glasilo občinskega odbora socialistične zveze DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ - RUDNIK Leto I. Ljubljana, 5. oktobra 1961 Številka 8 Tvoja beograjska konferenca ÌS1II1 * Morda ho tisti dan, ko bo3 to bral, ePvics"nski dam in zadovoljen se bos kracal z dela. A vsega Id bilo v hipu konec, če bi se v tvoji bližini raztre-scilu atomska bomba. Smešno, nesmiselno! — boš morda fckel. in podobno bi rei.di po vsem 8vctu tudi drugi ljudje, kajti vsepovsod radi živijo in se jim to zdi Povsem naravno. Pa vendar je ta neposredna nevarnost možna, in kar je bolj strašen nesmisel, je to, da grozi človeku vsak tienutek nev arnost, ki je odvisna prav od njega samega. njim kolonialnim narodom, in ki so pripravljeni enakopravno sodelovati v mednarodni areni za dosego splošnega blagostanja. Že vrsta pozdravnih pisem in brzojavk, ki je prihajala med zasedanjem v Beograd z vseh strani, dokazuje, da so beograjsko konferenco imeli za svojo tudi premnogi v tako imenovanih blokovskih deželah razklanega sveta. Še bolj pomembna pa je seveda ta konferenca za nas Jugoslovan j e. Ne samo zaradi tega, ker je bila v našem Beogradu, v katerega so bile, hočeš ali nočeš, uprte oči vsega človeštva. Še bolj dragoceno za nas same je to, ila je to široko mednarodno srečanje raznih narodov, ki se danes prebujajo, v celoti manifestativno potrdilo pravilnost naše dosedanje poti. Duh razpravljanja na beograjski konferenci in zaključni sklepi v obeh deklaracijah so dejansko tisto, za kar se je Jugoslavija borila že med narodnoosvobodilno vojno, kar je zagovarjala v vsem času svoje povojne socialistične graditve ter nastopanja v OZN in drugih mednarodnih odnosih. Povsem upravičeno je zato predsednik Tito v svojem govoru ugotovil, da smo bili pred leti, ko se nismo hoteli ukloniti niti Vzhodu niti Zahodu, dejansko sami na težavni poti neodvisnosti in koeksistence, tla pa gre danes po tej poti že najmanj ena tretjina vsega človeštva in da je koeksistenca v svoji aktivni obliki praktično edina rešitev prev! vojno. Cim hujša orožja si izmišlja človek, čim večje so gospodarske sile, ki se grmadijo v posameznih deželah, čim večje so razlike, ki nastajajo med posameznimi področji sveta, tem nevarnejša je politika blokov. Ce se sproži plaz, bo vseeno, kateri norec je prvi pritisnil na gumb, kajti atomska vojna bo prinesla konec za vse. Nevezane dežele so zato danes moralna vest človeštva in beograjska konferenca je njihov glas. Toda s svojim številom postajajo te dežele tudi vse bolj upoštevanja vredna materialna sila, preko katere tudi drugi v bodoče ne bodo mogli. In to se tudi že danes v vsakdanji politiki in dogajanju na svetu pozna, in se bo poznalo še bolj. Toda morda si pri tem le dejal: A koliko vse to stane? Predvsem je za tako konferenco sleherna izmed udeleženih dežel nekaj prispevala, drugič pa je vsaka naložba za mir še neznansko cenejša kot oboroževanje ali pa celo vojna. Beograjska kojnferenea, ki je po zaslugi Jugoslavije kot edine evropske dežele znova vzpostavila zaupanje med kontinenti in ljudmi vseh barv in različnih tradicij, bo s svojimi blagodejnimi posledicami še dolgo ostajala sv e-tel in velik dogodek v korist miru, svobode in blagostanja na svetu, v prid vsega, kar si prav gotovo želiš tudi ti. A kot je bila zato beograjska konferenca v bistvu ne samo konferenca petindvajsetih držav, ampak tudi tvoja konferenca, tako bodo tudi njeni sklepi lahko uresničeni samo tedaj, če bomo za njimi stali mi vsi. Tudi ti! Bogdan Pogačnik Prizadevanja v Tednu otroka so bila nov prispevek k proslavi 20. obletnice vstaje naših narodov, k spommu na osvobodilni boj naših narodov, ki je ustvaril pogoje za srečnejše življenje mladih rodov. Telesna kultura - važen člen družbenega življenja Zato je bilo toliko bolj usodno po-^embno mednarodno srečanje v Bco-8radu, ki je v imenu vsega človeštva ^Ppzorilo na to nevarnost ob dvanajsti ^ in ki je hkrati z vso odločnostjo Pobilo, da so nevezane dežele beograj-Ke konference vsej blokovski prestiž-P1 politiki navkljub pripravljene preiti zato toliko večji delež odgovor-^ti za usodo celotnega človeštva. Beograjska konferenca bo ostala po-**cnihna v zgodovini že zaradi dejstva, 86 Jc lin nJcj sestaIo toliko držav-poglavarjev, kot še nikoli prej. pa ‘‘'di če štejemo naš ljubljanski kon-treh cesarjev. Kljub temu pa bi T^aiijševali njen pomen, če bi trdili, je govorila samo v imenu petin-Vajsetih oziroma o: e:nind\ ajsetih za-J^Panih dežel Azije, Afrike, Amerike Evrope, pa čeravno je že osem sto .ttlijonov prebivalcev teh dežel veli-‘tiiska številka. Ne, beograjska kon-e*Xiiica jc dejansko govorila v imenu ljudi tega sveta, ki sc zavzemajo Uiir, ki prizavavajo pravico do svo-^ue in neodvinosti vsem, tudi nekda- Prvi kongres telesne kulture Slovenije, ki je bil letos v Ljubljani, je jasno in določno nakazal potrebo naše mladine in delovnih ljudi nasploh po izživljanju v telesni kulturi. Le-ta je postala nujna življenjska potreba, saj je dokazano, da krepi zdravje in da usposablja ljudi za napore aia delovnih mestih, ter pri obrambi domovine. Zato ni nič čudnega, če se je za rast in razvoj telesne kulture začela zanimati tudi naša ljudska oblast ter družlveno-politične organizacije. Zakaj? Vse več in več naših ljudi, od najmlajših do starejših, čuti potrebo po zdravem, koristnem razvedrilu, mladina ob žogi in različnih igrah, starejši pa v rekreacijskem športu. Za vse to pa je treba zagotoviti primerne pogoje, ki jih vedno bolj narekuje vse širši in nenehni razvoj telesne kulture pri nas. Prav iz teh razlogov je kongres slovenske telesne kulture nakazal veliko vlogo naših osnovnih oblastvenih enot in organov, občinskih ljudskih odborov, ki naj bi prevzeli skrb za telesno-vzgojno dejavnost na svojih področjih ter omogočili športnim društvom, klubom in kolektivom, zlasti pa tudi šolski telesni vzgoji, primeren razvoj in mesto, ki jim gre v okviru našega družbenega življenja. Pobudniki teh akcij naj bi bile zlasti organizacije SZDL, ki jim je poverjena skrb nad splošnim družbenim ižvljenjem. Nič čutlncga torej ni, da sc je — med prvimi v Sloveniji — lotila reševanja tega perečega problema tudi organizacija SZDL občine Vič-Rudnik, ki je 15 .septembra sklicala konferenco o problemih telesne kulture v okviru občine, prišla do nekaterih konkretnih ugotovitev in dala nekatere napitke za izboljšanje trenutnega položaja. Zc naslednji dan pa je sledila tudi prva akcija občinskega odbora, ki je na seji obeh zborov zelo podrobno razpravljal o nakazanih vprašanjih, ki tarejo telcsnokultume organizacije in delavce v občini Vič-Rudnik. Obe za-početi akciji je treba pozdraviti, ker P° 'sem tem, kar smo zvedeli, ne bo ostalo le pri začetku, ampak bodo storjeni — v doglednem času in ob danih materialnih ter drugih možno- stih — primerni ukrepi za večji razvoj telcsnokultume dejavnosti na področju občine Vič-Rudnik. V čem pa so ti problemi in kako jih’ je moč rešiti? Poglejmo! Predvsem je treba ugotoviti, da pri ObLO doslej ni bilo nobenega sklada za pospeševanje telesne kulture, Id bi usmerjal razdeljev anje finančnih sredstev in skrbel tudi za njihov dotok iz gospodarskih organizacij ter iz drugih virov. Zato so v posamezne klube dotekala in še dotekajo sredstva nekontrolirano, klubi pa s plačevanjem igralcev stremijo za lažno kvaliteto. Tisti, ki so bliže tem sredstvom ali, ki jih pridobijo s pomočjo osebnih poznanstev, seveda laže živijo in delajo, vsi ostali pa so odvisni od drobtinic, ki jih po svojih močeh razdeli vsako leto ObLO. To pa slednjim seveda ne zadostuje in tako lahko govorimo bolj o životarjenju kot pa o primernem delu. Posledica tega pa je strah pred materialnimi težavami in društva ostajajo brez prepotrebnih organizacijskih delavcev, obstoječa šol-(Nadaljevanje na 2. strani) ».Naša komuna** mora pos!att zanesljiv posredovalec In glasnik našita misli Minilo je le nekaj mesecev odkar je bila natisnjena prva številka glasila občinskega odbora SZDL naše občine. „Nnša komuna“. Zaradi notili pogojev življenja in dela v komuni se je uredništvo odločilo, da da glasilu še bolj pestro in sodobno obliko. Ze takoj v začetku si je uredništvo ,,Naše komune“ naložilo številne naloge v zvezi z izhajanjem, vsebino in poslanstvom glasila med našimi občani. Po več mesečnem izhajanju našega glasila je že mogoče oceniti uspehe in prizadevanje uredništva. Ker izhaja ,,Naša komuna11 enkrat mesečno in ker je bil njen prostorninski obseg dokaj omejen, je uredniški odbor že poskušal uvesti nekaj stalnih rubrik, manjši del pa je posvetil raznim vestem in dopisom. S prehodom časopisa od treh na štiri kolone pa bo mogoče naš časopis tehnično še dopolniti in uvesti nove stalne rubrike. Zavedamo sc, da bi v našem mesečniku morali objavljati mnogo več vesti iz raznih področij družbeno-političnega življenja \ naši občini. Daljše razprave in rcporlaže so v določenih primerih sicer koristne, če nudijo prijetno branje. Tega sc naše uredništvo dobro zaveda in skuša posredovati najprimernejše sestavke. Dokaj brezuspešna pa so bila dosedanja prizadevanja. da l>i v „Naši komuni” objavljali čimveč najrazličnejših vesti, krajših razprav, kritik in pohval. Večkrat smo bili zato naravnost prisiljeni objavljati daljše prispevke, kot bi bilo sicer treba. Večkratne prošnje uredništva za bolj množično sodelovanje naših bralcev, niso vzbudile dovolj živega odmeva; in prav zato so še vrzeli v tehnični in vsebinski podobi našega lista. Uredništvo se tega zaveda in zato ponovno poziva svoje bralce in občane, da s svojimi Jrrispevki z raznih področij — kjer pač žive in delajo — pripomorejo k zboljšanju „Naše komune" in k njeni večji popularnosti. Le ob širokem sodelovanju bralcev bomo lahko dosegali takšno kvaliteto, da bo naše glasilo opravičilo svoj obstoj. S svojim prizadevanjem hoče namreč uredništvo zadovoljiti zares najširši krog bralcev in doseči, da bo list postal zanesljiv posredovalec in glasnik naših misli, prizadevanj in stremljenj. Telesna kullura (Nadaljevanje s 1 strani) eka športna društva pa vrh tega doslej sploh jniso bila deležna nikakršne materialne pomoči. Res je, da je občina Vič-Rudnik po razsežnosti med naj večjimi v Ljubljani, po zaledju v industriji pa najšibkejša. Kljub temu pa bo nujno treba zagotoviti materialna sredstva za razvoj telesne kulture. Naslednji, zelo pereč problem pa je vzgoja paše mladine v šolah. Šoloobveznih otrok in mladine je okrog 5000, strokovno usposobljenih učiteljev' za telesno vzgojo pa je na vsem področju le 10 (!) in še ti nimajo ustvarjenih pogojev za redno vadbo, ker pač primanjkuje telovadnic in je mladina navezana le na vreme, ki pa jje prav v času šolskega leta od jeseni do spomladi najkrajše in najmeugod-(nejše. Zanimivo a obenem nerazveseljivo je, da v vsej občimi ni nobenega štipendista, ki bi obiskoval srednjo ali visoko šolo za telesno vzgojo, niti ni zagotovljenih finančnih sredstev za različne priložnostne tečaje ali seminarje za telesno vzgojo. Tako ostaja iz leta v leto veliko število naših naj-mlajših brez prave telesne vzgoje, z izjemo tistih, ki so vključeni v različne telesnovzgojne organizacije. In še teh je malo, zakaj le vsak dvanajsti prebivalec občine se ukvarja s telesno vzgojo. Tudi društva in klubi, ki jih je 26 s 4247 pripadniki, se ubijajo s pro- _______________n Sindikalne podružnice naj pomagajo pri izdelavi pravilnikov V zadnji številki našega časopisa smo skušali prikazati nekatere osnovne naloge, ki naj bi bile opravljene pred prehodom na poslovanje po ekonomskih enotah. III. plenum občinskega sindikalnega sveta je opozoril na to, da so si doslej v podjetjih dosti premalo prizadev ali, da bi izdelali pravilnike o del it vi čistega dohodka, pravilnike o delitvi osebnih dohodkov ter pravila o pristojnostih organov delavskega samoupravljanja (to je CDS, ODŠ in svetov ekonomskih enot). Menimo, da še nismo dovolj storili s tem, da smo v nekaterih naših gospodarskih organizacijah izvolili obratne delavske svete oziroma svete ekonomskih enot; moramo še korak naprej. S tem ko smo dali pravico tem organom, da lahko samostojno sprejemajo in odpuščajo delovno silo, skrbe za HTV službo, postavljajo proizvodne programe svojih enot ter še nekatere druge manjše pravice, še zdaleč nismo rešili bistvo problema. Nesmiselno bi namreč bilo, če bi organ, ki sicer odloča o proizvodnem programu ter se bori za njegovo izvedbo, ne imel pravice samostojno in vsestransko odločati tudi o rezultatih svojega dela. Naš občinski sindikalni svet je anketiral 37 gospodarskih organizacij, ki so dolžne izdelati oba pravilnika o delitvi dohodka. Izdelalo in tudi sprejelo ju je doslej le pet gospodarskih organizacij. V 16 podjetjih so razpravljali o obeh pravilnikih, medtem ko se v 15 gospodarskih organizacijah sploh še niso lotili osnovnih priprav Za izdelavo omenjenih pravilnikov. Zaskrbljujoče pa je. da so skoraj povsod, kjer pripravljajo pravilnike doslej mislili le na izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka, skoraj nobene pozornosti pa niso posvetili izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Vprašanje rešujejo tako, da skušajo obstoječe tarifne pravilnike spreminjati, dopolnjevati in podobno. Ko smo pred sejo plenuma poizvedovali pri predsednikih sindikalnih podružnic kako poteka delo, je na vpra-šalnja odgovorilo pozitivno samo 50 o/o predsednikov, medtem ko ostali niso vedeli nič povedati, ali jva so dajali netočne podatke na pamet. Vse to da misliti, da bo treba verjetno že pred občnimi zbori sindikalnih podružnic sporazumno z izvršnimi odbori zamenjati tiste predsedhike, ki do sedaj Množi5na telesna vzgoja - pogoj za kvalitetne dosežke blemi materialnih sredstev, predvsem pa s pomanjkanjem prepotrebnih objektov za redno vadbo. Resje, da imajo mnoga društva svoje športne objekte, toda nekateri niso redno oskrbovani — ker pač ni sredstev za njihovo vzdrževanje — drugi pa so urejeni za si lo ali priložnostno, da ne morejo trajno služiti svojemu namenu. Med temi društvi je tudi nekaj takšnih, ki se ukvarjajo z vrhunskim športom — Olimpija-Svohoda. PK Ljubljana, VK Savica — a ne morejo dovolj razviti kvalitete, ker sredstev enostavno ni, da ne govorimo o širšem vključevanju najmlajših v vrste društev, kjer bi prav lahko čez leta prišli do vrhunske kvalitete. Vse to so dodobra premleli udeleženci konference SZDL ter seja zborov ObLO in videti je bilo, da imajo najboljšo voljo pomagati pri reševanju naštetih problemov. Strinjali so se, kot trdimo tudi v uvodu, da je telesna kultura nujen sestavni del družbene dejavnosti ter važen člen vzgoje naše mladine in da ji je treba zagotoviti v resnici tisto mesto, ki ji v okviru naše socialistične družbe gre. — Zaradi tega se bo treba zavzeti za uresničitev prioritetnega reda, ki je bil sprejet v okviru osrednjega okrajnega sklada za pobijanje alkoholizma, ter tudi za potrebe občine Vič-Rudnik iz njega zagotoviti potrebna sredstva vsaj za gradnje in vzdrževanje osrednjih objektov: stadiona Svobode na Viču, novi, sedaj |M)rajajoči se rekreacijski športni center ob Dolenjski cesti, kopališče Kolezija ter dom Partizana Trnovo. Le-ti so najpotreb- nejši za nadaljnji razvoj telesne vzgoje na področju občine, da ne govorimo o telovadnicah za šole in društva, kjer naj bi v zimskih dneh dobila zatočišče naša mladina. — Čimprej bo treba urediti vse za vzgojo novih strokovnih kadrov za telesno vzgojo v šolah in tudi v društvih'. Omogočiti jim je treba primerne strokovne tečaje in seminarje in v prihodnje gledati tudi na to, d.i bi izšolali v srednji ali visoki šoli za telesno vzgojo vsaj nekaj novih strokovnjakov. Na ta način se bo vsaj delno omilil problem pomanjkanja strokovnega kadra za redno šolsko telesno vzgojo. — Veliko bo k temu pripomogel sklad za pospeševanje telesne vzgoje, ki bo ustanovljen pri ObLO in ki mora čimprej najti pravo obliko in pravno osnovo ter začeti s svojo nalogo. V ta sklad naj bi se stekala finančna sredstva iz gospodarskih organizacij in iz občinskega proračuna; razdeljevali pa naj bi ga smiselno društvom in osnovnim organizacijam za njihove funkcionalne potrebe. Ce bodo dobili telesmovzgojni delavci, na čelu z občinskim svetom in z Občinsko zvezo za telesno kulturo, to osnovno pomoč, potem se je moč nadejati večjih uspehov aia področju telesne kulture v občini Vič-Rudnik ter njenega nadaljnjega napredka. Športniki in pripadniki vseh organizacij pa bodo lahko z večjim veseljem prijeli za delo ter s svojim delom na tem področju, enako kot delavci v okviru drugih družbenih organizacij, utrjevali ugled občine Vič-Rudnik! niso pokazali dovolj sposobnosti in volje za vodstvo organizacije. Smo tudi mnenja, da razpravljajo o pravilnikih povečini le v preveč ozkem krogu ljudi. Hočemo poudariti, da j« skrajno nepravilno, če ta ali oni pravilnik izdelajo kabinetno in ga potem predlože delavskemu svetu v dokončno potrditev. Sledi, da bodo morale vse sindikalne podružnice organizirati široke razprave med članstvom kolektiva. Samo ob' takšnem načinu ne bo bojazni, da bi morali pravilnike enkrat ali pa tudi večkrat dopolnjevati, oziroma spreminjati. Znano je, da je rok za izdelavo pravilnikov 31. XII. Da bi pa k pravilnikom lahko izrekla svoje mnenje in pripombe tudi ObSS in zbor proizvajalcev, bodo po sklepu III. seje plenuma občinskega sindikalnega sveta gospodarske organizacije izdelale pravila in pravilnike do konca oktobra. Občinski sindikalni svet apelira na vsa vodstva podružnic, da nudijo pri delu pomoč in tudi s tem opravičijo zaupanje kolektiva. Jože Mesarič Pred VII. kongresom IMS Ob koncu septembra in v začetku novembra bodo v aktivih LMS naše občine letne konference, Letošnje konference irodo imele poseben pomen, saj borio neposredno pred VIL kongresom LMS. Nanje sc bo torej treba še prav posebno dobro pripraviti. Tematike, ki l*® dala vsebino razpravam na konferencah jc dovolj, saj se je v našem družbenem življenju zadnje čase zvrstila cela vrsta kvalitetnih sprememb. V šolali konference ne l»odo mogle iti mimo šolske reforme, ki se pri nas še vse prepočasi uveljavlja, niti mimo novih sprememb v finansiranju, saj bodo te bistveno vplivale na izvajanje šolske reforme v naših i osnovnih in srednjih šolah. Tudi spremembe v gospodarstvu in vpliv novih gospodarskih inštrumentov ne bi smeh ostati neobdelani v organizacijah LMS v ]>od-jetjih. Morali bodo temeljito analizirati vlogo mladih delavcev-upravljavccv pri uveljavljanju novih gospodarskih uprepov. Konference aktivov LM v podjetjih pn bodo morale spregovoriti tudi o drugih perečih problemih mladih ljudi. Doslej smo na primer še vse premalo storili, da bi rešili njihove stanovanjske probleme, ki so čestokrat velika ovira za dobro delo organizacije LMS. Problem strokovnega izobraževanja jc eden , izmed osnovnih problemov v naših podjetjih, predvsem v tistih, ki zaposlujejo pretežno ne- ; kvalificirano delovno silo, ali sezonske delavce« Organizacije LM v teh podjetjih bodo moral® odločneje zahtevati, uvedbo raznih tečajev /;l strokovno izobraževanje. Na konferencah tultf ne bodo smeli prezreti problemov učencev ' gospodarstvu, saj njihov položaj še zdaleč n* povsod tak, kol bi moral biti. Dostikrat so 8® izpostavljeni samovolji mojstrov in pomočnikov. Tudi njihovo nagrajevanje ni povsod pr®' vilno urejeno. So primeri, ko delajo na proizvodu j ih delovni Innestili, n ne dobivajo liAc nagrade kot ostali delavci. Ično leto, toliko časa zdaj delujejo klnU mladih v stanovanjskih skupnostih, jc zel® kratka doba. Pokazali pa so se vendarle z® prvi uspehi teli klubov. Treba pa bo še bolj jasno začrtali vlogo mladih v razvoju stanovanjskih skupnosti. Na letnih konferencah bodo aktivi sprejemali tudi delovne programe za prihodnje obdobje. O, hočemo, »la bodo programi sestavljeni na podlagi potreb in problemov v določenem kraju; potem bo nujno treba (esn® sodelovati z organizacijami SZDL, sindik®** in z ostalimi družbenimi organizacijami. ' tako bo mogoče spoznati in obdelati problem®' ki niso važni samo zn mladino, ampak širšega družbenega pomena. Majhna tovarna z veliko dejavnostjo Ko!ckoznega večera živahen, ^veda pa tudi nič manj zanimiv. Kako je moč v teh stisnjenih prostorih nekaj ustvarjati, se “i je porodilo vprašanje, ko sem prestopil Pwg upravnega [»oslopja. Kaj kmalu mi je bilo vse dovolj jasno, saj sem se takoj zapletel v Pogovor s tehničnim vodjo tov. Vojnovičem, “i ima to podjetje takorckoč v malem prstu. Kaj je torej povedal? ŽE 38 LET V ISTIH PROSTORIH Tovarna vijakov je bila ustanovljena kot Privatno podjetje žc leta 1923 in deluje nc-Ptekinjeno do danes. Ker je bila sprva majhno Obisk v Tovarni vijakov na Viču smo jih izdelali doma, in še tiste, ki smo jih naročili v SZ in ČSSR. Z gradnjo nameravamo začeti leta 1963, ker imamo žc odobren program rekonstrukcije. Za namestitev novih strojev bomo do dograditve začasno izkoristili objekt dosedanje kvasame pivovarne Union, ko pa bo zgrajen novi objekt, bomo stare zgradbe izkoristili za pomožne prostore in delno za pisarne, predvsem pa za skladišča, ki nam sedaj močno primanjkujejo. Nedvomno bomo s tem ustvarili boljše pogoje dela in začel se bo še večji vzpon proizvodnje in pa podjetja samega.11 on 62 DO 1200 TON IZDELKOV Zanimalo me je, kako je s proizvodnjo in kakšen napredek je bil dosežen, seveda pa tudi, kako jo nameravajo še povečati. Zvedel sem tole: „Tovarna je naredila že doslej velik skok naprej. Leta 1950 je na primer izdelala le 62 ton vijakov — predvsem lesnih —'nato pa se je proizvodnja stalno izbolješevala, tako da smo lani izdelali žc 296 ton (indeks povečanja v primerjavi z letom 1950 je 4.78). Predvsem Smo začeli v veliki meri izdelovati vijake za Kovine z milimetrskim navojem v premeru od 2.6 do 6 mm. Osvojili smo tudi proizvodnjo vijakov za pločevino — tako imenovanih kni-ping vijakov — za potrebe industrije motornih vozil, karoserij, kovinske industrije in za Oddelek za specialne vijake #Kniping“ Pudjdje, so jo po osvoboditvi priključili kot °brat najprej Saturnusu, nato pa do leta 1956 8edanjenui podjetju SK1P v Šentvidu. Zatem Ìe delovni kolektiv prevzel ta obrat v upravljanje kot samostojno |>odjctjc. Kot rečeno, je zgradba že zelo stara, nad let, zato skoraj ne ustreza več svojemu Pravemu namenu. Tudi stroji so bili temu primerni in prvotno namenjeni le za izdelavo kanih vijakov', sedaj pa so seveda žc močno Zastareli. Po osvoboditvi se je delovni kolektiv močno zavzel, da bi preuredil stroje in jih ^opohiil z novimi. To so terjale naloge, ker j® bila to prvo tovarna v Jugoslaviji, ki je mèrla izdelovati tudi vijake z milimetrskim navojem. Po lastnih konstrukcijah in v lastnih delavnicah so izdelali nove sti-oje-av tornate, s baterimi so začeli izdelovati tudi nove artikle. Ker v tistem času manjša |>odjctja niso mogla dobiti deviz za uvoz strojev iz inozemstva, je bil to edini način modernizirati strojni park, ® delavci in konstruktorji so se lotili dela z Veliko voljo in pogumom. Uspeh ni izostal in *®dovi so sedaj zares obilni — v podjetju je mdaj že veliko število modernih strojev, ki ®° kos nalogam in zlahka krijejo potrebe v mši industriji. Veliki načrti za boljše pogoje dela To je kratka zgodovina tovarne, ki zgovorno d°kazuje, da je imel kolektiv resnično dobro V°ljo storiti vse za sodobnejši proces dela in m še večji dvig proizvodnje in kvalitete, nam k povedal tov. Vojnovič. pa nameravate v prihodnje? sva na-razgovor. »Ker so sedanja j»oslopja prestara, se je 1*^1 jet je v načrtu rekonstrukcije odločilo za Nadnjo nove, sodobne zgradbe v velikosti “^OO m*, kamor bomo (»ostavili vse stroje, ki " Kaj mljevalu montažna dela. Seveda pa skrbimo tudi za potrebe elcklro in radio industrije, ker izdelujemo tudi zelo drobne, naj finejše vijake. Po teži je seveda videti proizvodnja zelo majhna, saj tehta 1000 takšnih vijakov le 1.75 kg, po številu pa je velika, ker izdelamo letno okrog 220 milijonov kosov. Povsem jasno je, da bomo našo proizvodnjo z uvozom strojev iz inozemstva lahko povečali celo na 1200 ton letno in vrh tega še obogatili asortiment izdelkov." KONKURENCE ZA ZDAJ ŠE NI! — Dobro, proizvodnja je velika, kako [ a je s prodajo? me je zanimalo. ,,Predvsem je treba |K>vedati, da obratujemo t-koraj v vseh oddelkih v treh izmenah. To pa zaradi tega, ker imamo in smo imeli doslej še preveč naročil. Tudi ob sedanji ekonomski sitaciji komaj zmagujemo naročila in zadoščamo potrebam trga. Izdelke pošiljamo v vse republike, izvažamo jih pa v Inozemstvo ne, da bi to povzročilo resne motnje v naši industriji, ki jo z vijaki oskrbujemo. Sicer pa je res, da sedaj obstoječe, nam so rovine tovarne žc posvečujejo svoje kapacitete in da 1k> zgrajenih še nekaj takšnih tovarn, toda to nas ne moti. Konkurenca med podjetji se bo slej ko prej pojavila, a naše |H>djetje ec bo z izboljšanjem kvalitete in s epecialnimi izvedbami vijakov prav lahko kosalo z ostalimi |x>djetji.“ Na vprašanje, kakšen je finančni jndožaj, sem dobil odgovor, via novi ekonomski ukrepi dajejo podjetju možnost za še lepši razvoj. Težave pa so v tem, da konzumen ti ne morejo poravnavati svojih obveznosti, ker nimajo dovolj obratnih sredstev in zavlačujejo s plačili. Velika storilnost iti dobro izkoriščanje kapacitet pa zagotavljata tovarni visoko rentabilnost, kar je spet v največji meri zasluga delavstva. SLOŽNO DELO IN VZGOJA LASTNEGA KVALIFICIRANEGA KADRA Veliki delovni uspehi in velik napredek so običajno posledica trdne organizacije dela in povezovanje med delovnim kolektivom. Da je tenni tako tudi v tej tov arni, je videti iz tega, da vsi upravni organi podjetja tesno sodelujejo med seboj. Podjetje vodi delavski svet z upravnim odborom in odloča o tekočih ukrepih enotno ter složno s sindikalno organizacijo ter s strokovnim svetom, ki daje smernice tehničnega značaja. Vse to pa zelo pozitivno vpliva na delovni kolektiv, ki pri tem krepko sodeluje. Glede na to, da je podjetje majhno in ima skromno število zaposlenega osebja, so se pri uveljavljanju novih načinov nagrajevanja — ekonomskih enot — odločili, da frodo imeli le eno ekonomsko enoto, pač pa več obračunskih enot po posameznih oddelkih. Sicer pa so imeli že sedaj način nagrajevanja po učinku, a ne po normah ter s premijami. Kako pa izobraževanje delavstva? Ker je proizvodnja avtomatizirana, je zaposlene v podjetju precej ženske delovne sile za strežbo avtomatom. Podjetje pa je seveda večino delavstva obeh spolov priučilo tako, da so postali mnogi iz nekvalificiranih kvalificirani delavci, kar sc je pokazalo kot zelo koristno in se je ta način — brez posebnih tečajev in šolanja — prav lepo obnesel. SKRB ZA STANOVANJA, LETNI ODMOR IN RAZVEDRILO Kot povsod, se je tudi v tej tovarni pojavil velik problem, kako preskrbeti zaposlenim, zlasti tistim, ki so od podjetja zelo oddaljeni, primerna stanovanja. Zato so ustanovili stanovanjsko zadrugo, ki je že resno pričela z delom, razen tega pa je tudi podjetje kupilo na Vrhovcih še nedograjeno stanovanjsko hišo — dela na njej sedaj dokončujejo — zaključili so pogodbo za štiri stanovanja v novih občinskih blokih. Tako l>o za najnujnejše potrebe na voljo sedaj devet družinskih in dve samski stanovanji. Delovni kolektiv podjetja si vsako leto privošči tudi odmor na Rabu, kjer ima skupaj z Dolenjskim gradbenim podjetjem Grosuplje organizirano letovanje pod zelo ugodnimi pogoji. V nemajhni meri pa je seveda poskrbljeno še za razvedrilo med delom. Delavci in uslužbenci se udejstvujejo v prostem času v balinanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu in nogometu, vsakodnevni polurni odmor pa prav tako izkoristijo za izživljanje v nekaterih od teh panog. Urejeno pa imajo tako, da vsak dan v vsakem oddelku po eden pazi na stroje — s tem ni treba prekinjati avtomatov in pridobijo na proizvodnji okrog 5°/o — nato pa ima za ostalimi prav tako odmor. Sindikalna ftmcionarja tov. Kovačič in Loč-nikar sta dejala, da bi si seveda želeli še več prostora za sindikat, za klubsko sobo hi nekatere dinge ugodnosti, katere pa pričakujejo po rekonstrukciji tovarne, ko bo moč misliti tudi na obsežnejšo gradnjo stanovanj in podobnega. * * * Še kratek sprehod |K> obratih. Prepričal sem se, da se v tovarni dogaja vse točno jio pri-vedovanju. Vstopil sem. Vsepovsod ropot strojev, zraven marljive roke, ki jim strežejo, a zares premalo, premalo prostora. Po ozkih prehodih se vrstijo zaboji, napolnjeni s polizdelki, v posameznih oddelkih pa je toliko avtomatov, kot bi človek zašel v veliko tovarno, urejeno [>o vseh sodobnih predpisih, kjer mrgoli na stotine delavcev, kjer v prostorne obrate prodirajo sončni žarki. Tesno je. In vendar je poskrbljeno za varnost pri delu, čeprav se ti rolioti nenehno gibljejo ter bruhajo iz sebe vsako minuto na tisoče in tisoče vijakov. Pri mnogih strojih sem postal in opazoval njihovo nenehno gibanje. Ta ali oni delavec je tudi |iokazal, kako gre delovni proces. Res, nekateri delavci in delavke so me tudi skoraj nezaupno pogledovali, češ, kaj je le ta radovednost v naših obratih. Toda prav je, da smo sc — takole bežno — srečali, ker se človek na ta način lahko še bolj prepriča o veliki dejavnosti tega majhnega jiodjctja. Konferenca za družSeno aktivnost žena V oktobru se bo enako kot v vseli drugih občinah Slovenije tudi pri nas prvič sestala konferenca za družbeno aktivnost žensk. Ker gre pri tem za »ovo obliko in nov način refe vanj a problemov, s katerimi sc srečujemo pri našem delu za družbeno aktivizacijo žensk, je prav, da na kratko pov emo, kdaj in zakaj smo se odločili za tak način obravnavanja perečih vprašanj in kako se bomo lotili tega dela. Na konferenci žensk Jugoslavije, ki je bila letos aprila v Zagrebu, je bila sprožena cela vrsta problemov, ki jih povzroča čedalje večje zaposlovanje ženske delovne sile. Med njimi naj omenim samo tega, da veliko število zaposlenih žensk nima nikakih strokovnih kvalifikacij, pa se kljub temu zelo malo delavk udeležuje tečajev za strokovno izpopolnjevanje. Vsem nam je jasno, da je poglavitni vzrok za takšno stanje preobremenjenost delavk z domačim delom; posledica pa je nizka produktivnost in sorazmerno nizki prejemki. To pa že ne prizadev a več samo nekvalificirane delavke, temv eč tudi njeno družino pa tudi celotni delovni ko-laktiv in družbeno skupnost. Kajti delovni kolektiv, v katerem imajo visok odstotek nekvalificirane delovne sile, bo imel zaradi nižje produktivnosti tudi majhen dohodek. Malo ali pa nič mu ne bo ostalo za družbeni standard članov kolektiva: prizadeta pa bo tudi komuna, ki dobiva sredstva za kritje svojih potreb predvsem od gospodarskih organizacij. Ce te ustvarjajo malo, potem je seveda tudi del, ki ga morajo odstopiti komuni, majhen. Vidimo torej, tla vprašanje strokovne kvalifikacije žensk nikakor ni samo žensko, temveč družbeno vprašanje. Zato ne bi bilo prav, če bi ga morale reševati samo ženske. Vprašanja se bodo morale lotiti vse tiste organizacije, ustanove, organi delavskega in družbenega upravljanja itd., ki lahko kakor koli pripomorejo k njegovi čim hitrejši rešitvi. Iz teh razlogov so bili na konferenci žensk Jugoslavije postavljeni temelji za tak način dela, ki omogoča, da se za reševanje določenih vprašanj združijo sile najrazličnejših činiteljev. Izvolili so tudi zv ezni odbor konference za družbeno aktivnost žensk. Komisija za delo med ženami SZDL naše občine je za pripravo občinske konference poslala vsem gospodarskim organizacijam ira območju naše občine vprašalne pole, s pomočjo katerih želi Ugotoviti pogoje, v katerih delajo pri njih zaposlene ženske, njihov kvalifikacijski sestav, udejstvovanje v organih delavskega samoupravljanja, pogoje strokovnega izpopolnjevanja in vzroke težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu itd. Na ta način bo mogoče ugotoviti najbolj pereče probleme, ki bodo tema razgovorov na občinski konferenci. Na njej bodo morali sodelovati tudi predstavniki vseh tistih organov in organizacij, ki bodo lahko pripomogli ne samo k uspešnemu delu konference, temveč tudi k’ čim hitrejši realizaciji na njej sprejetih sklepov. Dr. Sonja Kukovec LJ U B NANA • JUG 0 SLAVNA 'VELETRGOVINA IMPORT EXPORT Obveščamo Vas, da smo se preselili v naše poslovne prostore na Aškerčevi cesti št. 3. Glasbena vzgoja in njen pomen Viška glasbena šola tudi širši javnosti posreduje sadove svojega dela "S V preteklem letu je bilo organi/.iranib vee jezikovnih tečajev za angleščino in nemščino. Uspešen start v novo izobraževalno sezono Z ustanovitvijo nove Jugoslavije se je tudi glasbeni vzgoji pri nas odprlo novo, obsežno področje razvojnih možnosti in udejstvovanja. Pot do glasbe je postala dostopna otrokom vseh družbenih slojev in vsakomur, ki čuti nagnjenje do nje. Z rastjo v širino pa nikakor ni izgubila na kvaliteti. Nasprotno. Karakteristika socialistične glasbene vzgoje je ravno v nenehnem intenzivnem prizadevanju, da bi sc njena kvaliteta vsestransko stopnjevala. Poleg tega prizadevanja pa smo priče iskanju in utiranju novih potov k masovnosti glasbene vzgoje. Delo glasbenih šol se ne razvija le v ozkem krogu njenih učilnic, temveč sc uspešno vrašča v življenje socialistične skupnosti. Učenci glasbenih šol posredujejo s svojimi javnimi nastopi sadove glasbene vzgoje delovnim kolektivom V' tovarnah, pionirjem osemletk, slepi mladini v zavodih ter v svojih radij škili in televizijskih nastopih vsem ostalim delovnim ljudem širom naše domovine. Na ta način sega vzgojna moč in dejavnost glasbenih šol daleč preko njihovega osnovnega okvira in postaja v pravem pomenu besede obče ljudska. Glasbene šole pojmujejo svoje delo — glasbeno vzgojo — predvsem kot dopolnjevanje splošne vzgoje v šoli, družini in družbi. Pri tem si seveda prizadevajo doseči najvišjo strokovno kvaliteto. Vzporedno s tem ciljem opravljajo pomembno delo iskanja in vodenja mladih glasbenih talentov. Vzgojno-pcdagoški sistem glasbenih šol navaja otroka k natančnosti, vztrajnosti, temeljitosti; uči ga iskati težavne probleme, jih pravilno oceniti in premagati; usmerja ga v objektivno ocenjevanje lastnih in tujih uspehov ali neuspehov, njih vzrokov in posledic. S samostojnim študijem doma, z javnimi navto-pi, zlasti pa s skupinskimi vajami v raznovrstnih ansamblih, kjer »c otroku najkonkretneje vzbudi kolektivistični čut, se razvija otrok v samostojnega, discipliniranega, samozavestnega in samokritičnega člana naše socialistične skupnosti. Študij glasbe je trdo, včasih vprav težaško delo, ki vzame mnogo prostega izvenšolskega casa in terja mnogo samozatajevanja. Vendar pa je prosti čas s študijem glasbe v vzgojnem pogledu idealno in optimalno izkoriščen. Zaposleni otrok ne postopa in tudi ne pride v Isti k z neprimerno družbo. Glasbene šole imajo torej tudi vlogo preventive v mladinskem skrbstvu in so družbeni izdatki zanje tudi s te plati utemeljeni. Glasbena vzgoja v mladosti jc neke vrste kapital, ki se uspešno obrestuje še v zreli življenjski dobi. Izkušnje kažejo, da nudi obvladanje kateregakoli glasbenega instrumenta idealno možnost za rekreacijo. Številni pevski in instrumentalni ansambli rudarskih, železničarskih, poštarskih in drugih delovnih kolektivov imajo pri nas večdesctletno tradicijo. Prav v zadnjih letih pa so zahteve tovarniških delovnih kolektivov po glasbeni vzgoji in [>o 'formiranju lastnih ansamblov vse pogostejše in izrazitejše. Vzporedno z opisanimi zahtevami in težnjami delovnih ljudi, gre tudi aktivnost in prizadevnost glasbenih šol. Sc |>oscbej nas zanima dejavnost Glasbene šole Ljubljana-Vič-lludnik. Ta je bila med prvimi, ki so se odločile ubrati novo, napredno |>ot. Sadove svojega dela prenaša s svojimi učenci neposredno med delovno ljudstvo. Samo lani je ta šola izvedla s svojimi učenci 70 javnih prireditev. To tlelo, [k>-razdeljeno na število šolskih dni v letu |K>ka-žc, da je bila na vsak tretji šolski dan po ena javna prireditev'. Učenci te šole so bili reden gost številnih proslav terenskih organizacij in tovarniških kolektivov. Kdor ve, koliko vzgojiteljevega in učenčevega truda je treba za študij enega samega programa in koliko za izvedbo vsake posamezne prireditve, 1«) znal ceniti vso požrtvovalnost in vso prizadevnost. Množičnost prireditev te šole pa jc bila vselej povezana tudi s kvaliteto. Dvajseto obletnico vstaje naših narodov' je počastila šola s tremi javnimi nastopi v dvorani Slovenske Filharmonije. Program je vseboval izključno dela domačih glasbenih ustvarjalcev. Prvi nastop — „Obisk pri jugoslovanskih skladateljih" — jc seznanil občinstvo z ustvarjalnostjo bratskih narodov'. Program drugega nastopa — „Iz težkih dni v svobodo" — je vseboval izključno skladbe, ki so jih ustvarili slovenski skladatelji iz pesniških zbirk partizanske lirike. Tretji nastop — ,,Obisk pri slovenskih skladateljih" — pa je prikazal mnoga, do sedaj neznana ali celo prvič izvajana domača dela. Na Dan mladosti so učenci te šole v televizijski oddaji HTV Ljubljana izvajali skladbe slovenskih skladateljev na tematiko iz NOB. V dvorani te šole je prišlo v minulem šolskem letu v' neposreden stik z glasbo nad 2000 pionirjev osemletk. Težko si jc predstavljati učinkovitejši vzgojni prijem kot je glasbeni program, ki ga izvajajo sovrstniki mladega občinstva v avditoriju. Vsebino posameznih skladbic jc mladim poslušalcem na prijeten in dojemljiv način posredoval komentator. Vrstile so se glasbene uganke, ki so jih otroci nad vse prizadevno pa tudi uspešno reševali. Za mnoge izmed njih je bil to prvi neposredni korak v čarobni svet glasbe. Haz-položenje otrok v dvorani in ugotovitve njihovih vzgojiteljev so pokazali, da je ta način sodelovanja in povezave glasbene šole z osemletkami in drugimi šolami nadvse potreben, uspešen in kvaliteten. Za tako uspešno delo Glasbene šole pa ima nedvomno velike zasluge Občinski LO Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, ki je v okviru danih možnosti nudil šoli vse |M>gojc za uspešen razvoj. Po navedenih kriterijih ocenjena vrednost glasbene vzgoje na glasbenih šolah, po vsej verjetnosti močno presega ekonomsko vrednost izdatkov, ki jih daje skupnost vsako leto za vzdrževanje teh šol. Po vsem svetu je glasbena vzgoja v nenehnem, naglem vzponu iu poletu. Zato tudi pri nas ne sinemo varčevati, ko omogočamo mladini glasbeno vzgojo, s katero bo mogla povzpeti na višjo raven svoje duhovne moči. V septembru jc Delavska univerza pripravila vrsto šol, seminarjev in ciklusov predavanj, ki so jih naročile gospodarske organizacije, krajevne organizacije SZDL in druge družbeno-politične organizaicjc. Letos kažejo krajevne organizacije veliko zanimanje predvsem za predavanja poljudno znanstvenega značaju, zlasti pa za potopise, spremljane z dia|>ozitiv i. Redne kinopredstave bomo organizirali v Polhovem Gradcu, na Dolenjski cesti v' domu SZDL, v Zclimljah, v zadružnem domu na Barju, na Škofljici in |>o možnosti vsakih 14 dni na Golem, na Brezovici in v Tomišlju. Najobširnejši izobraževalni program bomo letos izvedli v podjetju „Vedrog“ — velcdro-gerija na Lavrici. Večina gospodarskih organizacij pa nam doslej še ni s[M>ročila svojih želja, oziroma poslala naročil za seminarje in predavanja. Delavska univerza namerava tudi v letošnjem letu organizirati šole za odrasle (osemletke) po vseh večjih šolah v občini, prav tako pa tudi jezikovne tečaje za angleški, nemški, francoski in italijanski jezik, če se bo seveda za posamezne tečaje prijavilo dovolj kandidatov. Letos smo tudi prvič pripravili administrativni tečaj s strojepisjem, vendar do sedaj število prijav Ijencev še ni zadovoljivo. Beograjska konferenca je zbudila v naših kolektivih in krajevnih organizacijah močno zanimanje. Delavska univerza je že organizirala predavanja o beograjski konferenci v vseh večjih krajih. Državljani so se v velikem številu udeleževali teh predavanj. Dvorane v Podpeči, Velikih Laščah, v Tobačni tovarni in na Dolenjski cesti jc polnilo od 200 do 300 poslušalcev. Skupno smo organizirali 15 predavanj o beograjski konferenci in obenem predvajali tudi krajše filme s poti tov. Tila po afriških deželah. S predavanji, filmi in seminarji bi želeli priti v sleherno vas. Zato želimo čim tesnejšo povezavo z vsemi krajevnimi organizacijami v' naši občini. MOŽJE! KAJ PRIPRAVLJA DELAVSKA UNIVERZA ZA OKTOBER Tudi v letošnji sezoni smo organizirali več oddelkov osemletke. Šola je namenjena odraslim, ki niso dokončali te šole, pa si žele pridobiti to znanje za nadaljnji študij in i*' popolnjevanje. šola ima dve stopnji. Prva obsega snov 5. n* 6. razreda osnovne šole, druga pa snov 7. i» 8. razreda. Z 2. oktobrom sc je na šoli „Oskar Kovačič* na Rakovniku in na II. osnovni šoli na Viču že pričel reden pouk obeh sto|venj. 10. oktobra se Ihj pričel tudi jezikovni tečaj nemškega jezika v podjetju LIP Podpeč. Obiskovalo ga Ih) 25 delavcev. S 1. oktobrom jc potujoči kino Delavske univerze organiziral tudi redne kinopredstave: — vsako solvoto, oh 20. uri, na Škofljici V Gasilskem domu, — vsako nedeljo, oh 15. uri, v Zclimljah V Gasilskem domu, — vsako nedeljo, oh 10. uri dopoldne in ob 19. uri zvečer pa v Domu SZDL na Dolenjski cesti. Skupno z Zvezo prijateljev mladine, ki j® imela letne občne zbore, smo organizirali med 26. septembrom in K), oktobrom v Velikih Laščah, na Igu. v Notranjih Goricah, na Vrhovcih in v Rožni dolini predavanja o vzgoji otroka, ki jih jc obiskalo približno 800 staršev in članov Zveze prijateljev mladine. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA V NOVI SEZONI V sredini meseca oktobra l>o pričela y. delo® politična šola pri Delavski univerzi naše občine. Šolo bo posečalo v prvem oddelku slušateljev iz gospodarskih organizacij. V drugem oddelku, ki ho pričel z delo® nekoliko kasneje pa bodo izbrani slušatelji i* ustanov, šel itd. Učni program bo povsod prilagojen strukturi slušateljev. S to novostjo ho delo šol® popolnejše in tudi bolj specializirano. Predavateljski kader sestavlja vrsta znanih gospodarskih in političnih delavcev naše občine. Za upravnika politične šole pa je imenovan tov-Mole Dušan. pred hritjem uporabljajle redno A. vodico po brilju pa B vodico aHcr vodica pred britjem Q^cCtoq ! io I ion ra UČENCI IZ PODPEČI IN IZ PRESERJEV V NOVI SOLI V nedeljo jc bila v Podpeči lepa svečanost. Tu je predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Rome Ivan prerezal trak na vhodnih vratih nove osemletke in tako otvoril šolo. Iz bivšega zadružnega «loma so tu preuredili prostore v sodobno šolo s šestimi razredi in posebnim prostorom za tehnični pouk in kuhinjo. Bivši zadružni dom so adaptirali s samoprispevkom državljanov in ob pomoči ljudskega odbora. Novi šolski prostori so lahko v ponos prebivalcem Podpeči in Preserjev. Predsednik šolskega odbora Lohe Petelin govori ob otvoritvi nove osemletke v Preserj u Želimeljčanl bodo zavihali rokave, da bodo dobili pitno vodo manje državljanov, oziroma velika pripravljenost, nad 32 gospodinjstev najbolje jamči, da bodo dela v na]>ovedancm roku opravljena. Pred lelnimi konferencami organizacij ZK Treba bo skrbno analizirati delo V mesecu oktobru bodo letne konference osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Da bodo letne konference res delovni sestanki osnovnih organizacij ZK, na katerih bodo elani lahko uspešno analizirali delo in aktivnost, jih ho treba seveda temeljito pripraviti. Občinski komite ZKS je že dal sekretarjem in vodstvom poverjeništev prve napotke za pripravo konference. 01) času organiziranja letnih konferenc moramo imeti razjasnjena vsa vprašanja in vsa stališča. Letne konference naj bodo delovni sestanki — razgovori komujnistov, v katerih ho treba ugotoviti osnovne politične probleme in nakazati njihovo rešitev. Ugotoviti bo treba, če so bili komunisti dovolj aktivni v minulem obdobju in opozoriti na vse dosedanje slabosti v delu posameznih organizacij. Na letnih konferencah pa si bodo morale organizacije tudi začrtati program dela za prihodnje obdobje; če-jirav z njim ne bodo vklenile svoje dejavnosti v toge šablone. Mnogo poudarka bo treba na konferencah dati primernim metodam dela v osnovnih organizacijah in spremenjeni vlogi Zv'eze komunistov. O tem je bilo že govora na seminarjih z vodstvi ZK! Oceniti morajo kako so se komunisti uveljavili kot družbeno politični delavci, skratka, poročila naj vsebujejo analizo notranje graditve in rasti organizacije Zveze komunistov v razdobju od zadnje konference. Večja ali manjša aktivnost osnovnih organizacij je seveda odvisna tudi od sestave vodstva. Zato je treba skrbeti, da bodo izvoljeni taki člani Zveze komunistov, ki imajo politični refleks in so vsestransko razgledani. V vodstvo bo torej treba izbrati dejansko najboljše člane Zveze komunistov. V zadnjem času smo kadrovsko in organizacijsko utrdili poverjeništva občinskega komiteja tako, da bodo lahko tudi poverjeništva pomagala v pripravah in da bodo spremljala potek letnih' konferenc osnovnih organizacij. Poverjeništva pa bodo kot pomožni organ komiteja, oziroma kot instruktažni organ tudi sicer v pomoč osnovnim organizacijam pri njihovem delu. Na jugozahodnem delu Ljubljanskega barja ®eri Zclimcljska dolina z majhno toda prijetno 'Vasico Zelimljc. Zadnje čase razpravljajo njeni Vaščani, kako bi s pomočjo Občinskega LO hjubljana-Vič-Rudnik napeljali vodovod. Lc-la 4C v Zelimi jeni nujno |>otreben, saj kraj nima zdrave pitne vode. Nedavno so sklicali množični sestanek, na atcrcin so obravnavali vprašanje, kako čim-H*rej priti do zdrave pitne vode. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Urinskega LO in SZDL. Za izvedbo akcije 80 *e izvolili poseben odbor. Računajo da bodo *c letos opravili betonska dela okoli zajetja; ^ prihodnjem letu pa l>odo v žclimcljski do-^ni že imeli zdravo pitno vodo. Veliko zani- Vodi v kvaliteti l J U I I J A N A 06 letošnjem tednu otro&a Mednarodnemu praznov anju Dneva otroka se pridružujejo tudi naši narodi z organizacijo Tedna otroka. Ze tradicija je, da ob Tednu otroka pregledujemo uspehe in prizadevanja na področju družbene skrbi za otroka in sprejemamo programe za aktivnejše in še bolj poglobljeno delo. Ker so ravno društva prijateljev mladine pobudniki in usmerjevalci organiziranega dela z mladino je prav, da ravno ta društva ob Tednu otroka podajajo obračun svojega dela in obenem sprejemajo programe za bodoče obdobje. Letošnje praznovanje, se bo uvrstilo v okvir številnih proslav s katerimi slavimo obletnico vstaje naših narodov pa tudi v okvir široko organiziranih Jugoslovanskih pionirskih iger. Pri Občinski zvezi prijateljev mladine je poseben odbor za izvedbo Tedna otroka v naši občini. Sestavil je poseben program, čigar točke so naslednje: 1. Prikaz gradiva zbranega v prvi etapi Jugoslovanskih pionirskih iger. Razstava je v telovadnici IL osemletke na Viču od 1. do 5. oktobra. 2. 01) otvoritvi razstave so prejeli nagrade naj prizadevnejši pionirski odredi. Prvo nagrado je dobil pionirski odred na Dobrovi — v žnieskii 60.000 dinarjev. Drugo nagrado so prejeli pionirji I. osemletke na Viču — v znesku 50.000 dinarjev". Tretjo nagrado je dobil pionirski odred II. osemletke na Viču — v znesku 40.000 dinarjev. Četrto in peto mesto pa si delita pionirska odreda šole Barje in Notranjih goric (po 25.000 dinarjev). Vsi pionirski odredi, ki so pripravili razstave pa so dobili priznanja za svoj trud. 3. Odbor bo pripravil široko akcijo za ustanavljanje novih društev prijateljev mladine. Dne 27. IX. je že Idi ustanovni občni zbor DMP na Igu, 29. IX. pa so ustanovili novo društvo na Dobrovi. Prvotnim enajstim društvom so se torej v tekočem letu pridružila še tri nova društva: v Horjulu, na Igu in na Dobrovi. 4. Odbor pa bo tudi poskrbel za povečanje članstva v društvih prijateljev mladine. Akcija bo trajala ne le ves oktober pač pa do konca letošnjega leta. Treba bo slediti zgledu DPM Trnovo, ki je že povečalo število članstva za tri sto odstotkov". 5. Program obeta tudi priprave za novo otroško ustanovo na Bičevju. Na tem območju so v zadnjih’ mesecili naselili preko 120 novih stanovanj; v neposredni bližini pa ini nobene otroške ustanove. ., i l 6. Občinska skupščina ZPM bo £ oktobra, ob 16. uri, v sejni dvorani ObLO Vič-Rudnik. Da bi z delom ZPM seznanili čimveč državljanov, bomo vabili na skupščino tudi po dva zastopnika SZDL iz krajev", kjer ni društev prijateljev mladine. Vsa društva prijateljev mladine so že imela svoje občne zbore koncem meseca septembra. Na njih so člani napravili obračun dela in predlagali program za bodoče obdobje. SZDL fe dala pobudo za konkretno komunalno akcijo 29. XI. bo slekla voda na Ig Krajevna organizacija SZDL na Ign je lani na svoji letni konferenci dodobra obravnavala politično, gospodarsko in komunalno dejavnost na svojem območju. Med sklepi, ki jib je sprejela, jc bil tudi sklep, da jc na vsak način treba pospešiti delo krajevnega odbora Ig in Urediti pereča komunalna vprašanja. Po konferenci sc je novoizvoljeni odbor lotil nakazanih problemov. Prva in najvažnejša naloga je bila rešiti kadrovsko vprašanje v krajevnem odboru in drugih družbenih organizacijah. Odbor SZDL jc že na prvem zboru volivcev predlagal izvolitev novega krajevnega odbora, ki je kot prvi poklican k usmerjanju gos|>odnrskc in komunalne dejavnosti. Ker jc bil vsa povojna leta na zltorih volivcev kamen spotike vodovod, jc bila v začetku tega leta organizirana na pobudo SZDL vodovodna skupnost Ig—Tomišelj. Člani njenega odbora sc docela zavedajo svojih nalog in dolžnosti. Delo pri rekonstrukciji vodovoda namreč zelo uspešno napreduje. Zdaj jc na Igu že skoraj v celoti položen glavni cevovod v dolžini okoli 2000 metrov in so že začeli polagati cevovod v vasi Staje. Celotno delo tako dobro napreduje, da bo prva etapa opravljena že do konca tega leta. Obnovili bodo torej vodovod v dolžini 4 km: za vasi Ig, Staje in Kot. Volivci so se zavzeli za akcijo in priskočili na pomoč s prostovoljnim samoprispevkom. ki znaša okoli pet milijonov. Hkrati pa na Igu rešujejo tudi ostala komunalna vprašanja kot so: popravilo mostu čez Išco, gradnja novega mostu z zapornicami na Igu in gradnja nove trafopostajc. Za to so državljani prispevali skoraj ves gradbeni material. Razen omenjenega pa je krajevni odbor fekupno s sekcijo za komunalno dejavnost urejal in popravil tudi nekatera vaška pota. Vodovodnemu in krajevnemu odboru so priskočili ua pomoč tudi podjetja; Kovinska industrija Ig s 300.000 dinarji, Krajevna mesarija Ig z 200.000 in Trgovsko podjetje Hrana — poslovalnica Ig s *125.000 dinarji. Z gotovostjo pa pričakujemo, da bodo tudi ostala podjetja izpolnila svoje obljube. Na območju ižanskega krajevnega odbora torej letos tudi poleti ni bilo mrtve sezone. Socialistična zveza je torej odigrala veliko in pomembno vlogo. Ce bodo tako nadaljevali, bodo tudi tisti posamezniki, ki še zdaj stojijo ob strani, uvideli, da se z voljo in primerno organizacijo veliko naredi. Žažar bo že lelos dobil zdravo pilno vodo V Zažnrju so šele letos začeli graditi vodovod. Predpriprave pa so opravili že preje. Vodovod gradijo prebivalci sami, delno finančno pomoč pa jim nudita ObLO in okrajna komisij« za male asanacije. Vsa dela bodo opravili prebivalci sami, ki zbirajo tudi prispevke v denarju in lesu. Črpališče je zdaj že urejeno, montirali so novo črpalko, dogradili rezervoar in položili cevi od rezervoarja. Gradnja gre torej k koncu. Doslej so morali v suši voziti vodo od zelo daleč. Zaradi neurejene ceste so imeli na vozovih le manjše sode. Primerne pitne vode v tem naselju, ki ima 36 hiš, ni bilo. Z dograditvijo vodovoda se bo pridnim vaščanom Zažarja in Podsmreke odvalila velika skrb, ki jih je tlačila dolga leta. PROSLAVA 20-LETNICE VSTAJE IN KRAJEVNEGA PRAZNIKA LAŠČ NA ROBU Dne 17. septembra 1961 so prebivalci z območja Lašč proslavili 20-letnioc vstaje in svoj krajevni praznik na poseben način. Kmalu po deveti uri so se številni prebivalci zbrali na Robu, od koder so se z zastavami in venci napotili do vasi Mački. Z odkritjem plošče so počastili spomin na 14 žrtev, Id so jih 8. V. 1944 umorili belogardisti. Žrtve so bili člani komande mesta Lašč, ki so delali na osvobojenem ozemlju in bili izdani. Med ubitimi so bile tudi štiri ženske. V zgodnji popoldanski uri so odkrili spominsko ploščo še dvema mladima prvoborcema v Podhojnem hribu. Ko sta zapuščala hišo pri ,,štefinu“ jima je strel iz strojnice pretrgal »it življenja: Šteblaju Ladotu in Grmeki Francu. Z lepo spominsko svečanostjo, na kateri je sodeloval tudi pevski zbor iz Lašč pod vodstvom Nika Valjevca, je s partizanskim srečanjem na Robu, utonil v mraku dan spominov na težke čase; v mislih na še lepši jutrišnji dan za katerega so tudi prebivalci tega lepega dela naše komune žrtvovali svoja življenja. Na Orlah podružnica SZDL Minuli teden so se po dolgem času zbrali volivci in člani SZDL Orl na sestanek, z namenom, da izvolijo sekretariat podružnice SZDL na Orlah. Ze več let so čutili, da niso dovolj povezani e krajevnim odborom SZDL Rudnik in tudi pozneje, ko so se pridružili Daljni vasi, je bila ta povezava le na papirju. Tudi nad 30 kmetijoev z Orl ima svoje probleme in težave, ki so jih nakazali na tem sestanku. Predvsem niso imeli nikogar, da bi se nanj obračali z raznimi gospodarskimi in družbeno-političnimi vprašanji. Seveda so tudi sami nekoliko krivi. Člani KO SZDL Daljna vas z Orl se namreč niso redno udeleževali sej, ki jih je imel odbor Daljne vasi že devet. Po izmenjavi mnenj o delu podružnice in o novih oblikah dela SZDL, so izvolili sekretariat podružnice, ki jo bodo vodili .Miha Frkolj kot predsednik, tovariš Ncbec kot tajnik in Černe kot blagajnik. Na Igu le začasna rešilev šolanja Na zboru volivcev izvoljeni 15 članski šolski odbor, je že pričel z delom. Nalog se je lotil z vso resnostjo. Kljub temu, da so dobili novo učilnico v tekočem šolskem letu, bo naslednje leto spet grozila nevarnost četrte izmene. Poglavitna naloga bo torej priskrbeti še eno učilnico, ki bo reševala iz zadreg dokler ne bo postavljena nova šola. Za to je Projektivni zavod Ljubljana-Rudnik že izdelal idejni osnutek, tega pa je šolski odbor odstopil v revizijo občini Vič-Rudnik. Jeseni leta 1962. bi že pričeli z gradnjo te šole. Pouk jc sedaj v eni učilnici še v treh izmenah. Na šoli je 14 učnih moči, otrok pa jc 317, kar je za 30 otrok več kot ; v letu 1960. Pričela se je že reorganizacija šolstva n» našem terenu. Otroci z naslednjih šol: Tomi* šelj, Iška vas, Golo yi Zapotok bodo obiskovali višje razrede na Igu. Zaradi tega se bo dosedanji šolski- odbor šole na Igu povečal s® za dva člana iz okoliških šolskih odborov. Šolski odbor bo namreč reševal vprašanja šolstva v vsem okolišu Iga. Centralna šola jc prevzela od ostalih šol finančno, personalno i® administrativno poslovanje. S tem je omogočeno, da sc bodo upravitelji in učitelji manjših šol lahko posvetili izključno pedagoškem® delu in s tem povečali uspehe svojih šol. Cilj jc torej — razbremeniti učitelje administracij® in jih bolj vključiti v pedagoško delo. Tudi letos večerna politična šola Tudi letos bo Občinski komite LMS Ljubljana-Vič-Rudnik organiziral mladinsko politično šolo za mladinske aktiviste in za vse ostale mladince, ki bi radi razširili svoje znanje. Program letošnjih političnih šol bo bistveno spremenjen, saj stari program ni nudil aktivistom dovolj teoretičnega znanja za njihovo vsakdanje delo. Sola bo imela dva oddelka in sicer enega za aktiviste iz šol, drugega pa za aktiviste iz podjetij. V programu za šolske aktiviste so teme kot na primer: šolska reforma in finansiranje šol, samoupravljanje v šolah ter pravice in naloge šolskih in dijaških skupnosti. Tudi v drugem programu so teme, ki bodo nudile aktivistom dovolj teoretičnega znanja za delo v podjetju. Občinski komite LMS si bo prizadeval, da bo v mladinsko politično šolo vključil tudi tiste mladince, ki delajo v drugih družbenih organizacijah. LETOVANJA SO KONČANA Otroci iz občine Vič-Rudnik so letos letovali v petih letoviščih. Skupno je bilo n® letovanju 701 otrok. 404 otroci so preživel» prijetne tri-tedenske počitnice v Rovinju, 15® otrok v Logu pod Mangrtom, 65 otrok J® doma Malči Beličeve je en mesec letovalo * Filip Jakobu, 42 otrok iz Rožne doline v Ankaranu, 32 tabornikov iz Trnovega pa * Martuljku. Preko 200 otrok, ki so počitnice preživeli v Ljubljani je del dneva prebilo na kopališč® Kolezija, kjer jc Plavalni klub Ljubljana org»' niziral dva plavalna tečaja. Ob koncu vsakeg® tečaja so priredili tekmovanje in se za sponii® fotografirali. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških v Ljubljani. TSiaša komuna v ljudski revoluciji Parlizanske liskarne v naši občini Tehnika „Krim* Partizanske tehnike in tiskarne so odigrale v NOB izredno važno vlogo. Prav zanimivo jc, da je velika večina partizanskih tiskarn in tehnik delovala prav na območju sedanje občine Vič-Rudnik. Ena prvih ilegalnih tiskarn, ki jc bila pozneje izdana, je bila partijska tiskarna pri tov. Jarcu v Črni vasi. Zatem je ilegalna ti-ekarna zrasla tudi v Vnanjih Goricah. Za to tiskarno sta se dogovorila pri Novakovih Tomo Brejc in Jože Kopitar; vodil pa jo je Ivan Plaskar. Tiskarna je delala do konca aprila leta 1941. Dokumentna tehnika je po napadu na Jugoslavijo nekaj časa delovala pri Janezu Škrabi na Ižanski cesti, vodila pa jo je Mira Ru-žičeva. Po zasedbi Ljubljane je partijska tehnika izgubila vse tiskarne in to prav v času, ko bi jih najbolj potrebovala. Selc j k) nekaj mesecih prizadevanja Centralne tehnike se jc po-arečilo najti prostor za tiskarno. Poleti leta 1941 se je Centralni komite odločil za hišo na Cesti na Brdo 95, ki je bila ravno na prodaj. Hišo sta si bila osebno ogledala Franc Leskošek in Tone Tomšič. Rudi Ganziti je po nalogu Centralnega komiteja začel graditi bunker, To jc bila prva podzemeljska tiskarna, zgrajena po izkušnjah, ki jih je tovariš Edvard Kardelj prinesel iz Zagrebu. Vhod v tiskamo je bil tak, da so se tla predsobe in stranišča prepe-Jjavale po tračnicah. Prostor je bil pokrit z ielezobetonsko ploščo, na tej pa je bila steptana plast ilovice, na to pa je bil položen tlak pralnice, ki jc bila nad tiskamo. Ako bi okupatorji pri morebitni preiskavi dvignili tla pralnice in prišli do ilovice, bi bili prepričani, da spodaj ni ničesar. V tiskamo je zaradi slabe izolacije ves čas pritiskala voda in slabšala Se itak hude pogoje za delo; zato so prostor imenovali „Podmomica“. Da bi bila ,,Podmornica" čimbolj zavarovana, da ne bi ojMzarjala nase številnih obiskovalcev, «o v isti hiši namestili' še mizarsko delavnico, Jti je bila legalno prijavljena na ime mizarja Ramca s Tržaške ceste. Delala jc predvsem Itamuflažne predmete za ilegalne potrebe. Dober mesec po ograditvi Ljubljane z žično mrežo, se jc „Podmornica“ preselila v Kozarje, od tam pa v Dolomite, v Žirovnikov graben. Barje in pobočje Krima, kjer je delovala tehnika „Krim“, je že v prvih dneh okupacije nudilo okupatorju in kasneje beli gar
  • olicijski uri. [meli s® zanesljiv sistem signalnih luči. Kadar jc žag0' rcln rdeča luč, je pomenilo, da je nevarnost v hiši — tišina! Ustanovitev tiskarne sta priprt1' vila Dušan Kraigher in Mitja Ribičič, Sta»® (.imperniali pa je bil njen tehnični vodja. Ostale tehnike so bile še: Ciklostilna tehnik® na Knezovem stradami pri Srnakovih in v Trnovem v Gerbičevi ulici 9. Poleg tiskarn je centralna tehnika zgradil® tudi vrsto bunkerjev za pomembnejše ilegah®' Enega izmed lakib bunkerjev so zgradili Ižanski cesti pri Vladu Majcnu — Krpanu. Prve dni meseca marcu 1942 so začeli delati bunker pri Romihovih na poti na Dr0' nikov vrh. Važen bunker je bil tudi v stavbi Marij® Ivančičeve ob Gradaščici, ki je deloval v letih 1941 in 1942 do leta 1943. V njem so se z®' deževali člani Centralnega komiteju, Glaviieg® poveljstva in Centralne tehnike. »Podmornica* 1 ■ Imamo tudi državne prvake in reprezentante Danes zaeenjamp a slalno rubriko o športnih dogajanjih v naši ohčini, o tekmovanjih in nastopih klubov ali društev, o njihovih uspehih in neuspehih na športnih terenih. Poglejmo torej, kaj se je v zadnjem času zgodilo. • Ni dolgo tega. kar je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti več strelskih tekmovanj. Na okrajnem prvenstvu so ae najbolje odrezali strelci občine Vič-Rudnik in na republiškem prvenstvu! tudi v največjem številu sestavljali ekipe okraja Ljubljana. Ciani Sl) Diopter Jež, Vrbinc, Mikolič, Planinc, Peter in Milena Di- mičeva ter Tatjana Reboljeva so tudi tvorili jedro republiške reprezentance na državnem prvenstvu. Med vsemi je najbolj presenetila 16-letna Tatjana Rebolj, ki je postala petkratna republiška prvakinja, nato pa še enkrat državna prvakinja ter se uvrstila v državno žensko reprezentanco za evropsko prvenstvo v Budimpešti. Tam je v hudi konkurenci dosegla za svoja leta časten uspeh. Na državnem prvenstvu so se dobro uveljavili tudi Jež z naslo- Parfizan Podpeč vodi v ekipnem prvenstvu Slovenije u
  • raz-*n skrbi tudi za nov kader. Tako imajo ptonirji svojo ekipo, prav tako tudi deklice. a I'a je prenehala sekcijo za odlmjko, ki je c a v pretečeni sezoni že prav lepe uspehe. PRIJETEN IZLET V TEDNU OTROKA Partizansko društvo v Podpeči pod Krimom je vedno najbolj delavno ravno takrat, ko druga društva jiočivajo. V letošnjem poletju so stalno tekmovali s sosednjimi društvi v atletiki, nogometu in odboj ki. S prostovoljnim delom so si napravili pri sindikalnem domu novo odbojkarsko igrišče. Tudi nogometaši so odigrali več tekem in skoraj vse odločili v svojo korist. Sploh je podpeško društvo nekak inicijator telesno vzgojnega življenja tudi v širši okolici. To je razvidno iz tega, da stalno tekmuje z društvi iz Brezovice, Loga, Borovnice, Iga in drugih krajev. Tudi v atletiki so bili kar solidni, čeprav ne tako kot prejšnja leta. Kljub pomanjkanju opreme in slabim napravam so imeli več tekmovanj: dvoboj s Triglavom iz Kranja, tekmovanje mladink za ekipno prvenstvo Slovenije; najlepši uspeh pa so dosegli v ekipnem prvenstvu Slovenije v C programu, kjer so fantje in dekleta na prvih mestih in to s precejšnjim naskokom. Podrobnejši rezultati tega tekmovanja so za sedaj naslednji: Moški : 1. Partizan Podpeč — 6137 točk 2. Partizan Sl. Konjice — 5675 točk 3. Partizan Dobrovo — 5152 točk 4. Partizan Fram — 5111 točk 5. Partizan Lenart — 5058 točk sledi še devet ekip. Zenske: 1. Partizan Podpeč — 5824 točk 2. Partizan Lovren ena P. — 5005 točk 3. Partizan Fram — 4340 točk 4. Partizan Tolmin — 4084 točk 5. Partizan Zagorje — 3749 točk sledi še pet ekip. V tem tekmovanju so bili najboljši: brata Vidovič na 100 m z 11,5 in 11,6 sekund, Lenarčič v skoku v daljino (6,33 m), Drašler v skoku v višino (173 cm), Svete Stane na 1000 metrov, Pristavečeva, Zdcšarjeva in Mazijeva v teku na 100 m in skoku v daljino. Lukancova in Turkova v metu krogle, ter Intiharjcva v skoku v višino s 135 cm. Več tekmovanj in gostovanj pa je zaradi pomanjkanja denarja moralo odpasti. Pomanjkanje sredstev občutno zavira delo in mladini jemlje voljo do dela, ker ne more pokazati vsega kar zna. Tudi za vodnike v društvu dobro skrbc, saj so poslali enajst tovarišev v tečaj v Rovinj in sicer za splošne vodnike, ter še za odbojko, namizni tenis, atletiko in za dviganje uteži. ji» lvr.u*tvo prijateljev mladine lerenti alci Re lue ve je 13. oktobra odpeljalo » 12 v pionirjev, ki so bili v ian-em šolskem letu najboljši ueenci. ®ili so v Črnomlju in si tam ogledali anienitosti kraja in okolice. Številni pionirji so najboljša garancija, da društveno delo v”Podpeči ne bo zastalo) Ustanovljen Je zavod za prosvetno pedagoško službo «tv Z'cz* 31 izvajanjem zakona o reformi šol-t rf' S< e Izkazala nujna potreba, reformirati _ 1 dosedanjo |>cdugoško službo, ki je imela 1 'sem značaj inšpektorske službe. Potreba po pristnejšem in tesnejšem sodclo- U" med prosvetnimi delavci v praksi in aBoškimi svetovalci, je sprožila vrsto raz-m razmišljanj o ustanovitvi medobčinskih « reir*i° kjb neplavalci, zdaj po tečaju na » oieziji" pn ge nič več ne boje vode zavodov za prosvetno-pedagoško službo, o njihovi vlogi, nalogah in pomenu. Ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik je bil med prvimi, ki je občutil potrebo po takšnem zavodu ter dal pobudo občinam Grosuplje in Vrhnika za ustanovitev skupnega zavoda, ki je bil 24. VIL 1961 ustanovljen; L septembra 1961 pa je dejansko začel tudi z delom. Zavod zajema na svojem območju 11 varstveno vzgojnih ustanov, 67 osnovnih šol in dve gimnaziji. Zavod za prosvetno pedagoško službo ima svoj sedež v Ljubljani na Dolenjski cesti 47 (bivši ObLO Rudnik). Zavod za prosvetno pedagoško službo bo opravljal izrazito strokovno službo. Njegova bistvena naloga je, da seznanja našo družin» z realno podobo napredka našega šolstva, s tem kje smo, kaj hočemo in kam gremo. To nalogo skuša zavod rešiti s tem, da s širokimi posvetovanji vseh prosvetnih delavcev ugotavlja probleme in stanje našega šolstva ter to stanje povsod, kjer je potrebno tudi sanira. Zavod bo torej skrbel zn napredek šolstva, za boljšo kvaliteto dela in zn delo s posa- vom državnega prvaka ter Vrbinc in Mikolič, ki so si priborili Titov pokal. • Tudi balinarji z Viča se v republiškem in zveznem merilu zelo dobro uveljavljajo. BK Žaba, Rožna dolina in Jadran so tekmovali v zvezni balinarski ligi, pri čemer je Žaba osvojila naslov državnega prvaka v četvorkah. Ekipo so sestavljali Petrovčič, Vrhovec, Turk in Karo. Isti tekmovalci so sodelovali tudi na državnem prvenstvu dvojk. Par Petrovčič— Karo je osvojil naslov državnega prvaka, par Vrhovec—Turk pa se je uvrstil na drugo mesto. Sredi oktobra bo jugoslovanska balinarska reprezentanca sodelovala na svetovnem prvenstvu v Torinu, kjer ima, poleg Italijanov in Francozov, precej možnosti za dobro uvrstitev. Reprezentanco v celoti sestavljajo Vičani: Petrovčič, Vrhovec, Turk in Loboda (Rož. dolina), kar je ponoven dokaz, da je balinarski šport v naši občini na zelo kvalitetni ravni. • V okviru moške republiške rokometne lige, kjer nastopa deset moštev, se odlično uveljavlja ekipa Partizana-—Krima. V dosedanjih stirili kolih te lige ni izgubila nobene tekmo ter je tako osvojila vseh osem možnih točk in je trenutno na prvem mestu prvenstvene lestvice. Ce bo do konca jesenskega prvenstva tako uspešno nadaljevala svojo zmagovito pot, potem ji lahko pripišemo naslov jesenskega prvaka. • Precej slabše uspehe dosega v ženski republiški rokometni ligi viška Svoboda. V treh odigranih tekmah je le enkrat zmagala, dvakrat pa je izgubila, tako da je sedaj z dvema dobljenima točkama med osmimi ekipami na šestem mestu. Glede na to, da je Svoboda v prejšnjih letih igrala odločilno vlogo v tej ligi in se je celo borila za vstop v zvezno ligo, je to zanjo sedaj v resnici velik neuspeh. • Nogometaši sedanjega Odreda—Krima se že več let borijo z velikimi finančnimi težavami. Kljub temu pa so bili vse dotlej zelo solidni na tekmovanjih slovenske conske nogometne lige. Ko so letos dobili nov odbor in si nekoliko izboljšali materialni položaj, je bilo pričakovati, da bodo precej resno posegli ▼ dogodke v okviru slovenske conske lige. Pokazalo pa se je povsem obratno. V štirih kolih jesenskega prvenstva so izgubili kar tri tekme in so šele v četrtem kolu premagali mnogo slabšega Kovinarja iz Maribora. Morda so sedaj prebrodili krizo in lahko pričakujemo od njih večje uspehe? Upajmo da bo tako! Tudi mladinsko moštvo istega kluba ne zavzema v pnladinski nogometni ligi zavidljivega položaja, saj je uvrščeno bolj na dnu prvenstvene lestvice. To pomeni, da bo treba v tem klubu bolj skrbeti tudi za mladi naraščaj, ki je pred leti igral na nogometnih igriščih precej pomembno vlogo. • Grafičar letos spet ni uspel narediti korak naprej — iz podzvezne v slovensko zonsko nogometno ligo. Zato igra sedaj znova v pod-zvezni ligi, kjer pa skoraj nima konkurence. Trenutno je po štirih kolih z osmimi točkami in brez izgubljene tekme na čelu lestvice in bo, če ne bo prišlo do kakšnih zapletov, kot vse kaže, tam tudi ostal ter osvojil naslov jesenskega prvaka. mezniki. Organiziral I>o podrobno mrežo razrednik in predmetnih aktivov v krajevnem, občinskem in medobčinskem merilu. Za dvig in dopolnitev strokovnosti bo prirejal celo vrsto posvetovanj, eno in več dnevnih seminarjev in tečajev tor strokovnih ekskurzij. Razvijal bo notranje življenje po šolah, delal s kolektivi kot družbenimi organi, ter razvijal in pospose» al delo organo» družbenega samoupra»'lja-nja šolskih odborov. Se posebno pozorilost bo Zavod posvetil iz-»cnšolski 'dejavnosti. Raz» il bo tudi publicistično dejavnost in bo z rednim mesečnim biltenom seznanjal vso prosvetne delavce z rezultati posvetovanj, z delom nkthov, z rezultati pedagoške teorije iu prakse ter prinašal »sc no»iteto v strokovni in pedagoški periodiki. Na la način bo Zavod pripomogel k višji 8troko»nosti ali pa vsaj k izenačevanju podeželskih in mestnih šol, k enotnosti v uporabi izkušenj v pedagoškem in strokovnem delu; družbo pa bo seznanjal z analizami, ter tako pra»očasno sugeriral pristojnim organom — posebno Svetom za šolst»o — ustrezne ukrepe. Moj kraj včeraj, danes In Jutri Minuli ponedeljek je bila na Viču v prostorih gimnazije odprta osrednja razstava pionirjev občine Vič-Rudnik pod našlo» om: „Moj kraj včeraj, danes in jutri !“. Razstava je zelo zanimiva. Prikazuje nam na razne načine razvoj naše komune od kamene dobe, preko mostiščarjev, trdega življenja v dobi fevdalizma in kapitalizma, sla»nc NOB in časa ko je prevzelo v roke oblast delovno ljudstvo, kateremu je osnovni smoter nenehen tehnični napredek v prid blagostanja delo»,nih ljudi. Vse to je na razstavi izraženo v slikah, grafikah, linorezih in celo v olju. Tudi, » rsta maket, fotografij in spisov prikazuje in opisuje dejavnost naših pionirjev, ki so prav »' tednu otroka na tej razstavi prikazali, kako ži»o so zanimajo za dogajanja v naši komuni. K uspeli razstn»i jim iskreno čestitamo z željo, da bi nas še »ečkrat tako prijetno presenetili. KMETIJSKI NASVETI Kuga - bolezen domačih živali Domače živali lahko ohole tudi za kužnimi boleznimi, ki jih imenujemo kuga. To so bolezni, ki jih pavzročajo sila majhni povzročitelji, in ki jih moremo opazovati le s posebnimi povečevalnimi pripravami. Te kuge so neozdravljiva obolenja, ki se naglo širijo iz kraja v kraj in nekatere povzročajo velike gospodarske škode. Na območju naše občine so se do sedaj najpogosteje pojavljale naslednje ži\alskc kuge: kokošja, svinjska, pasja in včasih mačja kuga. Kokošja kuga je v naših kokošjih družinah in tudi v farmskih rejah napravila že prav ogromno škode. Čeprav so te male domače živali na videz nepomembne, so vendarle velike tovarne visokovredne živalske beljakovine — koncentrirane v jajcih. Kokošja kuga je največkrat gospodarila med kokošmi v mestnih predelih, redkeje pa na vasi. Vzrok je bil nekontroliran promet z živimi in zaklanimi kokošmi. Tako smo na ljubljanskem živilskem trgu večkrat ugotavljali sumljivo blago te vrste. S trga se je bolezen širila običajno v razne mestne predele, včasih pa tudi na deželo. Če na videz zdravo kokoš — toda že okuženo s klicami kuhe — spustimo med zdrave domače kokoši, so te obsojene na pogin. Kokošja kuga torej neizprosno pomori vse kokoši na dvorišču, od koder se širi tudi na sosednja. Raznašale! kuge so mnogokrat odpadki zaklanih kokoši iz naših kuhinj in menz. Varčne gospodinje ne trpijo, da bi kateri koli odpadek pri kuhi šel v nič, pa zato dajejo pomije živalim, največkrat kokošim. Ta varčnost pa je lahko usodna, če so v pomijah neprekuhani odpadki za kugo obolelih, zaklanih živali. PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV Bliža se čas jesenske setve. Ce hočemo doseči visoke pridelke, kar velja zlasti za intenzivne sorte, moramo zemljo pred setvijo temeljito pripraviti. Moramo jo preorati 10 do 20 dni pred setvijo, da se temeljito sesede. Tudi umetna gnojila trosimo pred setvijo, kar velja posebno za nitrofoskal, ki vsebuje apneni dušik in ga moramo zato žaorati ali pa fcabranati 7 do 10 dni pred setvijo. Za intenzivne sorte pšenice je priporočljivo, da zemljo preorjemo strojno 23 cm globoko,, da se bodo lahko razvile korenine. Šele na dobro prerah-Ijani, uležani in [K>gnojeni zemlji se lotimo setve. Setev moramo zlasti pri intenzivnih sortah in tam kjer so zato dani pogoji opraviti strojno. Strojna setev ima velike prednosti pred ročno, žal pa se pri nas še bolj malo uporablja. Pri strojni setvi porabimo manj semena, rastlinice so med seboj enakomerno razporejene, zato dobijo več hrane in vlage. Razen tega se tudi vkoreninijo bolj globoko v zemljo in zlasti v hudih zimah zaradi tega laže prezimijo. Povsod kjer so dani pogoji, bomo torej opravili jesensko setev strojno. Posebno nevarni so taki okuženi odpadki na velikih mestnih smetiščih. Na njih se hranijo razne živali, posebno ptice (vrabci, golobi, grlice itd.), ki raznašajo bolezni v bližnje in dalnje kraje. Iz zgornjih vrstic moremo razbrati kako preprečujemo in zatiramo kokošjo kugo. Na kratko bi vse preprečevalne in zatiralne ukrepe našteli takole: — previdnost pri nabavi živih in zaklanih kokoši, — skrajno pazljivo odstranjevanje odpadkov zaklanih živali, (odpadki ne spadajo na smetišča, temveč na ogenj !), — za kugo obolele in sumljive kokoši je treba takoj uničiti, ker s tem odstranimo nevarna legla bolezni, — razkužba kokošnjakov in dvorišč, — zdrave družine je treba imeti dalj časa zaprte, da se ne hi mešale z bolnimi in sumljivimi, — koristno pa je tudi pravočasno zaščitno cepljenje še zanesljivo zdravih kokoši (v okuženi jati je vsako cepljenje brez uspeha). Kot že rečeno je vsak poizkus zdravljenja za kugo obolele kokoši neuspešen in nevaren za širjenje bolezni. Meso obolele kokoši sicer ni nezdravo, je pa slabše kakovosti po hranilni vrednosti in okusu. Od letošnjega marca na območju občine nismo zabeležili nobenega primera kokošje kuge. Farmske reje piščancev-pohancev skoraj onemogočajo nastanek kokošje kuge pa tudi drugih kokošjih obolenj, saj so živali pod stalnim veterinarskim strokovnim nadzorstvom. (Nadaljevanje sledi) Cerar Marko Dobra in slaba stran turizma na Kuresčku Vaščani Golega in Skrilj so bili izredno zadovoljni z dograditvijo doma na Kureščku, saj se je s to postojanko popestrilo tudi njihovo življenje. Ob delavnikih, posebno pa ob nedeljah pelje skozi obe vasi veliko število osebnih, pa tudi drugih vozil. Tulli z gospodarskega vidika predstavlja ta turistična točka za marsikoga lep vir dohodkov. Do tu je vse v redu! Vaščani se posebno v zadnjem času nejevoljno ozirajo po strehah, ki so vse bele od prahu. Obe vasi sta brez vodovoda. Vodo — seveda je to v večini primerov' kapnica, črpajo iz vodnjakov. Le-ti nimajo filtrov; cesta pa je vedno bolj prometna, strehe so vedno bolj bele, v vodnjakih pa je zmerom več nesnage. „Trcba bo čimprej posebno skozi obe vasi urediti cestišče tako, da ne bo prahu, ali pa vgraditi filtre, ki bodo čistili kapnico", pripovedujejo vaščani ! Turistično društvo in naša komunala se bosta morala torej čimprej lotiti tega vprašanja — da ne bo nepotrebnih posledic. OBVESTILO Komisija za vas občinskega odbora SZDL in Svet za kmetijstvo ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik vabita na otvoritev in ogled KMETIJSKE IN GOZDARSKE RAZSTAVE, ki bo dne il. oktobra 1961, ob 9. uri, v zadružnem domu na Dobrovi pri Ljubljani. Razstavljajo: KZ Dobrova, KZ Ig, KZ Lašče, KZ Preserje, zadruga Sadjar in vrtnar, Kmetijsko posestvo „Barje", Živinorejski obrat v Horjulu, Direkcija za ljubljansko barje, „Agro-tehnika", I/Csna industrija Polhov Gradec in LPI Podpeč. Razstavljeni bodo: poljski pridelki, živina, sadje, stroji, izdelki domače obrti in izdelki lesne industrije. Ker velik del barja pripada naši komuni, je naša dolžnost, da sc temeljito taznanimo z načrti za izkoriščanje in ureditev barja. Varianta, ki je zdaj dokončno sprejeta, naj bi torej rešila barje pred poplavami. Vendar ali bo ogromno delo res rodilo dovolj velik uspeh? Mnenja sem, da bodo jarki ob Ljubljanici samo v škodo. Ce bodo jarke kopali do potrebne globine, bo grozila nevarnost, da sc obrambni jez zmehča in razleze. Zdi sc mi, da so za ureditev obdelovalnih parcel potrebni tile pogoji: parcele so lahko do 100 m2 široke, Vendar morajo biti na sredini vsaj za 1 meter dvignjene. Od sredine bi morale biti torej z rahlim padcem nagnjene k jarkom. Le-ti naj bi bili široki en meter in pol metra globoki. Sedanji jarki na posestvu Barje so brez pomena in celo vškodo. Dokaz za to najdemo v Rakovi jelši. Jarki so tam široki do 6 metrov, 3 metre in več pa globoki. Kljub temu pa je tudi letos potonila silažna koruza in krmilna pesa po vseh parcelah. Edina rešitev bi bila, če bi napravili parcele, na katerih bi bil teren nekoliko napet — na sredini zvišan. Vsaka druga rešitev ne Ito prinesla rešitve. Ravna ploskev barja se namreč razmoči ob vsakem deževju. Voda se le z vrha odteče, druga pa, če je vreme ugodno, izhlapi. Po dolgotrajnejšem deževju bi se zato teren lahko dovolj hitro osušil samo v primeru, če bi bil dovolj nagnjen. Toinc Jarc Ureditev povriin po skici tov. Jarca OPGOVOR Zaželjcno je, da sc zlasti Barjani in okoliško prebivalstvo žito zanimajo za vse ukrc|>c na Barju, prav posebno pa še za njegovo hidro-tehnično ureditev in izkoriščanje. Zato prav radi iMjsredujemo odgovor na vsako vprašanje v zvezi z bodočnostjo našega Barja, ki išče rešitve že 200 let. Vsem Barjanom je dobit) znano, da dela največje preglavice na Barju Ljubljanica, ki v času nekoliko večjih padavin prestopi bregove in preplavlja vsako leto najmanj dvakrat, tudi |>o 2000 ha zemljišč. Za reguliranje vode v strugi Ljubljanice sta bila izvedena po osvo-IhhIRvì dva važna ukrepa in sicer: Odstranjen je bil dva metra visok betonski prag na Špici, s čimer je omogočen hitrejši odtok vode skozi Ljubljano. Na Barju se je s trm precej zmanjšal čas |>oplav. Barjani vedo sumi povedati da sc (toplavna voda, ki je včasih stala po teden dni ali več, zdaj odteče že po treh dneh. Zgrajena pa je bila tudi zatvomica pri stari Cukrarni, ki ob suši zadržuje votlo v strugi Ljubljanice tako visoko, da sc ne rušijo bregovi v strugo. Barjani dobro vedo, kako veliko škodo jim je včasih povzročala tudi nizka voda. Načrt za hidrotehnično ureditev Barja obeta odprava poplav v celoti in dokončno Z lanskoletne kmetijske razstave na Dobrovi osušitev Barja. To pa bomo dosegli šele takrat» ko bomo uspeli ukrotiti Ljubljanico. Predilo s°' gočc zasuti. Tako ima večina parcel narnesB* izbočene oblike v sredini ])0 10 do 20 metro** široke kotanje v katerih sc zadržuje padavt**' uka toda. Te kotanje so bile v največji su9® v avgustu tako vlažne, da se ni bilo mogocotrebno ne samo 111 barjansko, temveč tudi za vsako trdinsk** njivo. Direkcija za Ljubljansko ))&rj<’ Dopisujte v naš list, da bo vsebinsko še boli pester ! T • T ■ OBAČNA ■oi lOBAČNA HOVARNA __ ■IPll^Sl zodovolji vsakega JUBLJANA kadilca Fife. ■p iiu! el I::::::::::: lip! JU ^ \ J* £ * Bralci sprašujejo Ali načrt za ureditev ljubljanskega barja obeta uspeli?