PoStnlna platana v gotovini > tehaja vsak torek« tetrtefc In soboto. a Cena posamezni Številki Din. —50. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OB*>~ Uredništvo In upravnlStvo Je v Ljubljani, GradlSče 6tev. 17/1. — Dopisi se oe vraCajo. — ŠUv. pri tekovnem -lirobitat ta ozemlje SHSi letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15*—, mesečno D 5*—, ,3. — Slev. telefona 351. \A VvV ' V — Plača In toil se v Ljubljani j LETO V. LJUBLJANA, dne 10. avgusta 1922. ŠTEV. 98. List stane od 1. marca 1922: celoletno Din 75.-, t. j. (K 300.-); polletno Din. 87.50, t. j. (K 150.—); Četrtletno Din. 18.75, t j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). V pričakovanju draginjskega pravilnika. Pred kratkim časom so nam brzojavi iz Beograda prinesli vest, da je ministrstvo za socijalno politiko ’ delalo naredbo za izvršitev zakona | glede pobijanja draginje. Vse trgov-i stvo in tudi vsak drugi, ki ne presoja razvoja naših gospodarskih razmer s posebnega, na predsodkih slonečega stališča, pričakuje z nestrpnostjo to novo naredbo, ki bi imela omiliti oni prosluli protidraginjski zakon, oziroma vsaj garantirati, da ne bo imelo njegovo izvrševanje tako žalostnih posledic, kakor jih je do | sedaj povzročalo trgovini in stabili-I zaciji razmer v naši državi. Ni nam j znano, koliko je resnice na vesteh o izdaji pravilnika, vsekakor smo pre-! Pričani, da bo ministrstvo za socijalno politiko spričo ogromnih škod, ki so v zvezi z uporabo draginjskega zakona, ter upoštevajoč ponovne, | utemeljene zahteve vsega trgovstva, v doglednem času dopolnilo ta veliki pomanjkljaj v naši zakonodaji. O tem ne dvomimo in z vso gotovostjo raču-j namo na to, da bo pravilnik draginj-! skega zakona že prihodnje dni luč sveta. V večji negotovosti in z večjo nestrpnostjo pa ugibamo, kaj nam prinese pravilnik, katera mesta v zakonu so se zdela zakonodajalcu potrebna, da jih raztolmači, da jih pojasni in da navodila, da se jih bo izvrševalo tako, da bo to v smislu zakona oziroma, da zajamčijo vsaj j tako izvrševanje zakona, ki ne bo imelo tako škodljivega upliva na i našo trgovino, kakor se je to do sedaj žalibog opažalo. Nimamo danes namena, da bi tu-j kaj navajali v posameznem kaj in kako je neobhodno potrebno, da se nekatera mesta draginjskega zakona pojasnijo potom pravilnika. Tudi bi bilo to naštevanje in razlaganje samo ponavljanje onega, kar se je že tolikokrat povdarjalo na trgovskih shodih in sestankih in o čemer smo pisali na tem mestu že ponovnokrat. Ministrstvu za socialno politiko leži v tem oziru dovolj materiala na razpolago in pri dobri volji in le količ-nem razumevanju današnjih trgovinskih razmer, bi moglo izdati pravilnik, ki nam bo garantiral tako izvrševanje draginjskega zakona, ki ne bo imelo sicer nobenih večjih koristi za konsumente (ker take je zaman pričakovati od nasilnih naredb) toda vsaj ne bo škodljivo za splošen gospodarski razvoj. V predstavkah in resolucijah trgovcev se ni zahtevalo ničesar izvanrednega, zahtevalo se je samo to, kar sme zahtevati vsak državljan, namreč da ravna zakonodajalec s trgovcem tako, kakor ima Pravico zahtevati, da se ravna ž njim vsak podanik, tudi oni, s katerim država pri vterjanju davkov sploh ne računa. Kakor v sleherni državi, tako sodišča tudi pri nas vprašajo v vseh slučajih, katerih presoja zahteva posebno strokovno znanje, kompetentne strokovnjake, da stvar pojasnijo, ter izdajo svoje strokovno mnenje. Vemo, da se sodnije poslužujejo te pravice v, najširši meri. Pri najlažji telesni poškodbi, ki komaj, komaj presega meje bagatelnega razžaljen ja časti, te pogostokrat zasliši pred izrekom razsodbe zdravnika, isto se zgodi tudi pri najrazličnejših drugih prestopkih, za katere so določene tudi še tako minimalne kazni. Žal, ■ da smo primorani konstatirati, da so bili do sedij primeri, v katerih je sodišče zahtevalo strokovno mnenje, zelo redki. Pri tem pa so ravno slučaji, katere subsumira mentaliteta današnje mase konsumentov pod izraz »navijanja« cen, taki, da se jih da pravično presojati le na podlagi znanja trgovskih običajev. Predaleč bi nas vodilo, ako bi hoteli tukaj navajati primere, kjer se je sodilo, ne da bi se zaslišalo strokovnjakov, čeravno bi bilo to neobhodno potrebno. Kakor je navidezno kalkulacija dopustnega običajnega dobička lahka, dela vendar v praksi ogromne težkoče. Ali sploh more trgovec pred zaključkom letne bilance z gotovostjo povedati, koliko dobička je imel pri tem ali onem blagu? Mar nismo videli že primerov, da je imel trgovec pri gotovem blagu, radi prodaje katerega je bil obsojen za navijanje cen,' ob končni bilanci celo izgubo? Današnja praksa pa ne pozna trgovskih kalkulacij, trgovskih običajev, za njo je vsak primer popolnoma jasen: stražnik gre v trgovino, vpraša fakturno ceno, k tej ceni doda režijske stroške, zračuna tako z neverjetno lahkoto bazo, na podlagi katere se sme zaračunati dobiček. Ako je ta za eno ali dve točki presegel običajno po zakonu dovoljeno merilo, si že zapadel in trgovcu, ki pride v stražnikov kalamon, ne more več pomagati noben svetnik. Kaj je pač treba še trgovskih šol, ali celo akademij, ko nam praktično življenje dokazuje, da je trgovina najbolj jednostaveil posel, katerega se more lotiti vsak, tudi brez strokovne izobrazbe 1? To je mnenje večine naših konsumentov, toda za to tudi pri nas tako »napredujemo«. Zahvaliti se imamo samo vztrajnosti naših trgovcev, ki prenašajo najrazličnejše ši-kane samo radi tega, ker jim je preveč ležeče na svojem dobrem imenu. Samo solidnosti in poštenosti starih tvrdk imamo zahvaliti, da ni tudi pri nas trgoviha, da se izogne šikanam, krenila na druga pota, ki bi mogla prizadeti ogromne škode celokupni trgovini in končno seveda najbolj posameznim konsumentom. V poročilu iz Beograda (glej brzojavne vesti z dne 3. avgusta!) stoji tudi, da bo regulirala naredba striktno izvajanje draginjskega zakona tudi v 'onih delih države, kjer ga oblasti vsled drugačnih naredb Se niso uporabljale. Ali naj ministrstvo v naredbi sami prizna, da se je ta zakon izvajal samo v Sloveniji? Ali dela ministrstvo gospodarske eksperimente samo na ramenih potrpežljivega slovenskega trgovca? Ali obstoja za sankcijo, ki stoji na koncu zakona o pobijanju draginje? — ».Našemu ministru za socialno politiko naročamo, naj razglasi ta zakon.« — Oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokorava«; za vsako posamezno pokrajino posebno merilo?! Priziv zoper davek na vojne dobičke. Kakor znano je smatrati leto 1920, kar se tiče davka na vojne dobičke, v smislu letošnjih zakonov o proračunskih dvanajstinah še vedno kot vojno leto. To se pravi od dohodka, ki so ga imeli državljani v; letu 1920, se bo moral plačati poleg dohodnine tudi davek na vojne dobičke. Ta davek je pri dohodkih do približno 270.000 K za leto 1920 v primeri s prejšnjimi leti sicer nekoliko omiljen, pri dohodkih do 140.000 K ga pa za to leto sploh ne bo več plačevati. Pri dohodkih nad 270.000 K bo obstojala pa vsa olajšava samo v tem, da se bo odštel od teh dohodkov predvojni dohodek, to je dohodek iz leta 1913, s štirikratnim zneskom, namesto z enkratnim, kakor se je zgodilo to dozdaj. Kako se odmerja ta davek za leto 1920, bcmo navedli v posebnem članku v eni naslednjih številk. Za danes omenjamo samo nekaj najpotrebnejših določb glede prizivov zoper ta davek. Pri vsaki davčni odmeri je paziti na dvoje: 1. če je davek percentualno od odmeme podlage pravilno izraču-njen in ni v izračunitvi davka nikake računske pomote; 2. če je odmerna podlaga sama na sebi, to je oni dohodek, od katerega se je davek, računil, pravilno določena. V prvem slučaju bo priziv vedno uspešen, ako se vloži pravočasno, to je v 15 dneh po prejemu plačilnega naloga, pri onem davčnem oblastvu, ki je plačilni nalog naredilo. V drugem slučaju bo imel priziv zoper davek na vojne dobičke za leto 1920 vobče samo takrat kak uspeh, ako se je vzel dohodek iz leta 1920 po pomoti morebiti z višjim zneskom, kakor ga je določila cenilna komisija za dohodnino za priredbo tega poslednjega davka (dohodnine) za leto 1921. Ako hočemo torej vedeti, če je davčna oblast vzela za odmero davka na vojne dobičke za 1. 1920 pravilni dohodek, moramo vedeti, od katerega dohodka se nam je odmerila dohodnina za 1.1921. Ako je vzela davčna oblast pomotoma kak višji dohodek, je vložiti v 15 dneh po prejemu plačilnega naloga za davek na vojne dobičke pismeni priziv in v njem navesti, da se je odmerila dohodnina za leto 1921 od nižjega^ dohodka ter se naj vsled tega plačilni nalog za davek na vojne dobičke za leto 1920 primemo popravi. Prizivu, ki ga je kolkovati sedaj z 10 Din., bo gotovo ustreženo. Izjema bi bila mogoča samo takrat, ako bi bil dotičnik tekom leta 1920 s kako trgovino, s kakim obrtom itd. še-le pričel ali pa nehal. Določbe, ki veljajo za te slučaje bomo pojasnili v eni naslednjih številk. Vsakdo mora vedeti torej poprej, kako mu je odmerjena dohodnina za leto 1921, drugače sploh ne more vedeti, če je davek na vojne dobičke pravilno odmerjen ali ne. Plačilnih nalogov pa davčna oblast gledč dohodnine od leta 1921 več ne pošilja. Namesto plačilnih nalogov pošlje samo predpisni seznam na občino ali pa tudi na davčni urad ter objavi potom županstva raz- \ glas, da so ti predpisani seznami razpoloženi na vpogled davčnim zavezancem. Vsakdo mora od zdaj naprej sam skrbeti, da pogleda te sezname ter si zapomni ali pa zabeleži znesek, ki ga ima plačati, in pa obenem tudi višino dohodka, ki fnu ga je določila cenilna komisjia. Ti seznami so razgrnjeni pri davčnem oblastvu (eventualno v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji) pri občinskem uradu in kjer ni davčnega okrajnega oblastva praviloma tudi pri davčnem uradu, navadno v prvi polovici vsakega četrtletja, torej v času od 1. do 15. januarja, aprila, julija in oktobra. — Lahko se pa izvrši ta razgrnitev tudi vsak drugi mesec, ob poljubnem času. Vsak trgovec bi moral paziti na te predpisane sezname ter vselej pogledati, če ni on med temi, ki se jim je davek odmeril. Ako vidi, da se mu je odmeril davek napačno ali pa da se mu je odmerila dohodnina od previsokega dohodka, mora vložiti priziv (ki ga kolkovait sedaj z 10 Din.) tekom 15 dni po preteku roka, ki je bil za vpogled določen, in sicer pri onem davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani, za mesto pri davčni administraciji), ki je izvršilo odmero. Ako so bili plačilni seznami razgrnjeni na pr. od 1. do 15. avgusta, ter je kak trgovec pogledal v te sezname dnč 4. avgusta ter je videl, da je davek napačno odmerjen, ali pa, da se je dohodek ocenil previsoko, mora vložiti priziv in sicer vsaj v času od 16. avgusta do 30. avgusta. Ako ga vloži pozneje, bo priziv brez nadaljnjega zavrnjen ter postane predpis pravomočen. Glede davka na vojne dobičke imamo odgovoriti k točki 2. še na eno vprašanje, namreč, kaj se naj zgodi v onem slučaju, kjer je v plačilnem nalogu za davek na vojne dobičke dohodek iz leta 1920 sicer prav naveden, to je ravno oni, ki ga je določila cenilna komisija za dohodnino za obdačbo leta 1921, toda kjer je ta dohodek vsled napačne ocenitve previsoko ugotovljen. Ta slučaj je najnavadnejši ter obsega 95% vseh prizivov. Ali se naj vloži v tem slučaju zoper davek na vojne dobičke poseben priziv? Ali bo imel kak uspeh. Odgovor: Priziv se lahko vloži; kolkovati ga je z 10 Din. Uspeha pa pa ne bo imel prav nobenega! Ta priziv je prav brez vsakega pomena. Zakon namreč pravi, da je moči izpodbijati višino dohodka samo y prizivu zoper dohodnino. Ako vloži dotičnik zoper dohodnino za leto 1921 priziv in se mu na ta priziv dohodek zniža, se bo odpisal avtomatično tudi primerni znesek davka na vojne dobičke za leto 1920. Ako pa tega priziva (zoper dohodnino za leto 1921) dotičnik ni vlažil, je priziv zoper davek na vojne dobičke za leto 1920 v tem oziru brezuspešen. Prizivatelj bo dobil odgovor, da je moči izpodbijati višino dohodka samo v prizivu zoper dohodnino, ne pa tudi v prizivu zoper davek na vojne dobičke. Vsakdo naj skrbi torej, da bo vpogledal sam v predpisne sezname in vložil pravočasno priziv; zoper dohodnino za 1. 1921. Ako se mu je ocenil dohodek na več nego 140.000 Kron, bo dobil dotičnik, pozneje pla- žilni nalog za davek na vojne dobičke za leto 1920. Priziv zoper ta poslednji davek bo pa kakor povedano brezuspešen, ako se lij pritožil davčni obvezanec že pravočasno zoper dohodnino za leto 1921. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Svinjče, ki se redi v Bački je takozvana mangolica, ki izgubi, kadar se zakolje pri 150 kg teži, 14—17 kg, medtem ko svinja iz Srbije pri isti teži izgubi 22—35 kg, ako ravno se samo 22'/2 kg odbije. So pa po 3 leta stare svinje, ki so se mastile z želodi in ki izgubijo po 35 kg. V Bački se redi 7 mesecev in so prešiči navadno enaki ter znaša največja razlika enega od drugega 10—14 kg. Pri gojer]iy posameznega svinjčeta se je zaslužilo 20—40 kron. Obrt je zelo ri^kantna in je večina trgovcev, ki so gonili svinje na Dunaj propadla. Gojenje svinj je sledeče: $vinje se krmijo ko imajo mlade * kuhanimi otrobi in drobnim krompirjem, potem se jim pozimi daje 2 tedna ječmen, poleti pa se pusti na strnišču ter $e jim kuha rodeča repa, ker prašiči, razen gosi najbolj izkoristijo žito, ki je izpadlo pri žetvi. Prešiče se mora dobro krmiti, da ne bi zakržljali. Pri tem prehranjevalnem načinu se prešiči poleti pasejo, pozimi pa se krmijo. Po peti nedelji se mladi prasci odstavijo in ko se odločijo se drugi ali tretji dan moške prešiče reže. Svinje katere se ne namenijo za pleme, se režejo šele v tretjem mesecu pa tudi še pozneje. Osem dni po rezanju dobi svinjče krmo iz ngmo&ne koruze, ter ne $tpe polegati, marveč $e 8a mora goniti, a nikakor se ne sme vleči v blato. V Subotici so 4 kompanije rpzalčev po 3 osebah. Najbolji rezači so iz Dunajskega Novega mesta in sicer Hrvati, kakor so tudi Hrvati iz Gvozdene županije najboljši ljudje za svinjerejo. Svinjčetu se daje za prehrano v petem mesecu hladne skuhane pomije s krompirjem a v sedmem in v osmem mesecu se ga privadi na hrano. Naj-prvo se mu daje koruza na storžih in sicer eden do poldrugega meseca po dvakrat dnevno v porcijah od 2 'h do 3‘/j kg, In sicer radi tega, da se malo muči in da polagoma je. Po preteku tega časa se mu daje 3 do 3 'h kg otrobov dnevno in sicer najprvo dobro vžitno zmešano z vodo, potefti pa vedno bolj in bolj go^to in sjfer dobiva koruzp v storžih še en mesec pomešano z jarmo od koru?? in ječmena pozneje pa jarmo. Tricp dobiva do te-žine 250—260 kg na par potem pa trice prenehajo. Potem Robiva jarrc.o od koruze in ječmena in $jp$r pryič redko, pozneje pa vedno gost«i5o in gostejšo. Ješprenj je 7Q°/» iz koruze Podlistek. Od »tetnlko do popolnega trgom (18. nadaljevanje.) »Kaj pa razumemo pravzaprav pod tranzit in tranzitno ležišče, gospod Kr e j?« povpraša Adolf. >Ako pošljemo blago v kako inozemsko pristanišče, na primer v Ant-werpen, toda ne, da bi ga hoteli uvoziti v deželo, tprej v Belgijo, ampak ga zopet izvoziti, tedaj gre to blago v toro pristanišču samo skozi, p je blago je y prehodu, ali latinsko izraženo »in transito«. Tranzitni promet kake dežele je prehodni promet blaga, ki ni določeno za porabo v deželi, ampak se ga zopet izvozi. Lahko se seveda blago, ki je bilo določeno začetkoma samo za prehod, uporabi tudi v deželi sami, če se napravijo potrebne carinske deklaracije in plača morebitna carina, vendar moramo pri tem upoštevati, da železnice v to svrho, da preskrbijo gotovemu pristanišču promet, dovo- in 30°/o od j“Čmena. Svinja se mora rediti tako, da qstane vedno malo gladna in, da obdrži dolgo svoj apetit. Ko doseže na par 270 kg, se mjjf za-ine dajati 2—3 dni v vod) naročeno koruzo in sicer 7—8 kg kot pprcijq na par. Tako krmljen? svinje se dajo v skupine in sicer svinje, ki se krilijo v starosti 7—7 '/2 mesecev po 360 kg par, svinje s poldrugim letom dosežejo 400 kg par ip (Jvelptne svinje 450— 500 kg par. Ješprenj se je začel dajati svinjam od leta 1880 in je žnjim prvi začel Laslo Tot v K0banyi, ki je na ta način zelo obogatel. Izkoriščanje koruze doseže od 18 do 22 'h po času krmljenja in vrsti prešičev. V Nagy-Tčtenyu pri Budimpešti je zgradila komercijalna in kreditna banka tovarne za krmljenje 50.000 komadov svinj letno. Zgradbe so tako prirejene, da se v enem poslopju krmi samo 120 komadov. Zgradba je razdeljena na 4 oddelke, vsak po 30 svinj. Vs^ka svjnja ima 1 m2 pokrite in 2 m2 nepokrite površine. Vsaki oddelek ima bafcen za kopanje, ki meri 10 m2. Oddelek je sedem metrov širok 6 m dolg, 12 m pa je nepokritih. Pokrita površina je 2 m visoka. Podjetje ima klavnico in oddelek za predelovanje poginjenih svinj. Razen s koruzo j'h krmijo s sušeno in mleto lucerno kot primesjo. Dosegli so 16°/o izkoriščanje na mast. Zavod ima svojega kemika. Pozimi in poleti se krmijo^ Kakor se vidi, ako bi se prešiče varovalo pred boleznimi, bi se jih lahko industrijsko gojilo in doseglo boljše rezultate. Svinjereji, dalje čuvanju, krmljenju in predelovanju prešičev v Vojvodini bi bilo treba posvetiti posebno pozornost. Hrvaška in Slavonija je letno izvozila okrog 200.000 svinj. Na Hrvaškem in v Slavoniji se gojijo mesni prešiči in sicer v Belovarski, Križevski županiji razen Podravine, v Varaždinski in Zagrebški županiji, a mastne svinje v Virovitiški in Sremski županiji. V sevorozapadni Hrvaški se gojijo prešiči apgleške pasme, ki se kolejo v teži od 60—120 kg| v Virovitiški in Sremski županjji pa Šumadinski, ki se kolejo v teži 130— 17d kg. Največ svinj se izvozi iz Srema. Največji svinjerejci na Hrvaškem in v Slavoniji so same tovarne za predelavo svinskega mesa. Tovarna suhpmesnatega blaga N. Gav-rilovič in sinovi v Petrinji redi 7.000 komadov letno prešičev, ki jih predela y svpji tovarni; g. Ladislav Briglj$ylč v Veliki Gorici’ redi letno okrpg 6.0OO komadov prešičev In jih ekspqrtira žive; g. Rfibus in Sin redi letno okrog 1000 komadov ^ v novi tpvarnj v Sesvetih se bo lahjco redilo 7—10.000 komadov. Klavnice §0 sledeče: M. Gavrflovič ip sinovi y Petrinji, ki lahko dnevno kp|ie pp 20Q kpmadpy( l^tno 40—50.000 presiž^Y ‘H 6—1 (5.0(10 goved; K. Rabus in Sin v Zagrehu cjnpvno 100 kom. prešičev, Rapus in Sin v Sesvetih 250 do 300 komadov; Ivan Svoboda y Belo- lijo pri prevažanju izvoznega in tranzitnega blaga namenjenega za to pristanišče, izjemne tarife, ki so nižje, važano po postavki za tranzit, pe pride do izvoza, ampak se ga kopsu-mira v deželi, se mora tovorninska razlika doplačati, ker se v takih slučajih ne sme pregledati. V svoji prejšnji službi sem sledeče doživel: Naložili smo 10.000 kg vodnega stekla na železnico v Antwerpen, tranzit, da bi ga od tu odposlali m-prej v Genovo. Železniška tovoroma je znašala 11 mark za 1000 kg. Ko je dospelo blago y Antwerpen, dobimo od nekega belgijskega odjemalca depešo, naj mu nemudoma dopošljemo Voz z 10.000 kg vodnega stekla. Po-šiljatev za Genovo ni bila tako nujna, in da bi napravili možu uslugo, mu ponudimo v Antwerppn došlo partijo in sicer za ceno, ki je bila preračunjena za tranzitno blago po železnici. Cena je bila seveda nizka, in belgijski prijatelj se je požuril pri kupčiji teh 10.000 kg. Začela se pa je požneje za nas žalostna igra, ko nam je špediter v Antwerpnu poslal svoj seznam stroškov, v katerem je bila zaračunjena diferenca »ned tranzitno tovomino 11 mark in nayadnp loko tovomino 17 mark 50 pfenigov, torej 75 mark, kot železniški upravi izplačanih. — varu 50 komadov, mala klavnica g Jove Gigoyiča se nahaja v Novi Gradiški. Razen tega se gradi velijca klavnica delniške družbe za klanje m predejavo prešičev v Šidu, dalje se je zgradila nova klavnica v Zaprešiču z letno predelavo 40.000 komadov. V klavnicah se prešiči koljejo in predelujejo. Razen v teh klavnicah se predeluje večje količine prešičev v mestih kakor v Osje-ku, Varaždinu, Virovitici, Djakovu itd. Izvoz fabrijtafov je (Josegel pri g. Rebusu 50Vo in pri g. Gavriloviču okrog 70°/o. Raso angleških svinj bi bilo treba ohraniti v vseh krompirjevih krajih in sumanainsko pa vseh koruznih krajih. Dalje piih. Prometna sredstva na morju. S kakšnimi sredstvi se vrši promet na morju? Kakšna razlika med nekdaj in sedaj! Pred sto leti n. pr. je imela največja vojna ladja 2164 ton prostornine (tona = 2.83 m3), sedaj nad 30.000; dolga je bila 61 m, široka 15, sedaj je razmerje 150 proti 30. Trgovske ladje so obsegale tedaj 150 do 180 ton, pred vojsko pa nemški velikani i Imperator« 50.000 ton, ) Vaterland in »Bismark< pa po 00 tisoč ton (Bismark vozi sedaj kot »Majestic« v angleški službi med Evropo in Ameriko). — Tudi jadrnice imajo sedaj do 8000 ton. Prvi ameriški parnik, Fultunov >Clermont (izpuščen v vodo 17. avgusta 1807) je vseboval 160 ton. Prvi angleški parnik >Komet« leta 1811 je bil samo 12.5 m dolg. Ko je šel Fulton 1. 1819 prvikrat s parnikom iz Amerike na Angleško, je uporabila njegova >Sa-vana« za to vožnjo 36 dni, sedaj pridejo največji parniki v Ameriko v petih dneh in 22 urah in še prej! Na ladjah Vikingov je štela posadka 30 do 70 mož, današnje bojne ladje jih imajo do 1000. In na teh malih ladjicah so prišli na Islandijo, Grenlandijo in v Ameriko. Tudi Benečani niso imeli velikih ladij, največja dolžina je znašala 50 metrov. Kolumbove ladje »S. Maria«, »Nina« in »Pinta« so dosegale vsaka po 237 ton. — Dolžina jim je bila 17.6 do 23 m, širina pa 5.6 do 7.3 m. V starih časih so uporabljali seveda samo vesla in jadra. Ko je pa prišla doba parnikov, so začele jadrnice polagoma izginjati. Angleška n. pr. jih je imela leta ^.888 še nad 15 tisoč 100, . pred vojsko komaj 9000, Nemčija 3000 in 2500 itd. V zadnjih 25 letih pred vojsko je padlo število jadrnic za polovico, tonaža se je pa zmanjšala za četrtino, ker so gradili večje ladje. Novejše statistike nam povedo, da se je tonaža zmanjšala tudi v letih 1914 do 1919, tako da znaša danes samo 3 milijone ton. — Šle bodo še nazaj, ker je tona na parniku toliko vredna, kakor tri tone na Povrnimo se zopet k naši ekspediciji olelna. — Pišemo torej Ruffier & Comp., naj stavi blago na razpolago našemu špediterju, in temu aanio potrebna določila ea nadaljno poši-ljatev. Lahko mu tudi pišemo, naj gre sam po blago k našemu dobavitelju in ga spravi na krov. V tem slučaju nam mora Ruffier & Comp. povrniti prihranjene stroške za voznino, kajti prodal nam je prosto krov. — Kakor hitro prejmemo fakturo od Ruffier & Comp., je vaša stvar, Adolf, ker ste zdaj vi prevzeli namesto Frica preračunavanje faktur, da preizkusite pravilnost vpisane teže in pravilnost fakture in date nato podatke dalje Fricu, da lahko vpiše podatke o odpošiljatvi in druge podrobnosti v odhodno stran svoje ležarinske knjige. — Nato vpišete, Adolf, fakturo, ki jo imate narediti, v fakturno knjigo in sicer z navedbo vseh podrobnosti. Ko je Kurt vpis pregledal in potrdil pravilnost, izvršite na podlagi fakturne knjige, fakturo samo. Ker je v temu slučaju samo pet sodčkov, navedete v fakturi lahko težo vsakega posameznega sodčka, Če bi imeli pa večje število sodov, bi sestavili poseben seznam. Gotovo fakturo, kakor tudi morebitni seznam teže, primerja Kurt še kakor navadne. Če torej blago, pre- jadrnici, kajti povprečno napravi parnik v istem času tudi štirikratno pot jadrnice. A popolnoma izginile jadrnice ne bodo nikdar; kajti vedno rastoča potreba številnih in cenih surovin, ki se jih izplača kupovati samo pri nizkih tarifih, bo uporabljala jadrnice še nadalje. Ker vzamejo na parnikih stroji in pa premog preveč prostora, so to okolnost porabili pri jadrnicah in jih napravili zelo velike, da vsaj tako lahko konkurirajo s parniki, zmanjšanimi po strojih in premogu. Največjo jadrnico »Reickmers: je zgradila tvrdka istega imena v Bre-menhafenu, sprejela je lahko blaga za 25 tovornih vlakov po 31 vagonov. Jadrnice pa morajo uporabljati gotova pota. Zlasti se morajo ravnati po tokovih, vetrovih itd. Atlantski severovzhodni pasat n. pr. olajša vožnjo iz Evrope v Srednjo Ameriko in tro-pično Južno Ameriko, jseveroatlantski jugozahodni vetrovi so ugodni prometu iz Amerike v Evropo, monsuni v Indiku ženejo ladjo enkrat ven na odprto morje, drugič notri proti celini. Še pred vojno so samo nemšlke jadrnice napravile najmanj stokrat na leto pot okoli rtiča Hocm v Čile in Peru, da so nalagale solitra. V poštev prideta danes v svetovnem prometu dve poti jadrnic: že imenovana preko rtiča Hooni v Čiie za soliter in baker, druga pa čez kap v Indijo za riž, kavo in juto. Pred 100 leti je pa prišel Fulton s prvim parnikom. Ne bomo govorili o prejšnjih poizkusih Pappina in drugih, za nas je važna samo uporaba za promet in ta je Fulton pni. Njegova je imenovana ladja >Clermont«, s katero je operiral po Hudsonu, je bila 43 m dolga in 15 m široka, poglobila se je v vodo 60 cm — sedaj gredo ladje do 10 m globoko. Do druge tretjine prošlega stoletja se vožnja s parniki kar ni mogla razviti. Vzrokov je bik) več. Stroji so bili preslabi, rabili so še lopate, težko je bilo dobiti jx>vsod zadostne mno^jne premoga in premog je zavzel tudi preveč prostora; lesena konstrukcija ladije je bila za parne stroje preslaba. Zato tudi paradni parnik onih časov, znani >Greet Easten . ni imel tistega uspeha, ki so mu ga prerokovali. Zgradili so ga v leti!: 1852 do 1857, bil je 207 m dolg, vseboval je 24.000 ton — kakor pred vojno največji avstrijski trgovski parnik »Marta Washington« — a imel je samo 3600 konjskih sil. Ker takrat sploh še ni bilo nobene potrebe za take parnike, je bil nekak anahronizem. Najbolj je znan vsled svojega delovanja pri polaganju prvega atlantskega kabla, pelali so pa dalje in izboljševali in parniki so .postali prvi nositelji svetovnega prometa. Namesto lopat so vpeljali vijak; prve poizkuse je napravil avstrijec Josip Re- enkrat pred odhodom, to je pred kopiranjem, natančno s fakturno knjigo vsled sigunosti, da je popolnoma v redu. Preglejte, Kurt, vse podatke natanko, in pazite dobro, da ne odide od nas nobena faktura z napačnim zaračunanjem ali nepravilnimi podatki, kajti faktura z napakami ni gotovo nobeno dobro priporočilo za Odpošiljatelja. Pravilno sestavljena faktura mora vsebovati sledeče podatke: 1. Datum, ime in naslov odjemalca; 2. kdaj in po komu je bilo blago naročeno; 3. način odpošiljatve in sicer z navedbo imena ladje, če se izvrši transport po vodi; 4. število posameznih kosov, kakor tudi njih znamke in številke; 5. označba blaga; 6. brutto teža, tara in netto teža; 7. cena in skupni znesek fakturiranega blaga; 8. morebitni odtegljaj toVornine, v slučaju, da je bilo prodano »cif«, dostavi se pa tovomina plačljiva na namembnem kraju; 9. pogoji plačanja in zapad fakture, če znesek fakture vzamemo v menico na odjemalca in mora odjemalec isto akceptirati, proti morebitni predaji konnosse-menta, potem moramo to na fakturi primerno zabeležiti, ako je potrebno tudi navesti, po kom bo menica predložena k akceptiranju; 10. na fakturi mora biti navedeno, za kateri selj. Toda zaslug mu niso hoteli še priznati; to se izumiteljem običajno dogaja. Še le amerikanska ladja »Stocktonc (1836) in angleški >;Ar-chimedes« (1835) sta mogli dokazati svetu praktičnost Resljeve iznajdbe. Od leta 1838 naprej so začeli pri gradbi ladij namesto lesa uporabljati železo, od leta 1873. nadalje pa jeklo. Zbog tega so dali ladjam lahko tudi dinge dimenzije; primerjaj »Cler-montac, kjer je razmerje med širino in dolžino kakor 1 proti 3, sedaj pa 1 proti 10. Zato je pa tudi hitrost večja, prostornina večja, teža manjša trup ladje tehta sedaj 30 do 35% teže odstranjene vode, prej pa 48 do 50% uporabna doba daljša — 40 let, do-cim so lesene ladje zdržale kvečjemu 10 do 12 let. Izboljšali so stroje, nazadnje uvedli tudi pame turbine, dvojne in trojne vijake itd. Zato je šlo pa tudi tako hitro naprej, da imamo danes že ladje do 56.000 ton, do 27 milj na uro (a 1852 m) seveda raste tudi število konjskih sil, do 70 tisoč. Tu govorimo samo o trgovskih ladjah, vojne ladje zahtevajo seveda čisto drugo konstrukcijo. Nekateri torpedni rušilci imajo n. pr. že hitrost 40 milj, 75 km na uro- Kuhanje žganja. (Dalje.) Če pomnožino število hektolitrov drozge s pridobi tkom alkohola, določenim za podelavanc snov, izračuni-mo, koliko hektoliterskih stopenj (litrov) čistega alkohola se bo povprečno proizvedlo iz dotične drozge. V 24 urah se more pokuhati na posamezni žgalni pripravi toliko hektolitrov drozge, kolikor znaša njena dnevna proizvodnost, zato cla ta proizvodnost (izražena v hektolitrih), če jo pomnožimo s pribitkom; alkohola, določenim za poedino snov, število hektolitrskih stopenj (litrov) čistega alkohola, ki se morejo lz te snovi izdelati na dotični žgalni pripravi v 24 urah. Ker se plača za vsako hektoliter-sko stopnjo proizvodenega alkohola po 20 dinarjev trošarine, izračunamo trošarino, ki jo je plačati za 24 ur, če pomnožimo število hektolitrskih stopenj alkohola, ki se bodo proizvedle v 24 urah z 20 dinarji. N. pr.: za kuhanje žganja iz svežih češpelj skozi 24 ur na žgalni pripravi z dnevno proizvodnostjo 320 litrov znaša trošarina: 3.2 hi (dnevna proizvodnost) X 4 (pridobitek alkohola za češplje) = 12.8 litrov alkohola X 20 Din == 256 Din. Če se kuha žganje več nego 24 \xr, se izračuni trošarina najprvo za 24 ur, nato se pa proračuni za število ur, ko se bo kuhalo žganje. Ako se prijavi kuhanje za oele dni, je račun zelo enostaven, ker ni treba drugega, nego da se trošarina, znesek je zavarovana pošiljka, kake pogoje stavi in kako se imenuje komisar za havarijo, to je vsled višje sile prizadeto poškodbo na morju, na koga se naj obme prejemnik v slučaju havarije, da mu izdela potrebne havarijske certifikate; 11. priporočljivo je, napraviti podatek o množinah, ki se bodo še odvzele, v slučaju, da kupna pogodba še ni bila s to fakturo popolnoma rešena. — To so glavne točke, ki Jih moramo upoštevati pri izgotavljanju fakture.. Kazven tega moramo še pogledati, ce nima morebiti dotični odjemalec še od poprej kdaj kakega 'zneska v dobro, katerega bi morali potem v fakturi odtegniti. — Dalje se lahko dogodi, da ta ali drugi odjemalec navede gotovi plačilni dan, na pr. 15. ali 30. vsakega meseca, ali kako gotovo banko, pri kateri hoče imeti dostavljeno našo menico, nanj plačljivo. Take želje se morajo seveda upoštevati. — To bi bilo, Adolf, vse. Ne prenaglite se pri svojem delu. Malo počasneje, ampak pravilno, je boljše, kot hitro, toda napačnol Hitro, in pri tem vendar pravilno delo pride sčasoma samo po sebi. — Preidemo zdaj k pomorskemu zavarovanju, kar boste vi preskrbeli, Kurt. (Dalje prih.) določena za 24 ur, pomnoži s številom dni, ko se bo kuhalo žganje. Težji je račun, če se ne kuha cele dni, temveč le gotovo število ur. In sta mogoča dva načina izračunanja. Če se računi trošarina za število ur, ki je deljivo s 6 ali 12, se izračuni trošarina najprvo za cel dan, nato za četrtino ali polovico dneva in končno se kvocijent pomnoži tolikokrat, kolikor četrtin ali polovic dneva tvori število ur, za katere se trošarina računi. Trošarina za 60 ur (5 polovic dneva) se torej izračuni, če se znesek trošarine za 24 ur deli z 2 in kvocijent pomnoži s 5. N. pr. 256 Din : 2 = 128 Din (za 12 ur) X 5 (polovic dneva = 640 Din (za 60 ur). Če število ur ni deljivo s 6 ali 12, se mora izračunati trošarina najprvo za 24 ur, nato za 1 uro in šele potem za dotično število ur. Trošarina za 45 ur se izračuni talco-le: 256 Din (za 24 ur): 24 = 10-66667 Din (za 1 uro) X 45 ur = 480 Din. Ker se preplačana trošarina uradoma ne po vrača, je v interesu vsakega proizvajalca žganja, da si še pred vplačilom sam izračuni trošarino, ki jo bo moral plačati, sicer se mu prav lahko pripeti, da bo plačal vsled pogrešnega računanja finančnega organa preveč trošarine, n? da bi kdaj izvedel za to. (Dalje prih.) tMns »sate® žcmt Trgovina. Pogajanja za trgovinsko pogodb« med Jugoslavijo in Poljsko. Iz Beograda poročajo: Poljski poslanik je odpotoval v Varšavo. Njegovo potovanje je v zvezi s pripravami za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Poljsko. Pogajanja pričnejo dne 15. avgusta. Češkoslovaška zunanja trgovina. Po službenih podatkih statističnega urada je bilo v aprilu 1922 uvoženo' v Češkoslovaško skupno 3,246.886 in 53.874 komadov blaga. Od tega je uvozila Nemčija 49.87 odst., Amerika 6.62 odst., Avstrija 5.17. Izvozilo pa se je: -»v Nemčijo 41.92 odst., v Avstrijo 33.91 odst., v Madžarsko pa 7.12 odst. Industrija. Poljska produkcija petroleja. Leta 1919 se je produciralo 831.000 ton, leta 1G20 765.000 ton, a leta 1921 samo 704.000 ton. Omarstvo. Omiljenje avstrijskih deviznih odredb. Finančni minister Segur Je zagotovil odposlanstvu dunajskega velesejma, da bodo določbe nove devizne na-redbe za časa velesejma sistirane, oziroma da bo že ustvarjen položaj, ki se more označiti kot prehod k prostemu prometu v valutnem gospodarstvu. Stanje papirnatega denarja v češkoslovaški. — Na češkoslovaškem je v prometu za 9.368.599.993.70 čsl. papirnatega denarja. Čerina. Carinjenje pnevmatike za avtomobile in dvokolesa. Po odloku finančnega ministra se imajo pnevmatike za avtomobile in dvokolesa cariniti na sledeči način: 1. Če se pnevmatike uvozijo posebej, ne pa obenem z avtomobilom, oziroma dvokolesom, se carinijo kot izdelki kavčuka. 2. Kol deli avtomobila oziroma dvokolesa po tarifni številki 651 in 652 carinske tarife se pnevmatike carinijo samo takrat, če se uvozijo obenem z avtomobilom, oziroma dvokolesom kot njihovi rezervni deli, in sicer po dva komada na en avtomobil in p<« en komad na dvokolo. V vseh ostalih slučajih se take pnevmatike carinijo kot izdelki kavčuka. Romunska izvozna carina na žito. Z 10. julijem je stopila v Rumuniji v veljavo nova izvozna carinska tarifa za žito. Carina se ne more več plačevati v papirnatih lejih, ampak samo v zlatu ali tujih valutah. Zlata pariteta za plačanje earine. Poslovno vodstvo Avstro-ogrgke banke poroča, cla znaša zlata pariteta (prera-čur sko razmerje glede placanja carine v zlatu) za dobo od 7. do 13. avgusta 10 570 K. Carinski nadavek v Nemčiji znaša od 2. do 8. avgusta 11.400 odst. proti 10.400 odst. v prejšnjem tednu. Kanal Donava—Tisa. Madžarsko trgovsko ministrstvo je izdelalo načrt za zgradbo kanala Donava—Tisa. V kratkem pride načrt pred parlament. Z zgradbo se prične leta 1924. Dobava, prodaja. Razpis za dobavo 200.000 kg ovsa. Dravska divizijska oblast razpisuje dobavo 100.000 kg ov3a franko intendant-sko skladišče v Ljubljani in iuo.000 kg ovsa franko intendantsko skladišče Maribor. Predaja ima biti izvršena prvo polovico do dne 20. avgusta t. 1. in druga polovica do dne 31. avgusta t. 1. — Pismena neposredna pogodba se bo zaključila dne 10. avgusta t. 1. pri in-tendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Belgijska vojašnica. Tam so interesentom na vpogled tudi pogoji. Dobava desk. Direkcija državniu železnic v Sarajevu razpisuje potom javne pismene ponudbe, dobavo 839 m3 smrekovih desk in stebrov, nadalje 150 nf hrastovih desk, 830 m’ borovih desk in 30 m3 orehovih desk v raznih dimenzijah. Pismene, ponudbe v zaprtih in zapečatenih kuvertah z napisom »Ponudba za deske ad direkcijski broj 17.711/1922, je vlagati osebno ali potom pošte do najkasneje 1. septembra 1922, 10. ure dopoldne, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. — i m Rasne. Načrt inžinjerjev za zgradbo jadranske Šfilepwee. inžinjerjev je predložilo vladi Haert za zgradbo železnice do Jadranskega morja. Udruže-nje se ne strinja s teni, da bi dobil železniško zvezo z morjem samo Beograd, temveč tudi drugi kraji. N^a pridelek vina. Naša država pridela letno okrog 13 milijonov hi vina, in sicer: Hrvatska in Slavonija 3 milijone (il, Srbija 3 milijone hi, Vojvodina 3 milijone hi, Bosna in Hercegovina 1.600 hi, Slovenija 1,550.000 hi, Dalmacija 650.000 hi, Macedonija 500.000 hi in Črna gora 300.000 ld. Uradni list poljedelskega ministrstva. Ministrstvo za poljedelstvo in vode prične s 1. septembrom izdajati poseben uradni list, za katerega je predviden kredit 100.000 dinarjev. Ugodna žetev tobaka v Črni gori. Letos obeta biti v Črni gori izredno ugodna žetev tobaka. Nemška vivarna H. Heller v Mariboru je prešla v slovenske roke. Prevzela jo je znana vrvarna Ivan n. Adamič, Ljubljana. Doplafevanje v brzovlakih. Ministrstvo saobračaja je odredilo, da se imajo doplačila v brzovlakih vršiti po naslednjem predpisu: Ako se v vlaku zasledi potnika brez voznega listka, zara-čuni se mu dvojna voznina od pričetne postaje brez ozira na to, kje se ga je zasledilo, najmanj pa 10 Din. Za nadaljnje potovanje se. mu zaračuni redovita voznina po tarifu, to je tako, kakor je določeno v voznem ceniku. Mezdno gibanje na Čelioslovaškem. V moravsko-ostravskem premogokop-nem revirju grozi izbruhniti stavka, ker se delavstvo brani sprejeti zahteve podjetnikov, ki zahtevajo znižanje mezd in 48 urni delavni teden. Ultima-tum delodajalcev poteče 10. avgusta. Prenos naših poštnih vložkov z Dunaja in Budimpešte. Kakor poročajo, je ministrstvo za pošto in brzojav obvestilo vse poštne direkcije v naši kraljevini, da je na konferenci v Rimu podpisan sporazum glede prenosa vložkov naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju in se bo izvršitev izvršila takoj, čim bo dogovor ratificiran po podpisnib državah. Za vložke, ki se nahajajo pri poštni hranilnici v Budimpešti, se bo sklenil poseben dogovor na posebni konferenci, ki jo bo v kratkem sklicala Madžarska. Prepovedan promet z valutami in denarjem na Madžarskem. Madžarska vlada je prepovedala dne 3. t .m. promet z devizami in valutami. Trgovski register. Vpisi. Apače. Franc Kolleritsch, trgovina z manufakturo, špecerijo in železnino. — Dravograd. Aojz Remic, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno. — Drobtinci. Franc Sommer, proizvajanje žganja. — Ljubljana, Frančiška Kveder, prodaja moke na drobno. — Maribor. J. Hutter, trgovina z manufakturo na debelo. — Maribor. Kosta M. Ivanovič, carinsko posredovanje v vseh carinskih zadevah. — Maribor. Josip Jaklič, carinsko posredništvo in spedicijsko podjetje. — Maribor. A. Kos, izdelovanje likerjev. — Maribor. Drago Ščekič, trgovina z lesom in drvami na drobno in debelo., nakupovanje in prodajanje lesa, lesnih izdelkov in polizdelkov. —Plitvica. Thomas Simontschitsch, trgovina z klalno živino. — Sladki vrh. Franz Scheff, gostilna. — Trata. H. C. Hanson, umetni mlin in žaga. Ljubljanski veliki sejem. Telefonska naprava. Vsi oni, ki želijo imeti v svojih razstavnih prostorih na razpolago telefon, prosimo, da to nemudoma javijo uradu Ljubljanskega velesejma. Instaiaclja telefona stane 600 Din., najemnina za aparat pa se mora plačati enomesečna, ker se za manj časa aparat ne oddaja v najem. Ker vsi znaki kažejo, da bo, promet na letošnjem velesejmu zelo živahen, priporočamo vsem interesentom, da se poslužijo tega prometnega sredstva da jim bo poslovanje na ta način uspešneje in olajšano. Legitimacije in vstopnice. Permanentne legi,tima<;ije se bodo dobivale pri naših razprodajalcih (bankah) v vseh mestih v Jugoslaviji in pri naših eneralnih zastopnikih v inozemstvu, akor tudi v vseh uradih. večjih ino-?emskih velesejmov ža ceno Din 40.- kP.mM Pačnik legitlmacUsi« opravičen 4° polovične vpžme n^ v§eh železnicah in vseh razredih osebnih vlakov v Ljubljano in nazaj, permanenten prost vstop na sejmišče in na obisk Historične razstave slovenskih slik. Dnevne vstopnice za ceno Din 10 -dofcivaj* se pri dnevnih bfogajnah na sejmišču in opravičujejo do enkratnega obiska vseh prostorov Ljubljanskega velesejma in Historične ra^tave. Stanovanjski odsek preskrbi na zahtevo stanovanje v hotelu in privatno. Navesti j? treba razločno napisano ime in koliko časa ostane dotični posetnik v Ljublani. Borza. Zagreb, devize: Dunaj 0.1625—0.175, Berlin 10.25—11, Budimpešta 5.50—6, Milan 380—385, London 376.5—377.5, Newyork 82—8250, Pariz 682.50—685, Praga 207-208, Švica 1600-1615, Varšava 1.60, valute: dolar 82—83, češke krone 205—205.50, marke 12.15—13. Jadranska banka 425—430. % Ljubljanska kreditna banka 210—215. Slovenska eskomptna banka 160—168. Trbov. premog, družba 250. Beograd, devize: Dunaj 0.17, Berlin 11.35, Budimpešta 5.50-6, Milan 390, London 377, Pariz 680, Praga 209.25, valute: avstr, krone 0.20. Dunaj, devize: Zagreb 156.35 do 156.65, Beograd 625.40-626.60, Berlin 65.60—65.90, Budimpešta 32.96—33.04, London 230.900-231.100, Milan 2373.50 do 2376.50, Newyork 51.775-51.825, Pariz 4227-4233, Praga 1254-1256, Sofija 319.50-320.50, Varšava 777-783, Curih 9843-9857, dolarji 51.550 do 51.650, levi 309—311, nemške marke 65.65-66.15, funti 230.350 - 230.650, fr. franki 4195-4205, lire 2348-2352, dinarji 622—624, poljske marke 770 do 778, leji 539.50-540.50, švic. franki 9790—9810, češke krone 1250.50 do 1252.50,' madžarske krone 33.19 do 33.31. Curih, devize: Berlin 0.65, Newyork 526.25, London 23.43, Pariz 42.45, Milan 23.87, Praga 12.95, Budimpešta 0.36, Zagreb 1.625, Bukarešta 3.25, Varšava 0.08, Dunaj 0.01, avstr, žigosane krone 0.0125._________________________________ V Mlet«, lili Kuharič, Ormož se sprejme takoj ki mera biti vešč v vseh panogah ma- nufakture, železnine ter špecerije. — Javijo naj se dobre samostojne moči Pozor! Pozor! Priporočava se za nakup vsakovrstne železnine, kakor pohištvenega in stavbnega okovja, nosilk, železniških šin, vsako količino portland cementa itd., nudeno Vam po najnižjih cenah. ZALTA & ŽILIČ trgovina železnine na debelo in drobno, Ljubljana, Dunajska c. 11. Na drobno! Na debelo I Vse vrste usnja: boks, ševro, črni In barvani, prodaja trgovina usnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra eesta štev. 30. OFICIJELNI ŠPEDITERJI ..LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA Reekspedicije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura. Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije. d. d. za mednarodne transporte Mavec - sips Portland- In romnn-cement. opno, opeko, umetni Skrilj, strešno in izolacijsko lepenko, uatprof, kar-bolinej, drvocement, razne žeblje nudi po najnižji ceni KostaHoonkoviC'^ veletrgovina s stavbenim materijalom Ljubljana, Hlklolllava cula Stav 13. Prevzame se tudi Izpeljava xylo-llthnlh tlakov. Jadranska banka - Beograd DelniSka glavnica: Dli §0.000.000'— Rema: Din 30,000.000'— PODRUŽNICE: Jelše, Ljubljana, Split, Jesenice, Maribor, Šibenik, Korčula, Metkovlč, Tržič, Zagreb. Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Kotor, Prevalje, Herzognovl, Kranj, Sarajevo, Amerlkonski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Streot 82, New-York Gity. Banco Vugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. VELETRGOVINA ■v Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. ir Zahtevajte cenike! -*■ Kraljeva dvorna špedicija „OEIElTT“ mednarodna, trgovsko - špedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, Split, Osijek, Subotica, Novlsad. Mednarodni spedidjskl koncern. Razpisuje se II. EMISIJA DELNIC Izredni občni, zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico od Kj. 4,000.000-— na Kj. 10,000.000 — nom. z izdajo 15.000 novih delnic a Kj. 400-— nom. v skupnem znesku Kj. 6,000.000-— * t - ^ s pravico na dividendo za leto 1922 pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico optlrati na vsake dve Stare delnice po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460'— plus 5°/, obresti od nominale K 400'— od 1. januarja 1922 do dne vplačila. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet. 3. Novim delničarjem se nudijo delnice ll. emisije po kuipu g 500 — plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5°/, obresti od nominale K 400'— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila. 4. Potrdila o vplačilu se Imajo skrbno hraniti. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja II. emisije je osnovan poseben sindikat Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družoe v Mariboru, v svrho pojasnil. 7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripdjskem roku. 8. Subskripcija novih delnic se vrši od 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer: a) pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah; b) pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani ln njenih podružnicah; c) pri Jugoslov. Industrijski banki Split; č) Bankhaus M. R Aleksander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; e) pri Orient d. d. v Mariboru in njenih podružnicah. 9. Ažijski knrzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe. 10. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve. IBORU, dne 30. julija 1922. Upravni svet. Ustnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik Pr^mo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin • Ltubiiari.