenjak". S. Gregorčič. In zopet smo se zbrali v naši bralnici „Bralnega društva”, da se poslovimo od našega uda gospoda c. kr. notarja K. Čibeja, ki se te dni preseli v Gorico na svoje novo mesto. „Bralno društvo” nu. je v to namero napravilo kot svojemu udu odhodnico ali valeto, kajti pri skupni večerji so se včeraj zbrali vsi udi, da počaste svojega g. souda. Pred-ednik društva, g. Le bu n, tukajšnji nadučitelj, v primernem govoru našteva vrline g. slavljenca, katere si je stekel v lOletni dobi tukajšnjega delovanja. Omenja njegovo neizmerno marljivost, značajnost in ljubezen ter naklonjenost do vseh. Poudarja, da ga ni človeka v občini in v okraju, kateri bi mu bil nasproten, izrazivši izkreno željo g. notarja, da bi še mnogo leta vspešno deloval v solnčni Gorici v svojem stanu sebi in narodu v čast. Do solz ginjen se zahvali g. bilježnik g. govorniku na laskavi napitnici, poudarjajoč, da se celo težko loči od mile naše vasi, kjer je toliko let vspešno deloval, ker se mu je Komen tako omilil, da mu je postal tako rekoč druga domovina. Zahvaljevajoč se vsem za naklonjenost in g. predsedniku za napitnico, je odzdravljal vsem presrčno. G. sodni adjunkt Pavletič izraža v kratkih potezah hvalevredno delovanje g. bilježnika, proseč ga, naj-ostane v Gorici, kakor do sedaj tukaj, zvest sin svojega naroda in naj v tem zmislu deluje tudi v svojem novem delokrogu, ker le tako si pridobi mnogobrojnih naklonjencev. Tudi tej napitnici se je g. bilježnik prijazno odzval. Sledile so potem še mnoge druge napitnice, a med temi so društveniki prepevali lepe narodne pesmi. In tako sfho se radovali v prijetnem krogu, v lepi družbi, do pozno v noč. Konečno smo se razšli, v mislih imajoč S. Gregorčičeve besede: „Le pojdi 16rej, duša blaga, srčno na delo sveto to. —“ „Značajen sam še v ljudstvu značaj, oživljaj, goji in krepčaj, na to mi prvo skrb obračaj, to naša je naloga zdaj!” Domače in razne novice. Osebne ves , — Imenovani so kon-cipist deGalli komisarjem, praktikanta de Bamberg in Jos. Mlekuš koncipistoma pri c. kr. policiji v Trstu. Računski asistent g. Jos. Planinec je imenovan rač. oficijalom v rač. oddelku pri namestništvu v Trstu. G. Fran Jos. Sever, sodni pisarniški vežbenik v Trstu, je imenovan kancelistom na c. kr. okr. sodišču na Voloskem. — G. dr. Anton Antončič je bil dne 30. okt. t. 1. vpisan v imenik tržaške odvetniške zbornice kot odvetnik s sedežen) na Krku. Izpit častnika v trgovinski mornarici je napravil te dni z odličnim vspehom g. Vladko Trnovec.— Učitelj na pripravnici v Kastvu g. Ivan Bunc je imenovan začasnim okr. šolskim nadzornikom za še ostalo funkcijsko dobo za slovanske šole v okrajih pazinskem in poreškem. Tajnik trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu Vikt. G a r s o n je dobil naslov in značaj deželno-sodnega svetnika. Smrtna kosa. — V soboto je umrl v Bazovici g. Andrej Presi, posestnik, c. kr. poštar in trgovec, star šele 37 let. Pokopali so ga včeraj. Zapustil je udovo in dva sinova. Bil je rodom iz znane rodbine Krajnčeve v Tolminu. Rodoljuben in značajen prvak tržaške okolice je bil v veliko oporo našega narodnega gibanja. Zdaj pa ga je vzela zgodnja smrt narodu, ljubeči soprogi in otročičem. Pokojnemu večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje! Umrla je v Ljubljani gospa Karolina Bleivveisova pl. Trsteniška, vdova po pokojnem dr. Janezu Bleivveisu. Dosegla je starost 88 let. Blagi pokojnici večni mir in pokoj! Dr. Janko Pajk. — Prejeli smo obvestilo, da je umrl v Ljubljani 7. t. m. umirovljeni gimnazijalni profesor, urednik nekdanje „Zore” in „Vestnika”, g. dr. Janko Pajk, star 62 let. Pokojnik je bil dober in zelo zaveden Slovenec, idealist v vseh dejanjih svojih ter kakor bučela delaven rodoljub. V svojem življenju je napisal zelo mnogo, večinoma znanstvenega. L. 1872. je izdal svoje „Izbrane spise”. Najzasluženejše delo njegovo je pa izdaja srbskih narodnih pesmij, ki so izšle 1. 1864. in 1881. Izpod njegovega peresa je prišla tudi kratka „Srpska slovnica”. Zadnjo njegovo delo je zagledalo beli dan lani v letopisu „Slov. Matice”, kjer se je lotil Aristotelove filozofije, ali kritika ga ni pohvalila, ker je pre-j goreče zagovarjal razne nazore, katerim je že davno odzvonilo. — Dr. Pajk je v življenju mnogo pretrpel. Vsled svoje narodne odločnosti je doživel, koje bil še sedanji kranj. dež. šolski nadz. Šuman dober Slovenec, toliko vladnega preganjanja, da je popustil profesuro ter prevzel vodstvo tiskarne v Mariboru, kjer je izdajal leposlovni in znanstveni list „Zora“, pozneje pa še „Vestnik”. Ko so se razmere zboljšale, ie odšel zopet mej profesorje ter služboval v Gorici, Kranju, Mariboru, Brnu in na Dunaju. Lani je stopil radi bolezni v pokoj ter se preselil za stalno v Ljubljano. Njegova soproga je znana pisateljica Pavlina Pajkova, rojena Dolja- NOVE MAŠE NI BILO. (Češki Beneš Trebysky, poslovenil Š. G.) (Dalje). In za časa tega župnika, v zadnjih njegovih letih, so se napravljali v Cvetnici pri Pleškovih za novo mašo. Toliko tednov so že krmili gosi, napravljali mlado pujske, ogledovali si kuretnino, in dva letošnja ovna nista mogla niti imeti boljših časov nego pri Pleškovih v ovčarni. In pitali so pa še posebej. V hiši so belili vse, kar se je le moglo pobeliti, tudi najbolj skrite hleve ; urejevali so vežo, odstranjevali že izhojoni tlak ter ga nameščali z novim. Tudi vrata je dal gospodar nova narediti. Prav vse jo imelo nekako slovesno podobo. In zdelo se je, da se tudi mahove plasti na strehi lesketajo letos nekako bolj čisto z baržunovim zelenilom, le bolj bledo, podobno spomladi, ko solnce sveti s polnim žarom. Pleškovo posestvo jo štelo nad dvesto korcev posojanja. Koliko so imeli le lok (travnikov). Otavo so lahko kosili štirikrat na leto. In kako vrste! Tu so bile staro, prestare jablane in hruške, ali čim bolj stare, tem bolj rodovitne in okusne. Jabolka ali hruške iz Pleškovega vrta je poznal človek pri prvi pokušnji, in ni trebalo, da bi bil ravno sladkosneden. Gospodarji na tedanjem posestvu so zelo skrbeli za sadjerejo in imeli so tudi bogato drevesnico pri vrtu. Pleškovi so bili moj okolnimi kmeti pravi bogataši. Niti na roboto niso morali hoditi; vse so le plačali. A stalo jih je to lep denar, predno jih je oskrbnik — vsled ukaza grajščinskih uradov — izbrisal v svoji naprsni knjižici. Ali Pleškojedal rad, ker je imel. Tudi kdo drugi bi bil rad plačal; ali ni imel. Kje pa tudi vzeti! če ni bil gospodar dobro založen tedaj, ko mu je oče dal hišo, za časa tedanje vlade bi si ne bil nič prigospodaril. Ali pri Pleškovih je bilo to drugače. Ze ded sedanjega kmeta je prišel k polnim jaslim. Za to je takoj izplačal, da se je rešil robote, in Pleško je lahko segnil v skrinjo, obito z železom, s katero-koli roko in vselej bi bil prinesel celo pest Srebrnjakov na dan. Že nekoliko z njih rodu jih je hotelo biti »za gospoda«, ali nobenemu se to ni posrečilo. In kolikor daleč je segal ljudski spomin — skoro vsak jo umrl mlad. Nekaterega niti v semenišču niso preoblekli, in že so mu peli drugovi: »de profundis«. Iz te okolice ni bil od predavno nikdo na višjih šolah rojen Pleškovih, in niti v drugih stanovih ni prišel nobeden kam dalje. Ali Jerku so je to posrečilo. In že je imel v sosednji vasi slavnostni govor ob opasilu preteklega leta. In ljudje so prikimovali z glavo govoreč: »Ta pa zna! — Glejte si no! — Kdo bi bil pričakoval od Jerka! — Niti očij ne zapira, niti ne zarudeva, in kako se mu to lepo siplje iz ust«. Marsikdo je čakal, da vendar kaj poječi j & ali ta kakor bi se bil rodil na prižnici. In ko so šli ljudje iz cerkve domov, so govorili: »Ta bo gotovo še dekan!« »Morda še korar....« Ljudje mislijo pogosto preveč naglo v bodočnost in za to se tudi tako gosto motijo. Nova maša se jo bližala. Že so mislili: kako bodo J trgali različno cvetje po travnikih, doma ga denejo v klet, da se no posuši, in potom bodo vili vence iz njega, da bi mogli oviti vso hišo ž njimi. V njem popeljejo prvo Jerka z vsemi gosti k oltarju! Družicam so že šivali belo obleko, napravljali in likali modre, dva prsta široko trakove, kupovali jim v mestu kitice (šopke) in vence za v lase. Iz kova iz znane solkanske rodbine. Starejši sin je profesor v Ljubljani na učiteljišču. — Odličnemu pokojniku večni mir, preostali rodbini pa naše iskreno sožalje. Pogreb je bil prav veličasten, kakor čitamo v ljubljanskih listih. Udeležila se ga je večina profesorjev, učiteljev, dijakov srednjih šol,'učencev l.udskih šol: zastopnike so poslali še nekateri drugi gimnaziji. Med drugim mnogobrojnim občinstvom je bilo videti več poznatih literatov, odbor „Slov. pisat, društva", več mestnih svetnikov, itd. * Ivan Nepomuk Giavina. Včeraj do-poludne ob d'l2 je umrl po dolgi bolezni bivši tržaški škof Ivan Nep. Glavina, dobro znan kot plemenit in značajen visok cerkveni dostojanstvenik na Primorskem. Pokojnik je bil rojen v Borštu pri Trstu dne 13. apr. 1828. Dne 6. avg. 1882 je zasedel škofijsko stolico v Trstu, kjer je pastiroval do 1. 1896., v katerem se je odtegnil radi slabega zdravja svojemu dostojanstvu. Naj v miru počiva blagi pokojnik! * Kdo se drzne nam očitati nedoslednost?! — „Prim. List" je bil tisti, ki je delal grdo zgago ob zadnjih volitvah v deželni zbor. Priobčil je tudi imper-tinenten članek proti — čujte 1 — kandidaturi grofa Goro n in ij a, — rohr.e: da njega pošten katoličan ne sme voliti, ker je izobčen iz crkve, — in še drugih neuninostij. Včeraj pa je ta poštenjak ponatisnil že nekajkrat zlorabljeno nekdanjo pohvalo „Soče" na grofa Coroninija — in potem kriči: glejte jo, kar je pred časom hvalila, to zdaj graja! — No, zato pa „P. L." zdaj hvali, kar je prej grajal. Zamenile so se pač le uloge, kar je docela naravno: kajti kar „Soča" graja, mora „P. L." hvaliti. — Da se je grof Goronini izpremenil, to dokazuje hvala „P. L.“, zato pa je le naravno, da ga „Soča" ne more hvaliti ! * Priporočilo. — Poleg na novo otvor-jene prodajalnice „Krojaške zadruge" v Gosposki ulici priporočamo občinstvu, zlasti kmečkemu ljudstvu, tudi staro manufakturno prodajalnico g. Jurija Mo seta v Raštelu, kateri ima prvi slovenski napis na svoji pro-dajalnici izza najhujših naših časov v Gorici. * Ločitev zakona. Anglež pride iz Londona v Pariz ter sreča prijatelja na polu, ki ga vpraša: Kako se ima tvoj prijatelj Smith? — Od žene se loči. Kaj, ali se ne razumeta? — Prav dobro! — Kako torej ? — Ona noče. da bi se še naprej imenovala Lady Smith (gospa Smith.) * 597 španskih duhovnikov na Filipinih je mej 10.000 vjetniki, katere so izro- čili Amerikani ondotnim vstašem in za katerih oproščenje ni storil ameriški general Otis še nikakega koraka. Vstaši so baje voljni izročiti jih, toda general jih ne vspreme na ladije. S to zadevo so se pečali te dni ameriški škofje na zborovanju v Washingtonu, ki se je pričelo 12. oktobra. * Deklica zaklala človeka. — V Sarajevu je bila pred kratkim zanimiva obravnava. Pred sodnijo je stala mlada lepa deklica, katero je bil s silo speljal v gojzd Jovo Stica, malovreden človek, star nad 40 let. Deklico Milko Ninkovič je Stica onečastil, potem pa pri ognju, kateri je napravil, zaspal. Deklica ni vedela, kako bi se ga rešila, zato mii je v/.ela nož ter mu prerezala vrat. Sodnija je nesrečno dekle oprostilo popolnoma. * Italijanski delavci. — Na Češkem, Moravskem in v Šleziji, kakor naznanjajo češki listi, dela pri gradbah železnic 5000 Italijanov. Ali bi ne mogli teh ljudij zame-niti češki, hrvaški ali slovenski delavci, kateri si morajo iskati zaslužka izven Avstrije. Človeka boli srce, ko čuje, kako se morajo naši delavci seliti z rodnih tal, na katera prihajajo delat — tujci, katere država predpostavlja domačinom, ali jej ti tujci za to niti hvaležni niso! ! V državnem zboru bi bil skrajni čas, spregovoriti o tem vprašanju ter isto tudi rešiti v prilog domačinom. * Ruščina kot prost predmet. - - V Ljubljani so ustanovili poseben tečaj za poduk v ruščini. Oglasilo se je med drugimi tudi 40 gimnazijskih dijakov, katerim pa se je prepovedalo, pohajati ta tečaj. Radi tega nameravajo v kranjskem dež. zboru predlagati, da se ima uvesti na vseh srednjih šolah na Kranjskem ruščina kot prost predmet. * Nesreča v Vrtojbi. — Zadnjič smo poročali, da je bila v Vrtojbi nesreča ter da sta se zadušila dva mladeniča. Danes popol-njujemo to vest tako, da tista dva nesrečnika sta: 28 letni Jan. Boštjančič in 13 letni Karol Gleščič. Pokopali so j h v nedeljo. Kakor se nam poroča, je bil pogreb prav lep. Udeležilo se ga je mnogo občinstva in na pokopališču so zapeli pokojnima v slovo pesem-žalostinko. * Božjasten delavec. — 33-letni Fran Kuret iz sv. Mariie Magdalene spodnje je te dni v jutro, ko je v Žavlah tolkel kamenje za cesto, padel v jamo polno vod°. Zagrabila ga je bila božjast. Ko so ga našii, je bil nesrečni človek že mrtev. * Prazna vera. — V občini Krašova na južnem Ogerskem razsaja davica. Romunski kmetje so mislili, da strašni kužni bolezni pridejo le tako do živega, da so izgrebli trideset mrličev, jih razkosali s sekirami ter zopet pokopali. Žandarmerija je zaprla šestnajst teh babjevernih kmetov. * Koperskl dijaki imajo naslednikov. — V Chatenois-u na Francoskem štrajkajo dečki narodne šole. Ravnatelju so izročili spomenico, podpisano od vseh učencev, v kateri zahtevajo, da se neki pomožni učitelj odpusti, da se zmanjša čas pouka od šest na štiri ure ter da se odpravijo kazni. Drugega ne zahtevajo ničesar. Ako ravnatelj ugodi — skromnim željam njihovim — se hočejo milostno povrniti na šolske klopi. Ne, dandanes ni več otrok! * Velik požar. — Dne 5. t. m. zvečer je bil velik požar uničil 28 hiš mesteca Peisey. Škoda znaša okolo 50.000 frankov. * Iz Rumunijc nam piše slovenski drvar, ki toži, kako slabo se godi slovenskim drvarjem v Rumuniji. Židje so po večini podjetniki raznih del, in ti ljudje znajo izkoristiti vbogega delavca, da na konec odide s praznimi rokami in še skoro brez obleke proti domu. In zakaj, zakaj je to ? Zato ker avstrijski delavci, posebno še slovenski, doma v Avstriji ne dobe dela, ker se povsod uriva le Lahe, vsled česar morajo domačini odhajati na tuje. Take pritožbe čujemo dan na dan, Avstrija pa, se ne zgane v prilog svojim državljanom. Tudi „država neverjetnostij"! * UmObolcn nadporočnik. — V sredo zvečer je zavladala med gosti v „Lloydovi“ restavraciji v Ljubljani velika razburjenost. Pri neki mizi je sedel gost, ki je s svojim čudnim vedenjem zbujal pozornost drugih gostov. Kar naenkrat pa je ta vstal, začel zmerjati goste in lučati med nje kozarce. To vedenje gosta pa je razjasnilo, da je znorel. Sedaj je bilo vprašanje, kako bi se norec ukrotil in izvabil iz gostilne, kajti nihče si ni upal iti nazaj v gostilniško sobo, kjer je sedel nore'c, držeč v jedni roki nož, v drugi pa steklenico z vodo. Telefoniralo se je po policijo, in prišli so štirje stražniki in policijski zdravnik dr. Illner. Stražniki so planili v sobo in prijeli norca, kateri pa je še imel toliko časa, da je zagnal jednemu stražniku steklenico v glavo, nož pa je vrgel proti zdravniku. Dali so ga v prisilno suknjo in odpeljali v norišnico na Studenec. Norec je c. in kr. artilerijski nadporočnik J. L., kateri je bil že v norišnici pri Zagrebu in je od tamkaj baje ušel. domačih cvetic bi taki niti ne mogli biti in vsaka je hotela prekositi drugo. V tej vasi je beseda »nova maša« neizrekljivo upli-vala na starce in starke, ki so bile z jedno nogo v grobu. Niso mogli pričakovati, kdaj pride oni. Še dandanes pravijo: Za novo mašo ne ščedi (varuj) obutve, naj bi si jo tudi raztrgal. In ljudje hodijo še zdaj več ur daleč, posebno pa iz oddaljenih hribovskih vasij, in to posebno zaradi novomašnikovega blagoslova. In po vsej okolici nikdo ni pametoval kake nove maše, kaj pa še-le v cvetniški župniji! Tudi župnik Škrjanec se je srčno veselil. Imel je Jerka rad. Ko jo bil še kapelan na župniji, mu je ta stregel k maši; in pri očitni skušnji jo znal Jerko Pleško tudi tedaj, kader je molčala vsa šola. Znal je odgovoriti tudi najbolj zamotanemu vprašanju. In že mu je hodilo na misel, kako bo govoril ob novi maši svojega učenca, kaka je naloga duhovnika, ki pride mej svoje rojake, da bi jih oplemenitil, omikal. Žetev je velika, ali malo izvoljenih delavcev, ki bi umeli besedo: »češki duhovnik«.... Bog varuj, da bi se širila po češki zemlji pustina, kjer potem ni cvetd; ali, če tudi je, vendar pa se kaže le goli trd osat popotnikovim očesom.... Župnik Škrjanec ni hodil po zložni in shojeni poti po deželnih homiletov (propovedni-kov). Njegovi poslušalci so znali češko kroniko že iz cerkve, in naj bi jo tudi ne bili čitali pod dvojimi strehami. In ko so se vrnili domov, so jo vzeli, kjer so imeli to knjigo, z neizrekljivim spoštovanjem v roke, poljubljali jo ter pritiskali njene besede k svojim ustnicam. In bodoče nedelje niso mogli niti pričakati, da bi jim gospod župnik pokazali novo poglavje v novem nepričakovanem svitu ter pojasnil ob jednem, kako lepo se to zlaga z dotičnim evangelijem. Župnik Škrjanec je pozdravljal v duhu ugodno priliko, ko mu bode možno, da pokaže tudi svojim sosedom in sobratom prav nazorno, kje je treba najprej vložiti plug in prav krepko zgrabljati zemljo... In pripravil si je vzglede, ki morajo govoriti sami, katerih ni treba niti razlagati..... Nabralo se mu jih je toliko, da je bilo potlej težko odločiti se za te ali one.... Nisem pisal zastonj, da je župnik Škrjanec bral stare kronike na pokopališčni travi. Na grobeh se da najlažje premišljevati o minulih dnevih, škoda, da malokdo pomisli na to. Župnik je šel včasih tudi k Pleškovim, dasi prej tega sploh ni delal. Ljudski jeziki so bili od nekdaj dvorezni, in Škrjanec je pregledal značaje celo do osrčja. Pri Plešku je spomnil to in ono, ter se ponudil, da vse sam oskrbi v župnišču. Mati je nekoliko ugovarjala in zardevala; ali naposled se je dala pregovoriti. Kar je župnik Škrjanec komu ponudil, to mu je ponudil prav odkritosrčno, in niti s pogledom bi ne bil razodel, da te kdaj obžaluje. III. V soboto prod sv. Jakobom so se peljali Pleškovi sami v Prago, da bi videli na svoje oči, kako bodo posvečevali Jerka. Tudi nekoliko sosedov in sosedinj je šlo ž njimi na pot. V Prago so se pripeljali na koleslju; na konjih se je oprava kar bliščala kot ogledalo. Pleško je kupil vse nalašč pri najboljšem jermenarju v mestu, in oba rjavca je bil tudi nedavno kupil za drag denar na trgu. Sam gospod grof je imel namerjeno na nje. Sosedi so sicer rekli Plešku, da jih je preplačal, ali kaj to! Kar hoče imeti milostna gospoda, to je že vredno, da se preplača. In Plešku ni bilo mar za dvajset trdnjakov (tolarjev). Jerko je bil zdrav, sicer malo pobledel, kar pa ne more biti drugače. Toliko učenja, toliko mučenja .— ni čudo! Pa saj so popravi v jednem tednu, samo da pride v milo cvetniško dolino. Tej niso dali pred leti zastonj tega imena. (Dalje pride). * Delavec pri cesarju. V soboto je vsprejel vladar v avdijenci mej drugimi tudi nekega delavca, kateri se mu je zahvalil za odlikovanje. Kakor poročajo iz Budimpešte, je končal cesar svoj govor z besedami: „Posebno me veseli, da imam priliko, osebno pohvaliti pridnega delavca. Želeti je, da bi se našlo vedno več delavcev, ki zaslužijo pohvalo in priznanje. * Metulji prijatelji alkohola. Dosedaj pač ne znani naravni skrivnosti je prišel te dni na sled naravoslovec J. W. Tutt v Londonu. Prišel je namreč do spoznanja, da metulji, in sicer le samci, zelo radi srkajo alkoholične cvetlične sokove. Ta učenjak je zaprl v neki prostor 12 metuljev samcev in ravno toliko samic ter se je pri tem pokazalo, da so se samci takoj spravili nad cvete, ki so imeli največ alkohola v sebi, mej tem ko so se samice zadovoljile z — roso. Poskusil je nadalje z raznimi likerji ter se prepričal, da tem najnovejšim alkoholikom najbolj ugaja pristni brinjevec. Metulji so se kar zagnali na posamne kaplje in srkali tako dolgo, dokler se niso popolnoma opijanili. — Razna druživa v varstvo živalij se neki že pečajo z načrtom zakona za metulje alkoholike. * Proračun za 1.1900. V seji poslanske zbornice dne 8. t. m. je vodja finančnega ministerstva dr. Kniaziolucki predložil državni proračun in investicijski preliminar za 1. 1900. Proračun je prvič sestavljen v kronah ter se drži pri tistih izdatkih, ki jih je plačati v zlatu, relacije, da je 42 gold. v zlatu toliko, ko 100 kron. Skupna potrebščina znaša po tem proračunu 1.585,403.933 K, pokritje pa 1,585, 811,822 K, torej je čistega prebitku 407.889 K, za 528.193 K manj, kakor ga je izkazal proračun za 1. 1899. Za letos v proračun postavljena potrebščina je za 64,830.347 K višja, kakor je bila lanska, oziroma če se od te svote odšteje prebitek na carinah, je narasla potrebščina za 56,324.107 K. Ta prirastek je provzročila v prvi vrsti regulacija plač tistih državnih uslužbencev, za katere ne velja zakon z dne 19. sept. 1898. Tako se rabi za plačo državnih železniških uslužbencev 5,120.000 K. več kakor prej, za plače državnih slug 8,000.000 K. več, za plače orožnikov 1,489.120 K. in za plače finančnih stražnikov 2,400.000 K več kakor lani. K temu pa pride še svota 8,099.090 K, za katero se je vsled regulacije plač srednješolskih profesorjev povišal proračun naučnega ministerstva. V primeri z letošnjim letom je pokritje za prihodnje leto določeno za 64,302.154 K, višje. Tak svota naj se dobi iz dosedanji i direktnih in inderektnih davkov, menda s tem, da se davčni vijak do skrajnosti navije. Direktni davki morejo prihodnje leto nesti 12,905.800 K več kakor letos. Samo osebna dohodarina mora nesti 46.200.000 K. za 5,160.000 K več kakor letos. Inderektni davki morajo prihodnje leto nesti 45,359.780 K. več kakor letos. Prera-čOnjeno je, da samo novi davek na sladkor vrže 29,460.000 K več ko doslej, sicer pa da bo nesel davek na pivo 76,640.000 K, davek na žganje 68,400.000 K, davek na sladkor 99,000.000 K, davek na petrolej 18,500.000 K, sol bo nesla 45,128.000 K, tobak bo nesel 209,826.200 K, kolki in pristojbine pa 150,430.000 K. Zajedno z državnim proračunom je vlada predložila tudi investicijski preliminar za leto 1900. Potrebščina znaša 67,829.400 K, pokrrtje 1,149.100 K. Primanjkljaj, ki znaša 66,680.300 K, se pokrije z izdajo oziroma 4 odstotne kronske rente. Te številke nam dajejo dosti dobro in pregledno sliko ne samo položaja, v katerem se nahaja državno gospodarstvo, nego tudi splošnega ekonomičnega položaja v državi. Proračun je aktiven. To je dejstvo, katero pride toliko bolj v poštev, ker so se potrebščine zvišale za okroglih 56,000.000 kron. Vzlic tej večji potrebščini bo izhajala država z dosedanjimi viri svojih dohodkov, ali vijak se močno nategne, da se pokrijejo novi izdatki. Vsi dohodki so višje preliminirani kakor doslej, tako visoko, da je še večje zvišanje nemogoče. In vender tudi vsi ti dohodki ne bodo zadostovali. Avstrija žrtvuje sicer v gospodarske, kulturne in socialne namene tako malo, kakor nobena druga civilizovana država, a vzlic temu se bodo državni izdatki znamenito zvišali in sicer v vojne namene. V te namene morajo narodi krvaveti. Že za prihodnje zasedanje delegacij se obeta, da bo vojna uprava zahtevala kolosalno svoto za zboljšanje častniških plač, za nove topove in Bog si vedi za kaj še vse, tako da se bodo morali dobiti novi viri dohodkom. A — kje ? To je tisto veliko vprašanje na katero vodja finančnega ministerstva v svojem ekspozeju ni dal odgovora. Sedanjih bremen že ni možno zvišati, sicer se ljudstvo pod njimi zaduši, a da bi se davčna moč prebivalstva pomladila in povečala, zato v naši državi nimajo smisla Odpreti bi bilo vrata gospodarskemu napredku in omogočiti razvoj trgovine in obrtnosti, a kdo naj to pričakuje v naši reakcionarni policijski državi. Po „Sl. N.“ „Ravnopravnost** na pokopališču. Na dan vseh mrtvih je mestni stražnik odtrgal z venca na nekem slovenskem grobu slovenske trakove, pustil pa je, da so na znanega goriškega „patrijota" Favettija uvrstili trakove tako lepo, da je bilo prav očito videti italijansko trobojnico! — Ali ni imel prav Gregorčič, ko je pel, da enakosti, ravnopravnosti ni na grobeh, temveč le v grobi! Nesreča. — V torek se je dogodila na polu od Ročinja do Kanala nesreča. G. Mle-kuš in Bolca je bil poslal v Gorico 2 voza s praznimi posodami za vino. V prvi voz sta bila vprežena 2 konja, v drugi istotako, zadej pa za tem vozom je bil privezan 5. konj. Hlapcu, ki je imel drugi voz, se je zljubilo za Ročinjem iti v gostilno ter tam popivati. Konje je pustil zunaj, in nikoga ni bilo pri vozu Hlapec je pil in pil, konji pa so odšli tako, da tega niso v krčmi opazili, ali pa morda celo niso hoteli. Konj, ki je bil privezan zadej, je začel divjati po cesti, se je odtrgal ter skočil ob cesti v vodo, kjer se je ubil. K sreči so še drugi ljudje ustavili voz brez voznika, povedali v Ročinju, kaj se je zgodilo, vsled česar je sedel drug voznik na voz ter se odpeljal v Gorico, kjer je povedal gospodarju g. Mlekušu, kaj se je zgodilo. Hlapec s prvim vozom je bil tačas že zdavnaj v mestu. Nezvestega hlapca, ki se je v pijanosti baje hotel umoriti, ko je izvedel, kaj je provzročil on s svojo skrajno malomarnostjo, so v Ročinju zaprli. Naš deželni zbor in naš kardlnal-nndškof.— „Prim. list“ piše: „Ako bi pa naš kardinal-nadškof onemogočil neudeležbo ali abstinenco, tedaj pa naj naši poslanci nastopijo z vso odločnostjo v deželnem zboru. In s tem bomo dokazali konečno vladi in Lahom : da smo tukaj in da brez nas ne sme in ne more nič, prav nič ! In konečno bodo morali odnehati tudi Italijani, kakor so že do skrajne meje popustili slovenski zastopniki, samo da omogočijo delovanje deželnega zbora“. Slično smo pisali že opetovano v „Soči“. Torej je „Pr. list" v tem pogledu se postavil deloma na naše stališče. Ponavljamo le tukaj vprašanje : ali pa je sposobna naša deželno-zborska delegacija v svoji sedanji sestavi za tak nastop ? Odgovorili smo na to že zdavnaj, da ne ! — Tudi dalje ne verjamemo, da bi „voditelj* dr. Gregorčič dopustil storiti kaj proti kardinalu, ako bi bil navzoč v seji. In ako bi se v takem slučaju, ko bi nadškof onemogočil neudeležbo slov. poslancev, nič ne zgodilo proti njemu, bi se Lahi Slovencem v pest smejali, ker ropotanje proti njim bi bilo brez pomena, češ, kardinal je tu, seja je mogoča, Slovenci naj le ropotajo kolikor hočejo proti nam, saj lahko glasujemo in dosežemo, kar nam drago. V takem slučaju bi tista „vsa odločnost" nič ne izdala. Zato pa smo tega mnenja, da tisti gospodje, ki to morejo in morajo, naj bi upli-vali na pristojnem mestu ter kazali in učili, kako je z našimi toli zamotanimi razmerami v deželi. In če vse to nič ne izda, potem pa naj nastopi „vsa odločnost", ki bodi naperjena proti vsem, katerim pritiče ! Iz Dolenje Trebuše. — Naprošeni smo priobčiti to izjavo: Podpisanca odobrujeta z navdušenjem postopanje „Soče" proti „Gorici" in Gregorčičevi stranki. Le tako naprej! Živio dr. Tuma! Ant. Klemenčič, podžupan. Janez Rijavec, obč. odbornik. Tečaj za učenje stenografije priredi v najbližjih dneh „Trg. obrt. pospeš. društvo" na željo mnogobrojnih interesentov. Pojasnila daje in priglasitve vsprejema tajnik trg. obrt. društva v uradnih urah v pisarni : Gosposka ulica št. 7. I. nadstropje. „Accenti barbari*. — Tako imenujejo ustanovitelji novega italijanskega lista slovenski jezik, ki se razlega po ulicah v Gorici. Naše besede so jim barbarske-„accenti barbari"! In pod take besede denejo svoje ime možje kakor dr. Eg g e r, dr. Gol lob, dr. Češ čut, dr. M ar a ni, Pinavčič, trgovec Venuti itd., ki žive ponajveč le od slov. grošev. Ti „accenti barbari" žalijo njihova ušesa, kadar jih slišijo na ulicah v mestu. Kako pa je takrat, kadar se vozi dr. E g g e r po Soški dolini proti Tolminu, ali mu takrat slovenski zvoki tudi žalijo ušesa, ali mu cvenk slovenskega denarja tudi napravlja neprijetnosti po ušesih — „accenti barbari" ? Kaj pa dr. Češčut, Golob, Pinavčič (sami „pristni" potomci Romula in Rema) Marani, itd., ali jim je takrat, ko jih obišče slovenski kmet, njegova govorica tudi „accenti barbari"? Ali glej! Ti ultraitalijanski gospodje se v govoru s kmetom tudi sami poslužujejo njegove govorice, in iz plemenitih italijanskih ust done v svet — „accenti barbari" ! — In ko bi ne bilo priložnosti več govoriti slovenski, ko bi ne bilo slovenskega kmeta v laško pisarno, — kaj bi bilo ? Razmišljajte o tem vsi tisti, ki zahajate k tistim laškim odvetnikom, ki izdajajo okrožnice, v katerih na infamen način žalijo naš jezik, — razmišljajte, razmišljajte.— — Pa pride čas, ko se bo še marsikateremu teh ultra-Itaiijanov v praznih svojih pisarnah zdehalo in kolcalo po — „accenti barbari!“ ,,Za vsakim plotom** dobe slavni „Goričani" take narodne delavce, takd vsestranski podkovane in delavne, kakor je dr. T u m a. — Taka izjava dokazuje, kako daleč je te ljudi že udarila slepota strasti in sovraštvo. Možje kakor Tuma so redko sejani, za vsakim plotom pa se dobe ljudje, kakoršnih vidimo na prvaških sedežih v „Goričanskib" vrstah. „Centralna posojilnica.**' — Na tak članek v „ Gorici “ odgovorimo s posebno razpravo, ki dokaže z a v r a t n e namene „Goričanske“ gospode in pa hinavščino članka v „Gorici11. Pravila dokazujejo, da to m nikaka centralna posojilnica, kar vsled takih pravil niti ne more biti, pač pa čisto navadna kmečka posojilnica. — Ako je res to, kar hoče dati razume i „Gorica11 zdaj, ko je došel odpor cel° od nepričakovanih strani j, potem ustanovitelji niso bili niti toliko sposobni, da b i z n a li p r i r ed i t i pravila za centralno posojilnico; in ako niti tega niso znali, potem naj gredo česen sadit m n ustanavljat denarne zavode v n e s r e naroda. Čitatelje opozarjamo na našo stvarn razpravo, — da bodo videli, kak6 daleč J že dospela strankarska strast. Izpred sodišča. — V četrtek je bila pred kazenskim sodnikom prve stopnje odavna proti notarju g. dr. Kotni ku v r°m' (zdaj v Komnu), ker je udaril dvakrat s p lico sodnika g. Pr i m o ži č a na javnem sprehajališču. Obravnava je bila kratka. • Kotnik je bil obsojen na 140 gld. globe stroške. . . Corriere" zopet hudomušno priobčuje prevode iz „Primorca" in „Gorice , so vedno enako slabi. Posebno pa se čuje z bedasto trditvijo dopisnika v „Agrarne Tagblattu", da dr. Tuma kuje na tihem črte v društvu z - Italijani. Take norost kaj rad širi dr. R o j i c; njemu je kaj takega podobno. Kdorkoli se pride zdravi k njemu, ga mori s svojimi polil, neslanostimi. Kdor nima prav trdnih živcev, gre od njega bolj bolan nego je prišel. Tiskovna pravda proti „Corrieru“ pred dunajsko poroto je bila četrtek — o rilo žen a. Skušalo se je na vse načine, da bi se stranki poravnali, a tožitelji so baje preveč zahtevali. Naposled so se udali v toliko, da se je obravnava preložila; do prihodnje obravnave se spor najbrže poravna zasebnim potom. Nov italijanski list. — Italijani, ki so si postavili nalogo, ustanoviti v Gorici nov list, razpošiljajo okrožnico, v kateri povedo marsikaj. V njej pravijo, da med tem, ko gledajo Italijani mirno, obdržati se na posesti svojih očetov, se usiljuje med nje tuj živelj (elemente straniero), ki se razširja, množi, kar pomeni nevarnost Italijanom. Z naklonjenostjo od zgoraj si je ta živelj pridobil pota v javne urade, šole, cerkve, vspodbuja ga časnikarstvo (una štampa ini-quamente aggressiva), in današnji dan v Gorici že ni mogoče dobiti več ulice, po kateri bi ti ne doneli na ušesa barbarski glasovi (accenti barbari) ter bi ti slovenski napisi ne žalili pogleda. Proti temu je potreba energične reakcije. Zato ustanavljajo Italijani nov list, ki se bo najradikalnejše bavil z vsemi potrebnimi vprašanji; izhajal bo po trikrat na teden. V to svrho potrebujejo 300 akcij po 10 gld. Zanimiv je konec okrožnice, ki pravi kar naravnost: Ali se rešimo sedaj, ali pa nikoli. Pod okrožnico so podpisani med drugimi tudi: Bombig, dr. Geščut, dr. Egger, de Finetti, dr. Golob, dr. Marani, Marzini, conte Panigai, dr. Pinavčič, dr. Veuier, Gius. Venuti, dr. Verzegnassi ter deželnega glavarja sin Mario dr. pl. Pajer. Med njimi ni nobenega žida, torej je list kolikor toliko ustanovljen tudi proti židovskemu „Corrieru", s katerim goriški Italijani v zadnjem času niso več zadovoljni, ker jim je menda premalo radikalen. Iz gorenjih imen je soditi, da stranka dež. glavarja dr. Pajerja si ustanavlja svoj list. Med njimi so najboljši Pajerjevi pristaši; on sam sicer ni podpisan, — pač pa njegov sin dr. Mario. Imeli bomo torej na časnikarskem polju v Primorju novega brezobzirnega sovražnika, ki pojde proti Slovencem do skrajnosti. No, mi se ga ne bojimo temveč bomo le še bolj pozorni in tudi brezobzirni nasproti laškim spletkarijam v deželi, pa naj stoje za njim vsi prvi radikalni Italijani na Goriškem z dež. glavarjem vred, in oprimemo se še tesneje bas njihovega gesla : „O ci salviamo ora, o mai!“ Ukradene zasluge. — Proglas „Sloge“, ki našteva „zasluge11 grofa Goroninija, za kar naj bi mu došle zaupnice vseh naših občin, je naravnost drzna zaušnica resnici..... Ta proglas hoče natresti cukerčka na vse strani in pridobiti za grofa C. vso deželo in vse stanove. — Zadnjič smo že povedali, da pripisuje grofu G. zaslugo, da vlada postavi čez Sočo pri Barki m ost, ki bo stal nad 300.000 gld. „Goričani11 so se hoteli polaskati s tem jeduemu delu Bricev, ki bodo tudi rabili oni most. — Resnica pa je, da so se vsi Lahi že dolgo Časa poganjali za ta most, kateri bo potreben posebno radi bodočega furlanskega tramvaja. Vlada je most dovolila — Lahom, ker so bili ves čas „tako pridni". Grof Coronini je pri tem nedolžen.... Ob državni meji so projektovane ceste za okroglih 240.000 gld. Država hoče prispevati 80%, dasi bi ne bilo nič napačnega, ako bi dala vse. Teh 80°/0 pa je vlada dovolila vsled temeljitega poročila in zahteve deželnega odbora, kajti voljna je bila dati le 60%. Tudi to zaslugo je „Sloga“ prišila Goroniniju na hrbet, dasi je na njej nedolžen. Tudi učiteljstvu se je „Sloga“ polaskala, češ, da je Coronini stavil pri pogajanju z Italijani pogoj glede zboljšanja učiteljskih plač. — Resnica pa je, da se je grof Coronini še meseca junija hudoval na dr. Tumo, ki je predlagal, naj bi se ob pogajanjih z Italijani naglašala zajedno z deželnim šol. zalogom tudi potreba: ugoditi opravičenim zahtevam učiteljstva. Coronini je rekel : Ako bi mi Slovenci poleg šol. zaloga zahtevali še rešitev učitelj. vprašanja, bi Italijani skakali „meterhoch" (meter visoko) od jeze, in Slovenci bi si pogajanja le pokvarili in ne dosegli niti šol. zaloga. V takem predlogu dr. Tume je grof C. videl le intrige dr. T.... In glejte: danes „Sloga“ naglaša tudi v tem vprašanju zasluge grofa C.! — Ako se je C. dotaknil v zadnjih slov. postulatih tudi učit. vprašanja, tu ne pride v poštev, ker to niso bila ni-kaka pogajanja več, marveč oni nesrečno skrpani postulati so bili namenjeni le „skozi okno" za naše dobrodušne volilce, v resnici pa so zaprli Slovencem pot v deželni zbor, nasproti vladi pa so nas popolnoma diskre-ditovali in osmešili. In tako je hotela „Sloga", oziroma spisatelj famoznega oklica, dr. Gregorčič, natresti cukrčka na vse strani, pripisovaje grofu C. zasluge, o katerih nikdar niti sanjal ni. — In vendar se dobe ljudje, ki bodo — verjeli. Razgled po svetu. Državni zbor. — 9. t. m. so nadaljevali razpravo o odpravi, oziroma reviziji § 14. — Glede odprave častniškega in koledarskega koleka se bo obravnalo v kratkem; upati je, da se sprejme polični zakon že prihodnji teden ter da stopi v veljavo dne 1. jan. 1900. Predlog Daszjnskega, da se odpravi § 14., je bil odklonjen. Zanj je glasoval 167 poslancev, proti pa 110; dvetretinjske večine ni bilo. Načelnikom časnikarskega odseka je bil izvoljen Dzieduszycki, poročevalcem za odpravo koleka Sokolovvski. — V seji dne 8. t. m. je predložila vlada budgetni provizorij za 4. mesece in normalni budget za 1. 1900. Bud-get je obrazložil vodja finančnega ministerstva v daljšem govoru. Med drugim se nahaja v proračuna, ki izkazuje prebitka 407.000 k. 80.000 k. za ljudsko štetje, 152.000 k. za regulacijo Save 40.000. k. za poslopje drž. gimnazija v Ljubljani itd. Specijalni proračuni niso bili predloženi. Potem se je začela razprava o odgovoru ministra Korberja na interpelacijo glede izgredov na Moravskem, Dr. Žaček je pojasnjeval točno razne dogodke povdarjal, da ministrove besede ne odgovarjajo resnici, ker politična oblastva baš so kriva izgredov. Pred to razpravo je hotel levičar Kaiser im°ti takojšnjo razpravo odpravi časniškega koleka, ali desnica je odklonila njegov predlog, češ, da v tem vprašanju ima odločevati že ona kot večina, kedaj da pride predlog v razpravo. Socijalist Berner je rekel, da demonstracije so bile antisemitskega značaja; na Moravskem in Češkem da obstoji mogočno antisemitsko gibanje. Proračun za 1. 1900 kaže skupnih izdatkov 1,585.403.933 k. in skupnih dohodkov 1,585.811.822 k., torej višek dohodkov za 407,889 k. Parlamentarna komisija za revizijo § 14. je izbrala bar. Dipaulija predsednikom, Fun-keja in Pietaka pa podpredsednikom. — V seji dne 9. t. m. je naznanil predsednik, da Afred grof Coronini je odložil svoj mandat. Zborovanje avstrijskega učiteljstva. Dne 1. t. m. je zborovalo avstrijsko učiteljstvo na Dunaju v prav znatnem številu; bilo je prišlo nad 3000 učiteljev iz vseh krono vi n države, izvzemši Istro, Tirolsko in Bukovino. Schreiter je poročal o gmotnem stanju avstrijskega učiteljstva; govorili so še drugi. Zavezo slov. učit. društev je zastopal ljubljanski učitelj g. G angl. Sprejeli so resolucijo, da se ima spremeniti § 55. I. drž. šol. zak. od 14. maja 1869. tako, da bodo prejemki učiteljstva jednaki prejemkom drž. uradnikov zadnjih 4 plačilnih razredov, in da mora država 33 % prispevati k stroškom, katere imajo dčžele za šolstvo. Resolucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Drugi dan je bila učiteljska deputacija pri naučnem ministru, ki jim je obljubil svojo podporo. Učiteljstvo je velevažen stan; zato želimo tudi mi, da bi se učiteljsko vprašanje rešilo skoro ugodno, posebno še tani, kjer so učiteljske razmere naravnost neznosne kakor n. pr. v naši deželi. Mej Nemčijo in Anglijo se je sklenila pogodba, vsled katere pripadejo Nemčiji vsi samoaški otoki razven jednega. Pogodbo odobri še ameriška vlada. Vojna Anglije s Transvalom. Buri obstreljujejo krajĆolenso sedaj, ko so zasedli brez odpora Colesberg. Pri Ladjsmithu je bil dne 2. t. m. zopet boj. Praviio, da Angleži nimajo velikih škod. Dne 30. pr. m. pri Ladjsmithu je padlo 54 mož; 279 je ranjenih, pogrešajo ji pa 484. — Pri Betuliji na južni meji Oranski je zbranih 4000 Burov. — Vojaški krogi v Londonu glede na sedanjo pozicijo angleške vojske v Afriki nasvetujejo, naj general Buller skuša naskočiti od zapadne strani Oranje-republiko, ker od tam bi najložje prisilil Bure, da se udajo. — Buri oblegajo Kimberlejr. Na pomoč jim je prihitelo 15000 mož. V Debiru se jim je posrečilo raztreliti skladišče, ki je bilo polno dinamita. — General Buller zatrjuje, da angleške pozicije pri Ladysmithu so tako trdne, da bi stalo Bure veliko truda, predno jih vzemo. — O bitki pri Ladjsmithu pravijo poročila, da Angleže so rešili pomorsk. vojaki iz Povverfula, kateri so razgnali Bure. Ge bi teh ne bilo na pomoč, bi bil Ladys-mith izgubljen za Angleže. Angleška poročila trde, da pri Ladysmithu so zmagali Angleži ter ujeli 2000 Burov. — Pri Mafekingu baje so bili Buri od Angležev odbiti, da so morali bežati na vse strani. Po glasovih iz južne Afrike morejo Buri še dolgo časa nadaljevati vojno, tako, da se je Angleži naveličajo poprej. Produkcija piva v Avstro-Ogcrski. — 1. Plzen (mestna piv.) 512.400 hi. na leto, 2. Smichov, akc. 401.500, 3. Steinbruch (Dreher) 353.444 hi. 4 Steinfeld, br. Reinig-haus 297,000 hi. 5. Plzen akc. 166.400 hi. 6. Steinbruch, akc. 246. 240 hi. 7. Prva brnska akc. pivovarna 227.130 hi. 9. Oko-čim (pl. Goetz) 190.992 hi. 10. Goss aks. 156.275 hi. 11. Protivili, knez Sclnvarzen-berg, 138.264 hi itd. O nad vojvodinji Štefaniji se še vedno ne ve pozitivno, ali se omoži ali ne. Jedni listi pravijo, da se je udala prigovarjanju starišev in cesarja ter da se ne omoži, drugi pa trde, da bo poroka koncem tega meseca. Cesar je bil sprejel v avdijenci tudi grofa Lonlaya. — Hčerka njena Elizabeta se zaroči s vojvodo Ulrikom Wurtemberškim meseca janu-varja 1900, kakor poročajo listi. Sploh pa to poročila o teh rečeh tako zmedena, da ni mogoče povedati, kaj je res. — Štefanija postane baje prva nadvojvodinja na avstrijskem dvoru. V poslednjem času ne občuje z nikomur. Govorilo se je dalje mnogo o poroki prestolonaslednika Frana Ferdinanda z grofico Chotekovo. Vesti se je oporekalo, sedaj pa se čuje celo, da Fran Ferdinand se je že poročil! Raznoterosti. — Kardinal dr. M i s s i a je na Dunaju, kjer prisostvuje škofovski konferenci. — Južna železnica je znižala cene za vožnjo v 3. razredu za take nesrečnike, ki se peljejo v zavod zoper steklino na Dunaj, za 50%. Mestna straža v Trstu nosi od početka tega meseca dalje uniformo italijanskih bersaglierjev, kakor da bi Trst že stal v Italiji. Pri Hajdinu blizu Ptuja na Štajerskem so našli mnogo rimskih zgradb in spomenikov, katere so odkopali. — Na Češko je odpotovalo 60 orožnikov s Štajerskega in 40 s Koroškega, menda v obran izgredov, katere še pričakujejo. — Na Reki so bili v torek izgredi proti samomadjarskim napisom na trannvaju. Morali so ustaviti promet, ker množica ni pustila vozov naprej. Red je napravilo redarstvo. — Zjed. severo ameriške države so se od ustanovitve do sedaj razširile za celih 2.845.750 kvadr. milj. Vsa republika meri 3.845.515 kvad. milj. — Srski kralj Aleksander na Dunaju ni bil sprejet od našega cesarja v avdijenco. Zdaj pa službeni list v Belemgradu naznanja, da se to zgodi dne 29. t. m. — Ruski car je došel dne 8. t. m. v Berolin. Sprejel ga je nemški cesar na postaji ter se odpeljal ž njim v novo palačo. — Mestni vodovod v Ljubljani ima za 1. 1900. proračunjenih dohodkov za 67.440 gld in izdatkov za 57.600 gld. 44 kr. — V Belgiji so prepo- vedali abbe-ju Daeusu, voditelju krščanskih demokratov, kateri je ostro zastopal občno volilno pravico, nositi duhovensko oblačilo. Vzrok tega : Daeus se je baje protivil v politiki cerkveni avtoriteti. — Na Švicarskem so se te dni dovršile volitve za narodni svet. Izvoljena večina radikalno-demokratična. Socijalistični delavski kandidatje so izvoljeni 4, pri ožjih volitvah so propadli trije. — Mej nemške šoviniste je zašel i znameniti ljudski pisatel Peter Rosegger. Izdal je proglas,' da naj vsak Nemec da 1/10 svojega imetka na žrtvenih tlačenih Nemcev. Društvene vesti. ,,7 seh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 101 Prvikrat v Gorici! (V prostorih Ceconija blizo ljudskega vrta.) Seifertov muzej znanstva in umetnosti. Ima nad 50 voščenih podob naravne velikosti; med temi so tudi mehanične, pri katerih se posebno odlikuje umetno upodabljanje. Najnovejši svetovni dogodki in katastrofe iz vseli delov sveta. Odprto je vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. Vstopnina: Odrasli 15 kr., otroci 10. kr. Posebni oddelek: Velika zbirka živečih nestvorov in zverin, med katerimi je tudiprešič z šestimi nogami. Vstop k tej razstavi: Odrasli 10 kr. Otroci 5. kr. Za mnogobrojni obisk se priporoča Vodstvo. y « 1 Zaščitna znamka: SIDRO. ( ♦ LINIMENT. CAPSIGI COMPOS. iz Richterjeve lekarne v Pragi ▲ pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče ♦ mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdra- T vilno sredstvo vedno le v orig. stekle- nicali z našo zaščitno znamko s „SI- $ DROM“ namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot oi-igiiialni izdelek ♦ le tako steklenico, ki je previđena s to zaščitno znamko. ♦ Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" ♦ v PRAGI. m © 1 > _ .. M Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Mm, v Msti ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lasni., izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. el) tiskarno črk na perilo. (P. cl. !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za sniodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska iz-vožna hiša H. SCHEUER, Krakovo Joscfsgasse št v. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Uustrovani ceniki zastonj in franko. ! ! Važno za vsakega ! ! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro - Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlažene). 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla za Zavratnike za gospode iz amer. double zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (B komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. I IMS gl c po v Raštelu št. 8 v Gorici pri- •lUrlJ IH a IIO G poroča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga blaga za vsaki letni čas kolikor za gospoda tolikor kmeta. V proda-jalnici je vedno sveže ter nezaležano blago. Zaloga volnenih in žimnatih blazin, odej, plaht itd. Moderno blago in perilo za vsaki stan. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor kavo — riž mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen kavino primeso — moko — gris drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20 8 Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in beleira vina. Anton Koren | Gosposka ulica 4 vi priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje, g Teodor srebrar via Moretti 12. — GORICA, — ulica Moretti 12 uljudno priporoča vele '-ustiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi brij revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je priprav-V&ljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč P. n. gospod naročevaiec sam lahko določi. 1'ošilja vsako blago poštnine prosto! Ilausncr & Lokar tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. Zaloga in prodaja na Gosposki ulici Lokar J ► ou pri Gorici. • ► la drobno v Z ^ :i *t. 9. # ► ••••••••S ■ rTTTTTTTTTTTTTTTT' IVAN DEKLEVA veletržec z vinom, ima v svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin. Cene zmerne. '■▲▲ATAAAAAAAAAAAAAAI | ▼ toplo priporoča trgovcem na deželi.A vi- I Anton Breščak, I V edina zaloga y 1 vsakovrstnega pohištva X stilničar „AUa Golomba" v Gorici f v Gorici, Gosposka ulica št. 14 T n!l vok!u ulice Morelli. Zaloga ljub. g—^ ^ kislega zelja v zah. 25, 50 in 100 kg. Ilian Rpio začasni oskrbnik IVitli nCJu narskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in go- L Andro) Jakil Tovarnar kož v Rupi p. Miren. Prodajalnica na Kornu v Gorici. ▼ Karol Drašček pekovski mojster v lastni hiši na Kornu, A a ter v podružnih prodajalnicah sprejemlje naročila * ▼ na raznovrstno lino pecivo, posebno kolače za ▼ X ženilvanje itd. Vsako naročilo izvrši nemudoma. ^ Klobučar Anton Fon v Semeniški ulici priporoča svojo bogato zalogo klobukov in kap ter gostilnico preskrbljeno z izbornimi vini. a »a«a a——i S Trgovec z vinom Ant. Pečenko J Vrtna ulica štv. 8. • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskili, furlanskih, briških in istrskih in dalmatniskih vinogradov,— • Gene zmerne, postrežba točna. Za pristnost vina jamči, •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Sannig & Dekleva glavne tovarniške zaloge dvokoles raznih sistemov in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev itd, v Nunski utici št. 16. Popravljalnica koles in izdelovalnica žičnih blazin v Nunski ulici št. 14. Zaloga piva prve kranjske ekspertne pivovarne na par Teod. Frdchlicha glavni zastopnik za Gorico in okolico J. Rovan v Gorici, v Rahiitlšču hiš. štev. 18. Priporoča svoje izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12'/s li-trov ter v steklenicah po 1/i litra. Gospodom odjemalcem iz mesta in dežele se toplo priporoča udaiii Josip Rovan. JO S. V I N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smlchov, Vinohradskž ulica št. 94. priporoča patentne stečilae stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, Har- ZRAČNE TLAČILKE "•lii (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za staklenice, zamašilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ven-nil in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. ipP"*- Ceniki na zahtevo brezplačno. Novoporočenci pozor! Šlcjcn si v čast naznanjali slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohDtva v ulici Vilurini, glavni vbod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poseine sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigoj ovili delavnic v ulici Pontc nuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Rudapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izbori obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žimaml in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven'Gorice po železnici in parobrodih.