Ljubljana, Celje in Maribor zoper Slovence. Slovenski poslanec g. dr. Jož. Vošnjak, bil je v državnem zboru izvoljen v najvažnejši, 7 finan6ni odbor. Tukaj je nasvetoval Slovencem v prid in slavo velevažna dva sklepa ali resoluciji, ki ste bile v odboru sprejeti in zbornici potem predloženi. Prva resolucija se glasi: ,,ces. kralj. vladi 86 naloži slovenščino kot u6ni jezik uvesti v u6iteljiš6ih 7 Ljubljani in Mariboru". Druga resolucija veli: nces. kralj. vladi ae naloži, na od državeplačevanih aredHJib aolab (gimnazijab in realkab) 7 deželskih krajih od Slovencev naljudenih za u6ence, kojim je materinš6ina sloveuska, kot u6nijezikslo7enščino u^esti, to pa 7 primeri do uže pripravljenib u6il". G. poalanec želi tedaj trohico naših narodnih pravic iz papirja, kder je § 19. osnovnih državnib zakono7 zapisan, videti pieneseno 7 prakti6no življenje, v djansko porabo. On želi, da se naaa slovenska deca podueuje od takanib u6iteljev, ki so pravilne sloveuačine se uaučili, v njej kot u6nem jeziku na učiteljia6i vadili se in urili. V ta namen je pa treba, da so na učiteljiič. v Mariboru in Ljubljani nastavljeni ne trdi Nemci, ampak slovenščine dobro veš6i profesorji. G. dr. Jož. Vošnjak boče dalje dognati, da se slovenskim dijakom na gimnazijab in realkah poduk polajša tako, da se jim predmeti v domačem, materinskem, slovenakem jeziku razlagajo vsaj, dokler se dovolj nemščine ne nau6ijo, kar ae navadno dosegne še le črez nekoliko let. V ta namen je pa zopet treba, da ao pri nas na Slovenskem nastavljeni ne trdi Neraci, ampak slovenš6ini dobro privajeni profesorji. Zoper ove res jako skromne terjatve, v Daturnem božjern iu državnem obstoječem pravu utemeljene, zglasili so se mestni zastopi v Ljubl ani, Celji in Mariboru v prosujah do državnega zbora in do gosposke zbornice dunajske, naj bi se ondi g. dr. Vošnjakovi nasveti ali resoluciie zavrgle. Jibovi nemški poslanci so prošnje pobrali in hočejo ž njimi 7 državnem zboru svoje nakane podpirati. Vsled tega smo tadi Sloveoci prisiljeni 8 prosnjami podpirati svoje vrle državne poslance. In re8 v Ljubljani uže starosta slovenskih narodnjakov g. dr. Bleiweis nabira podpisov za takšno prošnjo, ter v njej pobija razloge uasprotnikov. Na Stajerskem zglasili so se prvi veleiskreno narodni Savinj6anje in iz brežiškega okraja: Artiče, Kapela, Mostec, Zakot, Selce, Loče, Mihalovec, Globoko, Pleterje, Rigonce, Gaberje, Bizelj, Sromlje, Podsreda, Križe, Gorjane, sv. Peter, Blanica, Stolovnik, Anže, Loka ter odpošiljajo prošnjo, katero smo dnes objavili v dopi8U: iz Savinjske doline. Treba je, da se tudi po drugod Slovenci vzdramimo. Ne držimo križem rok! Dajmo povsod prepisati prošnjo Savinj6anov v 2 prepisih. Eden prepis bodi namenjen zbornici poslancev, drugi pa gosposkej zboruici. Kajti nasprotniki delajo ravno tako. Piošnje uaj dobijo podpise srenjskih in okrajnib zastopnikov in doticni pečat. Tako uravnane prošuje naj se odpošljejo našim poslancem g. dr. Vošujaku, ali g. Hermanu ali g. baronu Goedelnu. Ti bodo vse diugo opravili sami. Na spodujem Štajerskem stanuje ae ne 20.000 Nemcev, a Slovencev je 430.000. Davku Slovencev se davek Nemcev niti primerjati prav ne da, ako še pomislimo, da imajo vse boljše siužbe in dohodke le Nemci v svoji oblasti. In ker se razun v eerkvi povsod nemščina rabi v uradib in srednjih aolah, zato moramo gledati, kako vedno več Nemcev k nam zahaja in domacine poriva nazaj ali pa te sili ponem6iti se. Znani nam bivši miuister Stremajei- je iz Maribora alovenske profesorje do enega V8e prestavil drugam in k nam porinol samib Nemcev, ki ne znajo pa tudi ne niarajo za materinski jezik ogromne večine dijakov. Večina dijakov v Celji, Ptuji in Mariboru je vselej slovenska. Ali vkljub teniu so lavnatelji vsi trdi Nemci. Na mariborski gimnaziji je z ravnateljera vred 10 celo uemških prnfesorjev Slovenca sta le dva, ako verozakouskib dveli jiiofesorjev ue vštejenio. Slovenski dijaki v nižjih razredib morajo neizniemo težav prestati, ker ne razumijo ne profesorjev pa ne knjig. Zato vidimo, da so naši ubogi Slovenski fanti sprva vedno kregani od profesorjev in dobivajo zaporedom ,,ukor", letos zlasti iz matematike, ker je nemški ravnatelj Gutscber trdno nemškega Bergerja postavil za profeaorja matematike v nižjib razredib. Profesor ne ume učenca, u6enec ne profesorja, dokler se u6enec sam ue izkoplje. Ali se reče to mladež podu6evati, omikati ? Ali sl takšen profesor zasluži svojo pla6o, katero zajema iz davkoplačilskih denarjev? Ali je prav, da Slovenec dopla6uje k takanemu mu6enju svoje mladeži po tujih goapodih. Ne, to ni prav. Šlovenci smo predBogomin cesarjem, pred vojaško in davkovsko postavo Nemcem jednakopravni. Zato ho6emo, da se nam prilike da, tudi dalje in viae izobraževati se na podlagi avoje slovenske mateiinš6ine. Na slovenskih tleh si ne damo Slovenci poti zaphati več do višje narodne izomike; naši učitelji, naai duhovniki, nasi uradniki in profesorji, notarji, odvetniki, zdravniki itd. morajobitiizobraženiSlovenci ali vsaj slovenščine dobro vea6i možje bodi narodnosti ktere koli. V to svrbo je pa treba, da se uresničijo resolucije g. dr. Voanjakove. Podpirajmo ga torej krepko in hitro!