ŠTEVILKA LL ro LH, 24. JANUAK 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 5 STRAN 17 Projekti, ki bodo financirani iz državnega proračuna V planu tudi lučka in gornjegrajska obvoznica Islandska družina za domovanje izbrala Rečico ob Savinji NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 18 STRAN 22 teJ. 02 345 0126, 03 752 07 08 MlSJ MAKKEFIN3 d.p .1 Sir. =i- ca BENCINSKI SERVIS STRANICE FoEoreportaža: V Lučah razglasili športnike Zgornje Savinjske doline Na območju Ojstrice seje smrtno ponesrečil 69-tetni planinec DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. [me in priimek_ iF Poitnina plačana po pogodbi št. 31/3/5 SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE Iz vsebine: Tretja stran Temo tedna Nad prenizke povprečnine z zakonom za finančno razbremenitev občin........................4 Zgornjesovinjski zdravstveni dom Proti gripi se je cepilo največ ljudi doslej.......6 Rečico ob Sovinji Koledar gole resnice za manj voženj pod vplivom alkohola...................................9 Zgornjesovinjsko godbo Večer, ko je Športna dvorana Mozirje pokala po šivih.............. .........13 Potopljoško društvo V svoje vrste želijo privabiti čim več zagnanih potapljačev........ .......16 NTK Sovinjo Luče Kadeti postali državni prvaki v svoji kategoriji............................. Povprečnine: vir kroničnego nezodovoljstvo občin Financiranje občin v Sloveniji je zakonsko urejeno in predvideva prihodke iz treh virov: lastni viri, transferni prihodki iz državnega proračuna in sredstva Evropske unije ter zadolževanje. Lastni viri predstavljajo 54-odstotni delež realizirane dohodnine predpreteklega leta, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na premoženje, davek na vodna plovila, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, turistična taksa, občinske takse, upravne takse in pristojbine, okoljske dajatve, globe, prihodki od premoženja (najemnine, koncesijske dajatve), komunalni prispevek, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov, samoprispevek ter kapitalski prihodki in donacije. Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Merila za dodelitev prihodkov od dohodnine posamezni občini določa zakon o financiranju občin, delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, pa se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine. V izračunu primerne porabe občin oziroma zneska, ki pripada posamezni občini, država upošteva stroške tistih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih predpisov. Postopek izračuna se začne z izračunavanjem povprečnih stroškov na prebivalca (tako imenovane povprečnine). Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz preteklih štirih let in novih ali ukinjenih nalog občin pripravi izračun ter ga z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin do 1. julija tekočega leta. Združenja sporočijo svoja mnenja o izračunu do 1. septembra tekočega leta. Po prejemu mnenj reprezentativnih združenj se začne postopek za določitev višine povprečnine. V tem postopku poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog država upošteva tudi javnofinančne zmožnosti in fiskalno pravilo ter znesek dohodnine, ki pripada občinam. Na podlagi določene povprečnine se za vsako občino posebej izračuna znesek primerne porabe, ki je namenjen za izvajanje obveznih nalog. Če 54-odstotni delež vplačane dohodnine v predpreteklem letu ne zadošča za financiranje primerne porabe občin, manjkajoča sredstva zagotovi država v obliki tako imenovane finančne izravnave iz državnega proračuna. V zadnjih letih so občine kronično nezadovoljne z višino povprečnine, ki jo je pripravljena plačati država. O tem neskladju pišemo v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ......20 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 4, 24. januar 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske nrnice št, 4 24. januar 2020 3 Tema tedna, Anketa NAD PRENIZKE POVPRECNINE Z ZAKONOM ZA FINANČNO RAZBREMENITEV OBČIN Bodo prihranki res tolikšni, da lahko pričakujemo hitrejši razvoj lokalnih skupnosti? Dolgoletna zgodba o povprečni-nah se tudi z vstopom v novo letu ni dobro zaključila za občine, katerim se manko izgubljenega denarja že opazno pozna. Povprečnina za 2020 se je sicer povečala za slabe tri odstotke. Zakon je namreč pov-prečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra, kar je manj, kot so zahtevale občine. Pri povprečninah vlada spet ni imela posluha za občine, da pa bi pomagala zmanjšati njihove stroške in število občinskih administrativnih postopkov, je sprejela Zakon o finančni razbremenitvi občin. Ta naj bi slednje razbremenil za dobrih 30 milijonov evrov, vendar še ne takoj, saj bo v veljavo stopil predvidoma v prvi polovici 2020. Z letošnjim letom se je povprečnina povečala za slabe tri odstotke, medtem ko so se stroški občin po izračunih poznavalcev povečali za več kot dvakrat toliko. STROŠKI OBČIN RASTEJO VELIKO HITREJE KOT POVPREČNINE Povprečnina, ki jo občine dobijo iz državnega proračuna za iz- vajanje zakonsko določenih nalog, že nekaj let ne dosega dejanskih stroškov. Z letošnjim letom se je povečala za slabe tri odstot- ke, medtem ko so se stroški občin po izračunih poznavalcev povečali za več kot dvakrat toliko. Nekatere občine so že podražile določene storitve, med njimi vrtce, komunalne storitve, drugje pravijo, da se podražitvam ne bodo mogli izogniti letošnjo jesen. Dejstvo je, da financiranje občin ni v skladu z normativnimi določbami, ne sledi pa niti določbam Evropske listine lokalne samouprave, katere podpisnica je tudi Slovenija. Po mnenju poznavalcev razmer del odgovornosti za stanje, v katerem so se znašle, nosijo tudi občine same. Te so na pogajanjih neenotne, že leta razdeljene v tri združenja, nekateri župani, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za občane, pa so zaradi strankarske navezanosti Naša anketa Kakšen je odnos države do občin? Občine imajo iz leta v leto večje stroške. Te se v želji, da bi pokrile zakonske obveznosti, poslužujejo različnih podražitev. Začele so tudi z združevanjem služb občinskih uprav. Kako na to gledajo naši tokratni sogovorniki? Tomaž Pečovnik, Strmec Država prelaga na občine preveč obveznosti in premalo sredstev. To je vidno predvsem pri malih občinah. Občina bi morala vedno delovati v smislu dobrega gospodarja in izvajati take projekte, ki bi bili v dobrobit občanom. Ob tem se je potrebno zavedati, da imajo vsake oči svojega »malar-ja«. To pomeni, da je težko zadovoljiti vse želje ljudi. Ideja o združevanju občinskih uprav je zelo dobrodošla. Upam, da bo tudi tako realizirana, da se bo kaj privarčevalo oziroma da se bodo delovna mesta optimalizirala. Marja Janžovnik, Mozirje Država občinam namenja premalo sredstev. Več bi morala nameniti šolstvu in otroškemu varstvu. Da bi občine prišle do tega denarja, so pogoste podražitve različnih storitev, česar ne odobravam. V mozirski občini lahko rečem, da so številni projekti narejeni tako, da zadovoljijo potrebe vseh občanom. Seveda je še vedno veliko želja, ki ostajajo nerealizirane. Verjamem, da se lahko privarčuje določen znesek v združevanju služb, kot je ideja o skupnem računovodstvu vseh zgornjesavinjskih občin. Jure Dobrovc, Žlabor Država se do občin obnaša zelo mačehovsko. Zato se dogaja, da občine v želji, da bi prišle do sredstev, podražijo določene storitve, kot so vrtci, domovi za starejše. To pa udari po žepih občanov. Zelo dobrodošlo je, da se naša občina obnaša kot dober gospodar in sredstva namenja za projekte, ki služijo občanom. Tudi država bi moral malo več primakniti in tako bi se lahko tudi občine bolje razvijale. Janja Polavder, Bočna Država bi morala več sredstev namenjati manjšim občinam, da bi se te lahko razvijale kot velike. Podražitve storitev niso rešitev za pridobivanje sredstev. Pri tem namreč trpi kvaliteta življenja občanov, ki morajo globlje seči v žep. Da župani kar se da smotrno razporejajo sredstva, se mi zdi samoumevno, saj lahko le tako izvedejo investicije, ki so načrtovane v posamezni občini. Janko Prislan, Šentjanž Država se do občin obnaša mačehovsko, vse več je birokracije, premalo pa je sredstev. A zavedati se moramo, da smo občina vsi občani, ne le občinski svet in župan, zato bi marsikdaj lahko tudi sami kaj postorili, ne samo čakali na druge. Sem proti podražitvam različnih komunalnih storitev, vrtcev, saj najbolj udarijo po žepu tiste, ki malo zaslužijo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo C> 4 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Tema tedna, Aktualno primorani ravnati ne ravno v največjo korist svoje občine. DRŽAVA BO PREVZELA DOLOČENE OBČINSKE OBVEZNOSTI Kot kaže, se tudi v vladi zavedajo, da s sedanjimi povprečninami in stroški občine nimajo nobene možnosti za razvoj. Infrastruktura se stara, številne stavbe v lasti občin že leta čakajo na prepotrebno obnovo. Tudi vladi je se- BODO PRIHRANKI V POMOČ HITREJŠEMU RAZVOJU OBČIN? In koliko bi ob upoštevanju, da zakon vključuje odpravo kritja stroškov mrliške ogledne službe in pogrebnine umrlih brez svojcev ter stroške družinskega pomočnika in zdravstveno zavarovanje brezposelnih, v občinskih proračunih lahko prihranile zgornjesavinjske občine? Ti stroški so sicer iz leta v leto nekoliko drugačni, a če njene nekatere oprostitve (brezplačna izdelava lokacijske informacije), s čimer se bodo prihodki občin povečali. Novi zakon predvideva tudi administrativne razbremenitve za občine. V skladu z navodili vlade delovna skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, išče še dodatne možnosti zmanjšanja stroškov občin. Financiranje občin spodaj navedenih obveznosti v 2019 v evrih OBČINA Financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne občane in tujce Financiranje družinskega pomočnika Pogrebnine umrlih brez svojcev Mrliško-pregledniška služba Skupaj stroški Solčava 3.584 0 0 2.333 5.917 Rečica ob Savinji 15.446 0 0 3.007 18.453 Gornji Grad 14.136 10.594 0 5.876 30.606 Luče 14.930 10.390 0 5.600 30.920 Mozirje 30.043 0,00 0 5.467 35.510 Nazarje 19.362 16.938 22 4.487 40.810 Ljubno 21.296 37.286 2.796 7551 68.929 daj jasno, da prenekatera občina ni več zmožna poravnavati svojih obveznosti, zato so se vladajoče stranke zavezale, da določena finančna bremena prenesejo na državo in tako zmanjšajo stroške občin in njihove administrativne postopke. S sprejetjem Zakona o finančni razbremenitvi občin se je država zavezala, da od 212 slovenskih občin prevzame obveznosti »državnega značaja«. V prvi vrsti gre za financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičene oziroma brezposelne državljane in tujce, financiranje družinskega pomočnika, pogrebnine umrlih brez svojcev in mrliško-pregledno službo. bi omenjeni zakon veljal lansko proračunsko leto, bi se to najbolj poznalo Občini Ljubno. Tam so namreč za zgoraj naštete stroškovne postavke v letu 2019 porabili skoraj 69 tisoč evrov. Najmanj bi v lanskem letu na ta račun prihranila Občina Solčava, ki je za financiranje teh postavk skupaj porabila slabih 6 tisočakov. S prenosom zgoraj naštetih štirih stroškovnih postavk bi Zgornja Savinjska dolina v letu 2019 v najbolj optimalnih razmerah prihranila dobrih 231 tisočakov in jih porabila v druge namene. PREDSTAVNIKI SKUPNOSTI OBČIN OPOZARJAJO NA MEDLO SODELOVANJE Finančna razbremenitev občin bo polno zaživela šele v prihodnjih letih. Poleg tega bodo uki- Sredi januarja se je delovna skupina znova sestala na ministrstvu za javno upravo, sodelovali so tudi predstavniki Skupnosti občin Slovenije, ki je največje reprezentativno združenje občin v državi. V zvezi z nadaljevanjem aktivnosti za spremembo zakona je delovna skupina nadaljevala tudi z razpravo glede sofinanciranja občinskih investicij. Da vse le ne gre preveč gladko, so na sestanku izpostavili predstavniki skupnosti občin, ki so vztrajali, da se v poročilo poda tudi informacija, da se določena ministrstva izogibajo pripravi sprememb predpisov iz njihovega področja, s katerimi bi se znižali stroški občinam in odpravile administrativne ovire. Tatiana Golob PROJEKTI, KI BODO FINANCIRANI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA V planu tudi lučka in gornjegrajska obvoznica Da bi državni proračun približali širšemu krogu prebivalcev, je ministrstvo za finance pripravilo novo spletno stran, na kateri je podrobno razčlenjena poraba državnega proračuna in je dostopna na naslovu Proračun.gov.si. Na tej strani si je mogoče ogledati število projektov in njihovo vrednost ter dinamiko izvajanja oziroma financiranja v letošnjem in prihodnjih letih ter odstotek dosedanje realizacije. VEČ KOT TRI MILIJARDE ZA REGIJO Preglednica je narejena tako po regijah kot po občinah. V celotni Savinjski statistični regiji je predstavljenih 288 projektov. Državni proračun bo v regijo vložil krepko čez tri milijarde evrov ali 7.420 evrov na prebivalca. Med našteti- mi projekti je tudi urejanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini, ni pa takega ukrepa za Zgornjo Savinjsko dolino. Med večjimi investicijami v zgornjesavinjskih občinah sta tudi na primer navedeni predvideni obvoznici v naši dolini, tako tista v Gornjem Gradu kot razvpita Lučka obvoznica. KAKO JE PO OBČINAH Za občino Gornji Grad je navedenih pet projektov, med njimi je obvoznica, katere izvedba se planira do konca leta 2028, predvidena vrednost, ki se bo pokrivala iz državnega proračuna, je nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, še preko 300 tisoč pa iz ostalih sredstev. Sicer je eden večjih načrtov še preplastitev ceste Gornji Grad-Črnivec. Občina Ljubno bo bogatejša za šest projektov, v Lučah pa jih dobijo pet. Med njimi je obvoznica, ki je ocenjena na nekaj več kot štiri miliNa 4 milijone evrov je ocenjena obvoznica v Lučah. jone evrov, od tega iz državnega proračuna preko tri milijone. Zaključek je predviden do konca leta 2024. V občini Mozirje se bo z državnimi sredstvi izvajalo pet projektov, v Nazarjah šest, na Rečici ob Savinji štirje in v Solčavi osem projektov. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 5 Aktualno MESEC KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Pripravljenih več kot trideset najrazličnejših dogodkov Kulturni izvajalci v naši dolini so za letošnji mesec kulture pripravili številne dogodke. Ti se bodo razvrstili v času, ki je zaradi praznovanja 8. februarja v spomin na smrt Franceta Prešerna, še posebej posvečen kulturnemu dogajanju. Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je to kulturno ponudbo povezala v koledar dogajanj, ki se bodo odvijala od konca januarja in vse do začetka marca. ZAČETEK V JANUARJU, ZAKLJUČEK V MARCU Prvi v vrsti dogodkov bo 30. ja- ŠOLSKI CENTER VELENJE nuarja, ko bo v Mozirju potekal recital v izvedbi Kulturno umetniškega društva Stopinje, zadnji bo 7. marca v Gornjem Gradu, kjer bodo člani tamkajšnjega kulturnega društva pripravili tradicionalni etno večer z naslovom Glej, lušno je pr' nas. Med omenjenima datumoma mesec kulture ponuja še 32 različnih dogodkov vse od glasbenih do gledaliških predstav in pogovornih dogodkov ter okrogle mize. Nekateri od teh, zlasti tisti, ki so se pri občinstvu še posebej priljubili, so že tradicionalni in se izvajajo že vrsto let. Dobre možnosti tudi v domačem okolju Dijaki Šolskega centra Velenje bodo 28. januarja organizirali dogodek SA-SA ima talent!. Pobuda za dogajanje je prišla iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. S tem projektom želijo krepiti zavedanje, da je Savinjsko-šaleška (SA-SA) regija okolje, ki mladim ponuja priložnosti rasti in razvoja s poudarkom na misli: »Ni treba iti čez mejo, da dobro zaslužiš in imaš lepo življenje.« Na dogodku, ki ga mladi razvijajo na pobudo nazarskega podjetja in v sodelovanju s projektom Inženirke in inženirji bomo!, bodo gostili deset podjetnikov, managerjev, inženirjev, start-upovcev in ostalih V NAZARJAH ZAKLJUČILI S CEPLJENJEM PROTI GRIPI Cepilo se je največ ljudi doslej V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so kot vsa leta cepivo za cepljenje proti gripi naročili dvakrat. Porabili so ga že do konca leta, cepili so 669 oseb, v prejšnji sezoni je bilo cepljenih 480. Porast števila cepljenih je posledica brezplačnega cepljenja za več kategorij bolnikov. Od lani so bili prvič do brezplač- nega cepljenja upravičeni bolniki oboleli za številnimi kroničnimi boleznimi. Po novem letu v zdravstvenem domu cepiva ne naro-čujejo več, saj v januarju zanimanja za cepljenje ni. Poleg tega se po navadi januarja že širi gripa, cepivo pa potrebuje določen čas, da postane učinkovito. Štefka Sem uspešnih posameznikov. Več kot 130 dijakom drugih in tretjih letnikov bodo pomagali odgovoriti na vprašanja o izbiri študijske in poklicne poti. Navduševali jih bodo za inženirske, tehniške (STEM) poklice in inovativnost, kar podjetja v regiji potrebujejo za rast. Cilj je, da mladi preko informacij, zgodb in navdihujočih sogovornikov lažje najdejo odgovore na vprašanja: kaj me veseli, v čem sem dober in kaj okolje potrebuje, ter se na tej podlagi samozavestno in samostojno odločajo za svojo prihodnost. Marija Lebar Simona Zadravec: »Ponovno nam je za mesec kulture uspelo pripraviti bogat nabor dogodkov.« OSREDNJA SLOVESNOST IN PODELITEV PRIZNANJ Teden kulture je v naši dolini že pred časom zrasel v mesec kulture. To je tudi primerna priložnost, da se izpostavi zaslužne kulturne izvajalce in se jim zahvali za njihovo predanost. Območna priznanja JSKD bodo podeljena na osrednji slovesnosti na predvečer VDC SAŠA, ENOTA VRBA slovenskega kulturnega praznika. V Solčavi bodo 7. februarja izvedli tako imenovano otvoritveno slovesnost s svečano akademijo in podelitvijo letošnjih priznanj sklada. SODELOVANJE Z OBČINAMI Vodja mozirske območne izpostave JSKD Simona Zadravec je ob tem povedala: »V pisano dogajanje se je vključilo mnogo izvajalcev, vse od društev, šol, zavodov in posameznikov. Skupaj z njimi nam je ponovno uspelo oblikovati lepo število dogodkov, med katerimi bo vsakdo lahko našel kaj po svojem okusu. Računamo na dober odziv obiskovalcev, saj je ta pogosto edino plačilo neutrudnim izvajalcem, ki se zavedajo, da je narod brez kulturne identitete mrtev narod.« Tudi letos se bodo na skladu potrudili in v sodelovanju z občinami poskrbeli, da bodo o projektu in dogodkih obveščeni prav vsi prebivalci naše doline. Tekst in foto: Marija Lebar Stavba, ki je bila v Mozir u zgrajena za VDC, bo kma u sprejela varovance Enota Vrba Varstveno delovnega centra SAŠA, ki deluje na območju Zgornje Savinjske doline, potrebuje nove prostore. Obstoječi prostori na Prihovi so premajhni, nujno potrebna je tudi bivalna enota. Kot je povedala direktorica VDC SAŠA Darja Fišer, so trenutno v fazi pridobivanja dokumentacije in urejanja najemne pogodbe za prostore v Mozirju, kjer bo urejeno tako dnevno varstvo kot bivalna enota za varovance. POGODBA BO KMALU SKLENJENA V Mozirju že deset let stoji stavba, ki je bila namensko grajena za VDC, a zaradi raznih zapletov do selitve v te prostore ni prišlo. Enota Vrba je zato trenutno na Priho-vi, sedaj vse kaže na to, da se bo- do varovanci lahko kmalu preselili v nove prostore. Najemna pogodba za selitev v Mozirje med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zasebnikom bo predvidoma sklenjena prihodnji mesec. BIVALNA ENOTA ZA 24 OSEB Na Prihovi so kapacitete premajhne, poleg tega bo v Mozirju poleg dnevnega varstva zaživela bivalna enota, v kateri bo prostora za 24 oseb. VDC SAŠA je edini v Sloveniji, ki nima možnosti institucionalnega varstva, ima pa tri enote, v Velenju, Žalcu in Nazarjah. Mozirska enota bo prva, ki bo imela tudi bivalno enoto, le-to bodo letos zgradili tudi v Velenju, prostora bo imela za 12 oseb. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Iz občin SOLČAVSKA PANORAMSKA CESTA Prenova za večjo varnost in boljšo dostopnost V sredo, 15. januarja, je na cesti 2ibovt-sv. Duh-Podolševa potekal pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del v okviru izvedbe projekta Sanacija brežin na Klemen-čem. Poleg komisije s strani Direkcije RS za infrastrukturo je bila na dogodek povabljena tudi županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Konec lanskega leta so bila zaključena dela na sanaciji brežin ob Solčavski panoramski cesti, ki jih je investiral sektor za investicije v ceste pri direkciji. Projekt je zajemal obnovitvena dela in rekonstrukcijo na Urejena cestna infrastruktura pomeni izboljšanje prometne varnosti in dostopnosti do oddaljenih območij. (Fotodokumentacija Občine Solčava) državni cesti, ki se štejejo za vzdrževana dela v javno korist. Takšna investicijska vzdrževalna dela na Solčavski panoramski cesti so po besedah županje izredno pomembna za lokalni razvoj. Izrazila je željo, da se investicijska vlaganja v to cesto nadaljujejo, saj je urejenost tega območja pomembna za domačine in vse obiskovalce. Ob tem se je zahvalila tako organizacijam kot posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri investiciji. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Za kulturo in šport preko sto tisoč evrov V gornjegrajskem občinskem proračunu je za Osrednjo knjižnico Mozirje zagotovljenih slabih 38 ti- soč evrov. Društva bodo na osnovi razpisa prejela 21 tisoč evrov. Za financiranje mozirske območne iz- Občina bo sofinancirala zamenjavo kritine na gornjegrajski katedrali v okviru financiranja nepremične kulturne dediščine. Župnija je del sredstev pridobila tudi na razpisu. OBČINSKI SVET NAZARJE Brezplačna uporaba prostorov za društva Nekatera društva v občini Nazarje, ki imajo prostore za delovanje v domu kulture in v Jaki-jevi hiši in imajo o tem z občino sklenjeno veljavno pogodbo, bodo tudi letos te prostore lahko koristila brezplačno, kot je bilo to že več let doslej. Občinski svet je na decembrski seji o tem sprejel ustrezen sklep, ki ga sprejemajo za vsako proračunsko leto sproti. Društvom, združenjem in špor- postave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je zagotovljenih 2 tisoč evrov, 6 tisoč jih je namenjenih drugim programom v kulturi, nepremični kulturni dediščini 40 tisoč in tisoč evrov za premično kulturno dediščino. Za programe športa je zagotovljenih slabih 32 tisoč evrov. Na javnem OBČINSKI SVET LJUBNO razpisu bodo lahko društva kandidirala za sredstva v višini 23 tisoč evrov. Za najemnino travnatega nogometnega igrišča v Spodnjem trgu je namenjenih 682, za investicije v športno infrastrukturo 3 tisoč in ureditev sanitarnega objekta na športnem igrišču v Bočni 5 tisoč evrov. Tekst in foto: Štefka Sem Sprejeli akcijski načrt za Zeleno shemo tnim klubom, če se ukvarjajo s prostovoljno neprofitno dejavnostjo, ni potrebno plačevati stroškov najema prostorov in zemljišč, električne energije in porabe vode. Se pred obravnavo na občinskem svetu je vsebino obravnaval odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe in menil, da je predlog, da se za letos omenjeni najemniki oprostijo najemnine, umesten. Marija Lebar Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta je bil predstavljen projekt Zelena destinacija (Green destination) za občino Ljubno. Vsebino je pojasnila zelena koordinator-ka Lara Zaleznik. Predstavljen je bil tudi predlog akcijskega načrta, ki so ga svetniki z ustreznim sklepom potrdili. Akcijski načrt je skupek ukrepov trajnostnega razvoja turizma, ki jih mora destinacija Ljubno izpolniti v naslednjih šestih mesecih. Občina Ljubno je v septembru 2018 s podpisom listine Zelena politika Slovenije pričela proces vstopa v Zeleno shemo. Sledili so potrebni koraki vse od imenovanja zelenega koordinatorja, do srečanja s turističnimi ponudniki. Na osno- vi izvedenih aktivnosti je občina s strani Slovenske turistične organizacije, ki je nosilec projekta, prejela bronasti znak. Ta je bil podeljen v letu 2019, kot je že takrat povedal župan Franjo Naraločnik, pa si bodo prizadevali svojo zavezo zelenemu razvoju še nadgraditi in pridobiti še višje ocene in znak. Zaleznikova je na občinskem svetu predstavila Zeleni DNK destinacije, »ki je zapis njenega značaja; le če bo destinacija jasno, strateško in domiselno opredelila svoj značaj, bo lahko razvila močno blagovno znamko. Močna znamka pa je eno ključnih izhodišč za uspešno izvajanje turističnega managementa destinacije.« Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 7 Iz občin SVETNIKI SO SE SEZNANILI S POSLOVNIM NAČRTOM RAVNANJA Z ODPADKI Oddaja tekstila bo v Solčavi možna 1. ji Podjetje PUP Saubermacher je pripravilo poslovni načrt za izvajanje obvezne javne službe zbiranja in odvažanja odpadkov v občini Solčava. Načrt je na zadnji seji občinskega sveta predstavil direktor Janez Herodež. MOŽNOST ODDAJE TEKSTILA Pojasnil je, da poslovnega načrta glede na predhodna leta niso spreminjali. Razlika bo v ceni za odvoz bioloških odpadkov, kar na cene v občini Solčava ne bo vplivalo, saj teh od tukaj ne odvažajo. Zbiranje kosovnih odpadkov se je zelo dobro prijelo, zbirni center Podhom je lani podaljšal obratovalni čas. Odvoz nevarnih odpadkov ostane enkrat letno. Oddaja tekstila bo v Solčavi možna 1. junija, ko bo pri Zadružnem domu postavljen zbiralnik tekstila. Tega dne bodo delili tudi vreče za smeti za gospodinjstva. OBČINA LJUBNO Dobri rezultati delovanja nove čistilne naprave Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je prejšnji mesec izdal poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda na mali komunalni čistilni napravi (MKČN) na Ljubnem ob Savinji. Iz rezultatov laboratorijskih analiz je razvidno, da čistilna naprava deluje v skladu z zakonodajo. SKORAJ STOODSTOTNA UČINKOVITOST Merite so bile izvedene 25. novembra 2019 in so pokazale, da naprava dosega 97-odstotno učinkovitost glede na dotok v čistilno napravo. Kemijska potreba po kisiku (KPK) na izpustu je 11 mg/L od dovoljenih 150 mg/L, biokemijska potreba po kisiku (BPK5) od dovoljenih 30 mg/L znaša le 4 mg/L. Občina Ljubno se je izvedbe te okoljske naložbe lotila v letu 2018 in naprava je bila namenu uradno predana v septembru tega leta. Občina je zanjo namenila preko 300 tisoč evrov lastnih proračunskih sredstev. MOŽNOSTI ZA DODATNE PRIKLJUČKE MKČN Ljubno, ki je po besedah županja Franja Naraločnika ena večjih in pomembnejših okoljskih pridobitev v zgodovini občine, je bila projektirana in zgrajena z zmogljivostjo 1.100 populacijskih enot, z možnostjo nadgradnje še dodatnih 500 populacijskih enot, kar zadošča za POSODE ZA PAPIR PO GOSPODINJSTVIH? V letu 2020 so si v podjetju zadali cilj, da bi za vse občine pripravili investicijski elaborat, na podlagi katerega bi gospodinjstva imela doma kanto za papir, na eko otokih bi ostale samo posode za steklo. V razpravi po poročilu so svetniki postavili nekaj vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, ali bi rumene vrečke lahko zamenjali s posodami. Herodež je pojasnil, da so se vse občine v Zgornji Savinjski dolini, kjer njihovo podjetje izvaja koncesijo, odločile za vrečke. Če bi želeli imeti kante namesto vreč, bi morali spremeniti tehnični pravilnik za vseh pet občin. Podjetje PUP Saubermacher ima koncesijo še dve leti, potem bo potrebno izvesti razpis. Predlaga, da se da pobuda za uvedbo kant namesto rumenih vreč in naj jo obravnavajo župani na sestanku. Marija Lebar OBČINA NAZARJE Večji prepust in nov asfa tni odsek na Prihovi Sredi januarja je na cesti za Prihovo vzdrževalec občinskih kategoriziranih cest VOC Celje z mozirsko cestnovzdrževalno bazo zamenjal obstoječi prepust. Na tem odseku je bila nekajdnevna popolna zapora ceste. Dela so zaključena, kmalu bo položena tudi nova asfaltna prevleka. trenutne potrebe lokalne skupnosti. Trenutno je priključenih skoraj 1.000 občanov, z možnostjo širitve oziroma povečanja kapacitete čiščenja, kot se jih predvideva v prihodnosti. MKČN Ljubno je biološka čistilna naprava, ki deluje po principu lebdeče biomase. Tekst in foto: Marija Lebar Iz rezultatov laboratorijskih analiz je razvidno, da čistilna naprava na Ljubnem ob Savinji deluje v skladu z zakonodajo. Novi prepust bo omogočal ustrezno odtekanje meteorne vode. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) OPOZORILA LASTNIKOV ZEMLJIŠČ ZALEGLA Zaradi premajhnega in previsoko vgrajenega prepusta na območju naselja Prihova je prihajalo do zastajanja vode pred prepustom in do nalaganja peska in zemljine. Lastniki tamkajšnjih zemljišč so nazarsko občino večkrat opozarjali na nastali položaj in želeli, da se vgradijo nove cevi, ki bodo v pravi višini in bodo dovolj velike. Občina Nazarje se je tako odločila za omenjeno investicijo, poleg naštetega je izvajalec del ustrezno uredil še vtočni in iztočni del v betonsko kamniti izvedbi. PREDVIDENA NOVA ASFALTNA PREVLEKA Cesta je sedaj odprta, vendar je delno v ma-kadamu. Predvidena je nova asfaltna prevleka, ki jo bodo napravili takoj, ko bodo temperature omogočale delo s toplo maso. Za celotno prenovo z asfaltom vred bo Občina Nazarje odštela okoli 9 tisoč evrov. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 8 Politika, Iz občin, Ljudje in dogodki KARL ERJAVEC NA SREČANJU OBČINSKEGA ODBORA DESUS-A NA LJUBNEM OB SAVINJI O prizadevanjih za boljši standard upokojencev Minister za obrambo in takrat še predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec si je lani v Logarski dolini ogledal dotrajan most Zohar, ki vodi do počitniškega doma MORS in obljubil pomoč pri sanaciji. Ob tej priložnosti se je sestal s člani Občinskega odbora DeSUS Ljubno ob Savinji. Karl Erjavec (v sredini) je na Ljubnem ob Savinji govoril o prizadevanjih za boljše življenjske pogoje upokojencev. (Fotodokumentacija občinskega odbora) DISTRIBUCIJI SE JE PRIDRUŽILA TUDI OBČINA REČICA OB SAVINJI Koledar gole resnice za manj voženj pod vplivom alkohola Koledar s pomenljivim naslovom je nastal pod okriljem Zavoda Vozim v sklopu iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola »Heroji fura-jo v pižamah«. Z namenom celoletnega opozarjanja so z znanimi Slovenkami ustvarili novo komunikacijsko orodje - Koledar gole resnice. V PIŽAMAH Z UDARNIMI IZJAVAMI Znane Slovenke, influencerke, na koledarju oblečene v pižame z udarnimi izjavami opozarjajo, da je vožnja pod vplivom alkohola skrajno neodgovorna in nesprejemljiva ter da alkohol ni nujen za zabavo. Stenski koledar bo vsak dan v letu opominjal na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nepremišljene odločitve. Visel naj bi na čim več mestih, predvsem kjer lahko prihaja do odločitev za vožnjo pod vplivom alkohola, in pozival k odgovorni udeležbi v prometu. ZA PREMIŠLJENO IN VARNO VOŽNJO »V prometu ravnajmo varno in odgovorno in postanimo vzor drugim, bodimo heroji, pa četudi v pižamah sredi noči, ko komu omogočimo varen prevoz domov,« so zapisali v zavodu. Distribuciji koledarja so se pridružili tudi na Občini Rečica ob Savinji. Županja Ana Reber-nik in predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Barbara Žlebnik sta de- Koledar gole resnice sta delili tudi županja Ana Rebernik (desno) in predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Barbara Žlebnik. (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) Srečanja so se udeležili tudi strankarski občinski svetniki Zgornje Savinjske doline, člani organov stranke, župan občine Ljubno Franjo Nara-ločnik in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. ZAGOTAVLJANJE VARNE POKOJNINSKE SHEME V razpravo o problematiki starejših, predvsem na področju zdravstva in življenjskega standarda upokojencev, se je vključil tudi Erjavec in zbranim spregovoril o prizadevanjih stranke za uskladitev pokojnin in vračilo letnega dodatka za upokojence, ki je bil ukinjen v času gospodarske krize. Kot je povedala predsednica občinskega odbora Darja Dobovičnik, je beseda tekla o programu dolgožive družbe, ki je oblikovan po konceptu aktivnega staranja in o ustanavljanju demografskega sklada za zagotavljanje varne pokojninske sheme v prihodnje. Dotaknili so se aktualnega usklajevanje zaostankov pokojnin, izplačevanje regresa v skladu z zakonom, dviga varstvenega dodatka in odmernega odstotka za moške. Ob visokem obisku seveda niso mogli mimo izrednega kongresa stranke DeSUS, ki je potekal 18. januarja v Ljubljani. Barbara Rozoničnik lili koledarje v upanju, da se bodo vozniki tekom leta odločali za premišljeno in varno vožnjo. Barbara Rozoničnik V dolini je v teh dneh opaziti mnoge, ki so na prostem kurili takšne ali drugačne odpadke. To je zmotilo tudi naše bralce, ki so nas opozorili na pojav. Požiganje odpadkov čutijo vsi, ki so na širšem območju dima, zlasti če je med odpadki plastika. Na oblačilih in okenskih policah se poznajo saje, še hujši pa je vpliv različnih kan-cerogenih sestavin. Nanodelci, ki nastajajo pri gorenju pri nizkih temperaturah, so zelo toksični, saj prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Skratka, požiganje površin in odpadkov v naravi je nepotrebno, nevarno in okoljsko škodljivo. Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 9 Oglasi 10 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Oglasi Vgradni vitel s konstantno vlečno silo na trgu - UNIFOREST 2x75HK/pro Podjetje Uniforest je v preteklem letu predstavilo profesionalni gozdarski dvobobenski vitel 2x75HKpro s konstantno vlečno silo 2x75 kN za fiksno vgradnjo na traktor in zanj prejelo zlato medaljo na sejmu AGRA. Prednost konstantne vlečne sile je v tem, da je maks. vlečna sila po celotnem premeru bobna enaka, vlečna vrv je tanjša ter posledično daljša in lažja. Daljša vlečna vrv pripomore k cca 20% večjemu delovnemu območju, na eni, in manjši obremenitvi uporabnika na drugi strani, saj je lažja za približno 30%. Vitel s konstantno vlečno silo je v primerjavi s klasičnimi bolj kompakten, zato ga je možno namestiti na traktorje manjših moči, kar pripomore k energetski učinkovitosti. Manjši traktorji manj poškodujejo gozdno podlago in manj obremenjujejo okolje. Kompakten, ergonomičen in sodobno oblikovan stroj je enostaven za upravljanje. Upravlja nje tako traktorja kot vitla poteka preko daljin skega upravljalnika. Vgradni vitel 2x75HKpro je zasnovan tako, da napredne tehnične rešitve ne zahtevajo veliko vzdrževanja, zato so stroški servisiranja in vzdrževanja minimalni. Za delovanje se uporablja hidravlično biološko razgradljivo olje, ki ne povzroča negativnih vplivov na okolje. Skoraj vse komponente stroja pa je možno po preteku življenjske dobe reciklirati. Kakovost vgradnega vitla s konstantno vlečno silo 2x75HKpro podjetja Uniforest potrjuje tudi g. David Logar, lastnik podjetja GD Logar d.o.o., ki opravlja gozdarske storitve. S pod- David Logar, lastnik podjetja GD Logar d.o.o., ki opravlja gozdarske storitve. jetjem Uniforest sodeluje že vse od leta 2006, ko je zanj zvedel po priporočilu. Danes je lastnik osmih vgradnih vitlov, s posameznim vitlom pa na leto izvleče okoli 8.000 m3 hlodovine. Njegov zadnji nakup je vgradni vitel s konstantno vlečno silo. G. Logar je ta vitel najprej testiral, nato pa se odločil zanj, saj je vlečna sila 2x75 kN ves čas vlake konstantna, dodatno pa ugotavlja, da so zaposleni pri delu s takšnim vitlom manj utrujeni. Pomembna prednost, pravi, je tudi enostavno spravilo hlodovine na cesto, ki je nad vla-ko. Nadgradnje na traktorje mu je za vse traktorje, ki jih trenutno uporablja, izdelal gospod Mi-helič (Janez Jurij Mihelič s.p.). Tako stroje podjetja Uniforest kot izdelavo nadgradnje gozdarskega traktorja pri g. Miheliču priporoča ne samo zaradi kakovosti strojev, temveč tudi zaradi poprodajnih storitev, predvsem dobrega servisa, ki ga pri svojem delu potrebuje, da so izgube in zastoji pri delu čim manjši. 11 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Gospodarstvo, Oglasi Vrača se največji strokovni sejem kmetijske mehanizacije gozdarske Konec januarja se v še boljši in večji preobleki v Celje vrača največji strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Sloveniji. Sejem Agritech, ki je lani presegel vsa pričakovanja - udeležilo se ga je več kot 20 tisoč obiskovalcev, bo letos že drugič nudil izobraževanja in nove investicije tudi za najbolj zahtevne in izkušene kmetovalce ter gozdarje, mlajšo generacijo pa bo navdušil z novimi tehnologijami. NOVA VLADNA UREDBA ZA UKREP DOBROBIT ŽIVALI Več kot sedem milijonov evrov za spodbudo Nova uredba o ukrepu za dobrobit živali za leto 2020, ki jo je izdala vlada v okviru Programa razvoja podeželja, prinaša nekatere novosti. Med drugim se letos uvaja spremenjen način izpolnitve in kontrole obveznosti glede izvedbe predhodne koprološke analize. REZULTATI ANALIZ V CENTRALNEM REGISTRU V letu 2020 se bo ukrep dobrobit živali izvajal v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico. Za kmetije z območja Zgornje Savinjske doline prideta v poštev slednji dve. Po podatkih mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je na našem območju okrog 320 kmetij, ki se vključujejo v ukrep dobrobit živali. Te morajo vsako leto pred pašno sezono dati v analizo blato svojih živali. Analizo opravijo veterinarske organizacije. Po novem bodo rezultate te organizacije vnašale v seznam koprolo-ških analiz v spletnem portalu Volos. PRAVOČASNO DO ANALIZE Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki bodo oddali zahtevek za operacijo dobrobit živali - govedo oziroma zahtevek za operacijo dobrobit ži- vali - drobnica, bodo morali oddati vzorce blata za koprološko analizo najmanj osem dni pred oddajo zbirne vloge in navedenih zahtevkov. Zahtevke bo mogoče pričeti vlagati skupaj z zbirnimi vlogami od 24. februarja dalje na izpostavah kmetijsko gozdarskih zavodov. Kot pravi Štefka Goltnik z mozirske izpostave, je dobro, da si nosilci analizo priskrbijo pravočasno, saj brez tega podatka ne bodo mogli oddati zahtevka za ukrep dobrobit živali (pašo). TRI ČETRTINE SREDSTEV IZ EVROPSKEGA DENARJA Slovenija bo za izvedbo ukrepa v letu 2020 namenila do 1,2 milijona evrov. 25 odstotkov sredstev se bo zagotovilo iz državnega proračuna, 15 odstotkov pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Namen ukrepa je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja iz uredbe o navzkrižni skladnosti in običajno rejsko prakso iz Programa razvoja podeželja 2014-2020. Marija Lebar Lani je Agritech v Celju prvič odprl svoja vrata in prejel velik odziv s strani razstavljavcev in obiskovalcev. Izkazalo se je, da je stroka potrebovala specializiran sejem s terminom pred glavno kmetijsko sezono, ko kmetje načrtujejo nakup mehanizacije. Na sejmu je to rezultiralo v izjemnem obisku in nakupih, ki so presegli pričakovanja organizatorjev in razstavljavcev. Letos bo sejem še boljši in še večji. Poleg dveh dodatnih dvoran in bogatega razstavnega programa kompletne ponudbe za kmete in gozdarje bodo na sejmišču potekala izobraževanja in prikazi v praksi, ki se jih bodo lahko brezplačno udeležili vsi obiskovalci sejma. Ena od večjih novosti so testne vožnje najnovejših traktorjev, demonstracije uporabe gozdarskih strojev, informativni dan za mlade v kmetijski in gozdarski panogi ter mnoge druge obse-jemske aktivnosti. Zato že danes v svoj koledar zabeležite termin od 29. januarja do 2. februarja, ko bo na Celjskem sejmišču potekal dogodek, ki ga ne sme zamuditi noben izkušeni ali novopečeni kmetovalec in gozdar. «F AGRITECH NAJVEČJI STROKOVNI SEJEM KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE Celjski sejem, 29. januar-2. februar 2020 www agritech.ce-sejem.si ce^s sejem 12 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Kultura i LETNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Večer, ko je Športna dvorana Mozirje pokala po šivih Zgornjesavinjski godbeniki pod umetniško taktirko prof. Tomaža Podlesnika so tretjo soboto v januarju pripravili tradicionalni letni koncert. V goste so povabili MePZ Gorenj in baletke Glasbene šole Nazarje. PRESEŽEN LANSKI REKORD Nikomur doslej dvorane ni uspelo napolniti tako tesno kot tokrat godbenikom. Slednji so si ime gradili dolga leta, z vajami in odrekanji. Ko so bili že prepričani, da lanskega števila obiskovalcev koncerta ni mogoče preseči, je prišel na vrsto letošnji. Okroglih tisoč jih je prestopilo prag prireditvenega prostora in uživalo v slabih dveh urah dogajanja. GLASBENI SPREHOD PO EVROPI Za začetek so godbeniki izvedli Charpenti-erjevo skladbo Te deum, ki je dvignila že itak razgreto vzdušje. Sledile so skladbe avtorjev iz različnih evropskih dežel. Godbenikom so se tu in tam pridružili pevci MePZ Gorenje, ki je prav tako znam po kvalitetnem nivoju, za katerega skrbi Katja Gruber. Pevcem na odru so se občasno pridružili solisti pod odrom, kot prva Ma-nja Vačovnik. Pridružil se ji je Erik Zavolovšek in nastopil tudi samostojno. Aplavzi so sledili drug za drugim in bili dobrodošla nagrada. Pri nekaterih skladbah se jim je pridružil Erikov brat David na električni kitari. Za posebno popestritev so poskrbele mlade baletke. Na par skladb so zaplesale in pokazale svojo gracioznost, ki jo pilijo z nasveti mentorice Tanje Pečenko. VODITELJEV STAND UP Godbeniki v goste vsako leto povabijo drugega voditelja. Dirigent se je tokrat odločil za stand up komika Aleša Novaka. Napovedi je prežel s humorjem, ki so ga obiskovalci glasno pospre- Koncert je oblikovalo preko 100 glasbenikov. Godbeniki so za igranje brez napak sledili navodilom svojega dirigenta Tomaža Podlesnika. mili z odobravanjem. Valovi smeha so udarjali ob stene dvorane in se vračali nazaj, prav tako kot napovedovalec. PODELJENA GALLUSOVA IN ADAMIČEVA PRIZNANJA Godbeniki so v svoje vrste sprejeli novega člana, dolgoletnim pa podelili priznanja. Vodja mozirske izpostave JSKD Simona Zadravec je podelila Gallusova priznanja za dolgoletno kulturno udejstvovanje, predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko pa priznanja Bojana Adamiča za večletno godbeno udejstvovanje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Z novim recitalom na obisku v Rimskih Toplicah Člani Kulturno umetniškega društva STOPinJE Mozirje so se nedavno odzvali vabilu na gostovanje pri Kulturno umetniškem društva Anton Aškerc iz Rimskih Toplic. Na literarnem večeru so izvedli recital, ki so ga pripravili iz avtorske poezije svojih članov. Recital bodo v naši dolini pre-mierno izvedli v Mozirju v okviru meseca kulture. Gostovanje v Rimskih Toplicah je potekalo v počastitev obletnice rojstva tamkajšnjega rojaka - pesnika Antona Aškerca. Njegovo življenje je povezano tudi z našo dolino, saj je v letih 1892 do 1894 kot duhovnik služboval v Mozirju. Recital je izvedlo osem članov sekcije Bele stopinje. Ob tej priložnosti jih je pozdravil Jože Senica, podžupan občine Laško, kamor sodijo Rimske Toplice. Marija Lebar Gostje in gostitelji na literarnem večeru v Rimskih Toplicah (foto: Simona Zadravec) Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 13 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije SEKCIJA DETELJICA ZAVODA STANISLAVA BO DOBRODELNA Načrtujejo tri projekte, idej imajo še veliko V gornjegrajskem zasebnem Zavodu Stanislava so pred novim letom ustanovili sekcijo Deteljica. Začela bo delovati v tem letu, namenjena bo dobrodelnosti in prostovoljnim akcijam v skupnosti. Vodja sekcije je Lilijana Bele. Letos želijo izpeljati tri dobrodelne akcije. V sekciji Deteljica bodo delovali na način, da bodo pomagali ljudem, društvom, skupnosti z izvedbo posameznih projektov. Eden od projektov bo začetek prenove kapele oziroma kužnega znamenja v Bočni. Objekt je pomemben in poseben del zgodovine vasi, postavljen s posebnim namenom, arhitekturno zanimiv in poslikan s podobami svetnikov. OBNOVA ZNAMENJA »Mnenja smo, da je škoda, ker je v tako slabem stanju in nekaterim vaščanom celo odveč. Menimo, da bi bilo rušenje nedopustno in nepremišljeno dejanje, kajti vsak zaveden človek spoštuje kulturno dediščino naših predni- PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH Dobrodelno sekcijo Deteljica bo vodila Lilijana Bele, ki sodeluje v številnih dobrodelnih projektih. kov in je torej prav, da se objekt ohrani, popravi in prenovi. Zavzemamo se, da se deležniki društvenega življenja vasi Bočna, predstavniki Po Zelenortskih otokih z Dragom Kladnikom Tudi v letošnjem letu člani Planinskega društva Nazarje pripravljajo planinske večere, na katerih se bodo z zanimivimi predavanji predstavili različni govorniki. Na prvem, ki je potekalo 8. januarja v prostorih Muzeja Vrbovec, je o svojem potovanju na Zelenortske otoke spregovoril Drago Kladnik, sicer doktor geografije, ki je zaposlen na geografskem institutu Antona Melika. PRIVETRNI IN ZAVETRNI OTOKI Zelenortske otoke sestavlja deset otokov na zahodni obali Afrike, ob Senegalu. Delijo se na privetrne in zavetrne, največja oddaljenost med dvema otokoma je 300 kilometrov. Nekoč so bili to otoki sužnjev, odkriti v 15. stoletju s strani portugalskih pomorščakov. Posledično je tako prebivalstvo mešano, po veroizpovedi so katoličani, govorijo pa portugalski jezik. ZELO RAZGIBAN SVET Otoki so med sabo zelo različni. Čeprav gre za pomorske države s peščenimi plažami, se na posameznih otokih razprostirajo tudi manjše puščave, kraterji, svet, ki so ga izoblikovali vulkani, ter gorovja z vrhovi nad dva tisoč metri. Po besedah Kladnika se opazi zelo velika razlika med bogatejšim in revnejšim delom. TURIZEM GLAVNA GOSPODARSKA PANOGA Zaradi zelo raznolikega terena so Zelenortski otoki velika atrakcija za turiste. Na posameznih Drago Kladnik je predstavil svoje potovanje po Zelenortskih otokih, ki sta jih z ženo obiskala leta 2018. otokih tako načrtno vlagajo v velike turistične kompleksne s številnimi hoteli. Na višje ležečih predelih, kjer je več zelenja, se na posebnih terasah ukvarjajo s poljedelstvom. Pomemben vir preživetja je tudi ribolov. Prehrana tako večinoma bazira na morskih živalih, njihova narodna hrana pa je kačupa, ki po besedah Kladnika zelo spominja na naš ričet, le da so v njem drugačne sestavine. Tekst in foto: Primož Vajdl društev in subjektov, ki bi lahko kaj pripomogli, sestanemo v naslednjem mesecu, predstavimo načrtovani podvig Zavoda Stanislava ter skupaj najdemo prijazno rešitev za nadaljnji obstoj znamenja,« je povedala Beletova. K sodelovanju pri obnovi bodo povabili vsa društva iz Bočne, Občino Gornji Grad in nekatere druge ustanove. POMOČ GASILCEM Članice sekcije so ponudile pomoč gornje-grajskim gasilcem. Pripravile bodo darila za vse upokojene člane oziroma veterane, ki jih bodo gasilci v mesecu decembru, ko izvajajo tradicionalno obdarovanje svojih članov, poklonili naprej. S tem bodo pomagale prihraniti nekaj društvenih sredstev, ki gredo sicer za ta namen. Tretja akcija bo postavitev nadstreška pri družini, ki potrebuje pomoč. Vse akcije bodo potekale tako, da bodo posamezniki lahko ponudili pomoč v obliki dela ali materiala. Tekst in foto: Štefka Sem EMA FRES ZA EMO 2020 Parvani Violet na predizbor za pesem evrovizije To soboto se je v neposrednem prenosu na RTV SLO odvilo finalno tekmovanje predizbora Eme Freš, s katerim so mladi in še neuveljavljeni glasbeniki dobili priložnost za morebiten nastop na letošnjem tekmovanju za pesem evro-vizije. Za dve mesti, ki sta vodili na februarsko Emo 2020, sta se potegovala tudi Izza Leskov-šek in Jaka Zlatinšek v duu Younite in Veronika Steiner s skupino Parvani Violet. Slednji je veliki met uspel. Prvo vstopnico po glasovih glasovalcev sta voditelja podelila Veroniki Steiner, z umetniškim imenom Parvani Violet. Možnost predstavitve na EMI 2020, ki bo 22. februarja, je sprejela z veliko hvaležnostjo in zahvalo vsem, ki so v njej in skupini prepoznali ustvarjalni potencial. Predstavili so se s pesmijo Kupid, ki je plod njihovega dela. Drugo vstopnico je po odločitvi strokovne komisije prejela pevka Saška Matajič. Duu Youni-te tokrat ni uspelo, gotovo pa sta se mlada glasbenika že z uvrstitvijo v finale več kot odlično predstavila širni Sloveniji, ki bo zanju še slišala. Benjamin Kanjir 14 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Ljudje in dogodki ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Peter Hudina ustvarja rože, vaze, svečnike, celo snežake iz lesa Naša dolina je prepredena z gozdovi, zato je veliko mojstrov, ki lesu dajejo novo, unikatno obliko. Eden od teh je Peter Hudina iz Solčave, ki je pred upokojitvijo začel razmišljati in iskati hobi, ki ga bo sproščal, ob katerem mu bo čas tekel hitro, izdelki pa mu bodo v zadovoljstvo. In tako se je lotil izdelave lesenih izdelkov - vaz, svečnikov, rožic, posodic in podobnega. kazal Peter, so ročno delo, v katere je vloženih veliko ur dela. A mojster, ki dela za dušo, na čas ne gleda in mu je pomembno le, da ga koristno izrabi. V delavnici je pozimi, ko zunaj ni drugega dela, v toplejših mesecih leta pa rad priskoči na pomoč pri delu prijateljem. Poleti med sprehodi nabira kose lesa, ki jih potem pozimi obdela. Delavnico si je uredil v starem hlevu. Les nabira na sprehodih v gozdovih v Logarski dolini, okrog koče pod Ojstrico. VSAK IZDELEK JE UNIKAT Preležana bukev je eden od materialov, ki se zelo lepo oblikuje, je Darilo, izdelek iz Brinečevega kmečkega mlina, je Petru Hudini predala Marjana Kolenc. (Foto: ŠS) POLETI ZBIRA KOSE LESA, POZIMI JIH OBDELUJE Čudoviti izdelki, ki nam jih je po povedal. V svoji sestavi ima edinstvene temne črte, ki vsak izdelek popestrijo. Se posebej lepi pridejo Vedno cvetoče lesene rože in ostali izdelki mojstra Petra iz Solčave. (Foto: ŠS) Vsak izdelek je unikaten in uporaben. (Foto: ŠS) MED IZDELKI TUDI POSODICE IN ŽLICE Vaze imajo notranji vložek, ki omogoča, da je šopek v vodi. Brez vložka so vaze primerne za suho cvetje. Svečnike izdeluje v različnih oblikah in iz različnih vrst lesa, v nekatere dodaja intarzije iz druge vrste lesa, da izdelek popestri. Svečniki so varni, saj se ne pregrevajo. Med njegovimi izdelki najdemo še lesene posodice, žlice in podobne uporabne predmete. Za praznike je izdelal sneža-ke, sestavljene z različnih vrst lesa, nekatere tudi z metlami. POBUDNIK RAZSTAVE ROČNIH DEL UPOKOJENCEV Peter je svojo poklicno pot začel in končal na Telekomu, kjer je delal na terenu. Ravno to, da je ves čas delal s strankami, ga je spodbudilo, da si želi čas v pokoju preživljati bolj umirjeno. Prihaja iz Laškega, v Solčavo se je »priženil«. Tudi njegova žena je ustvarjalna, izdeluje rože iz najlonk. Na njegovo pobudo so lani solčavski upokojenci pripravili razstavo svojih izdelkov in pokazali, kako ustvarjalni so. Štefka Sem Pred prazniki so nastali tudi leseni snežaki. (Foto: osebni arhiv) iz tega lesa tulipani, vaze in svečniki. Zaradi materiala, ki je tako različen, dva izdelka nista enaka. Prav tako za unikatnost poskrbi ročno delo. ŠOPKI, KI NE ODCVETIJO Zelo zanimiv material za obdelavo je tudi leska. Iz leske izdeluje šopke, vsak cvet ročno oblikuje z nožem. Tulipani, planike in marjetice so le nekateri od lesenih cvetov. Zelo rad obdeluje les jablan in hrušk ter drugega sadnega drevja. Sredica razpoka, zato uporablja druge kose lesa, saj ima vsak svoj videz. Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 15 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA DOBILA POTAPLJAŠKO DRUŠTVO V svoje vrste želijo privabiti čim več zagnanih potapljačev Konec septembra preteklega leta so se v Mozirju zbrali Mark Molnar, Jure Mihelak, Jaka Steblov-nik, Dani Urbanc in Mitja Miklavžina z namenom, da ustanovijo prvo potapljaško društvo v naši dolini. V začetku januarja so se sestali na prvem občnem zboru, na katerem so si zadali načrte dela. Polno ime društva je Potapljaško društvo Močvirska sklednica Zgornje Savinjske doline, njegov predsednik je Mitja Miklavžina. Društvo sestavlja pet članov, medse vabijo vsakega, ki ga pota-pljaštvo veseli. Glavni namen ustanovitve je predvsem želja po druženju ljubiteljev potapljanja in organiziranje te dejavnosti v naši dolini. Potapljači so bili v kratkem času svojega delovanja že aktivni. Za božič so izvedli potop novoletne jelke v mozirski ribnik, za novo leto so se udeležili 25. tradicionalnega novoletnega potopa v ve- lenjskem jezeru. Spomladi bodo skupaj z mozirski-mi ribiči očistili ribnik pred Mozirskim gajem, pomagali bodo pri čiščenju ribnikov in rek v naši do- lini. Pripravili bodo tečaj za potapljača in skušali na različne načine predstavljati svojo dejavnost. Primož Vajdl Mitja Miklavžina, Mark Molnar, Jure Mihelak in Jaka Steblovnik (z leve) po potopu v ribniku pred Mozirskim gajem (Fotodokumentacija društva) PRAZNIČNI USTVARJALNI DELAVNICI V NAZARJAH Izdelovali dekoracije in maske V petek, 27. decembra, so v nazarskem turističnem društvu pripravili praznične ustvarjalne delavnice. Vodja projekta Vanja Hofbauer je ob animatorjih v domu kulture pomagala ustvarjati več kot dvajsetim udeležencem. Izdelovali so obeske za jelko, namizne dekoracije, vrečke in sponke z jelenčkom Rudolfom. Levji delež stroškov ustvarjalnice je pokrila Občina Nazarje. Člani društva so pomagali še pri izdelavi mask volkov in netopirjev. Ta delavnica je potekala v sodelovanju z Muzejem Vrbovec dan kasneje. Maske so uporabili na predstavi Volčje noči ob koncu leta. Marija Šukalo Maske volkov in netopirjev so udeleženci delavnice uporabili na predstavi Volčje noči. (Fotodokumentacija Muzeja Vrbovec) PRAVLJIČNA REČICA Otroci spoznavali angleščino preko iger V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so ob zaključku leta pripravili počitniške delavnice, ki so jih poimenovali Pravljična Rečica. Otroci so pod vodstvom Lee Vuga ob igri, ustvar-jalnicah in pravljicah spoznavali angleščino. Pripravili so si kartice za igro spomin in besede ponavljali preko narisanih simbolov. Besede so utrjevali tudi z igro vislice. Ročne spretnosti so krepili ob oblikovanju slanega testa in se podali na ogled jaslic k Vinku Jeraju, ki je izdelal prizore božičnega dogajanja. Prelevili so se v slaščičarje in pripravili sadno kupo ter ob rajanju z otroškim šampanjcem nazdravili novemu letu. Tekst in foto: Marija Šukalo Otroci so z veliko natančnostjo oblikovali različne izdelke iz slanega testa. 16 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije ISLANDSKA DRUŽINA ZA DOMOVANJE IZBRALA RECICO OB SAVINJI Avtodom zamenjali za podeželsko domovanje Zgornja Savinjska dolina je zanimiva destina-cija številnim tujcem. Ti ne le da tu dopustujejo, v dolini so si prenekateri uredili stalno domovanje. Ena tistih, ki jih je navdušila naša dolina, sta Islandca Hjordis yrr Skuladootir in Thorarinn Thorarinsson. ZA PREŽIVETJE SO SE SOOČALI Z RAZLIČNIMI POKLICI Hjordis in Thorarinn imata zelo rada naravo. Hjordis je povedala, da je aktivna mama, sicer po poklicu učiteljica, ki se ukvarja s tehnologijo in računalništvom. Njen mož se je nazadnje ukvarjal s prodajo, sicer pa ga privlači delo v gozdu. Na manjšem otoku, kjer so živeli, so se morali soočati z različnimi poklici, da so lahko preživeli. Zato se je družina preselila v njihovo glavno mesto, kjer so otroci imeli boljše pogoje za interesne dejavnosti in iskanje novih znan-stev in prijateljstev. PREPOTOVALA EVROPO, NAVDUŠILA PA JIH JE SLOVENIJA V želji, da se nekam odselijo iz Islandije, so se septembra 2018 usedli v avtodom in prepotovali Evropo v upanju, da bi našli kraj, ki jih bo navdušil. In ko so iz Italije prispeli do Kranjske Gore, je odločitev padla - Slovenija. Glede na to, da je omenjeni kraj zelo draga turistična destinaci-ja, sta se odpravila dalje in po naključju prispela v kamp Menina. Podobnost z njihovim okoljem, gozdovi, ki jih pri njih ni toliko, kultura in prijazni ljudje so jih fascinirali. Na Islandiji lahko človek doživi polarni sij. Tam poleti sonce sveti skoraj 24 ur na dan, pozimi pa je le po tri ure dnevne svetlobe. Preplete- na je s številnimi gejzirji, vulkani, ledeniki. To deželo so tako zamenjali za Slovenijo. Tu je za njih sicer malo prevroče, a v 24 urah doživiš tako dan kot noč. Avtodom so parkirali in se ustalili v podeželski hiši na Rečici ob Savinji. OTROCI NAŠLI PRIJATELJE Petnajstletni Ulfur obiskuje gimnazijo v Velenju, štirinajstletni Breki in enajstletna Ran si znanje nabirajo v rečiški osnovni šoli. Zelo so navdušeni, saj so kljub jezikovnim razlikam naš- Hjordis yrr Skuladootir kaže na smer njihovega potovanja. li številne prijatelje, spoznavajo jezik in državo. Za sporazumevanje uporabljajo angleščino, v kateri se s vrstniki zelo dobro sporazumeva gimnazijec. Manj to uspeva osnovnošolcema, saj v njunih razredih sošolci jezika še ne obvladajo toliko, da bi se tekoče sporazumevali. Zato v šali rada rečeta, da veliko govorijo z rokami. Ob vikendih se islandska družina z avtodomom odpravi na popotovanja po Sloveniji. OB VIKENDIH SE ODPRAVIJO PO SLOVENIJI Da bi se čim hitreje vsi naučili slovensko, hodita na tečaj tudi Hjordis in Thorarinn. Njun dan, ko so otroci v šoli, je izpolnjen z različnimi aktivnostmi. Veliko sta v naravi, obdelujeta vrt, skrbita za kokoši ali se odpravita v fitnes. Ob koncih tednov, ko so otroci brez obveznosti, se z avtodomom odpravijo na izlete po Sloveniji. Novo leto so dočakali na ljubljanskih ulicah, kjer so uživali v programu in ponudbi stojnic. Naslednji dan so obiskali muzeje in druge znamenitosti našega glavnega mesta. Pogosto se podajo na smučanje ali spoznavajo bližnjo in daljno okolico. Tekst in foto: Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE 15 let okcije Kolesor - pohodnik Z 31. decembrom se je uradno zaključila že 15. zapovrstjo najbolj priljubljena in z največ sodelujočimi akcija Kolesar - pohodnik Planinskega društva Nazarje. Glavno vlogo v njej dejansko igra društvena koča Farbanca, ki se nahaja na severnem delu Dobroveljske planote. Tja se tako pohodniki kot kolesarji vzpenjajo skozi vse leto, kar beležijo v knjigo vzponov. VSI SKUPAJ OPRAVILI 4.188 VZPONOV V letu 2019 so sodelujoči v akciji opravili 4.188 vzponov, 518 več kot leto poprej in hkrati največ po letu 2016. Pohodniki so opravili 3.496 vzponov, kolesarji pa so prikolesarili na cilj 692-krat. Letos je bil nov mejnik postavljen v vrstah kolesarjev, saj je zmagovalec med njimi, Bojan Golob, na Farbanco prikolesaril 102-krat. Prvič je namreč kolesar zabeležil preko 100 vzponov. Drugi je bil Tomaž Rozoničnik (85 vzponov) ter tretja Zalka Grudnik in Dušan Bastl (41). Med pohodniki je največ vzponov opravila Zora Štrucl (112) in s tem zmagovalno mesto zasedla že drugič, hkrati je lani opravila svoj tisoči vzpon v času trajanja akcije. Druga je bila Pavla Planovšek (111) in tretji Joco Poznič (109). POVEČANO SODELOVANJE OTROK Organizatorji so se najbolj razveselili podatka, da se je znova dvignilo število sodelujočih otrok. Najbolj vztrajni mladi pohodniki so opravili 70 in več vzponov ter se nevarno približali rekordu med otroci, ki ga je v letu 2011 z 75 vzponi dosegel Maks Rajgl. Daša in David Šmit sta si z 73-imi vzponi delila prvo mesto, tretje je pripadlo Jakobu Žlebniku, ki je Farbanco obiskal 70-krat. Tatiana Golob Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 17 Šport V LUCAH RAZGLASILI SPORTNIKE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Maja Mihalinec in Timi Zajc športnika preteklega leta V torek, 14. januarja, so v novi športni dvorani v Lučah potrdili upravičenost te pridobitve, saj so kot drugi dogodek gostili najboljše športnike leta 2019 Zgornje Savinjske doline po izboru bralcev Savinjskih novic in spletne strani Športnik ZGS. Športnica in športnik leta 2019 sta postala sprinterka Maja Mihalinec iz Mozirja in smučarski skakalec slovenske reprezentance iz kluba SSK Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc. TUDI LETOS PRIZNANJA ZA IZREDNE DOSEŽKE Slavnostna govornika sta bila župan občine Luče Ciril Rosc in koordinatorka sveta županov Katarina Prelesnik. Spremljajoči program so izvedli združena otroška zbora OŠ Ljubno ob Savinji in Blaža Arniča Luče pod vodstvom Mitje Venišnika, Oktet Žetev in pevka Nuša Derenda. Za Slovenijo živim, ker je moja domovina, je odpela Derenda, ki je med drugimi pevci in gosti dominirala ves večer. Voditelja Maja Belak in športni komentator ter tv voditelj Sašo Jerkovič sta o dogodku in organizatorju prireditve Ivu Milovanoviču povedala vse najlepše. Tudi o novi dvorani so bile izrečene besede zadovoljstva in veselja, saj sta kraj in dolina dobila novo središče za razvoj telesne kulture in različne večje prireditve. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Re-bernik je podelila priznanja in pokale maraton-ki Bernardi Čeplak Poznič, ultra kolesarju Eriku Rosensteinu ter trenerju smučarskih skakalcev Mihu Sušniku. Vsi trije so v lanskem letu dosegli zavidljive uspehe, Čeplak Pozničeva in Rosenstein sta takšni priznanji že prejela, slednji tokrat že tretjič. Zatem so spet oživeli glasovi združenega otroškega pevskega zbora in polepšali doživetje. NAJBOLJSA EKIPA NTK SAVINJA Župan občine Gornji Grad Anton Špeli je podelil priznanja v kategoriji najboljšim trem ekipam. S prvim mestom so nagradili Namiznote-niški klub Savinja iz Luč pred smučarskimi skakalci iz SSK Ljubno ob Savinji BTC in tretjeuvr-ščenimi odbojkaricami OK Mozirje. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je podelil pokal mladi športnici leta, nogometašici Manci Suhoveršnik. Pred razglasitvijo zmagovalca med mladimi športniki je združeni šolski zbor OŠ Ljubno in Luče zapel v sozvočju z Oktetom Žetev. Skupaj so poželi aplavz, kot tudi mladi športnik leta, alpski smučar Nejc Naraločnik. Priznanje in pokal mu je podelil župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Še eno kolektivno priznanje s pokalom so podelili zmagovalcu med najuspešnejšimi priredi- Í Športnica leta 2019 Zgornje Savinjske doline je sprinterka Maja Mihalinec iz Mozirja. Športnik leta je postal smučarski skakalec Timi Zajc, član SSK Ljubno ob Savinji BTC. Patrik Rosc je prejel priznanje in pokal za Namiznoteniški klub Savinja Luče. Tomaž Križnik je prejemnik priznanja za življenjsko delo v športu. Prejemniki priznanj na slovesni razglasitvi v Lučah 18 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Šport telji športnih dogodkov, Organizacijskemu odboru smučarskih skokov za SP na Ljubnem. Z veseljem je tudi tokrat prejel pokal predsednik odbora Rajko Pintar. Ob čestitkah mu ga je vročila županja občine Solčava Katarina Prele-snik. OLIMPIJEC DEBELAK ČESTITAL KRIŽNIKU Saša Jerkovič je povabil na oder posebnega gosta, prejemnika srebrne in bronaste olimpij- Med nastopajočimi je dominirala dvakratna udeleženka Evrosonga Nuša Derenda. Nogometašica Manca Suhoveršnik iz Mozirja je postala mlada športnica leta. ske medalje iz Calgaryja v smučarskih skokih, Matjaža Debelaka in z njim opravil zanimiv pogovor. Za tem je priznanje za življenjsko delo v športu Debelak izročil Nazarčanu Tomažu Križniku, ki je svoje športno življenje posvetil košarki. Ob naslednjem glasbenem sprehodu z dvakratno udeleženko Evrosonga Nušo Derendo je vzdušje v dvorani zraslo ob podelitvi najvišjih priznanj. Športnica in športnik leta sta posta- Mladi športnik leta je smučar Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji. la sprinterka Maja Mihalinec in smučarski skakalec Timi Zajc. Priznanji s pokaloma sta jima podelila župana občine Ljubno Franjo Naraločnik in župan gostiteljske občine Luče Ciril Rosc. ŠPORTNIK LETA 2020 V NAZARJAH? Koncem tega leta, kot je bilo slišati v Lučah, bi prišli na vrsto za zaključno prireditev Nazarčani, če bo prišlo do dogovora z vodjo projekta Ivom Milovanovičem. Tekst in foto: Jože Miklavc Rajko Pintar je prejel pokal za Organizacijski odbor smučarskih skokov za SP na Ljubnem od solčavske županje Katarine Prelesnik. Nastop Okteta Žetev je kot vedno navdušil. ŠPORTNIK LETA: Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA LETA: Maja Mihalinec (atletika) MLADI ŠPORTNIK: Nejc Naraločnik (alpsko smučanje) MLADA ŠPORTNICA: Manca Suhoveršnik (nogomet) NAJBOLJŠE EKIPE: 1. Namiznoteniški klub Savinja Luče 2. SSK Ljubno ob Savinji BTC 3. Odbojkarski klub Mozirje (članice) PRIREDITELJ TEKMOVANJ: Organizacijski odbor SSK Ljubno ob Savinji BTC PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO: Tomaž Križnik (košarka) PRIZNANJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE: Erik Rosenstein (ekstremno kolesarstvo) Bernarda Čeplak Poznič - Berny (tekaški šport, maraton) Miha Sušnik (trener smučarskih skakalcev) 19 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Šport NAMIZNO TENIŠKI KLUB SAVINJA LUCE Kadeti NTK Savinja postali državni prvaki v svoji kategoriji Tekmovalke in tekmovalci NTK Savinja so se pretekla dva vikenda udeležili dveh vidnih tekmovanj in dosegli izjemne uspehe. Kadeti so postali državni prvaki, moška mladinska ekipa pa se je povzpela na tretje mesto v državi. V klubu so dosežkov veseli, saj so krona šestletnega načrtnega dela in potrjujejo njegovo pravilno usmeritev. KADETI POSEGLI PO ZLATU, KADETINJE PO BRONU V mesecu januarju je v slovenskem namizno-teniškem prostoru že tradicionalno eden viškov sezone, saj so na vrsti ekipna državna prvenstva v mlajših kategorijah. Tako se je 11. in 12. januarja na Muti zbralo najboljših osem ekip v kadetski kategoriji (do 15. leta starosti) v moški in ženski konkurenci. Tako pri fantih kot pri dekletih so se preko kvalifikacij na tokratni finale državnega ekipnega prvenstva uvrstili tudi mladi igralci in igralke NTK Savinja. Po dveh dneh napornih dvobojev so se v moški kategoriji končnega naslova prvakov veselili igralci NTK Savinja, ki so v zadnjem dvoboju proti Muti prekosili sami sebe in brez poškodovanega prvega igralca ekipe Brina Vov-ka Petrovskega z izjemno igro Domna Hohnjeca in Matica Čoparja premagali domačine z Mute. Da v klubu odlično delajo tudi v ženski konkurenci, je dokazalo končno tretje mesto pri kade-tinjah. Bronasto kolajno za NTK Savinja so osvojile Pija Funtek, Lara Belaj, Ana Leskošek in Maja Belaj. MLADINSKE EKIPE TEKMOVALE V IZOLI Minuli konec tedna je v Izoli potekal še finale državnega ekipnega prvenstva v mladinski kategoriji (do 18. leta starosti). V tej starostni kategoriji sta se med osem najboljših mladinskih ekip preko kvalifikacij uvrstili moška in ženska ekipa NTK Z leve: trener Jaka Golavšek, kadeti, ki so postali državni prvaki, Brin Vovk Petrovski, Domen Hohnjec, Matic Čopar in trener Patrik Rosc Trenerja Patrik Rosc in Jaka Golavšek ter trenerka Manuela Bezovnik (desno). Kadetinje, ki so osvojile bronasto kolajno, so Lara Belaj, Maja Belaj, Pija Funtek in Ana Leskošek. Savinja. Dekleta so osvojila končno šesto mesto v državi, kar je glede na njihovo starost zelo lep uspeh. Večina jih je namreč še kadetinj in bodo lahko v tej konkurenci nastopale še kar nekaj let. Mladinci so se povzpeli na tretje mesto v državi. Z leve: Brin Vovk Petrovski, Domen Hohnjec, Oskar Rosc, Dejan Jovanovič in Matic Čopar Se večji uspeh je dosegla moška mladinska ekipa NTK Savinja. Oskar Rosc, Brin Vovk Petrovski, Dejan Jovanovič, Matic Čopar in Domen Hohnjec so se veselili končnega tretjega mesta v državi. Tudi pri fantih bodo vsi, razen Rosca, lahko v mladinski kategoriji nastopali še kar nekaj let. DELO Z MLADIMI STRATEŠKA USMERITEV Klubska vizija, da je glavna usmeritev delo z mladimi, se po šestih letih od ustanovitve kluba že udejanja v odličnih rezultatih v vseh kategorijah. NTK Savinja iz Luč je edini namiznoteniški klub v državi, ki se je na pravkar končanih ekipnih državnih prvenstvih v mlajših kategorijah kar trikrat povzpel na zmagovalne stopničke. Izjemen trud trenerjev Patrika Rosca in Jake Go-lavška skupaj s pomočniki ter zelo zavzeto delo doma vzgojenih igralcev na vsakodnevnih treningih so v vitrino kluba prinesli že pokal za prvi ekipni državni naslov, za katerega v klubu verjamejo, da še zdaleč ni zadnji. Marija Lebar, fotodokumentacija kluba 20 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Šport ŠPORTNIK LETA MED INVALIDI Anja Drev in Franček Gorazd Tiršek znova najboljša Najboljša športnika leta 2019 med invalidi sta strelec Franček Gorazd Tiršek in gluha smučarka Anja Drev. Nagrade so podelili na slavnostni prireditvi krovne zveze za šport invalidov - paraolimpij-skega komiteja (ZSiS-POK) v Ljubljani. Bronasto priznanje je prejel plavalec Urban Goltnik iz Naza-rij za vrhunske dosežke na mednarodnih tekmovanjih. DREVOVA TRETJIČ Smučarka Anja Drev z Lepe Njive je lani decembra na olim-pijadi gluhih v Italiji osvojila 4. mesto v kombinaciji in 5. mesto v smuku. Zaradi bolečin v hrbtu v preostalih disciplinah ni nastopila. »Veliko mi pomeni, da so mi podelili priznanje. Zaradi težav s hrbtom nisem mogla pokazati svojih najboljših voženj. Lahko Najboljša športnika leta 2019 med invalidi Anja Drev in Franček Gorazd Tiršek (fotodokumentacija ZŠiS-POK) bi rekla, da smo zelo dobro de- sem na vsako ponosna,« je deja- lali, lovili smo sneg, dobro sem trenirala, na koncu me je vseeno nekaj ustavilo. To je tretje priznanje, vsako ima svoj pomen in la športnica leta med invalidi. Za Anjo je to že tretje tovrstvno priznanje, najboljša je bila že v letih 2015 in 2017. TIRŠEK PETIČ Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada si je naslov najboljšega v Sloveniji prislužil z lanskim dosežkom na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, kjer je z zračno puško stoje osvojil tretje mesto. »Na kratko lahko rečem, da sem presenečen in ponosen. Lansko leto je bilo naporno, pestile so me poškodbe in prvo polovico leta sem izpustil. A srce mi je velelo, da moram vztrajati in s svetovnega prvenstva sem se vrnil z medaljo. Posledično sem še športnik leta in tega sem zelo vesel,« je po prireditvi povedal Tiršek. Zanj je to že peto priznanje za športnika leta med invalidi v Sloveniji, doslej je bil najboljši že v letih 2012, 2014, 2015 in 2016. Je tudi lastnik dveh kolajn s paraolimpijskih iger. Štefka Sem SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc se je vrnil na stopničke Nemško prizorišče smučarskih skokov Titisee-Neustadt bo Timi-ju Zajcu ostalo v lepem spominu. Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC je po dokaj povprečnih zadnjih tekmah ponovno pristal na stopničkah. Na nedeljski tekmi je osvojil tretje, na sobotni pa deseto mesto. Dveh dobrih skokov se je Zajc razveselil že v soboto, v nedeljo pa je po sedmem mestu v prvi seriji in odličnem skoku v drugi napredoval do stopničk. »Zelo sem zadovoljen, da sem spet na stopničkah. Skoki so se izboljšali, prišla je tista forma. Zelo sem užival v skokih in res sem zelo zadovoljen, da grem lahko sproščeno naprej,« je po vrnitvi med najboljše povedal športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline. Štefka Sem V italijanskem Sestrieru je odlično formo prikazala Lučanka Tina Robnik. Na veleslalomu je dosegla 15. mesto, v paralelnem veleslalomu je bila osma. »Z današnjo tekmo in rezultatom sem seveda zadovoljna. Po analizi ugotavljam, da imam še kar nekaj rezerve, saj prav vsi zavoji niso bili optimalni, nekaj je bilo zdrsov,« je po paralelnem veleslalomu povedala Robnikova. Tina, ki se je pred novim letom poškodovala na treningu, pretekli teden pa je bila bolna, se redno uvršča med dobitnice točk in ima eno boljših sezon. ŠS SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Tina Robnik dvakrat v najboljši deseterici Tretje mesto Timija Zajca (desno) na zadnji tekmi je dober obet za nadaljevanje sezone. 21 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Konjski Vrh: 14. januarja ob 17.38 so v naselju Konjski Vrh zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Luče. • VLOMIL V OBJEKT IN UKRADEL GORIVO Matkov kot: 20. januarja v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o vlomu v objekt v Matkovem kotu. Neznani storilec je vlomil v lesen objekt ob kmetiji, od koder je ukradel okoli 140 litrov nafte. • GORSKA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Ojstrica: 16. januarja ob 14.53 uri se je zgodila gorska nesreča na območju Ojstrice. Organizirana je bila reševalna akcija, v kateri so sodelovali reševalci GRS Celje in helikopter Slovenske vojske. 69-letni planinec je pri spuščanju po uhojeni poti od Male Ojstrice v smeri Korošice zdrsnil v snegu. Na pomoč mu je priskočila planinka, ki je hodila z njim, vendar sta skupaj zdrsnila v globino okoli 50 metrov. Planinka se je uspela ustaviti s cepinom, planinec pa je zdrsnil še 50 metrov nižje. Posredoval je helikopter SV v spremstvu dežurne ekipe HNMP z reševalcem letalcem GRS Celje, ki so dostopi-li do poškodovanca in ga oskrbeli, vendar je zaradi hudih poškodb umrl. S helikopterjem so ga prepeljali v Mozirje in predali ustreznim službam. Gasilci PGD Mozirje so v Mozirju zavarovali kraj pristanka helikopterja. Ista ekipa s helikopterjem SV je dostopila tudi do poškodovane planinke in jo oskrbela. Helikopter jo je prepeljal na zdravljenje v UKC Ljubljana. Člani celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije so decembra izvedli zimsko vajo, prejšnji četrtek so se podali v pravo reševalno akcijo. (Fotodokumentacija GRS Celje) • ZAGORELA DRVARNICA Luče: 17 januarja ob 16.14 je v Lučah zagorela drvarnica. Gasilci PGD Luče so pogasili ogenj, preložili drva in pregledali okolico. • ZARADI IZGUBLJENEGA KLJUČA GASILEC ODPRL VRATA Mozirje: 17. januarja ob 19. uri je na Savinjski cesti v Mozirju gasilec PGD Mozirje s tehničnim posegom odprl vrata stanovanja. Občan je namreč izgubil ključe in zaprosil za pomoč. Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev sredstev za področje kmetijstva v letu 2020 Predmet razpisa: Dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2020 v skupnem znesku 17.000,00 EUR. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje po posameznih sklopih v razpisu. 2. Čas razpisa od 24. 1. 2020 do vključno 26. 2. 2020. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Vloge - prijavni obrazec z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO 2020«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do srede, 26. 2. 2020, do 17. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Številka: 339-0001/2020 Datum: 17. 1. 2020 Župan Matej PEČOVNIK ZAHVALA Gospe Mariji Tepič se za plemenito delo iskreno zahvaljujemo. Prav tako hvala neznanemu traktoristu za prvo pomoč in gospe Majdi Bi-tenc za spremstvo. Božičevi Pogrebna služba - cvetličarna ORANA V^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^Nj GSM: 041 672 115 rima ,it E-mail: info(fiimiirai>a.ji Aleksander Siebtovriik s . ?Jarjilje I1u, 3311 &rasrmw 22 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Zahvale Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Ivana KLADNIKA 14. 9. 1946 - 6. 1. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, podporo, izrečena sožalja ter tola-žilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gre tudi pevcem, praporščakom, patru Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, govornici Valči Robnik za besede slovesa, kolektivu ZD Luče, osebju SB Slovenj Gradec ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi domači Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdajpočivaš. Kajti, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije PUSTOSLEMŠEK p. d. Kočka z Ljubnega ob Savinji 9. 5. 1939 - 15. 1. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala tudi medicinskemu osebju, še posebej sestri Angelci in Poloni, gospodu župniku, pevcem, praporščakom in govornici Silvani Robnik. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, molite zanjo in jo ohranite v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, le nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ljudmila ZAVRŠNIK 1928 - 2020 Ob izgubi mame, stare mame in tašče se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ko je prišel dan slovesa, duša krvavela je, rad bi ji še toliko povedal, a bilo prepozno je, zame je še vedno živa, ker ne morem pozabiti je in pogrešam jo močno. ZAHVALA Milena DELEJA Zahvaljujem se vsem, ki so mamo Milenko pospremili na zadnji poti, za poslana in izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala g. dekanu Korenu za cerkveni obred in g. Romanu Čretni-ku za lep govor. Hvala bančnim sodelavkam iz Mozirja, g. Hermanu, predsednici upokojencev Banke Celje, mojim sorodnikom, mnogim prijateljem, radioamaterjem in lovcem. Iskreno se zahvaljujem osebju Deos v Gornjem Gradu, ki so zelo lepo skrbeli za mojo mamo. Hvala tudi sr. Barbari in še posebej dr. Stei-nerjevi, ki mi je stala ob strani v težkih trenutkih. Peter, Greti, Gregor Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 23 Za razvedrilo Nas zdraviiee Hi po Horde rje pusti! za sabo mnoštvo besedi, s tJr>lo la pisan I h- Nismo pozabili na zveslo bralstvo, zate g adenj nadaljujemo z objavami želenih seslavkov. Tale Jo o tem, kako je nevede mrliče zdravil. Wede& (HMmC Jaz v mladih letih. Fotografijo sem dal narediti po spominu, saj takral še ni biis izumljena. Svojdan so k meni gor v hnb na vsa pljuča prisopihali orožniki Ker me poznajo kol netežavnega. so pustili orožje v dolmr Ker večo, da nimam sitnega premoženja, zraven ni prišel njihov komandir. Kur bi se znata v dolini ta čas kaj zaplesti, je spodaj osial tudi njegov pomočnik. Tako je k mem pravzaprav pnsopihal en sam. pa ie ta m bil orožnik. pač pa pooblaščenec za njihove opravke. En talk opravek je bil. da je k meni gor v hrib prisopihal na vsa pljuča Njegoše družbe se i al nisem utegnil razveseliti, saj sem bil tisfihmal po svojih opravkih vdolm?. To je tega pooblaščenca od orožnikov tako raznežilo, da me je priSedši v dolino Sel naznanil, da sem pred njim ulekel. Ko je glede tega težka! njegovo pamet komandir orožnikov na postaji, je pooblaščenec Se vas zasopihan celo trdil, da me je lovit po hribih gori m doh Je pa priznal, da sam bil za njega ves čas lova (ako daleč, da me ne bi prepoznal, če bi me srečal Nd," mu je rekel komandir, "potlej si ga pa te ogfej. Ta, ki si ga lovil do hob-h gon in doli, sedi tarnkajle in čaka. In veš, na kaj čaka?" "Ne bi vedel.' Je rekel začudeni pooblaščenec. Komandlri "Da mi li nehaj pravili ta pravljice." Zadeva se ie uredila na na (in, da je sedaj moj nesojeni preganjalec nižji pooblaščenec. Najbrž io pomeni, da tahko operativno deluje samo še v nižjih legah, da ne bi še kdaj koga podil po hribih gori in doli Ampak tega ne slavijam med svoje zapiske, ker bi se likalo tega, kar sicer počnem. Po naključju sem bil seznanjen, da se orožnikt nes zanimajo zame, in sem se podal v dolino k njim. saj sem menil, da so mogoče bol m In potrebujejo zeli in sveiov od mene. Pa temu rt bilo tako Osumi jičen sem bil. da mrtvim prodajam olje In mast Kar na licu mesla. vpričo Komandirja sem si pričel vlačiti masi iz ušes, saj sem bf) prepričan, da na slišim dobro. Jaz: "K1 ter pokojnik pa meje naznanil, če smem vprašat?" sem spravil besede iz globočine moje užaljene dušo z nemalo nejevere. "Hja. no, ja. Ni ravno tako, kot se mogoče narobe slrii." seje izmotava! komandir. "Stvar je taka, da je do nas pnšia vest, da prodajaš olje pa tudi mast za mrliče." Jas: "Od mene gre zdravilno oi|e pa tudi masi. ampak ne za mrliče, prej v zameno za kako kokošjad. Če potem moje icneje ljudje Iroššjo v čudne svfhe, jaz za to ne morem odgovarjati. To bi bilo kakor, da bi prašiča krivili za lo, da žeiodec ni bil v času sušenja dobro obračan, ali bi gonili gon^o i oper grozdje, ako bi ošlir imel prevodeno vino," Komandir: "Pomiri se. pomiri se. Saj so mi že od vsega pričetka brodile sumljičave misli po glavj da mogoče pa tole ni Ivoja ideja " Jaz: "Še živih ne uspem vseh pozdravil, kaj da bi za njimi hodil, ko mi uidejo na oni svet. Na enostransko medicino se pa res ne spoznam." Komandir: "Eden očigledno se. Zgleda, da Je nekdo pri tebi nabavljal in potem naprej prodajal pod tvojim imenom Za vse to vem. ker te je župnik naznanil radi lega, ker tarani niso dajali več za maše za pokojne. Živeli so v sveti veri, da so njii>ovi svojci že v nebesih in ne potrebujejo več molitvic za pol do tja." Jaz: "Pa kaj je potem moj kupec počel z oljem in mašijo, da je do tega prišio?* Komandin "Mastno je sluiil na verski podfagi in Ijurii prepričeval da bodo pokojniki srečno prispeli v nebesa, če jih bodo namazitili z oljem ali mastjo Le laki se bodo la^ko zmuznili vragu m peklu." Ali so mrliči vragu ulekli, vam sporočim, ko se Jim pridružim, ako bo laisio meni uspel d Do takral pa me še naprej berite, pa če piSem za vas živ ali mrtev. 24 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 KO LETIJO ČESTITKE OD VSE POVSOD Poslanka Nada Brinovšek: »Dragi Tomaž, čestitam! Sedaj so se ti uresničile sanje, Luče ima moderno športno dvorano. Kako jo boš izkoristil?« Tomaž Pečovnik, član strokovne komisije Športnika leta ZGS iz občine Luče: »Hvala, hvala. To pridobitev bom izkoristil kar se da športno. Najbolj pomembno je, da smo vsem nevernim Tomažem dokazali, da je pri nas vse mogoče, ko so ljudje složni.« BRATA GOSPODA IN LOVSKA TOVARIŠA Za Marka (levo) in Martina Marolta, rojena Mozirja, velja, da se nista nikoli ravsala. »Oba skupaj sva bila kot trije vrli fantje in zdaj že desetletja resni možje,« je dejal Marko. Še sedaj, ko jima v povprečju ura kaže že na tri četrt proti osmim križem, sta složna tudi v lovskih odločitvah. »Kar predlaga brat, lovski tožnik, pretehtam kot pošten sodnik in kot starejši od obeh vem, da ljudi po krivem sodit' je en velik greh,« je dejal Martin. Tam ob mostu v Loke gor sta rasla, kot mulca »Ferdlna« ob Savinji ribe sta pazila, da po malem sama kaj lahko sta nalovila. Vse druge pa so lovske, vsem že dolgo znane. NAJNOVEJŠI MODEL KAMERE OBSCURE ZA 70-LETNIKA Oni dan so fotografa in dopisnika Savinjskih novic Jožeta Miklav-ca - Pepija obiskale članice skupine Ljudske pevke Pušeljc ob njegovem jubileju, mu zapele juhuhu in podarile leseni fotoaparat canon obscura. Ta menda tudi kisle obraze naredi nasmejane, sam re-tušira napake in celo pomlajuje. Veselje je bilo toliko večje, ker je lahko poziral ženi in se tako znašel pred objektivom lastnega aparata. Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Alma M. Karlin: Moj kitajski ženin; Roman s Kitajskega Prvenec svetovne popotnice, prevajalke, pisateljice in poliglot-ke Alme M. Karlin Moj kitajski ženin ima precej avtobiografskih prvin, vseeno pa ne gre za njeno osebno zgodbo. Karlinova v romanu opisuje del življenja učiteljice in prevajalke Katherine Schulze v Londonu. Junakinja je psihično izčrpana, v njej že tli misel na odrešujočo smrt, ko se vanjo zaljubi nov učenec kitajskega rodu, Xu Yong Lun. Močna čustva mladega Kitajca jo prevzamejo, pristane na njegovo snubitev, zaradi velikih kulturnih razlik pa se poraja vprašanje, ali se zakon med mladoporočencema lahko srečno konča? Sfovariek: NAG O R NJ A K v fenlaiirm zakupni; vinotpada; O DOLIN - Ijudsto ime 7S ha;dr.an; Reši lev prejšnje križanke (■vodo ravno); DOBROJE DEC. AKROBATIKA, RUN KOLOP, ETUOA. SELO 5ENAL TOT. NlCOLASCAGE.ilZAV, ETSN MONOPOL ORESTES, ALEP, LIKTOR, SRP. SEOAKA, RIBifiTVO, 5AROONIKS. SAVIN. ATA, STEAK. KROMA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24. januar ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Tanje Povhe Spoznaj me: skozi rime do hitrejšega in lažjega razumevanja duševnih tegob ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Koncert klavirskega oddelka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Vzgoja sadik za zdrav pridelek ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (Člani) Sobota, 25. januar ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne dopoldanske ustvarjalnice ob 12.00. Golte Koncert Vilija Resnika ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija The Addams family Nedelja, 26. januar ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Prebold 2014 (U-19) ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija The Addams family Ponedeljek, 27. januar ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Interaktivna delavnica Minimalizem nas osrečuje Torek, 28. januar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Zavetje ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Sreda, 29. januar ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.18. Muzej Vrbovec Nazarje Planinski večer: Tolminska - na sončni strani Alp Četrtek, 30. januar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Malo drugačen pingvin ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Demenca: dileme in strahovi ob 18.00. Knjižnica Nazarje Poslušam za PET: Ura pravljic v sodelovanju z Zavodom PET ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŽIVALI - PRODAM Telici sivki, breji 8 mesecev, ena pašna, friziko, brejo, pašno, prodam; gsm 041/239-017 Prodam bikca simentalca in križanca, 3 mesece (150kg); gsm 041/825-896. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telička ali bikca mesne pasme, starega 7 dni; gsm 041/825897. DRUGO- PRODAM Voziček silver cross z opremo in stol za hranjenje ikea; gsm 031/337-429. Prodam peč za centralno ogrevanje buderus, 35.000 kal., z bojler-jem in gorilnikom, ugodno; gsm 041/696-802. Prodamo bukova drva (hlodovina), drv je okrog 4 m3, okolica Mozirja; gsm 031/229-154. Prodam silažne bale v Mozirju; gsm 030/681-278. Prodam gorilec in zalogovnik za pelete. Montaža na peč na olje ali trdo gorivo. Cena 500 eur; gsm 041/665-178. Prodam suha drva brest 6,5 m (320 eur), jasen 8 m (430 eur); gsm 031/299-738. Prodam seno v kockah; gsm 031/606-189. Prodam bukov les mizarske kvalitete, zračno suh, debeline 50 in 32, cca. 4 m3; gsm 031/800-852. Prodam fižol v zrnju; gsm 030/914992. Prodam nerabljen jedilni servis, nemški porcelan, za 12 oseb; gsm 031/642-353. VOZILA - PRODAM Prodam golf 4, dobro ohranjen, redno servisiran, garažiran, sdi 1,9, l. 1999; gsm 031/586-607. DRUGO KUPIM Kupim hlodovino jabolke, češnje, oreha, bresta ...; gsm 041/783-520 Tomaž. NEPREMIČNINE Nujno iščemo najemno stanovanje v Mozirju ali okolici; gsm 030/755-691. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/620-598. Vzamem v najem stanovanje v Mozirju ali Nazarjah. Kasneje se lahko dogovorimo za odkup; gsm 031/800-852. 26 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Čestitke, Oglasi BI®MASA Froling Biomasa d.o.G., Krnica 52,3334 Luce Biomasa d.o.o. se zahvaljuje gasilcem PCD Pobrežje za hitro posredovanje pri požaru v Biomasrem centru Nazarje, Članom društva se opravičujemo, ker smo jih pri prejšnji zahvali pozabili omeniti. Iskrena hvala. Direktor Rok Suhodolnik RAZPIS ZA NAJEMNIKA PLANINSKEGA DOMA NAČRETl Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 27 STAND-UP PETEK 21.2. 21:00 jiHiiwo sii.vo a JMHHtiJU um*.' l-' cptojiVAia tu rotnznju miifj^t JLFiDf