Postnlnaplgčpna vqotovlni Leto II. L«ut»tfana. 17 decembra 1<)2& IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 tMral. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Maribora bt Celja dostavljen na dom mesečno / Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljevo al S* telefon it 20.U. 2072 2804 UPRAVA v Llabljuni. Prešernovo ul 54„ telefon it. INSP.RATNl ODDELEK v Ljubllani Prešernovo al 4. telefon ii U*l. Ste* 51 Demokratski ministri napadajo vlado Velik Movičevski shod v Nišu - Zanimive izjave prosvetnega ministra Grola - Demokrati zahtevajo revizijo celokupnega državnegasistema Nil, 16. decembra. Danes se je vršil v Niša shod demokratske stranke. Z ozirom na dogodke zadnjih dni, v katerih so davidovičevci postali nekaki opozicijonalci v okvirju četvor-ne koalicije, so v vseh političnih krogih z velikim zanimanjem pričakovali izjave, ki jih bodo na niškem shf>du podali iz Beograda poslani govorniki. Na shodu bi moral govoriti s^m Ljuba Davidovič. ki pa je v zadnjem hipu izostal ter poslal sklicateljem shoda pismo. v katerem opravičuje svojo odsotnost r tem. da ie politična situacija v Beogradu trko napeta, da je absolutno potrebno, ca ostane on kot šef stranke v Beogradu. Glavna govornika na shodu sta bila minister Milan Grol in Pera Markovič. Shoda se i e udeležilo okrog 2000 ljudi. Prevladovali so meščani, dočim je bilo kmetov iz okolice prav malo. Oba govornika pa sta se izražala zelo previdno in sta se skrbno izogibala vsaki rreciznejši izjavi o stališču demokratov. Na-glašala sta le splošno željo demokratov po ureditvi notranje političnih razmer, ne da bi navedla, kaj prav za prav nameravajo pod-vzeti demokrati, da dosežejo izpolnitev te svoje želje in zahteve. Pni je govori! Milan Grol. ki je takoj v začetku svojega govora izjavil, da ne more obširno govoriti o politični situaciji in dati nikakih pojasnil. Morda bo kdo drugi, ki ni aktivno udeležen v sedanji vladi, lahko povedal kaj več. Priznal je, da so v zadnjem času nastale v vladni koaliciji trzavice, ki tudi demokratom niso prizanesle. Govoreč o 20. juniju je minister Grol naglašal, da de-mekratom tli preostajalo drugega, kakor da še nadalje ostanejo v četvorni koaliciji in v vladi, ki je prevzela točno določeno nalogo, p3 je še ni izvršila. Pri tem pa se demokratska stranka nikakor ne strinja z metodami, ki jih uvaja sedanja slaba vladna kombinacija. Sedanja vlada ,je konservativna, kar pa je treba ločiti od reakcijonarstva. Konservativi-zem hoče ohraniti obstoječe, reakcijonarstvo pa ruši Ni naša naloga, da zadušimo javno mnenje. Tegn mi ne bomo nikoli storili. Mno- go se govori o močni roki, ki gtozi. Ta moe-ua roka pa bi bila !e peščica slabih ljudi. Treba je dati močno roko onim, ki bodo branili državo pred onimi, ki delajo proti zakonom. Demokrati ne bodo delali vprašanja iz malih zadev, oni niso za revizijo odnošajev % radikali, nego za revizijo celokupne politike. Za Grolom je govoril minister Pera Markovič, ki je v glavnem napadal zemljoradni-ke in radikale, o katerih je naglašal, da danes ne morejo več predstavljati niti naroda niti demokracije. Končno je govoril še poslanec Petronije Popovič, ki je povdarjal, da je demokratska stranka stopila z vlado in četvorno koalicijo samo zaradi tega, da popravi to, kar so radikali pokvarili tekom zadnjih 10 let. Radikali in dr. Korošec ne žele, da bi se uvedel v državi red in izvajala najstrožja zakonitost. Imenovanje aktivnega oficirja za velikesp župana v Zagrebu pomeni najhujšo gaženje obstoječih zakonov. (Medklic: V vi ste to odobrili). Nismo in nikdar nočemo. Vladi se je zelo mudilo, da je sprejela zakon o odvetnikih, noče pa ničesar slišati o razdolžitvi kmetov in protikorupcijskem zakonu, ker bi mnogi sedanji in bivši ministri izgubili svoje premoženje, ki so si ga pridobili na nepošten način. Glede revizije zakona o oblastnih samoupravah je govornik povdaril, da hočejo radikali tako izpremembo zakona, da bi mogla vlada na predlog velikega župana odstaviti in imenovati oblastne odbore Zagreb, 16. decembra. Današnje »Novosti« poročajo, da se je po demokratskem shodu v Nišu vršila strogo zaupna konferenca, na kateri je minister Grol obširno poročal o politični situaciji. Po informacijah »Novosti« je Grol med drugim izjavil, da so pogajanja med demokrati in Zagrebom že delj časa v tekli, (la pa še ni napočil pripraven čas, da bi mogli o tem obvestiti javnost. V Zagrebu je mnogo dobrih ljudi, kakor so Meštrovič in drugi, ki delajo za sporazum. Seveda je zelo težavno voditi taka pogajanja. Kmalu pa bo prišel čas, ko bo mogia demokratska stranka stopiti General Uzunmirkovič stopa v politiko? Slovo upokojenega generala od Zagreba. — Apel na inteligen-- General najavlja ustanovitev nove »stranke vseh pošte-ni h Srbov, Hrvatov in Slovencev« co. Zagreb, 16. dec. Danes popoldne se je general Uzunmirkovič, ki je bil v zvezi s prvodecemberskimi dogodki v Zagrebu najprej premeščen v Skop-Ije. nato pa upokojen, odpeljal v Beograd, kjer se namerava stalno naseliti. Na kolodvoru se je poslovilo od njega večje število zastopnikov raznih kulturnih. gospodarskih in soortnih organizacij navzoči so bili pa tudi predstavni ki civilnih in vojaških oblasti. Za številne izraze simpatij se ie zavalil general Uzunmirkovič v daljšem govoru, v katerem je naglašal, da bo ohrani! Zagreb vedno v dobrem spo- minu in da se ga bo tudi v bodoče spominjal vedno z ono ljubeznijo, ki ga je vezala nanj vsa leta njegovega službovanja v Zagrebu, oudaril je, da je država v težki krizi in da se bo morala končno tudi inteligenca, ki ie postala zadnja leta že popolnoma apatična, krepko oprijeti dela za rešitev države. On sam bo šel z dobrim vzgledom naprej ter bo ustvaril stranko vseh poštenih Srbov. Hrvatov in Slovencev. Potoval bo od sela do sela in prepričeval ljudi, da je reš;tev edino v slogi, bratstvu, enakopravnosti in ljubezni. Združitev Avstrije z Nemčijo bi pomenila novo vojno Jasne izjave francoskega zunanjega ministra Lugano. 16 decembra. Briand je v raz« govoru, ki ga je imel z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom o priključit« venem vprašanju izjavil, da predpisuje saintgermainska mirovna pogodba, da Av* strija brez soglasne odobritve Društva na« rodov ne more opustiti svoje samostalnosti. Ako bi Avstrija sporočila Društvu narodov svoj priključitveni namen, se jaz. je dejal Briand, ne bi uprl da se to vprašanje spravi pred svet Društva narodov. Ker se ne bi mogla doseči soglasna odobritev — vsaj Francija bi se uprla priključitvi — bi bila juridična rešitev tega problema vsekakor ne« garivna. Ako bi hotela Nemčija s silo izvr« siti priključitev, v kar ne verujem, si bo Nemčija gotovo na jasnem, da bi tako po« stopanje pomenilo vojno. Praga, 16. decembra, V »Narodni Po« litikk razpravlja dr. Coutsky o pisavi lista »La France Militair«, ki govori o obnovi podonavske federacije. Francoski list, ki piše o krizi v Srednji Evropi, razpravlja o razmerah v Češkoslovaški. Avstriji in Madžarski. Članka r pravi, da nosita Avstrija in Madžarska v sebi klice nevarnih kriz. prva zaradi priklju-fcitvenega vprašanja, druga zaradi zahteve p° izpremembi trinonske pogodbe, dočim je Češkoslovaška polna življenske moči ter je zaslužila izvajanje političnega miru in napred-'/-a tem pravi, da je neki francoski senator karakteriziral sestavne dele bivše avstro-ogrske celote tako le: V Jugoslaviji je živinoreja, v Madžarski produkcija žita, v Češkoslovaški rudarstvo in dobava sirovin. v Avstriji pa industrija in banke. Vse to spa->. Donava v celoto. Ako se oddvoji avstrijska glava od ostalih delov, hi bila Avstrija obsojena na politično in gospodarsko smrt. Ni •drugega izhoda, toda »Anschlusf< bi zvezal posamezne dele uničene celote. »La France Militair« piše doslovno: »Riziko, spojen s porušenjeni strateškega ravnotežja, do katerega bi došlo z zedinje-njero Avstrije z Nemčijo, sili Francijo upo- rabiti vsa svoja prizadevanja v svrho zbiiža-nja razmetanih delov propadle države. V uo-vi obliki in ob izključitvi centralistične tiranije ter tlačenja narodov pod geslom iskrenega demokratizma bi federalizaera definitivno rešila vprašanje avstrijske dedščine in izrazila ono, kar bi Evropi nudilo jamstvo miru.« Ta odstavek zasluži tem večjo pozornost, ker je treba vedeti, da mislijo tako krogi, ki stoje blizu obrambnih sil velesil in ki bi v obrambi današnjega evropskega reda igrali veliko vlogo. Na članek navedenega Tran-coskega lista odgovarja češkoslovaški list, da se federalizacija z Madžarsko ne more izvesti, dokler Madžarska zahteva revizijo tria-nonske pogodbe. Na potu, ki ga svetuje »La France Militair«, leže velike zapreke. Dr. Coutsky zaključuj 3 svoja izvaanja z ugotovitvijo, da je treba neglede na to, ako prihajajo taki nasveti iz takega vira, skrbeti za to, da bo Češkoslovaška edinstvena in dobro pripravljena, ko bodo postali aktuelni omenjeni politični problemi. Skrivnosten umor v Zagrebu Zagreb, 16. decembra. V minuli noči ie bi! na Sofiiinem potu izvršen umor. ki ea še ni bilo mogoče pojasniti. Davi so našli tam v mlaki krvi s oooolnoma razmesarjeno slavo 42-Ietne.sra šofer ia Vladimira Matoviča. V smrtnem boiu Matovič očividno ni moge' klicati na pomoč, oač Da ie z rokami izgrebel pod seboi celo iamo. Kraj. kjer ie bil izvršen umor ie zelo samoten in leži radi pomanjkljive ulične razsvetljave v Dopolni temi. Kdo ie prav za prav umorjeni, policija doslei ni mocla ugotoviti. Ime so ugotovili na Dodlasi neke dopisnice. ki so io našli ori niem. Vsi drugi dokumenti manjka io. Ker ni bil nikjer Driiavlien. so tudi nadaljne poizvedbe zelo otežJooče-ne. na plan. Oni v Zagrebu ne morejo in nočejo priti več v sedanjo skupščino. Ne sme pa se pozabiti, da ne mislijo vsi tako. Mnogi so voljni pogajati se z nami, vendar pa so izpostavljeni terorju od zgoraj in six>daj. Od spodaj s strani elementov, ki so prišli na površje, od zgoraj pa od strani režima. Naša naloga je, da ta teror odstranimo in tako ustvarimo možnost za sodelovanje. Uverjeni smo, da nam bo to uspelo. Dobro veste, da vlada in Narodna skupščina nista najboljši. Vse je samo začasno. Radikalska stranka je v razpadu. Oni samo računajo na slabost demokratov. Mi vse to vemo in radi tega nas ne morejo premotiti. Mi ne moremo prevzeti odgovornosti za to, da bi padla vlada predno izvrši program, dogovorjen ob njenem imenovanju. Odločno pa smo proti imenovanju aktivnega oficirja za velikega žuoana v Zagrebu. Radikali in klerikalci so izvršili to imenovanje brez naše vednosti. Ko bo sedanja vlada izvršila svojo nalogo, bo prišla vlada, ki bo izvedla svobodne volitve. Morda tudi takrat Hrvati še ne bodo prišli v Narodno skupščino, toda kmalu zatem se bodo vršile zopet volitve, nakar bodo vsi Hrvati prišli v Beograd. V novi vladi ne bo nobenega izmed sedanjih ministrov, marveč bodo prišli sami novi ljudje, ki v sedanjem konfliktu niso udeleženi in ki jih bodo na obeh straneh sprejeli simpatično. Radikali so nesposobni za vsako državniško delo. Mi lahko ostanemo z njimi do konca. Nam to ne bo škodovalo, pač pa bomo izšli iz četvorne koalicije kot ojačena in solidarna stranka, ki bo lahko vzela v svoje roke vso inicijativo za rešitev države. Radikalom ne manjka pameti, manjka pa jim morale. (Odgovornost za te informacije prepuščamo seveda »Novostim« in jih beležimo le kot kronisti. Vsekakor se nam zde zelo neverjetne. Glede pogajanja med demokrati in KDK pa vemo pozitivno, da o takih pogajanjih sploh ni niti govora. Radi tega so tudi vse iz tega izvirajoče dedukcije povsem neutemeljene. Op. ured.) Odmevi zagrebških demonstra-00 C1J Zagreb, 16. decembra. Davi je policija izročila sodišču 20 aretirancev. ki so obdol-ženi, da so sodelovali pri krvavih 1. de-cemiberskih demonstracijah. Okrog 20 nadaljnjih aretirancev pa je ostalo še vedno v policijskem zaporu. Protestni shod privatnih nameščencev v Zagrebu Zagreb. 16. decembra. Danes se je vršil protestni shod privatnih nameščencev proti nameravani ukinitvi nedeljskega počitka. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki bo po posebni delegaciji izročena ministru so-cijalne politike. Spopad v Dubrovniku Dubrovnik, 16. decembra. Povodom današnje proslave 50-letnice srbske godbe v Dubrovniku je prišlo do spopada med Sr-naovci in Orjunaši. Ko so začeli Orjunaši vzklikat' Jugoslaviji in proti Veliki Srbiji, so jih napadli Srnaovci in začeli streljati. K sreči pa ni bil nihče zadet Policija ie oba tabora kmalu ločila ter odvedla krivce na policijo, kjer pa so jih po zaslišanju zopet izpustili. Šolska ladja Jadranske Straže Split, 16 decembra. Danes se je vršila konferenca delegatov Jadranske Straže, ki se je bavila z aktualnimi problemi. Med drugim je bilo sklenjeno, da se nabavi šolska ladja, ki jo bo Jadranska Straža poklonila našj vojni mornarici V ta namen je bilo doslei nabranih 1.200.000 Din. Angleški kralj bo okreval London. 16. decembra. Zdravsteno stanie kralja ne povzroča nobeneea neposrednega vnemirienja. Stalna oslabelost ima svoi vzrok v strupu, ki se ie poiavil vsled sdIoš-ne infekcije Nocojšnji bulletin veli. da se je zdravstveno stanje po mirno prebitem dnevu lahko izboljšalo. Mrzlica oolaeoma poiema. Senzacijonalna porotna razprava Innsbruck. 16. decembra. Pred tukajšnjim deželnim porotnim sodiščem se ie vršila razprava proti 22Ietnemu dliiaku Filipu Halsmannu iz Rige. ki ie bil obtožen, da ie umoril svojega očeta zobozdravnika Maksa Halsmanma v Zillerski dolini ter ga nato vrgel v prepad. Z ozirom na bližajoče se praznike se je razprava vršila tudi danes v nedeljo. Porotniki so z 9 proti 3 glasovom potrdili vprašanje krivde. Z ozirom na izredne olajševalne okolnosti in na do-sedanio neooorrečenost obtoženca ie bil obsojen na 10 let težke ieče. Branilec ie vložil priziv. Pri razglasitvi razsodbe ie pričelo občinstvo klicati pfuj. tako da se je morala dvorana izprazniti. Amerika bo sodelovala pri razorožitvi Washington, Vi. dec. (ri.) Predsednik Coo lidge je izjavil, da bodo ameriške Zedinje« ne države sodelovale pri vsaki novi odlo« čitvi pripravljalne razoroži t vene komisije v Ženevi Rojstni dan kralja Aleksandra Danes bo naš kralj Aleksander 1. dopolnil 40 let. Vsa država bo ta dan proslavila kot državni praznik. V Ljubljani, ki se je že včeraj začela krasiti z narodnimi trobojnicami. se bodo danes vršile svečanosti po običajnem redu. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9., nakar bo škof dr. Jeglič v stolnici bral poniifikalno mašo z zahvalnico in molitvijo za kralja. Istočasno se bo vršila svečana služba božja v evangeljski cerkvi. Po končanem opravilu v stolnici bodo oblastva, uradi in korporacije vpisovali svoje Čestitke v knjigo, ki bo razpoložena v čakalnici sekretarijata na velikem županstvu. Pred pravoslavno kapelo in stolno cerkvijo bo za časa službe božje postavljena častna četa z vojaško godbo. Obeh svečanih opravil se bo udeležil ves častniški zbor. v evangeljsko cer- kev pa se bo podala večja delegacija z brigadirjem Vukovičem na čelu. Po končanih službah božjih pa bo divizijo-nar general Milan Nedič sprejemal čestitke od 11.30 do 12. v štabu Dravske divizije od strani predstavnikov civilnih oblasti in korporacij, od 12. dalje pa v dvorani Oficirskega doma od strani aktivnih in rezervnih častnikov. Ob 18.30 se bo po ljubljanskih ulicah vršila bakljada vojaštva z godbo na čelu, ob 21.30 pa priredijo častniki ljubljanske posadke večerno prireditev v dvorani Kazine. K proslavi 401etnice vladarja je poveljnik Dravske divizije general Milan Nedič izdal daljše povelje, v katerem poudarja, da so z osebo kralja Aleksandra vezani najlepši spomini naše vojske v preteklost; in največje nade za bodočnost. Poveličuje kraljevo junaštvo v svetovni vojni ter njegovo vsestransko in stalno skrb za napredek in moderno oborožitev naše vojske. Povelje se zaključuje: »Na današnji kraljev rojstni dan objavimo naš sklep s čvrstim in junaškim glasom, da našemu kralju želimo dobro in srečno življenje, da smo mu zvesti in vdani in da ga gromko pozdravljamo z: »Zivio! Živela dinastija Karadjordjevfčev!« Pozdravom in čestitkam naše vojske kralju Aleksandru se pridružuje tudi vse ostalo prebivalstvo države z iskreno željo, da bi se mu, enako kakor je povedel do zmage junaško srbsko vojsko in ž njo združene jugoslovenske do-brovoljce. posrečilo privesti državo tudi iz sedanjih viharjev čim prej v lepšo in STečnejšo bodočnost. Kraljev povratek iz Topole Beograd. 16. decembra. V Beogradu ie vladalo danes popolno zatišie. Večina ministrov ie bila odsotna. Popoldroe se ie vrnil iz Topole kralj, ki ie takoi po svoiem prihodu sprejel v dališ' avdijenci ministrskega predsednika dr. Korošca. Aca Stano-.ievič. ki fe imel zadnje dni številne konference s svojimi ožjimi oriiatelii ie danes zopet odpotoval v Kniaževac. V o optičnih krogih ne pričakureio za prihodnie dni nikakih iziprememb in računajo s tem. da bo ostala situacija do sobotneara sestanka demokratskega poslanskega kluba popolnoma neizpremeniena. Od Davidovičeve ofenzive si nihče ničesar ne obeta, in splošno vlada prepričanje, da se bodo demokrati z ostalimi vladnimi skupinami, kakor običajno, tudi to pot lepo pobotali. Krasno uspelo zborovanje SDS v Trbovljah Trbovlje, 16. decembra. Tukajšnja krajevna organizacija je priredila danes popoldne javen shod v dvorani ge. Forte. Shod je bil izredno lepo obiskan; prisostvovao mu je okrog 600 ljudi iz vseh slojev trboveljskega prebivalstva. V imenu krajevne organizacije je otvo-ril zborovanje g. Pavlin, ki je po pozdravu navzočih takoj podal besedo trboveljskemu rojaku posl. dr. Kramerju. Prisrčno pozdravljen je orisal dr. Kramer razvoj našega državnega in političnega življenja v zadnjem letu, pojasnil vzroke, ki so nujno dovedli do ustanovitve KDK, ter orisal borbo in cilje te koalicije. Na kričečih primerih je pokazal nesposobnost, zakrknjenost in reakcijonarnost sedanjega režima, ki zlasti za socijalna vprašanja delavstva nima ne srca. ne smisla. SLS je vedno obljubljala delavstvu zlate gradove, a zdaj, ko je že tri leta na vladi, ne more pokazati niti na eno stvar, ki bi jo bila storila za delavstvo. To se najbolje vidi tudi v oblastni skupščini, kjer ima SLS vso moč v rokah, a za delavstvo ne stori prav ničesar. Borba vseh poštenih in socijalno čutečih Slovencev mora iti torej za tem, da se zruši na eni strani današnji nesrečni režim v državi, na drugi strani pa se omeji klerikalno paševanje v Sloveniji. Z velikim zanimanjem so zborovalci poslušali tudi stvarna izvajanja dr. Bohinjca o socijalnih vprašanjih rudarjev, zlasti pa o novem pravilniku bratov-skih skladnic, ki pomenja za ogromno šitevilo rudarjev samo nov udarec in novo krivico. Strokovni tajnik g. Arh iz Zagorja je v kratkem govoru označil socijalistič-no strankarsko stališče k vprašanjem, ki sta sc jih dotaknila oba govornika. Ko mu je posl. dr. Kramer odgovoril, jc bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Na javnem shodu SDS dne 16. decembra 1938. v Trbovljah zbrani občani izražamo popolno zaupanje voditeljem SDS, posebno gg. Svetozarju Pribičeviču in dr Zeravu ter celemu poslanskemu klubu SDS. kakor | tudi niihovi gigantski borbi za zmago narodne suverenosti in demokracije proti fatalnim poskusom hegemonije nad prečan-skimi kraji, ki so resno kompromitirali idejo, na kateri jc zgrajena naša država, idejo narodnega in državnega edinstva, zasnovano na podlaci popolne iu dejanske enakosti ter ravnopravnosti vseh državljanov in vseh krajev naše države. Edini iz- hod iz sedanje težke državne krize, v kateri se nahajamo po strašnem zločinu od 20. junija, je razpust Narodne skupščine, razpis svobodnih volitev in revizija ustave. Zahtevamo, da vlada vnese v proračun za leto 1929./30. 50 milijonov dinarjev za sanacijo Bratovskih skladnic v Sloveniji. S prisrčno zahvalo gg. dr. Kramerju in dr. Bohinjcu, ki sta žela za svoja -stvarna izvajanja že med govori ponovno odobravanje, je zaključil predsedndk krasno uspelo zborovanje. Poteklo je v najlepšem redu in pokazalo, kako znajo samostojni demokrati ceniti tudi političnega nasprotoika, pokazalo pa obenem tudi, kako smešen je bil strah oblasti, ki so komandirale v Trbovlje celo kompanijo žandarmerije, kakor da bodo imeli zborovanje bogve kaki zlikov-ci, ne pa pošteni in svobodni državljani. SDS je imela v Trbovljah že sedaj močne postojanke, krasni današnji shod pa ji je brez dvorna pridobil še mnogo novih prijateljev. Policija na veselici SDS v Splitu Split, 16. decembra. Sinoči se je vršila velika družabna prireditev SDS. Udeležba je bila izredno velika. Na prireditev je prišlo tudi mnogo radičevcev z županom dr. Berkovičem na čela Goste je pozdravil bivši minister dr. Grisogono, nakar je navdušeno govoril o politiki KDK župan dr. Berkovič, kS je končal svoj govor z napit-naco Svetozarju Pribičeviču. V tem hipu se je pojavil v dvorani policijski komisar, M je prepovedaS vsak nadaljni govor. Med navzočimi je zavladalo zaradi tega veliko razburjenje in voditelji prireditve so jedva uspeli, da pomirijo občinstvo. Nadaljnji še napovedana govori so zaradi tega izostali, prosta zabava pa se je vršila nemoteno. Dejstvo, da posega policija brez dvoma po viišje5čcmu človeštvu. Jasno ie. da ne gre. da bi kdo nesrečnim in trpečim litidem odreci ».•»«■■>". toda to nI še nikak razlog, da bi pozabili na slabotne in virotne živali. Sai one n"č manj ne čutijo bolečin od nas Civilizaciia ki ne pozna pravičnosti in usmilienost! do živali, ni nik?ko civilizaciia nego spaček. Za vnanii znak svoiega pokreta smo si izbrali dete. ki d^-ži Vvšku s svojimi slabotnimi ročicami zemeljsko rh-lo — s:mbo! čudovite site pri?.i^nr»«*; in usmillenosti do živali, ni nikaka civiliza- V boju za odor.'vl;aiiie brez^nost' do živali se kaže veličina in moč človeške duše. Ne budite ljudi! Neki švicarski šolnik se je hotel prikupiti svojim učencem in je nekega dne prvo jutranjo uro šolarjem dovolil, da počno kar jih je volja. In kaj so storili vsi brez izjeme? Drug z« drugim so pobesili glave in v desetih minutah so vsi zadremali. Bili so vsi neprespani! Kdaj je vobče človek prespan? Odgovor na to vprašanje je pač različen, odvisen od starosti in individua Dojenčki spe malone neprestano, triletna deca prespi skoro pol dneva; ko čiovek raste, potrebuje devet do deset ur nočneea počitka, odrasel človek nekoliko manj: čim boli je »odrasel«, tem manj. Kant je bil velik zaspani in Schopenhauer nič manjši; le-ta je zato ob neki priMci malce hudomušno izjavil, da »potrebuje človek tem več spania, čim boj aktivni in razviti so njegovi možgani.« A tudi Friderik Veliki in Napoelon nista imela baiš neaktivnih možganov, pa sta vendar dobro prebila s štirimi do petimi urami dnevnega spanja. Seveda teb podatkov ne smemo vzeti tako dostavno: profesor Hoche zatrjuje, da so trditve o majhni potrebi po spanju često v zvezi z navado omenjenih velmož. da so potrebno količino sipanga krili z majhnimi porcijami Hoche omenja Mommsena, kf ie često spal v omni-busu, ln Virchowa. ki Je baije vse znanstvene seje prespal Toda potrebe po spanju ne določuje samo njegovo trajanje, ampak tudi trdnost spanca. Tega določimo na ta način, da merimo vefikost zvočnih vtisov, ki bi povzročili pre-kinjenje spanja: čim trdnede kdo spi, tem večji mora biti ropot, da ga prebudiš. Ta ropot merimo recimo na ta način da spuščamo kovinsko kroglo iz različnih višin na zvenečo podlago; čim večja je bila višina, iz katere je bilo treba spustiti kroglo, da se je človek zbudil, tem trdnejši je bil njegov spanec. Po toj metodi so ugotovili, da budi po načinu njihovega spanja lahko delimo v dva tipa: pri enih nastopi najbolj trdno spanje v prvih dveh urah — znano je. da smatra večina ljudi spanje pred polnočjo za najboljše . nakar postaja njihovo spanje vedno rahlejše: ko se zjjutraj zbude. so sveži in odpočlti. Toda ti srečni ljudje tvorijo le neznatno manjšino Res je sicer, da nastopi tudi pri večini drugih ljudi maksimum trdnosti spanca kmalu potem, ko so zadremali, in tudi pri njih krivulja spanca polagoma pada: toda proti jutru jame vnovič naraščati in ko ljudje najtrdneje spe — fih zbude! Zakonski mož 5e pri zajtrku gotovo zato pogosto tako neznosno siten, ker ga vselej zbude sredi drugega maksima njegovega spanca. Mnogo bolj znosen je. če gre recimo na kak izlet in mora vstati že ob štirih zjutraj: tistikrat njegov spanec ni tako trden in zato mu takrat tudi n? toliko mučno. če ga zbude. Vselej, kadar potrebi po spanju ni docela ustreženo, ostane nekoliko utrujenosti In dan se je slabo začel. To se pri otrocih še boli oipaža kakor pri odraslih. Tudi prf njih je tip jutranjih pospancev zelo razširjen. V zvezi s tem navaja dr Olauber iz Prage v nedavno objavljeni študij', da je glavobol šolskih otrok in jutranja slabost, ki se često konča z bljuvanjem — tsn>a nb šolskih počitnicah še nikoli niso opazili! — zgolj posledica neprespanosti. A na tem ne trpi samo deca, nasprotno, pri tujih individualnost še ni toliko razvita, njih osebne lastnosti, a ravno tako tudi pripadnost v skupino jutran-nlih nospancev se ne javljajo tako jasno. Ce dr. Olauber vzlic temu zahteva, na? bi deca ne hodila tako rano v šolo. misli pri tem v prvii vrsti na to. da jim vlažni in ostri jutranji zrak škoduje. Kar se pa tiče odraslej-ših otrok, ki se že bližajo puberteti, velja odločno zahtevati, da se jim nudi prilika, da se pošteno naspe. Dolžnost šolnikov je, da se zavzamejo za to, da se šolski pouk vsaj v zimskih in pomladnih mesecih začne kasneje, recimo ob devetih; stvar zdravnikov pa je, da s svoje strani vedno in ob vsaki prifiiri prepovedujejo: Dajte i otrokom J odraslim, da se naspe! Smrtna kosa V Ljutomeru ie v soboto umrla gospa Angela G o 1 a r j e v a. soproga znanega pesnika g. Cvetka Golaria. Pogreb plemenite žene se bo vršil danes. — V Ormožu ie umria gdč. Dana G o m z i i e v a. Pokopali jo bodo danes ob 15. na domačem pokopališču. Pokojnima blag spomin žalujočim naše iskreno sožalie! .-v , •• : . . . • ' - j Čez noč je zaslovel rimski kipar Alceno Dos« sena, ki je stalno dobival naročila od trgovcev z umetninami: klesal jim je kipe v slogu starfb mojstrov. Dossena ne jubi moderne, zato pa je v klasikih doma; iz« vrševal je naročila vest« no in z ljubeznijo in ni niti slutil, da so ga tr« govci izrabljali Njegove mojstrovine so namreč prodajali za originale slo« vitih kiparjev v Ameri« ko. Zaslužili so pri tem svojih 40 milijonov ck>» larjev. Zdaj je prevara prišla na dan, a Dossena je dokazal, da je ravnal v dobri veri Poslej mu seveda ne bo treba več delati za druge, zakaj naročil ima že zdaj toli« ko, da ne raore vsem ustreči. — Slika kaže mojstra pred njegovim ateljejem v rimski uliči« ci, kjer je dozdaj delal s svojim pomočnikom. Sladkosnede! o svetovni zgodovini Človek je to, kar pojč. Ta izrek nemške materijalistične filozofije 19. stoletja je znova potrdila francoska knjiga, ki je izšla pred nekaj tedni. Njen avtor Gaston Jotti* vet, ki je pred kratkim umrl v visoki sta* rosti, je bil takorekoč tudi filozof, čeprav mu je manjkala vsaka metafizična nadar* jenost. Bil je svečenik religije udobnega življenja ter velik sladkosnede? Kot sin bogatih staršev tii imel nikdar denarnih skriji. Preživel je vse svoje življenje v od> lični dmžbi, mnogo je ljubil prav tako pa tudi jedel, in to zelo dobro. Ker ni bil brez talenta, je postal novinar in se je udejstvo* val sprva kot amater, pozneje pa kot po« klicni novinar, ne da bi se seveda gnal z delom. Imel je religijo in svetovno nazira= nje: dobro kuhinjo. V teku svojega življe» nja je doživel marsikaj zanimivega Oseb* no je poznal vse politike, pisatelje, igralce in igralke, toda njegov glavni interes in njegova strast sta veljala predvsem dobri jedači. Imel je čisto svojevrsten način spo* mlnjanja: vse zgodovinske dogodke, o ka» terfh govori, je združil s spomini na poje= dme, ki se jih je udeležil v onih dneh, pri čemer so uro te tako rekoč primarna dozi* vetja. Zgodovinski dogodki ga manj zani* majo kot jedi, ki jih je povžH v zgodovin, skih dneh. Glavna kategorija, v kateri misli, je dejeuner, francoski zajtrk, ki pa je istoveten z našim kosilom. Večina njegovih zgodovinskih spominov je združena s spo» mini pa ta kosila; dineje in večerje obrav« nava v svoji svetovni zgodovini precej na kratko. Novice z bojnega polja Prišlo je leto 1870.: vojna s Prosi, zlom cesarstva, republika, obleganje Pariza, po» zneje komuna. Kako se je obnašal Jollivet pri teh svetovno znamenitih dogodkih? Iz» bruh vojne je doživel pri večerji v neki predmestni kavarni Novice z bojnega po= lja je zvedel v kavarni Helder, kjer je oa« vadno zajtrkoval, za sedansko katastrofo pa je zvedel 17. septembra 1870. v vili neke igralke, h kateri je bil povabljen z nekaj prijatelji k veseli nočni pojedini. — Dne 4 septembra je bila razglašena republika. Jollivet je bil zelo nejevoljen, in to tem« bolj, ker je ostalo zvečer vse mesto, vštevši kavarne in restavracije, v temi, in je moral oditi domov s praznim želodcem! Boj oroti Naooleonu DI. Njegovo delo »Spomini Parižana» je za« bavna knjiga, polna čenč in anekdot. Jolli« vet je bonapartist, reakcijonareo skoz in skoz, kajti o republiki in demokraciji ima prav slabo mnenje. Če pa gre za čenče, ne j pozna nobene diskrecije, t^di ne pred re* ' akcijonarno tradicijo. Mladi Jollivet se je šele l 1863. seznanil s politiko. Franooski emigranti so bojevali v inozemstvu hud boj proti Napoelonu lil. Jollivet se je seznanil z njimi na otoku Jersey v neki gostilni, ko je obiral rakove kleiče. Z Gambetto, poznejšim ljudskim tribunom, se je 9eznanfl v kavami Procope. pri čemer omenja, da so bila v maslu peče« na jajca tega dne nenavadno okusna. Med obleganjem Pariza je prebivalstvo strahovito stradalo. Samo Jollivet ne, ker si je znal z občudovanja vredno spretnost* jo preskrbeti nekaj založajev, kolikor jih je pač še bilo dobiti. Če ni šlo drugače, se je da! povabiti po svojih prijateljih oficir« jih k oficirski menaži. Patrijotizem in smrdljiva riba V zadnjih dneh obleganja, ko niso imeli Parižani že nobenega mesa, kruha in masti na razpolago in so se morali zadovoljevati s podganami in mačkami, je Jolliveta povabila znamenita kokota na večerjo. Višek užitka je bila riba, ki jo je poslaJ prijatelj kokote ruski vojaiki ataše. Ta gospod se je mudil v nemSkem glavnem stanu in se mu je posrečilo doseči, da so nemške prednje straže pustile pasirati ribo z drugimi življenskimi potrebščinami — solidariteta boljše družbe se jc ohranila tudi v časih strašnega ljudskega klanja! Zal, da je to postopanje nekam predolgo trajalo, ker je riba že strašno smrdela na veliko trpljenje našega prijatelja Jolliveta In potem komuna Jollivet je zapustil Pariz z versaillesko armado in je prišel na= zaj šele, ko je ta armada potolkla revoluci* jonarje. To poglavje njegove kniige ne vse* huje nobenega opisa dogodkov; celo grozo^ dejstvo komunardov ne obsoja, pač pa iz* črpno pripoveduje, kako je ubiral stopinje za posadko, ki si je delala pot skozi morje krvi in kako je zastonj iskal prijatelja, ki bi mu mudil izdaten zajtrk. Šele pozno po* poldne se mu je posrečilo, da si je utešil svoj glad. Politika jedilnega lista Po vojni je postal Jollivet novinar in tedaj se je pokazala nujna potreba, da se priključi katerikoli politični stranki. Na* stopil je proti republiki, kar je bilo zaradi njegovega rojstva, vzgoje in načina življe* nja baje lahko razumljivo. Vendar pa je bila sladkosnedežu izbira precej težka, ker so takrat obstajale tri monarhistične stran« ke: ligitimistična stranka, ki je imela stike s starejšo linijo Burboncev, orleanistična stranka, ki se je zavzemala za mlajšo lini« jo, in slednjič cesarska bonapartistična stranka. Družina njegove matere je bila legitimistična, njegov umrli oče pa orle« anist. Priključil se je booapartistom, in si« cer iz zelo enostavnega vzroka. Nekega dne je prišel k njemu novinar, s katerim je često zajtrkoval, in ga je povabil naj se udeleži ustanovitve bonapartistične lige. Trikrat na teden bodo postopali med 11. in 12. uro po boulevardu ter se bodo po« tem v neki prvovrstni restavraciji udeležili skupne pojedine. Ta strankin program se je docela skladal z njegovim svetovnim naziranjem m tako je postal bonapartist. Njegova politična delavnost ni vzbudila bogve kake pozornosti; dvakrat je zajtrko« val s pretendentom na prestol, mladim princem Napoleonom m ie brezuspešno kandidiral pri nekih volitvah. Njegovo bo« napartistično naziranje ga ni ovira«), da ne bi zajtrkoval tudi pri legitimističnih pre« tendentih in da ne bi več desetletij deloval za neki orleanistični časopis, v glavnem za« radi tega, ker je bila redakcija blizu zelo dobre restavracije. Žal se konča knjiga teh «velezanimivi!i» spominov leta 1879., čeprav se je g. Jollivet potikal še 47 let po božjem svetu. Alf to na »Ponedeljek"? Nedeljski nogomet Nepričakovan poraz slovenskega prvaka ASK Primorja. — Elirija igra z zagrebško Viktorijo neodločeno. — Izgredi na igriščih v Zagrebu in v Beogradu. Včeraj sta se vrššLi v LJubljani dve prijatelj tetami z zunanjima kluboma, ki sta ju skleni h na&a vodilna kluba Primorje in Ilirija. Pri ot>eh tekmah Je bil posat zelo majhen. Temu se ne em-amo čuditi, ker pri nas še nimamo toliko sta!-o&sra športnega občinstva, da bi bili mogoči na teti dan dve tekmi, ki nista ravno senzaciji. Ali ne bi bik) mogoče. da bi se ob taki priliki dosegel glede prijateljskih tekem z zunanjimi Muhi med obema kluboma potreti en sporazum ? V naslednjem poročili o včerajšnjih tekmah: Železničar (Maribor) - Primorje 5:4(1:3) Danes j« Primorje na lastnem igrišču doživelo nepričakovan poraz od tretje plasiranega mariborskega ktaba. Železničar je nastopil v kompletni postavi Priznati moramo, da je popolnoma zaslužil zmago. Moštvo Je, kar se tiče vztrajnosti, borbenosti in volje do zmage, bilo na vi-Rni. Nismo videli že tako kmalu moštva nadaljevati izro po pavzi s takim elairem, ko je bil rt-enllat že 3:1 za Primorje. Zdeio se ie, da bo Železničar doživel visok poraz. Po odmoru so Sli v boj vsi s povečamo voljo do zmage m ravnu ta volja in večja odpornost Je odnesla zmago. TO bilo pri Železničarju slabe točke, vsi so bili na mestu ki dali brez dvoma najboljše, kar so nsotgH dati. Omeniti bi morali samo srednjega ferilea. Zelezničarievo moStvo se je v enem letu čvigmlo visoko ter bo v pomladanski sezoni igralo v nogometnem spor trn SlovenU« vidno •Jogo. Ptrimorje Je nastopilo kompletno, razen branilca Ježa in vratarja Anžlovarja. Na višini je bila samo krilska vrsta, kateri gre predvsem zasluga, da Je polčas končal s 3:1. Že v prvem delu igre Je izrazito slabo igral Šenica. V podajanju Je bil zelo ne siguren. Jtigu na krilu ni dal nobenega pravilnega pasa. Vse žoge, namenjene Jugu, ie dobil navadno njegov krilec ali branilec. Bolje bi bilo za moštvo, ako bi bilo igralo z desetimi igralci. Že v tekmi proti Iliriji sta bila glanma krivca poraza Šenica in leva zveza Ter-ček, kateri pa danes ni igral. Ta dva igralca sta PTeurlada in prešibka. Slab Je bil tudi gotaan AnŽSIovar, Id Je zakrivil dva gola. Slab je bil tad!! Jrraior, desni branilec Jež. Niti on ne spada r prvo moštvo, prešibak Je, vsled česar Je moral Zemljak igrati za dva. Dober je bil srednji lapadalec ter leva zveza. Nastop pršmorjanskega moštva ni bit tak, ka-oor ga smemo od prvaka pričakovati. Nekateri igrači jemljejo igro premalo resno, so nedisciplinirani in se ne morejo odvaditi stalnega prerekanja. V tem pogledu se zlasti odlikuje Slamič, ki mu primemo sekundtra Camernik, m ta dva poitsaneta še ostale za seboj. Po poteku igre so Železničarji i-mago zaslužili. Prinxymniti bi bilo le. da je zmaga v rezultatu premalo izražena. Sodi! Je g. Šetina dobro, moral pa bi Slamlča B&fmair] v dveh primerih izključiti. Ilirija - Viktorija (Zagreb) 2:2 (0:1) »ia igrišču Ilirije se je vršila včeraj prijateljska tekma med zagrebško Viktorijo in našo Ilirijo. Žalibog Je vladalo za igrače naravnost idealno »nogometno« vreme, ki pa je izvabilo iz me-»ta mnogo sicer športu naklonjenega občinstva, re!«d česar Je bil poset tekme zelo pičel. BHa Je v pravem pomenu besede prijateljska Smrt v valovih Save Zagori e, 16. decembra. Včeraj zjutraj je zagorsko prebivalstvo pretresla novica, da je gospa Slavka Kor-barjeva, soproga gostilničarja in posestnika na postaji, skočila v Savo. Gospa je zad-Bjje čase močno trpela zaradi razrahljanega živčevja Včeraj okrog 9. zjutraj je končno dozorel v njej sklep, da je skrivaj zapustila domačo hišo, se podala na most, slekla piašč in se vrsda v objem hladnih valov. Preden so pohiteli za njo, je že izginila v vrtincih. Ker je Sava precej motna, je ljudje niso mogli najti, dasi so z orožništvom pregledali breg in vodo do Trbovelj. Pokodnica, stara komaj 30 let, le bila splošno priljubljena. Z bridko prizadetim možem Ln otroci sočustvuje vse zagorsko prebivalstvo. vinski sejem in razstavo v Ivanjkovcih Id se vrši v torek 18. t. m. ie prijavilo 75 posestnikov 170 vrst vina v slairmi množini tekma. Razoiran, toda nekoliko zmrznjen teren je povzročil, da niti eno niti drugo moštvo ni moglo pokazati svojih taktičnih sposobnosti. Lahko se reče, da se je žoga igrala z igrači, a ne oni z njo. Igračem tega nikakor ne gre zameriti, ker je bila žoga zaradi terenskih razmer večinoma na onem kraju, kjer je na dobrem terenu po fizikalnih zakonih nikakor ne bi bil pričakoval. Zagrebčani so težkoče, ki Jih je Igračem delal teren, lažje prenašali kot domačini, in sicer zaradi boljše tehnične tovežbanosti, ki so Jih pokazali. V tem. oziru sliči zagrebška Viktorija brezdvomno Hašku, ki se nam Je v tehničnem pogledu že večkrat pokazal v lepi hiči. V tem in gotovo tuidi v kombinacijskem oziru so Zagrebčani prekašali domačine. Izkazali so se tudi z bolj točnim podajanjem in lepim kritjem. Zadnje so jim olajšali domači igrači s svojim večinoma nepravilnim postiranjem. Pač pa so Zagrebčani pokazali napako, ki se opaža pri večini zagrebških klubov: streljati ne znajo. V tem jih je Ilirija zeio prekašala, čeprav ji ta prednost ni prinesla zaželjenega usipeha, namreč zmago. Ilirija ni nastopila s svojimi najboljšimi močmi, ki jih ima na razpolago. V napadu sta b-ii dve mali rezervi. Da Ilirija ni dosegla zmage. Je v prvi vrsti kriva napadalna vrsta, ki je igrala dokaj brezmiselno. Ni bilo nobenih pravili kombinacij skih potez, ki bi bile prešgrale nasprotnikove vrste. Krilska vrsta Ilirije ni znala držati prave zveze z napadom ter je bJa zaradi tega tudi slabša od zagrebške. Kar se tiče skupnosti, so Zagrebčani vsekakor napravil: boljši vtis, sicer pa sta bili obe moštvi doka) enakovredni. Vodstvo so dosegli Zagrebčani že v prvi minuti, v kateri je zaradi pogreške Verovška leva zv;za Viktoiijt zabila prvi gol. lilija zamudi v pi-v! polovici mnogo prilik za izenačenje. V splošnem Je bila prva polovica igre precej otvoT-iema. V drugi polovici pa je imela Ilirija vpč od igre kot Zagrebčani. V 8. minuti Izenači Dobsrle'. V 24. minuti prinese šoto akcija Istega igrača vodstvo za Ilirijo. V 36. min. izenači dobro levo krilo Viktorije. Pri tem neodločenem rezultatu Je ostalo do konca. Sodnik g. Ahčan ni bil dober. Grešil Je »lasti glede foutov ter pri tem nekoliko oškodoval domačine. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK : Jedinstvo 16 : 0 (9 : 0), Jugoslavija : Obilic 11 :1 (4 : 0). Pri tej tekmi je bil sodnik insultiran. IL razred: Radnički : Olimpija 5 : 0 (2 : 0). Zagreb: Hašk : Železničarji 3 : 3 (1 : 1), Gradjanski : Concordija 0 : 0. V 4. minuti pred koncem prvega polčasa je bila igra pre» kinjena, ker je bil branilec Gradjanskega zaradi foula izključen. Prišlo je do ekscesov. Publika je vdrla na igrišče, vsled česaT je bil sodnik prisiljen prekiniti igTO. Sarajevo: Slavija : Hajduk 2:20:1). Praga: WAC (Dunaj) : Sparta 1 : 0 (0 : 0), DFC : Slavija 4 : 3 (2 : 2), Kladno: Viktorija Žižkov 4 : 2 (2 : O). Dunaj: Od štirih napovedanih tekem se je vršila dames samo ena. Sportklub je zrna« ga! nad Slovanom s 6 : 2 (1 : 0) ter je s tem z dvema točkama pred WAC in Ad» miro. Budimpešta: FTC : Boczkay 5 : 1 (3 : 0). Berlin: Hertha : Tasmania 10 : 2, Tennis Borussia : Preussen 7 : 1, Spielvereimigung Fiirth : SV Niirnberg 3:0. Dresden: I. FC Niirnberg : Dresdner Šport klub 4:3 (2:2). 6000 M izključno iz ormoško - ljutomerskih vinogradov. Cene zmerne. Za vsakega interesenta bo prireditev izredno zanimiva. Prva anketa o šundu v Ljubljani Zanimivo posvetovanje na univerzi. Debata o slovenski knjižni produkciji in omejitvi razpečevanja šundromanov. — Strahotna škoda, ki jo povzroča slaba literatura. --KINO IDEAL'-- Samo še danes! Danes zadnjikrat! Dražestna, temperamentna ---ANNY ONDRA--- v filmu smeha, veselja in zabave Prvi poljub Izvrstno! Duhovito! Pikantno! Smeh! Predstave ob 3. pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Na ljubljanski univerzi se je dopoldne vršila anketa o šundu, ki jo je sklicalo Društvo slušateljev filozofske fakultete Zanimiv pojav, da Ljubljana prva protestira v Jugoslaviji proti »šund - literaturi«. Predsednik phil. Arko je pozdravS navzoče zastopnike raznih oblasti in prosvetnih korporacij ter je omenil, da se je zadnji čas po Sloveniji zelo bohotno razširila šund-liifceratura. Razne ničvredne romane čita nedorasla šolska mladina, delavci Jn tudi kmečko prebivalstvo. Poplava te literature prihaja iz Zagreba. Phil. Btinc le v daldšem govoru uvedel razpravo o perečem vprašanju omejitve razširjanja nizkotnih romanov, ka so jih spomladi začeli Jz Zagreba pošiljati v Slovenijo. Reklama za te romane je velikanska. Povsod, v vseh javnih lokalih, v vlakih in na ulicah se dobe razpečevala teh romanov. Reklama taa viden uspeh. Mladina kupuje romane največ Iz radovednosti, mladina ie ravno najboljši odjemalec teh romanov. Slog v teh romanih je pod vsako kritiko, naš lepi slovenski jezik se strahovito pači. Zaradni dobička tn velike kolportaie se ti romani tiskajo v ogromni nakladi. Šund škoduje v prvi vrsti naši lepi slovenski knjigi, posebno pa ti romano škodljivo vplivajo v moralnem, vzgojnem ln tudi v kulturnem pogledu. Razširjanje teh romanov je strahovito velik zločin. Razvila se je prav živahna debata, v katero so posegli zastopniki vseh prosvetnih korporacij in vzgojevalnih zavodov. Tako je saileziijanec dr. Blatnik navajal drastičen primer, da je 14-leten fantek i&radel doma večjo vsoto, da si Je mogel nabaviti vse Iz Zagreba prihajajoče romane. Sam je razmišljal. kako bi se pričela uspešna akcija proti razširj evanju teh romanov. Interveniral je celo pri državnem pravdniku, da bj mogel dobiti pravno podlago za zabranitev razpečavanja šund-romanov. Posebno zanimiva so bila izvajanja zastopnika ZKD g. dr. Bajiča. Opozarjaj je predvsem, da Je naš kazenski zakon glede razširjanja šund-romanov pomanjkljiv in da ni mogoče vsakega zločina subsumirati pod paragrafe. Akcija proti šundu ne bo uspela, če se bo začelo z radikalnim plenjenjem šund-romanov. To bi prMlvalo olje v ogenj. ZabranJena stvar je vedno najmi-kavnejša. Potrebno je pred vsem, da se na našem književnem trgu izvede dobra organizacija reklame za lepo slovensko knjigo. Zlasti je potrebno, da dobi boljšo oporo v slovenski javnosti revijalno novinstvo. Pasivnost našega knjižnega trga glede reklame je dala mnogo povoda, da se je »šund« začel v Sloveniji tako bohotno širiti. Kulturne organizacije so predvsem poklicane, da parirajo šund z enakim sistemom rekla- me. Naša literarna produkcija je transcendentalna in težka. Zato naši ljudje ne morejo segati po teh knjigah, ker si žele PO težkem delu primernega lahkega duševnega razvedrila. Naloga naših pisateljev naj bi bila tudi. da skušajo na literarnem polju pritegniti množice k sebi in Jih iztrgati iz objema šund-literature. Univ. prof. dr. Ozvald se je v polnem obsegu pridružil izvajanjem g. dr. Bajiča. Glede akcije proti šundu ie povdarjal, da samo krpanje ne bo zadostovalo, treba bo deJatl tanova. treba bo pozitivnega dela. Zastopnik Delavske zbornice g. Žužek in vodja prosvetnega oddelka DZ g. ŠtukeU sta se odločno pridružila akciji proti šundu. Temperairoentna so bila ziasti izvajanja g. ŠtukJja. ki ie iz svoje prakse navajal razne značilne podatke. Odločno je zavračal trditev, da bi samo delavci posegali po šund-romanih; pozna odlične dame, ki so prihajale v knjižnico DZ ter slastno segale po romanih Courths - Mahlerjeve. Ko je knjižnica te romane umaknila, so dame promptno zapustile kniižnico Cankarja bero sedaj največ delavci, ravno tako Jurčiča in Kersnika. Bilanca našega knjižnega trga izkazuje zelo skromno produkcijo Najboljša aigjtacija za lepo knjigo je po njegovem mnenju kino. Ko se Je nedavno predvajal film »Ana Karenina«. so vsi takoj začeli posegati oo Tolstega romanu. Razvila se je tudi debata, kako pritisniti na trafikante, da ne bi več prodajali za-grebšiklh šund-romanov. Ta debata je v bistvu ostala negativna. Posegli so vanjo še razni zastopniki oblastnih in kulturnih organizacij, tako zastopnk prosvetnega oddelka prof. dr. B r e ž n i k, ki Je omenil primer. da neka trafika v predmestju zasluži z razpečavanjem zagrebških romanov mesečno netto 1000 Din. Končno je anketa sklenila, da se izvoli poseben odbor, kj bo organiziral akciio proti šundu in pripravil vse, da se definitivno osnuje poseben stalni odbor zastopnikov oblasti in kulturnih organizacij. ki bo vodil primerno kontTolo nad šundam in obenem poskrbel za razširjanje lepe slovenske knjige. Anketa sama Je bila bolj teoretičnega, nego praktičnega značaja. Pripominjamo, da bJ bilo v korist akcije proti šundu zeJo umestno, če bi se naijpreje sestavila natančna statistika, v kolikih Izvodih prihajajo v Slovenijo razni zagrebški romani. Kolikor smo mogli doslej zbrati podatke, prihaja tedensko samo v LJubljano okrog 30.000 izvodov vseh romanov. Koliko Pa v Slovenijo vobče, si lahko vsak ljubitelj dobre Jn lepe knjige sam približno izračuna. Izmeček) se ogromne vsote za zagrebški Šund. Vedra in prijazna Jesenska nedelja Velik pohod smučarjev in izletnikov na Gorenjsko. — Sezona kolin. — Devet novih zakonskih parov. — Policija ima opravka z brezposelnimi reveži in zaplenjenimi listi. skec, kuhane in pečene, pa seveda obložene z zeljem in zalite z novim čvičkom utešile mnoge vrle rodoljube Ker postaja mraz in si ob prilikah, ki jih prinaša starka zima, zaželi marsikateri samec prijetne domačnosti, ni čuda, da se Ljubljančani ženijo že sredi adventa. Fotografi so danes tekom dopoldneva in popoldneva imeli baš z zakonskimi pari največ opravka. V sladki zakonski jarem se je danes dobrovolj-no vpreglo kar devet parov. Policija ni imela preveč opravka, ne z razgrajači, ne s tatovi, niti ne z berači. Nekaj posla je imela le viška stražnica, ki je kmalu po polnoči napravila racijo v okolišču nad Vičem in Vr-hovci, kjer je polovila v nekem kozolcu pet individijev ter jih odvedla na policijsko direkcijo. Pa tudi to ni bil poseben lov, kajti izkazalo se je, da so aretiranci le bedniki, ki bi radi delali, pa ne dobe deJa in kruha, ki bi radi stanovali v toplih sobah, pa morajo v revščini iskati zatočišča v senu pod kozolci ali v šupah... V največji meri je bila ljubljanska policija angažirana s tem, da je ves dan zbirala in nosila v prostore direkcije zaplenjene hrvatske liste: »Narodni vale, >Hrvata< in celo strokoeni list »Grafični radnik«, ki je tudi že postal nevaren s obstoju države in — režima. Živahno vrvenje je vladalo danes spričo jutrišnjega rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra po vojašnicah. Zvečer je oddelek artiljerije oddal" z ljubljanskega gradu v čast slavnostnega dogodka več topovskih strelov, ki so gromko naznanili jutriš.iii narodni praznik. Ljubljana, 16. decembra. Nedelja, hladna, a vendar prijazna kakor le redko v pozni jeseni. Ze v soboto 90 napovedovale zvezde na nočnem nebu, da tokrat turisti in izletniki ne bodo goljufani. Zjutraj nekoliko običaje megle, ki smo je pa Ljubljančani vajeni in nam zato tudi ne Škodi, potem pa jasen, prekrasen dan. Branjevke na trgu so pozabile na klobučevinasta zimska obuvala in se niso dolgočasile kakor navadno, sedeč na stolih, marveč so re vse rdeče v obraz živahno kretale okrog stojnic in debatirale na široko o cenah in o tem, kam pojdejo milostljiva popoldne. Smučarji in >fanti< v modrih krojih so se prvič v letošnji sezoni zopet zbirali v gručah na kolodvoru. Bohinj, Kranjska gora in drugi znameniti gorenjski kraji so sprejeli ljube goste zopet v svojo sredo, pa kar za dva dni, ker bo jutri tudi praznik, pa še državni povrhu. Drugi, ki niso uniformirani, so jo mahnili na Gorenjsko >gledat< kakor pravijo Ljubljančani. Danes so imeli pač priliko gledati in navžiti se zimskih krasot Celo običajni ljubljanski izletniki, ki odhajajo ob nedeljah samo v bližnjo okolico, gori proti Št Vidu in Posavju, so uživali. Posebno s prostranega barja, kjer »o po zamrzlih cestah tudi križa-rili ljubljanski sprehajalci, je bil pogled na planine in gričevje v ljubljanski okolici pre-iesten. Po kavarnah in gostilnah so se vsaj po nekaj ur stiskali običajni nedeljski gosti, ki radi uživajo ob glasbi, novinah, ter v prijetnem krotkem pogovoru. Za dobre jedce je tudi že začel zoreti pravi čas, sezona kolin. V predmestnih in okoliških gostilnah so »kranj- Mariborsko pismo »Ponedeljku" Maribor, dne 16. decembra. Lepa zimska nedelja le bila v veselje posebno smučarjem, sankačem in lovcem, ki so se odpravili na Pohorie že zgodaJ zjutrai. da bi se navžili vsak oo svoie zimske krasote. V Mariboru ie ostala peščica mariborskih radikalov, da bi na Protestnem shodu protestirala proti činu niih lastne vlade. Že v soboto so nalepili po ulicah lepake z napovedjo protestirania proti novi ureditvi finančne administracije. Zaradi previdnosti so razprto tiskali na lepakih, da bo »samo to na dnevnem redu«. Peščica radikalov, ki se ie na shodu zbrala, ie pa samo dokaz, da radikali mmaio pravice govoriti v imenu mariborske Javnosti. Pripetili sta se dve večii nezgodi V tovarni »Tekstilia« nameščeni 30-letni Rus Boris Arsenijev ie tako nesrečno upravljal stroj, da je dobil močno rano na desni roki. Ponesrečenca ie rešilni voz odpeljal v bolnico. V Studencih pa ie 21-letna Greta Krampe!j tako nesrečno padla, da si ie zlomila levo nogo. Na ovinku Koroške ceste se ie neki kolesar zaletel v drveči avtomobil: odUetel je v bližji iarek in k sreči odnesel zdravo kožo. kolo oa se le popolnoma razbilo. Na tem mestu se ie pripetilo že več nezgod. V ostalem pa danes v Mariboru ni bilo d-rugih nesreč in le mogel rešilni oddelek nemoteno proslavljati svoio vsakoletno božični oo Policija ie aretirala Sebastiiana F., kj je osumljen, da si ie prisvoffl večio vsoto najdenega denarja. Alojzija K. so pa aretirali na lastno orošnio. da bi za izenaH iz Maribora. Vseh policijskih priiav ie bilo 20. med njimi osem zaradi kršitve cestnega policijskega reda in voznih oredioisov. Policiji Je bil prijavljen tudi Matiia V„ ki se ie stepel s svojimi hudimi sosedi v Jez-darski ulici. Mož bo imel kmalu iubilej svoje stote policijske prijave. Na stražnico so pripeljali tudi vinska bratca R in L., kj sta dajala na Aleksandrovi cesti stražniku nasvet češ: »Brigajte se raie za vlomilce in pustite naju. ki sva izpila vsak svoJ brizganec!« Po legitimiranju so ju izou-stili. »Ponedeljkov" humor Pit brivcu. — Zakaj ste me ostrigli tako na kratko? — Oprostite, gospod, Jaz sem namreč danski brivec I — Tu čitarn, da je neki afriški raziskovalec ponovno obiskal divja plemena, in prvo, kar so zahtevali od njega, je bilo žganje. On jim ga seveda nikdar ni daL — Potem ni čudno, da so bili divji! * Melhijad se je zglasil pozno ponoči ro stonnicah r.a77d »l. Na glavo si je nataknila čepico in je hitela na bliža je postajališče cestne železu.1*... M Ponedeljkov" listek Njena sreča Arij S ti d Jeseni so prinesli vsi dnevniki dobesedno enako vest: Smrtna kosa. Snoči je v veseli družbi prijateljev domače hiše nenadoma umrla gospodična Zdenka Halikova, edina hči g. svetnika Milutina Halika, odličnega znanstvenika na pravoslov-Tiem pouu. Poko n;ca ie u.a mar.j.v članica »Ženske prosvete« ter se je uveljavljala tudi v glasbeni umetnosti. Tej vesti so pristavili vestni uredniki običajne besede: Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Čudna vest o smrti gospodične Zdenke me je iznenadila. Poznal sem jo bolje nego znanstveno delo njenega očeta. In komaj pred tednom dni je bila pri meni! Tedaj sem bil namreč tudi jaz urednik političnega lista. Kot tak sem se moral baviti s stvarmi, ki jih priobču-jejo listi navadno pod naslovom: Kultura, prosveta ali podobno. Ker je gospodična Zdenka pisala o glasbi in ker te stvari priobčujejo listi navadno pod omenjenim naslovom, sem se moral •baviti tudi ž njo. Pred dobrim tednom torej je prišla k meni in prinesla v priobčitev več svojih rokopisov. Topot tudi tri listke. Sramežljivo se je priporočila in odšla. To je bilo ravno na dan pred mojim dopustom. Ker sem ji obljubil, da pridejo stvari takoi na vrsto, sem prebral prvi listek in ga poslal v tiskarno. Pri-občen naj bi bil še v tekočem tednu. Drugi dan sem se odpeljal. Zato me je njena smrt iznenadila. Tem bolj, ker so vsi listi pisali enako. Vest je bila nedvomno naročena in se je zanjo skrivala nepoznana tragika. In zelo žal mi je bilo. ker njen listek ni še izšel. Brzojavil sem uredništvu, naj v prihodnji številki uvrstijo listek »Moja sreča«, pod naslov pa naj pripišejo: Spisala t Zdenka Halikova. Psevdonim »Lelija« naj izostane. Listek ni izšel. Pozneje sem zvedel, da se je to zgodilo na očetovo prošnjo. ki je prosil, naj bi se ne priobčila nobena njena stvar, tudi ne s psevdonimom. ker so našli po njeni smrti knjižico z napisom: Dnevnik gospodične Lelije, ki ga je vzel preiskovalni sodnik. Nenadna smrt gospodične Zdenke v veseli družbi prijateljev domače hiše je namreč postala javna tajnost. Prvi listek gospodične Zdenke je torej — izgini!. Druga dva pa sem shranil. Oba sta le nadaljevanje prvega. Tu sledijo odlomki iz drugega: Tih večer. Sama sem in nihče ne ve. koliko trpim. Ni človeka, ki bi smel vedeti za mojo bolest. Ljudje ne razumejo trpečih... Rekel je, da pride nocoj. Pozno je in ga še ni... Ni sile, ne postave, ki bi aie ločila od njega. Ona? Kaj je ona zame? Tujka, neznanka. In vendar trpim tudi radi nje in zanjo. Nepotrebno trpljenje! Privzgojena sentimentalnost! In kaj je zanj? Val. ki je izginil v morju — je rekel. Ali sem jaz kriva? Ali sem vedela? Prišlo je. Tako pride iskra. In iskre se ne krešejo iz leda. Kje si, Albert, moj edini? Pridi, vsa sem tvoja, vsa, vsa ... Pridi in uživaj! Ko boš utrujen in bom videla v tvojih očeh. da se poraja trpkost v tvoji duši. ti porečem: nisem te zaman pričakovala v trpljenju! Kje si. da te ni? Kako rada bi že molčala v slasti tvojega poljuba! Pridi, da te užalim s svojim izzivanjem! Ali se spominjaš? Kako prijetno te ie bilo videti!... Ura je enajst, sedaj se vrne oče. In njega ne bo... Ne boli me več moje trpljenje. Da se le njemu ni pripetilo... Ne smem misliti, to je nemogoče. Albert. Albert!-- Tretji listek: Srečala sem Jerlna. Bledega, udrtih oči, vedno elegantnega. Prosil me je za kratek sprehod. Ugodila sem mu. Smilil se mi je. Bedak! Dve leti mi že govori iste besede. Vedno enake. Sama ljubezen ga je. In revež ne uvidi, da ga ubija ta ljubezen! Ali smo ženske zato, da ljubimo tistega, ki se v nas zaljubi? Iz usmiljenja naj bi ljubile? Človeka, ki je popolnoma tuj srcu? Samo zato, ker zatrjuje svojo zaljubljenost? Res, mnogo je takih, ki ljubijo moškega še le potem, ko jim razloži svojo ljubezen. Ves družabni red za žensko je zgTajen na tej suženjski morali. Dosledno bi morala ženska, svobodna ali nesvo-bodna, ljubiti vselej in vsakega, ki se zaljubi vanjo. Tega seveda moški svet, ki ustvarja moralo za žensko, ne priznava. In tudi ženske ne. Vsaj jaz ne poznam nobene. Nesrečni Jerin! Ali je moška narava res tako slepa, da smatrajo moški žensko le za predmet svoje hotljivosti? Kar bala sem se ga. Njegov izraz mi ni po volji. Nekaj slutim, bojim se... Živim med dvema ognjema. Eden plapola visoko v zrak in me ne doseže. Drugi se vzpenja pod nebo in njegovi plameni se ovijajo mojega telesa... Ubogi Jerin. zakaj se mučiš? Ali ne čutiš, da ugašajo tvoje sile? Kako si nespameten! Koliko Jerinov je na svetu! Zakaj hodiš k nam, ko veš, da so tvoja pota izgubljena? Ker si bratranec? Nisi edini. Zaradi mojega očeta? Reci mu, naj te tolaži, toda vedi. da sem njegova nepokorna hči. Bodi pameten. bodi mož! Jaz ne bom nikoli tvoja!... Albert moj ljubljeni! Zakaj si mi poslal te vrste, ki jih ne razumem? Kako naj razumem, da je belo črno in da ti nisi ti? Kaj se je zgodilo s teboj? Ali skušaš mojo ljubezen? Krivičen si, Albert, moj edini! Čemu povečuješ mojo neskončno bol? Ali naj mislim slabo o tebi? In morala bom misliti, ako ne prideš in ako ne vidim v tvojih očeh kesanja. In če ti ne odpustim? Ali si pozabil, kako si trpel, ko si moral iti od mene v nemilosti? Posvečena od tvoje počiva moja ljubezen v globi-ni bolesti. Visoko, nedo-sežno nad njo krili spev sreče, ki jO sanjam v omotici O Albert, pridi in zdrami me iz te omotice, odpri mi oči in poglej vanje! Naj te vidim kraj sebe. sladke sanje sanjajočega. v hrepenenju in blaženosti trepetajočega. Kje si v teh dolgih urah? Ali je "voje delo, ki ga opravijo lahko drugi, lad mojo bolestjo? Se spominjaš, kaj si govoril? Dvom si pripravlja bivališče v mojem srcu. Usodna misel me muči. Pred seboj vidim morje, vzvaovlje-no in šumeče. In med valovjem v^dim val, ki se vzpenja nad vsemi drugimi. Noče izginiti. Kakor grozno živo bitje se je zagledal vame, zdaj zdaj se zažene proti meni... Kako naj se rešim? Kam? Za menoj na visoki skali stojiš ti, Albert in mirno gledaš in še bolj mirno pričakuješ naskoka. O Albert, moj edini, odkod tvoj mir? Pripeljal si me na krilih svoje mogočne ljubezni na ta veličasten breg, odkoder se vidijo daljna obzorja, pokazai si mi obljubljeni rai in sedaj si se umaknil? Kam ie izginila čudežna moč. kam tvoja v viharju razčiščena sila?.. Tako umirajo krizanteme na grobovih naših dragih. Tako umirajo zvoki izpete pesmi hrepenenja. Albert, Albert, tvoja odsotnost je kakor smrt! In tvoje pismo ni prineslo žarke v temo moje samote! Preveč si mi drag. da bi mogla omamiti svoje srce s tvojimi mrtvimi besedami. Moje bitje ie neločljivo od tvojega. Kdor bi se drznil naju ločiti, zadene oba Zato mi je tako čudno ob misli na nevarnost, da te izgub:m. Pa saj to je samo moja misel, ker te nevarnosti ni in je ne more biti. Iz sloga se more sklepati, da so listki samo odlomki iz dnevnika gospodične Lelije, ki je ravno tako skrivnostno izginil, kakor se ie skrivnostno pozabila preiskava o njeni nenadni smrti. i-^pTHPf ČAROBNO! PREKRASNO! Sira (Spomenik velike ljubavi) Največji in z vsem razkošjem posneti film tajinstvene Indije. Prekrasna vsebina in div» no lepe slike iz najslikovitejših tropskih krajev očarajo slehernega gledalca. Ne zamudite ta spored in oglejte si ga čim' preje. — Predstave ob 3., pol 5., 6.. po! 8. in 9. uri. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. aaHHSififflaafsies®^ j tioj-valo. c/i- u/a. li£xrOOgiajn^odr (tolik Jkeino/ LuM/ojuz. /jat fl. -tf5?2 vr%j sstusth-l, +. Ujt, nrulbtjbitVm. Jt, ypoAcu licuiu*fOciUmtr,jy~ c*rJ* oglasit** prutbeucr-Č(Jloimu> raciut, pafbu- Jurtr niliuc» (jttbtyqjui..st tzJ oipLu-L, JUL * parr-isiovalfL* t/i roa^ai , obcuurUtci.. vsaka, bVa/ manjši vc+rak Din. 5—. ?riAojbUau za> šifro VUj^ tuuMjv, (Lrptf-enranjO, ni* o^Lasu trjcrurkd&a, al* rtJu^LOLM^a zjigccifcv-. waha bueda/Djfu "aj* mmjšt vustk Vi* tO*-. 'Pristojbina* ta, šifra Vit, Za pošiljanie ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v šiški tele! ?tev. 3203. Vajenca poštenih staršev, s primerno šolsko predizobrazbo takoj sprejme I S<*dlar, špe-cerija ic delikatesa, Ljubljana, Linhartova ulica 4. 44333 Služkinjo poštenu in vestno, fci zna kuhati iD ki je dobra gospodinja. sprejmem Sta rost od ai>—40 let; z daljšimi službami imajo prednost — Plača postranska stvar Nastop z novim letom Ponudbe na naslov: Ter Potočnik učit v Što. rah orl Celju. 43972 Trg. pomočnika specialne delikatesne stroke, pt>r{ebtnega v prirejanju raznih jedi, garniranju sir^ itd ter veščega aran-žerja izložb sprejmem — Prednost ima tisti, ki poleg hrvašCine govori tudi nemško in madžarsko Ponudi« ua oglasni oddelek »Jurra* pod »Cakovec« 43971 Učenca krepkega m zdravega, z zado-tno šolsko izobrazbo sprejmem takoi T večjo trgovino v večjem mestu Slovenije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden učenec 156» 43918 Tvornica vagonov » Stt^i Paianki sprejme ključavničarje, mizarje in Ž struga rja 42926 Kontoristinjo i znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmem • I ;anuarjem za pisarno t Mariboru Ponudbe na poStni pr«"dal 30. Maritvor 43905 Čevljar, pomočnika vajeneg3 finega dela, zbi-tega. šivanega na rom ali obrnjeno sprejme takoj ali Pn dogovoru Ivan Hafner, Škofja'Loka 44099 Službo prodajalke za špecerijo. galanterijo ali slaščičarno želim Sem 5 let nepretrgoma v službi v boljši trgovini Stara sem 20 let in iz dobre hiše ter reprezentativna Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna plača 1000». 44206 Oskrbnik (ekonom) prvovrstna moč v vseh panogah kmetijstva — teoretično in praktično izurjen želi zamenjati službo. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ekonom», 43873 Pletilja ki dela tudi na osemključ-ni stroj, želi premeniti službo — Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod »Korošioa». 44153 Drogeristi! Maturantka želi vstopiti kot učenka v drogerijo. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra» pod »Maturantka*. 44088 Perilo sprejme domača perica, ki dobro opere in zlika. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 44403 Šofer priden in pošten, želi službe. V prostem času bj pomagal tudi pri drugih delih Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod »Šofer 25». 43633 Gospodična s večletno prakso, vajena v knjigovodstvu, dobra ra-žunarica, želi stalne službe Gre tudi na deželo — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo ta stroka*. 41005 Knjigovodja »trokovnjak se priporoča trgovskim in industrijskim podjetjem za sestavo bilanc in urejevanje trgovskih knjig. Cenjene ponudbe na ogl. odd. pod »fth UnebU. 44289 18!etna deklica z dveletno učno dobo v trgovini z mešanim blagom na deželi, želi premeniti mesto radj pomanjkanja prometa Ostalo po dogovoru Pogoj je poštena hiša. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44184 Vpokojenec želi za takoj ali pozneje službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Po potrebi založi kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44185 Dober Žagar želi stalno službo na vodni žagi. Ponudbe na podrul-nico »Jutra* v Celju pod šifro »Zmož°n 12» 43033 Dve mizi jedilno (raztezno^ hinjiko prodam 11—2, Vučina št 15/IV. in ku-Ogledati Pražakova 44205 Novo spalnico češnovo, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 44167 Jedilno mizo hrastovo, masivno, za 6 oseb prodam. Naslov v ogl. odd. J. 44290 Pleteno garnituro novo, 4 stole, mizo in divan prodam z* polovično ceno. Naslov v ogl odd. J. 44278 Perzijski preprogi krasni, antik. raritetn.i komada prodam Na.=lov pove oglasni odele.k »Jutra* 44186 Špecerijska oprava ■kompletna, skoraj nova, po ugodni eeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 44393 Avto kožuh dol?, par visokih moških čevljev in drusih *tva ri poceni prodam Vse je dohro ohran!°r;r> - Ns=lov pri podružnici »Jutra, v Celju J4219 Gostilno z inventarjem in električno razsvetljavo oddam takoj novim letom 1929 ob glavni cesti na Vrhniko Predpogoj: poklicni gostilničar z osebno pravico. — Pojasnila daje Ivan Tisch-ler, fotograf. Vrhnika. 41201 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v eno sobo se lahko postavi štedilnik, in nekaj vrta oddam 1 januarja 1929 Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 44223 2 stanovanji vsako z dvemi sobami in kuhinjo, eno » teraso oddam pod Rožnikom za 500 in 800 Din — Ponudbe pod »Stranka brez otrok» na ogl odd. J 44299 V novem gasilnem domu v Zg. Šiški oddamo takoj stanovanje, obstoječe iz velike sobe in kuhinje, v I. nadstr V pritličju pa oddamo prostor za delavnico. Oddamo skupno ali posa-niezno Pismene ponudbe v U dneh na Prostovoljno gasilno društvo v Zg šiški. 44174 Stanovanje 2—3 sob, s pritiklinami iščem — najraje v bližini Rožnika Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »1. februar». 44359 Gospodična vešča knjigovodstva, gre za blagajničarko ali za drugo pisarniško delo, ki bi pomagala tudi v trgovini ali pa v gospodinjstvu — gre tudi na deželo. Zmožna je slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika ter strojepisja. Nastopi lahko takoj ali pa po noveon letu. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva 450». 44198 Absoiventinja dveletne trg. šole išče na-meščenja v trgovini. Cenj. ponudbe pod »Začetnica* na podružnico »Jutra* v Mariboru 44227 Ekonom sprejme službo kot sadjar, vrtnar, deloma tudi kot čebelar. Ima večletno prak. so. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod »Speci-jalist št. 13». 44356 hanotanja Komfortno stanovanje 4 sob, z vsemi pritiklina-mi oddam * 1. januarjem tistemu ki prevzame popra, vilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Komfortno stanovanje*. 43927 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 44192 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe oddam tistemu, ki odkupi novo pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 44168 Stanovanje novo, dobi brezplačno tisti, ki mi posedi 20—30 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Na razpolago«. 44233 Solnčno stanovanje 2 sob, kuhinjo n kleti z vrtom v novi vili oddam s 1. januarjem Naslov pove ogl. odd. »Jutra*. 44383 Na stanovanje in hrano sprejmem starejšo gospo ali gospoda do zelo ugodni ceni Cebular. Selška ulica 43. Moste 44385 Dijaka na dobro domačo brano in stanovanje sprejme Dekle-va, Ce£ta v Rožno dolino št. 86. Klavir na razpolago 44340 Dijaka (injo) (srednješolca) sprejme v popolno oskrbo boljša rodbina Naslov v ogl. odd. Jutra. 44262 Dijaka sprejmem z vso oskrbo blizu obrtne šole; naslov v ogl. odd. J 44274 V Mariboru sprejmem 2—3 dijake (inje) na hrano in stanovanje v lepo solnčno sobo s i. januarjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 44401 Srebrn uhan obložen z granatnimi kamni S6m izgubila v četrtek. Prosim onega, ki ga je našel, da ga vrne proti dobri nagradi, ker je drag spomin, v ogl. odd. J. 44279 Družabnika s kapitalom sprejmem, začetnico za trgovino z mešanim blagom. Naslov v ogl. odd. »Jutra» 44382 Ljubljanska kovtrarna Cankarjevo nabrežje 5, Ljubljana, izdeluje vsakovrstne nove in obnavlja stare kovtre ceno in točno še isti dan. 44387 Sobo in kuhinjo oddam s 1 januarjem mirni stranki. Selo 82, pošta j učenju brezplačna Moste — v bližini kemične 1 v oglasnem oddelku »Jutra» tovarne. 44177 44381 1—2 dijaka nižješolca sprejme učiteljska družina na dobro oskrbo v zračno sobo. pod strogo nadzorstvo Pomoč pri Naslov 2 lepi, težki kobili (noričanki) mati in hči, devet- in štiriletni, popolnoma sparjeni glede velikosti in barve, zajamčeno brez napake in varni v vpregi, dalje dva manjša konja, dobra tekača, xa Lažjo vprego ter tovorni voz in popolna oprema za dva konja naprodaj pri Ekonomiji Turjak v Turjaku. 43849 Opremljeno sobo za Bežigradom oddam samo gospodični. Krasna lega. Privšek, Dunajska c. 7 44360 Opremljeno sobo z 2 posteljama, separirano oddam v Frančiškanski ul. Privšek, Dunajska cesta 7. 44362 Sobo s hrano in vso oskrbo oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 44366 Opremljeno sobo iščem s popolnoma eepari-ranim vhodom v centru mesta za dobo od 23. decembra do 2. januarja 1929. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra pod »28». 44384 Opremljeno sobo za takoj iščem v okolici Ljubljane. Ce mogoče e štedilnikom. Ponudbe na ogL odd. Perziiska pristne in krasne, kot primerno božično darilo ima v zalogi, po zelo ugodnih cenah. miti Alt m,t 3i i. '.t i i e s SiUi tfiK iiriiiiit/igr iiiHitnmiiifc ■iiBiiiiiiisiiiiiiiiiniiiijiš llillH//Jfffi!l!/inmill ti MJiii/itllli 11 Ui/J * i« i i i « • • ■ J. J. NAGLAS, Ljubljana, Turjaški trg. ■ 'V ; • ' v--.- * ittV ' ,/. ■ -r . t Potrti naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena soproga in sorodnica, tovariška, gospa Angela Goiar rojena Karba, po daljšem trpljenju v soboto dne 15. t. m. izročila Stvarniku svojo pleme* nito dušo. Truplo nad vse ljubljene rajnice izročimo materi zemlji v ponedeljek 17. t. m. na ljutomerskem pokopališču. Ljutomer, 16. decembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. t Naša srčno ljubljena hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospodična DANA GOMZi je danes 16. t. m. po dolgem in težkem trpljenju v starosti 27 let, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ne; pozabne drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek 17. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Maša zadušnica se ho brala v župni cerkvi. V Ormožu, dne 16. decembra 1928. ŽALUJOČA RODBINA. Jidov jc nezadovoljen s svojim \zvvhonx ali pecivom,naj poskusi peči x pa to takoj nadvse zadovoljeni Izdaja za konzorcij .Jutra, Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podri.J, tiska -Narodna tiskarna d d... njen predstavnik Fran jczc.Sek, vsi v Ljubljani.