O _p a, z __: e_ (Piše Dolinski.) 6. Pred tremi leti smo ustanovili v našem okraji -Slovensko učitcljsko društvo". Nekatere točke društvenih pravil pokazale so se nepraktične; te je treba predrugačiti. Tako na pr. odstavek 4. pravi: -Pravi ud more biti vsak javni Ijudski učitelj ali učiteljica". Vsled prigovarjanja nekojih gospodov tovarišev šteje uaše društvo veliko vnanjih, oddaljenih pravih udov. Ako ne pridejo vnanji, oddaljeni k zborovanju, in da še kateri naših manjka, ni postavnega števila pravih udov, in zborovati se ne more. Tako se je pripetilo v dan 9. novembra minolega leta. Ta odstavek naj se v prihodnje, morebiti tako-le glasi: _Pravi ud more bki vsak ljudski učitelj ali učiteljica služeč v Koperskem šolskem okraji". — Odstavek 8. se glasi: -Letni donesek vsakega pi*avega in podpornega uda je en goldinar, kateri se porabi za društvene troške (plačuje se pri vpisovanji in potem v začetku vsakega leta)". Ta odstavek moramo predrugačiti tako, da bode vsak ud redao plačeval. — Dostavi naj se društvenim pravilom odstavek: -Društvo ima svojo knjižnico in v to opravilo voli skupščina u mej pravih udov knjižničarja". Dostavi naj se, morebiti, tudi odstavek glede petja in pevovodje. — Utegne sc nam vender kdaj posrečiti. da bodemo po tužnej Istri vsaj narodne pesmice mogli vkupno prepcvati, v kar pomozi Bog pa nekoliko požrtvovalnosti! 7. Ustrahovanje v šoli je prvo, naj merodajniše sredstvo, vsled katerega se vzdržuje toliko potrebni red in točnost, utrjuje in krepi pokorščino, ubogljivost in spoštovanje v človeški družbi. Ustrahovanje v naši šoli ni tedaj najvažnejši in prvi pogoj, da moremo otroke uspešno poučevati, temveč ona je važen in imeniten predmet, s katerim našo mladino vzgojujemo. Mladino rnoranio vaditi reda in točnosti, pokorščine, ubogljivosti in spoštovanja, da bode odrasla redna in točna, pokorna in ubogljiva v človeštvu; da bode pospeševala. red in točnost v spolnovanji svojih dolžnosti. Ako tedaj učitelj v svoji šoli učencev prav ne ustrahuje, ne more uspešno poučevati tem manj pa mladino vzgojevati. Leta 1879. bila je v Ajd . . . nemška predstva, v kateri je pripravljala glavna oseba v igri, predstavljajoč starega učitelja, svoje učence na prihod kraljičen. Prosil je učitelj otroke, naj bodo, za božjo voljo, saj danes rairni, in da bodo dobro znali, ko pride kraljica; povedal je učencem, kaj bode vsakega vprašal. Kraljica stopi v šolo. Otroci, seve, delali so, kakor so bili vajeni. Eden prosi ven, drugi skače, tretji se prestopa, četrti spi itd. Ko pa učitelj začne izpraševati, bil je še-le pravi smeh. Otroci v največjem neredu zamenjali so mejsobojno prostore. Učitelj vpraša prvega iz računstva, a ta rau odgovarja nekaj iz zemljepisa; in tako jp vsak nčenec vse naopačno odgovarjal, kar ga je učitelj vprašal. Pri vprašanji so otroci pa tako upili, roke vzdigovali, kdo bode več in prej povedal; in ako jih ni učitelj z vprašanji zadovoljil, obsuli so ga otroci in kar za suknjo vlekli. Kraljica odhajaje je vender učitelja in otroke pohvalila — bila j« nainreč gluha — in nii smo tudi učitelju ploskali rekoč: Ti si pravi -šolmošter". 8. Učitelj mora otrokc napeljevati, da mu na vprašanja vsestranako prav in dobro odgovarjajo. Slabo, ako otroku, če hitro ne zna, učitclj pove. S tem ne vzbnjamo ter ne pospešujemo v otrocih mišljenja, tomveč misclnost v razvitku zadržujemo. To zapazimo bitro. Otroci si ne prizadevajo temoljito nastavljenega jiin vprašanja razmišljevati; veliko njih duisno lenobo pase — telesno bo pa riemirni. A vender poklican pogumno vstano, če prav ne zna, kcr dobro ve, da nm pove učitelj. Sploh imnjo otroci bistro oko. Ktnalu zapazijo še tako malo učiteljevo slabost, ter jo hitro v svojo korist uporabijo. 9. -Slovensko učiteljsko društvo za Koperski okraj" je užo večkrat preudarjalo in ugibalo, kako bi si učitclji v Istri mesto desetletne, petlctno doklado priborili. Ta tofika ostala je do danes od strani našega društva norešena, ker društvo je čakalo ugodnejšega časa. In gotovo bi društvo prej ali slcj to nalogo pričelo izvrševati, ako bi nas ne bili čč. gg. tovariši — Italijani — prehiteli. (Pa tudi dobro — morebiti še boljše.) V prvi polovici meseca julija t. 1. dobili smo od te strani vsi definitivni učitelji in učiteljice prošnjo na deželni isterski zbor v podpis. V tej prošnji, katero so vsi definitivni učitelji in učiteljice itd. v Istri lastnoročno podpisali, prosi se deželni zbor v Poreču, da bi odpravil prvo desetletno in vpeljal petletno doklado, kakor jo tovariši v druzih deželah uživajo. — Vsaj imamo vsi enake dolžnosti! Upati je, da bode slavni deželni zbor to prošnjo učiteljem in deželi v korist ugodno rešiti blagovolil, kajti, ako se mora učitelj za vsakdanji živež pretrdo boriti, ne more v šoli z veseljera in uspešno delati — in vsled tega dežela dušno in gmotno trpf. Učitelj mora biti plačan že vsled državne šolske postave §. 55. ad 1., da more sebe in družino krajevnim razmeram kolikor toliko pošteno preživiti. — Naši poslanci — osebito okrajni šolski nadzornik g. Spinčič — upati je, bodo se gotovo potegnili za priboljšek učiteljstvu; tudi od italijanske strani tega pričakujemo, kajti mej slovenskimi učitelji v Istri je tudi ogromno število italijanskih; in tako se utegne naše upanje izpremeniti v uživanje, v kar pomozi Bog! (Dalje prih.)