V soboto je bila na Čebinah nad Trbovljami proslava v počastitev 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS. 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega So. rojstnega dne. Štafeta mladosti s pozdravi jugoslovanske mladine predsedniku Titu in čestitkami za njego i (N.3. rojstni dan potuje po Sloveniji. Včeraj popoldne so jo pozdravili v Domžalah. — Foto F. Perdan Leto XXX. - Številka 30 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni ured¬nik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 19. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu¬arja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKO NEG Obnova Posočja se nadaljuje Pred nekaj dnevi so se v Tolminu sestali predstavniki slovenskih gradbenih podjetij, ki so doslej sodelovala pri odpravljanju posledic potresa v Posočju in bodo sodelovala tudi v letošnji akciji obnove. Letos naj bi sklenili gradnjo novih stanovanj in s popravi¬lom manj poškodovanih hiš, začeli pa bodo graditi tudi »ole in druge družbene ob¬jekte. Predstavniki gradbenih Podjetij so opozorili, naj tol¬minska občinska skupščina pravočasno preskrbi vse po¬trebno, da med gradbeno sezo¬no ne bo zmanjkovalo gradbe¬nega materiala, zlasti pa ne cementa. Sicer pa bodo grad¬benim organizacijam letos priznavali za opravljena dela cene, ki bodo za približno 16 odstotkov višje od lanskih. Za gradnjo v hribovitih predelih pa se bo cena dvignila lahko še za 2 do 4 odstotke. Takšnih manj dostopnih hribovskih naselij je v tolminski občini 37. Slovenske in druge grad¬bene organizacije, ki gradijo in obnavljajo stanovanjske objekte, bodo gradile tudi šole, vrtce in druge stavbe splošnega družbenega pome¬na. Za gradnjo družbenih objektov letos in v prihod¬njem letu je zagotovljenih več kot S00 milijonov dinarjev. Obnova pa ne bo tekla le prek gradbenih delovnih or¬ganizacij. Še naprej bodo pri¬pravljali enodnevne delovne akcije, ki so lani jeseni zelo dobro uspele. Teh akcij se je udeležilo 140 delovnih organi¬zacij g poprečno 30 do 40 delavcev, ki so k obnovi Po¬sočja prispevali 40.000 prosto¬voljnih in brezplačnih delov¬nih ur. Letos bodo z enodnevnimi akcijami nadaljevali pri ureje¬vanju vodovodov, cest, kana¬lizacij. Pričakujejo, da bodo delavci, dijaki in študenti ter drugi občani naredili več kot 100.000 prostovoljnih delov¬nih ur. Poleg tega se bo v to akcijo vključilo 190 dijakov Poljanske gimnazije, ki bodo •vojo delovno prakso opravili Pri obnovi Posočja. Prav gotovo jim bodo sledile tudi druge šole. Petek, 15. aprila, je bila v Kranju seja organizacijskega odbora za V. sejem ^čitein opreme, ki bo od 31. maja do 6. junija na sejmišču v Savskem logu. ® seji, ki so se je udeležili tudi generalmajor Mile Trkulja, dr. Alimpija ndželski, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, ki je ob- ^nem tudi predsednik organizacijskega odbora, in predstavniki (iorenjskega iejma> s<> ocenili dosedanje priprave na sejem in se dogovorili, da bodo na *t()šnjem V. sejmu podelili diplome razstavljavcem, ki so sodelovali na vseh >"Sedanjih sejmih, in posameznikom, ki so prispevali k organizaciji in uve- Ju°itvi sejma zaščite in opreme, (jk) — Foto: F. Perdan Obnovo Posočja lani je na Četrtkovi seji obravnaval tudi »vrini svet skupščine SRS. Ugotovil je, da je delo pote¬kalo uspešno in, da akcija za odpravo posledic potresa teče tudi naprej brez zastojev. Po¬sebna delovna skupina pa bo Pripravila tudi poročilo o "kodi na gospodarskih objek¬tih. * L. B. Štafeta s pozdravi Titu Štafeta mladosti, ki te dni po¬tuje po Sloveniji, je včeraj obi¬skala tudi domžalsko občino. Pred veleblagovnico Napredek so ji pripravili svečan sprejem, potem pa je odpotovala proti Ljubljani in Gorenjski. V Kranju je bil svečan sprejem ob 18.30 na Trgu revolucije, v Tržiču ob 19.30 in v Radovljici ob 20. uri. Potem so štafeto odnesli v Begu¬nje, kjer je bila osrednja občin¬ska proslava ob sprejemu in kjer je tudi prenočila. Danes štafeta krene na pot ob 7. uri, in sicer proti Jesenicam, kjer ji bodo pripravili svečan sprejem pred hladno valjamo na Beli. Jeseniški mladinci jo bodo ponovno izročili radovljiškim, ki jo bodo ponesli prek Bohinjske Bistrice do Petrovega brda in jo izročili Primorcem. — Foto: F. Perdan Kranj — Zadnjega dne maja bodo v Kranju odprli V. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki si je pri¬dobil velik pomen v skrbi za napre¬dek te pomembne sestavine naše obrambne sposobnosti v vsej državi. Pričakujejo, da bo v komercialnem delu letošnjega sejma sodelovalo okrog 100 proizvajalcev iz BiH, Srbi¬je, Hrvaške in Slovenije, ki bodo svoje izdelke predstavili na 2800 kvadratnih metrih sejemskega pro¬stora. Posebna razstava vzgojnega po¬mena bo posvečena samozaščiti v or¬ganizacijah združenega dela in sta- t.**il jm «81 mm m m, inica > V soboto so zasavski revirji priča¬kali goste iz vse Slovenije slavnost¬no okrašeni z zastavami, transpa¬renti in cvetjem, da bi kar najbolj slovesno proslavili tri letošnje jubi¬leje: 40. obletnico ustanovitve KPS na Čebinah, 40-letnico prihoda tova¬riša Tita na čelo partije in njegov 85. rojstni dan. Popoldne je bila pro¬slava pri Barličevi domačiji na Čebi¬nah, zvečer pa v trboveljskem delav¬skem domu. Na obeh prireditvah so sprejeli tudi štafeto mladosti, ki te dni potuje po Sloveniji. novanjskih zgradbah, ob tem pa bodo posebej prikazane količine hra¬ne, ki naj bi jih imela vsaka družina za morebiten čas, v katerem bi bila redna preskrba z živili prekinjena. Dva seminarja, ki ju bo obiskovalo okoli 1000 strokovnjakov iz vseh republik in pokrajin, bosta obravna¬vala izgradnjo zaklonišč ter urejanje in delovanje centrov za obveščanje, javljanje in alarmiranje v družbeno¬političnih skupnostih. Ob sejmu bo prirejeno tudi posvetovanje o proiz¬vodnji in prodaji opreme za civilno zaščito. Veličastno srečanje na Čebinah Na proslavi na Čebinah se je zbralo več tisoč delovnih ljudi, mladine in pionirjev iz vse Slove¬nije — Slovesnost v delavskem domu v Trbovljah — Slavnostna govornika Ljubo Jasnič in Miha Marinko spregovorila o dogodkih pred 40. letif našem boju in revoluciji in vlogi predsednika Tita — Sprejem štafete mladosti Okviri V. sejma civilne zaščite bo podpredsednik Z IS Dobroslav Na razstavi tudi najnujnejše zaloge hrane za vsako družino Podrobnosti o tem je minuli petek v Kranju utrdil organizacijski od¬bor, ki ga vodi predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič, v njem pa so tudi predstavniki zveznega, re¬publiških in pokrajinskih sekretaria¬tov za ljudsko obrambo, Gorenj¬skega sejma in drugih ustanov. Na seji so povedali, da bo V. sejem civil¬ne zaščite v Kranju 31. maja odprl podpredsednik ZIS Dobroslav Cu- iafic Proslave na Čebinah, nad Barli- čevo domačijo, kjer so se pred 40 leti zbrali delegati partijskih celic iz vse Slovenije na ustanovnem kongresu KPS, se je udeležilo več tisoč delov¬nih ljudi, mladine, pionirjev, tabor¬nikov, pripadnikov partizanskih enot in drugih občanov iz vse repub¬like. Proslave so se udeležili tudi najvišji predstavniki našega družbe¬nopolitičnega življenja. Med njimi: Edvard Kardelj, Stane Dolanp, France Popit, Sergej Kraigher, Mit¬ja Ribičič, Marijan Brecelj, Janko Rudolf in številni drugi družbeno¬politični delavci, predvojni komuni¬sti in nosilci spomenice 1941. Poseb¬no toplo so v svoji sredi pozdravili preživele udeležence ustanovnega kongresa. Poleg Edvarda Kardelja še Pepco Kardelj, Franca Leskoška- Luko, Miha Marinka, Albina Vipot- nika in Venclja Perka. Napredek tudi v hribovske vasi Udeležence proslave je najprej po¬zdravil sekretar komiteja občinske konference ZKS Trbovlje Franci Grešak. Za njim je povzel besedo slavnostni govornik, predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, ki je orisal poli¬tične razmere, v katerih je bila usta¬novljena komunistična partija Slo¬venije, ki je že na ustanovnem kon¬gresu sprejela zgodovinski manifest. Ta manifest je izhajal iz ugotovitve, da je obstoj slovenskega naroda ogrožen in da je narod zaradi raz¬cepljenosti in neenotnosti nesposo¬ Šenturska gora — V četrtek po¬poldne so se na Šenturski gori pogo¬varjali s predstavniki krajevne skup¬nosti in domačini predsednik skup¬ščine občine Kranj Tone Volčič, predsednik IS Drago Štefe, podpred¬sednik IS Rado Pavlin, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Janez Frelih in nekateri drugi o težavah, ki tarejo domačine v teh hribovskih krajih. V krajevni skupnosti Šenturska gora, ki obsega vasi Apno z zaselkom Ravne, Šentursko goro, Lenart na Rebri z zaselkom Jagošci, Sidraž, Viševco in Vrhovje, danes živi le '237 ljudi. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo še okrog petsto. Vzrok za tako ben, da bi se branil. Zato je kongre KPS naložil odgovornost za bodoč nost slovenskega naroda delavske mu razredu kot edinemu, ki je spo soben združiti vse rodoljubne sil< naroda za obrambo pred fašizmom V nadaljevanju je Ljubo Jasni< govoril o liku skojevca in mlađeg} komunista in o moralnih odlikal skojevcev. Nato je poudaril konti nuiteto našega revolucionarnegi gibanja, katerega moč in zmaga sti tudi rezultat zrele ocene položaja ir smeri boja. KPJ je to dosegla, ker j< bila v njenih vrstah množica dobrih sposobnih in velikih revolucionarjev med njimi pa ima izjemno mest< predsednik Tito. Na slovesnosti v trboveljskem de lavskem domu pa je bil slavnostn govornik član sveta federacije ir udeleženec ustanovnega kongrest KPS Miha Marinko. Kot soustvar jalec slovenske zgodovine in komu nistične partije je orisal razmere v katerih je prišlo do kongresa. Po vedal je, da je Josip Broz-Tito na stopil proti frakcijskim razprtijanr in se predvsem posvetil analizi raz mer v domovini. Komunisti v Jugo slaviji so zahtevali, da Kominterm prizna Tita za voditelja jugoslovan ske partije in to se je tudi zgodilo Ob koncu je Miha Marinko dejal da je letos izšlo toliko zgodovinski! del kot že dolgo ne, in če bo le delčel tega ostalo v zavesti mladih, sm< lahko prepričani, da je naša bodoč nost v dobrih rokah. S proslav v zasavskih revirjih s( poslali pozdravno pismo predsed niku Titu in mu čestitali ob dvojnen jubileju. Hkrati pa so poudarili, d{ praznovanje letošnjih jubilejev daj« priložnost za oceno dosedanje pot in za sprejemanje novih nalog. L. Bogataj nagel upad števila prebivalstva j« vsekakor v želji po čim boljšem ir lažjem zaslužku. Pred leti pa je tudi v te skromn« vasi posijal žarek napredka. Zgra jenih je bilo nekaj gorskih cest, vo dovod, otroci so bili prešolani n« matično šolo v Cerklje, v zadnjen času pa se razvija tudi turizem ii rekreacijsko-počitniško življenje. Kmetje so že kar dobro oprem ljeni s kmetijsko mehanizacijo, iz boljšujejo obdelovalne površine, ob navijajo pa tudi stanovanjska in go spodarska poslopja. . V krajevni skupnosti si prizade vajo, da ljudje ne bi več odhajal v dolino. Seveda pa bo za to potreb no še marsikaj narediti. V tem smi slu je potekal tudi pogovor s pred stavniki skupščine občine Kranj. Naročnik: Velik izvoz pa tudi uvoz Letošnji marec je zunanji trgovini Jugoslavije prinesel rekorde v izvozu in tudi v uvozu. V slovenski menjavi s tujino pa rekordov ni bilo, čeprav sta bila tako uvoz kot izvoz dovolj visoka. Pretekli mesec smo iz Jugo¬slavije izvozili za 9£6 mili¬jarde din, kar je za 49 od¬stotkov več kot marca lani ali za 43 odstotkov več kot febru¬arja. Od tega smo v Sloveniji izvozili za 1,49 milijarde din, kar je za 29 odstotkov več kot marca lani in za 26 odstotkov več kot februarja. Uvozili pa smo marca v Jugoslaviji za 14,87 milijarde din, kar je za 64 odstotkov več kot marca lani. Od tega smo v Sloveniji uvozili za 2,31 mi¬lijarde din, kar je za 36 od¬stotkov več kot marca lani in za 40 odstotkov več kot fe¬bruarja. 22. Sterijino pozor je V Novem Sadu, mestu s sto¬letno gledališko tredicijo, so se v četrtek s slavnostno aka¬demijo v počastitev 40-letnice Titovega prihoda na čelo par¬tije in njegovega 85. rojstnega dne začele 22. gledališke igre Sterijino pozor je. Ta največja manifestacija sodobne doma¬če drame, ki bo od letos dalje pod pokroviteljstvom pred¬sednika Tita, bo trajala deset dni. Kancler Schmidt obišče SFRJ Bonska vlada je potrdila vest, da bo kancler Helmut Schmidt 27. in 28. maja na po¬vabilo predsednika Tita in jugoslovanske vlade uradno obiskal Jugoslavijo, potem pa se bo še dva dni zadržal na zasebnem dopustu na Ja¬dranu. Ko je Helmut Schmidt leta 1974 prevzel kanclersko dolž¬nost, je bil jugoslovanski pred¬sednik prvi tuji državnik, ki je bil v gosteh pri novem šefu vlade. Tiskovna konferenca v Zagrebu Na tiskovni konferenci, ki sta jo v soboto pripravila zvezni sekretariat za informa¬cije in sekretariat za informa¬cije sabora SR Hrvatske, so se zbrali novinarji vseh celin. Na njihova vprašanja so poleg dr. Vladimirja Bakariča odgo¬varjali tudi drugi ugledni družbenopolitični delavci. Tuje novinarje so predvsem zanimala vprašanja naše ustavne preobrazbe in naši pogledi na svetovne dogodke. Domiada 77 Celjski dijaški domovi so bili od petka do nedelje go¬stitelji udeležencev 15. jubi¬lejne domiade, to je srečanja gojencev dijaških domov. So¬delovali so gojenci dijaških domov iz Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta in Murske Sobote. Razen tra- dacionalnih športnih tekmo¬vanj so tokrat v okviru sre¬čanja pripravili tudi posveto¬vanje osnovnih organizacij ZSMS o demokratizaciji od¬nosov v domovih, razstavo izdelkov v Muzeju revolucije in akademijo v domu Svobode. r Srečanje mladih z obeh strani meje r$ Približno tri tisoč mladih iz Gorice na italijanski strani in iz Nove gorice je s tradicio¬nalnim shodom prijateljstva potrdilo, da meja mladih ne ločuje. Na enajst kilometrov dolgem pohodu, ki je mlade vodil po ozemlju obeh drŽav, so prešli mejo tudi na krajih, kjer bodo prehodi šele odprti v skladu z osimskimi sporazu¬ mi. Podnart - 1. aprila je bila v Pod- nartu redna letna konferenca kra¬jevne organizacije ZZB NOV, na ka¬teri so ocenili delo v minulem letu, se dogovorili za letošnje naloge in iz¬volili za novega predsednika Alojza Jelenca ter za podpredsednika Roka Šolarja. Ugotovili so, da so bili člani aktivni tudi v drugih družbenopoli¬tičnih organizacijah in društvih. Po¬memben pa je bil njihov delež tudi pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah. Še posebej aktivni pa so pri razvoju ljudske obrambe in družbe¬ne samozaščite. Posebno priznanje pa so na konfe¬ Ljubljana, 15. aprila - Osred¬nja proslava ob letošnjem dnevu že¬lezničarjev je bila v petek na Zaloški cesti, tam, kjer je pred 57 leti izkrva¬velo 13 udeležencev stavke, več kot 70 pa jih je bilo ranjenih. Okoli spo¬menika se je zbralo več tisoč delov¬nih ljudi in občanov iz Ljubljane in iz drugih slovenskih krajev, pred¬stavniki železniško transportnih potUptij iz vse Jugoslavije in številni goOTi. Med njimi: Mika Špiljak, France Popit, Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc, Andrej Marine, Pepca Kardelj, Franc Leskošek- Luka, Vinko Hafner in drugi. Zbranim je spregovoril predsednik zveznega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki je dejal, da so revolucionarne tradicije jugo- Svečano odkritje spominske plošče »Koija Loka — L alarmom, ki je opozarjal na nevarnost, se je na osnovni šoli Peter Kavčič in posebni osnovni šoli v Podlubniku v soboto, 16. aprila, začel obrambni dan. Otroci in učitelji so se zatekli v zaklonišča, po alarmu, kije opozoril, da je nevarnost minila, so prikazali reševanje ranjencev iz šole, gašenje šole in nudili prvo pomoč ranjencem. Potem je bil na programu ori¬entacijski tek s streljanjem z zračno puško in metanjem bombe, v katerem so sodelovali učenci 7. in 8. razredov, nato pa so si učenci ogledali orožje in gasilsko opremo ter se pomerili v postavljanju šotorov. Po kosilu je bil krajši kulturni program in s tem je bil obrambni dan končan.. V pripravo in izvedbo obrambnega dne so vključili rezervne vojaške starešine, vojake in gasilce. (Ib) — Foto: F. Perdan JESENICE V petek, 15. aprila, se je mudil na Jesenicah Stane Markič, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine SRS in se s predstavniki družbenopo¬litičnih organizacij občine ter člani družbenopolitičnega zbora jeseniške občine pogovarjal o vlogi družbenopolitičnega zbora. Ugotovili so, da druž¬benopolitični zbora še ne opravljajo svoje vloge, način njihovega dela je še vedno takšen kot način dela obeh ostalih zborov občine. Družbenopolitični zbor bi moral predvsem razpravljati in sprejemati odločitve o tem, po kakšni poti in kako se usklajujejo interesi v ostalih dveh zborih. D. S. ŠKOFJA LOKA V sredo, 20. aprila, bo seja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Na seji bodo razpravljali o kadrovski sestavi sveta za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka, o kadrovski sestavi iniciativnega odbora za formiranje potrošniških svetov, o predlogu za novega člana za delegacijo iz področja gospodarstva SRS ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. TRŽIČ V četrtek, 21. aprila, bo v Tržiču 12. redna seja predsestva občinske konference SZDL Tržič. Na seji bodo razpravljali o stališčih in sklepih pro¬blemske konference o kmetijstvu in potrdili program letošnjih proslav in praznovanj. Na seji predsedstva bodo obravnavali tudi kriterije za izdelavo ocene individualnih proslovodnih organov in potrdili predloge za letošnje dobitnike priznanj OF iz tržiške občine. Za danes sklicuje predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Janez Ivnik razgovor o problematiki Kompasovih obratov v tržiški občini. Znano je, da se obrati že dolgo otepajo s precejšnjimi težavami. V njihovo od¬stranjevanje se vključuje tudi izvršni svet občinske skupščine. -jk Priznanje učencem šole Ovsiše STRA2I8ČE - Svečano od¬kritje spominske plošče pred¬vojnemu revolucionarju in ko¬munistu Ivanu Tomincu bo v petek, 22. aprila, ob 17. uri v Stražišču, Stražiška 34 (To- minčeva hiša). S tem poprav¬ljamo napako iz obvestila v 29. številki Glasa. I S. renci izrekli učencem oziroma pio¬nirjem osnovne šole Ovsiše, ki redno skrbijo za urejenost sedmih spome¬nikov padlim na območju krajevne skupnosti. Dogovorili so se tudi, da se bodo borci udeležili osrednje pro¬slave v počastitev 40-letnice usta¬novitve KPS, 40-letnice prihoda to¬variša Tita na čelo KPJ in njegove¬ga 85. rojstnega dne, ki bo v kultur¬nem domu v Podnartu 27. aprila ob 16. uri. Na proslavi z bogatim kul¬turnim programom bo govoril sekre¬tar medobčinskega sveta ZK za Go¬renjsko Ludvik Kejžar. Polet na revolucionarnih tradicijah C. Rozman slovanskih železničarjev krepka spodbuda za nove uspehe in delovni polet. Zato pričakujemo uspešen razvoj samoupravljanja na jugoslo¬vanskih železnicah, izvrševanje prevzetih nalog in boljše rezultate dela. To naj bo največji prispevek k uresničevanju idej, za katere so padli železničarji ob Zaloški cesti in za katere se že več kot 40-let na čelu ZKJ bori predsednik Tito, delavski razred, narodi in narodnosti Jugo¬slavije. Potem je Mika Špiljak govoril o razvoju naše samoupravne sociali¬stične skupnosti in pri tem poudaril, da so k številnim uspehom veliko prispevali tudi železničarji. Zato ni razlogov, da ne bi uspeli prebroditi krize, v kateri so se sedaj znašli. O težavah na železnici je pred kratkim razpravljal tudi izvršni komite pred¬sedstva ZKJ. Stališča, ki jih je sprejel, zavezujejo predvsem de¬lovne ljudi na železnici, da jih uresničijo in tako zagotovijo hitrejši razvoj in modernizacijo ter bolje vključevanje v združeno delo. Z zborovanja so jugoslovanski že¬lezničarji poslali tovarišu Titu pismo, v katerem so mu čestitali ob dvojnem jubileju. Popoldne pa so na Gospodarskem razstavišču 418 de¬lavcem Železniškega gospodarstva Ljubljana podelili zlate značke za 30-letno delo. Skupnost jugoslovan¬skih železnic pa je podelila 29 na¬grad »15. april«, ki so jih prejeli najbolj zaslužni kolektivi in po¬samezniki. L. Bogataj Ameriški Slovenci obsojajo Avstrijo Na pobudo Slovenske narodne napredne jednote, najstarejše in najštevilnejše organizacije slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki združuje sko¬raj 70.000 članov, so se sestali predstavniki raznih slovenskih organizacij v Ame¬riki. Razpravljali so o boju Slovencev na Koroškem za narodnostne pravice in obso¬dili protimanjšinsko politiko republike Avstrije in koroške deželne vlade. Ameriški Slovenci so sprejeli spomenico, ki so jo poslali generalnemu sekretarju Organiza¬cije združenih narodov dr. Kurtu Waldheimu, ameriškemu predsedniku Carterju, ameriškemu državnemu sekretarju Vanceju in članom ameriškega kongresa ter ekonomskosocialnemu svetu OZN. Spomenico so objavili tudi v glasilu »Prosveta« in s tem veliko prispevali k internacionalizaciji slovenskega vprašanja na Ko¬roškem. Mladinci, taborniki in drugi na Ravnah so v priprave vložili ve¬liko truda. Štab, ki je pripravljal srečanja, organizatorja sta bila republiška konferenca ZSMS in zveza tabornikov Slovenije, 8$ j« sestajal skoraj vsak dan, da bi vse potekalo tako kot so si zami' slili. Mladinci in taborniki so v ne¬deljo prihajali na Preiki vrh" v več smereh: Od Malgajevega spomenika v Dobrijah, iz Slovenj Gradca, iz Dobje vasi, tri skupine pa so prišle iz Raveq. Ob poti na Preiki vrh so obiskale spomin¬ske kraje in obeležja, med dru¬gimi Kefrov mlin, kjer sta bila drugi in tretji kongres SKOJ, spomenik na Navrikem vrhu in druge. Osrednja slovesnost se je zače¬la v nedeljo ob 12. uri. Slavnostni govornik je bil sekretar repub¬liške konference ZSMS Vito Hab- jan. Na Preškem vrhu so v nede¬ljo pozdravili tudi štafeto mla¬dosti, na slavnostni oder pa jo je prinesel tabornik Miran Franc, ključayničar v železarni Ravne. Na Preškem vrhu so v nedeljo tudi odkrili spomenik Prežiho« vemu Vorancu. Okrog štiri metre visok obelisk, na katerem so po- dobe iz Prežihovih del, je izdelal kipar Peter Jovanovič iz Žetine v Poljanski dolini. L. B Izlet v Kumrovec Rateče — Na nedavni letni konfe* renči društva upokojencev Rateče so za letos predlagali dva izleta in sicer enodnevnega v Podčetrtek in v Kumrovec ter na Plitvička jezera in na Kozaro. Rateški upokojenci pa se bodo letos udeležili vseh pomemb¬nejših proslav ob jubileju partije in Tita. A. K. »Dvignimo svoj glas proti krivicam,« pravijo ameriški Slovenci v spomenici, »ki se godijo našim rojakom v Avstriji. Naj svet izve, da je bila Koroška, ki si jo danes laste naduti tujci, nekoč zibelka slovenstva, o čemer priča kameniti knežji kamen na Gosposvetskem polju! Povejmo svetu, da so Slovenci zatirano ljudstvo na lastni zemlji!« Osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem Zveza Slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta se uradno odločili za internacionalizacijo manjšinskega vprašanja na Koroškem. Odboru Organizacije združenih narodov za odpravo rasnega razlikovanja sta posredovali kratko poročilo o položaju Slovencev na Koroškem. Odbor je zasedal na Dunaju. Slovenski organizaciji sta v dokumentu orisali zgodovino Slovencev na Koroškem in razmere od plebiscita leta 1920 dalje. Ob tej priložnosti je Avstrija obljubila, »da hoče slovenskim rojakom varovati danes in jutri in za vse čase njihov duhovni in gospodarski razcvet kot pri nemških prebivalcih dežele«. Zal je Avstrija kmalu zatem začela teptati pravice Slovencev na Koroškem. Gonjo proti pripadnikom slovenske narodnostne manjšine Avstrija zadnje čase še stopnjuje. .jfc Prežihovo 77 Na nedeljskem srečanju slo¬venske mladine na Preškem vrhu nad Ravnami, ki so ga po¬imenovali Prežihovo 77 in s ka¬terim so proslavili tri letošnje velike jubileje ter spomin na ve¬likega revolucionarja in pisate¬lja Prežihovega Voranca, se je zbralo več tisoč mladih in tabor¬nikov iz vse Slovenije. Seminar za sekretarje Tržič - V petek, 15. aprila, in v soboto, 16. aprila, je bil na tržiški Delavski univerzi seminar za sekre¬tarje osnovnih organizacij, svetov in aktivov ZK in za člane komisije za organiziranost in kadrovsko politiko komiteja. Osrednja tema seminarja so bile priprave na skupščinske volitve in kadrovske priprave na vo¬litve v ZK in na kongrese. Načrtovani seminar za sekretarje je eden od pomembnih členov v pri¬pravah na volitve. 15. maj je rok za oblikovanje kandidatne liste za čla¬ne konference in komiteja ZKS Tržič in za kandidate za višje organe ZKS, kar naj bi bilo potrjeno na seji komiteja 10. junija. Sledile bodo raz¬prave o kandidatnih listah po osnov¬nih organizacijah in usklajevanje predlogov med osnovnimi organiza¬cijami in organi občinske konferen¬ce. Oktobra naj bi se sešla občinska konferenca ZKS in sprejela predloge kandidatnih list. Volilne konference po osnovnih organizacijah morajo biti končane do 25. novembra, občin¬ska volilna konferenca pa se bo se¬stala do 15. decembra. Kandidati za višje organe ZKS bodo znani do 15. februarja prihodnje leto. V tržiški občini se pripravljajo tudi na ocenjevanje individualnih poslovodnih organov, kar je bilo do¬slej še precej neurejeno. Kriterije za ocenjevanje je že obravnaval komite občinske konference ZKS. -jk Odbor za medsebojna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART p. o., PODNART vabi k sodelovanju naslednje delavce: 1. knjigovodjo osebnih dohodkov II Pogoj: ekonomski tehnik z enoletnimi delovnimi izkušnjami na ustreznih delovnih mestih in 3-mesečno poskusno delo; 2. fakturistall Pogoj: administrator z enoletnimi delovnimi izkušnjami na ustreznih delovnih mestih in 3-mesečno poskusno delo; 3. polkvalificirane in nekvalificirane delavce za delo v proizvodni službi Pogoj: 3-mesečno poskusno delo. Odbor vabi istočasno k sodelovanju tudi bodoče kvalificirane delavce kemijske stroke za delo v tehničnih službah ter v tej zvezi razpisuje za šolsko leto 1977/78 « 4 štipendije na 2-letni poklicni šoli za kemijske laborante v okviru Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko v Ljubljani. Pogoj: uspešno končana osemletka. Pismene prijave je treba poslati na splošno službo podjetja, kan¬didati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure ali dobijo informacije na tel. št. 70-136. J Križani zborovali • ^M*4® ~ ^ Ponedeljek, 11. aprila, je bil v Križah zbor krajanov, ki sta ga sklicala svet krajevne skupnosti J" krajevna organizacija SZDL. Udeležila sta se ga tudi predsednik občinske konference SZDL Tržič Marjan Jaklič in član izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Marjan Sarabon. Na zboru krajanov so razpravljali o preteklem delu kra¬jevne skupnosti in obravnavali pri¬hodnje naloge. Še posebej so opozo¬rili na nujnost dobrega sodelovanja med kraj ani, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami, lako bo marsikatera težka naloga laže uresničljiva. Na ponedeljkovem zboru kraja¬nov, ki je bil eden najbolje obiskanih zborov v Križah v zadnjih letih, so se dogovorili, da bodo letos dokon¬čali začeto kanalizacijo v Snakovem. sredstva zanjo bo prispevala občin¬ska skupščina iz sklada, kamor se stekajo sredstva, zbrana s samopri¬spevkom. Z dograditvijo kanalizacije 0 bnakovo celovito komunalno urejeno. Na zboru je bilo govora tudi o prihodnjih nalogah krajevne skupnosti. Krajani so se dogovorili, oa se kaže po ureditvi kanalizacije 1 Jakovem lotiti urejevanja ceste Li in nekaterih drugih komu- nosti probl(?mov v krajevni skup- Idejni osnutek zazidalnega načrta Lesce — Pred nedavnim so se se¬stali delegati skupščine krajevne skupnosti Lesce in razpravljali o ldejnem osnutku zazidalnega načrta severozahodnega dela Lesc. Načrt je naročil poseben odbor, v katerem so Predstavniki občinske skupščine, stanovanjske skupnosti, krajevne Skupnosti Lesce, Tovarne verig in Murke Lesce. Idejni osnutek je izde- v štirih variantah in predvideva ®lapno gradnjo po približno 40 sta¬novanj na leto in vzporedno gradnjo K°munalnih naprav. Sicer pa je na lokaciji predvidenih jjKrog 600 stanovanj za 2500 do 2600 prebivalcev. Poleg stanovanjskih ob¬jektov pa bodo najprej zgradili *gojno varstveno ustanovo za naj¬manj 120 otrok. Gradnja le-te se bo p^ela predvidoma že letošnjo jesen. 0 načrtu pa je predvidena tudi iz¬ranja samskega doma, obrata r^bene prehrane in trgovskega ®edišča. Osnutek bodo zdaj dopol¬ni še z načrti za zaklonišče in s Predvidenimi športnimi objekti. Delegat ni kurir Ko zdaj domala povsod ocenjujejo delovanje delegatskega si¬stema, ko je delo delegacij in delegatov vse pogosteje na dnevnih redih tako v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, skupščinah občin in skupščinah interesnih skupnosti, se več ali manj razprave zaključujejo s sklepi: skladovnice gradiv še vedno, informi¬ranje nezadovoljivo, delo delegatov in delegacij premalo odgovorno, formalno, seje celo nesklepčne. Te ocene so vsekakor nujne in po¬trebne, saj so osnova vsem nadaljnjim prizadevanjem, da bi delovni človek neposredno prek svojih delegatov samoupravno odločal o vseh vprašanjih družbene reprodukcije. Te sodbe kar najbolj kompleksno, a obenem kar najbolj konkretno postavljajo vse temeljne probleme delegatskega sistema na rešeto in so za nadaljnje delo precejšnjega pomena. Med drugim lahko danes še vedno ugotavljamo, da delegati več¬krat nimajo pravega ali sploh nikakršnega stika s sredino, ki jih je delegirala. Na seje prihajajo s še zaprtimi kuvertami obširnega gra¬diva in po svoji lastni presoji odločajo, z zaključki sej pa se je končala tudi vsa njihova aktivnost. Takšni delegati sploh ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in je zanje sploh odveč vprašanje, ali so kurirji ali ne. To dokaj umestno vprašanje so podali tisti delegati, ki imajo stik s tako imenovano »bazo« in se vanjo z odločitvami tudi vračajo. Kaj so edinole prenašalci mnenj in sklepov ali obenem tudi tvorni soobli¬kovalci? Odgovor tem delegatom ni tako preprost. Delegati, ki prihajajo, recimo, na skupščine z izoblikovanimi stališči sredine, iz katere izha¬jajo in ki se togo, neomajno drže le teh in nobenih drugih sklepov, Čeprav se iz razprave izlušči drugačna, družbeno sprejemljivejša reši¬tev, naj ne bi bili kurirji. Kuririji v tem smislu, da bi se glasovanja vzdržali, pojasnjujoč, da nujno zahtevajo dodatna mnenja svoje sredine. Kaj zaviralno bi delovali s takšnim obnašanjem, lahko da ne bi bilo ne konca ne kraja »kurirske« poti. Delegat, ki naj bi bil družbeno razgledan, informiran, seznanjen s potjo družbenega razvoja in nje¬govih potreb, bi moral odgovorno presoditi, če se res stališča in odločitve njegove sredine tako bistveno razhajajo od mnenj in pred¬logov, ki so posredovani neposredno na sejah. Sele tedaj, ko ugotovi bistveno, vsebinsko razliko, naj bi deloval, recimo, kot kurir v tem smislu, da glasuje proti in se povrne k ljudem in zahteva ponovno razpravo. Tudi ob takšnih in podobnih vprašanjih, ki jih danes posredujejo delegati, izhaja, kako pomembno je stalno izobraževanje delegatov, kako bistveno je, da se usposabljajo in sledijo vsem dilemam in pro¬blemom družbenega razvoja. Med kopico vseh nalog pa se pod klicaj postavlja ustrezno informiranje delegatov in njihova resnična aktiv¬nost, ki pa jo je v praksi treba preverjati sproti, nenehno, v vseh sredinah. Će smo se že zavestno odločili za takšen sistem, je še najbolj pošteno in prav, da sproti in temeljito razrešujemo vsa morebitna nesoglasja in probleme, ki le zavirajo ... D. S. radnjo slednjih pa krajevna skup¬it sama ne bo zmogla. Zato razmi- 8^aJo, da bi športne objekte zgradili jf^Paj s krajevnima skupnostima Radovljica in Begunje. MB Sovodenj — Pred dnevi je bil v Sovodnju v Poljanski dolini redni letni občni zbor krajevne organiza¬cije zveze združenj borcev NOV. Člani organizacije so pregledali delo v preteklem letu in si začrtali smernice za delo v bodoče. Najprej so se udeleženci občnega zbora spomnili lani umrlih članov, štirje so umrli, in njihov spomin počastili z enominutnim molkom. Nato pa so spregovorili o letošnjih jubilejih. Predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Sovodenj Polde Hobič je Kriteriji za dodeljevanje družbene pomoči Kranj — Izvršni svet občinske skupščine Kranj je sprejel za leto 1977 kriterije za dodeljevanje druž¬bene pomoči udeležencem NOV izpred 9. 9. 43 oz. 13.10.1943. Višina družbene pomoči se giblje med 550 din in 1100 din rresečno, odvisna pa je od višine mesečnih rednih dohodkov prosilca. Mesečna družbena pomoč za upravičence brez vsakršnih dohodkov je 1500 dinarjev. Pomembno določilo se nanaša tudi na enkratne pomoči, ki se prav tako gibljejo (odvisno od siceršnjih dohodkov prosilca) med 800 in 1700 din. Isto velja tudi za regres za letovanje v počitniških hi¬šicah v Novemgradu in drugih ob¬morskih krajih in v domu na Vodiški planini ter drugih gorskih krajih. ENERGETIKI NA BLEDU - V festivalni dvorani na Bledu se je v nedeljo, 17. aprila, popoldne začelo trinajsto posvetovanje elektroenergetikov Jugo¬slavije. Posvetovanje, ki ga organizira Jugoslovanski nacionalni komite CIGRE (Mednarodne konference za velike električne mreže), bo trajalo pet dni. Obravnavali bodo različna strokovna vprašanja. V okviru posvetovanja so včeraj, 18. aprila, v festivalni dvorani odprli tudi razstavo Elektrifikacija v likovni umetnosti, jutri zvečer pa bo v dvorani kulturna prireditev, na kateri bosta nastopila moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora in folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Na sliki: Z nedeljske otvoritve posve¬tovanja na Bledu — A. Z. — Foto: F. Perdan KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov, na¬slednja prosta delovna mesta: zn TOZD KLAVNICA KRANJ 1. DVgH POMOŽNIH DELAVCEV V KLAVNICI 2. tftEH POMOŽNIH DELAVCEV V PREDELAVI 3. ČISTILKE za TOZD KMETIJSTVO KRANJ 4. NOČNEGA ČUVAJA na delovišču Cerklje 5. TRAKTORISTA III. na delovišču Cerklje Poleg z zakonom predpisanih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: priučen delavec z najmanj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem delu ali nepriučen delavec, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 2.: priučen delavec z najmanj 3-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem delu ali nepriučen delavec, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 3.: nepriučen delavec, smisel za red in čistočo, zdravstvena spo¬sobnost za delo v živilski stroki; pod 4.: priučen živinorejski delavec z najmanj 2-mesečnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, vesten in zanesljiv delavec; pod 5.: priučen traktorist z vozniškim dovoljenjem »F« kategorije. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od J Ho a mesecev. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. dosedanjega dela »prejema ftodnehSjObjave °r K2K Kranj' V Kranju' Ceata JLA 2. Do družbene pomoči-priznavalnin imajo pravico tudi kmetje-borci NOV, ki so stari nad 60 let in njihov redni mesečni dohodek ne presega 600 din, in tudi vdove padlih ali po vojni umrlih kmetov-borcev NOV. Vsi morajo imeti priznano posebno dobo v NOV v dvojnem trajanju pred 9. 9. 43 oz. 13.10.43. I. S. nato govoril o našem družbenem si¬stemu, naši zunanji in neuvrščeni politiki, konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope, osimskem sporazumu ter dogodkih na avstrij¬skem Koroškem. »Da bi postalo samoupravlja¬nje še bližje človeku,« je poudaril, »je treba nenehno usposabljati mladino, ki je steber našega sa¬moupravnega socialističnega si¬stema. Zato bo treba mladim po¬svetiti še več pozornosti. Sicer pa je treba mladino z našega po¬dročja pohvaliti. Kajti mladi se udeležujejo vseh proslav, ki jih pripravljamo širom po naši republiki ob praznovanju raznih jubilejev v počastitev dogodkov iz NOB. To so, denimo, spomin¬ski pohodi na Stol, Porezen, Blegoš in Dražgoše ter še dru¬gam. Take pohode pripravlja predvsem planinsko društvo.« V sovodenjski krajevni organiza¬ciji ZZB NOV je trenutno 63 članov. Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine Žirila Kranj TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta delovna in učna mesta: 1. KV natakar gostinska šola, eno leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni — delo se združuje za nedoločen čas za območje Bleda: 2. poslovodjo prodajalne 1 delovno mesto 3. KV prodajalca 1 delovno mesto 4. delavca v prodajalni 1 delovno mesto 5. poslovodja gostinskega obrata 1 delovno mesto 6. KV natakarja 4 delovna mesta 7. delavca v gostinstvu več delovnih mest za območje Radovljica: 8. poslovodja gostinskega obrata 1 delovno mesto 9. KVA natakarja 1 delovno mesto 10. delavca v gostinstvu 2 delovni mesti 11. prodajalca sladoleda za območje Kranja 3 delovna mesta Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled¬nje pogoje: za območje Bleda: pod 2.: VK poslovodja - poslovodska šola, eno leto delovnih izkušenj; pod 3.: KV prodajalec - šola za prodajalce, eno leto delovnih izkušenj; pod 4.: NK delavec - osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj; pod 5.: KV gostinski delavec - gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj; pod 6.: KV natakar - gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj; pod 7.: NK delavec - osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj; za območje Radovljice: pod 8.: KV gostinski delavec, gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj; pod 9.: KV natakar, gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj; pod 10.: NK delavec, 1 mesec delovnih izkušenj, osemletka; za območje Kranja: pod 11.: NK delavec, osemletka in veselje do dela, za katero delovno mesto se prijavlja. Na delovnih mestih pod zap. št. 2 do 11 se delo združuje za določen čas, za čas trajanja turistične sezone. za poklic prodajalec za poklic prodajalec za poklic prodajalec za poklic prodajalec za poklic mesar-sekaČ za poklic natakar za poklic kuhar za poklic natakar za poklic kuhar 18 delovnih mest 2 delovni mesti 3 delovna mesta 7 delovnih mest 2 delovni mesti 2 delovni mesti 2 delovni mesti 2 delovni mesti 1 delovno mesto 12. Prosta učna delovna mesta za učence v gospodarstvu za naslednje poklice: za območje Kranja za območje Tržiča za območje Jesenic za območje Radovljice in Bleda za območje Kranja za območje Kranja za območje Kranja za območje Bleda za območje Bleda pod 12.: uspešno končana osemletka in veselje do poklica, za katerega se prijavlja. Dobro, a v prihodnje še boljše Trije pa so tudi člani vojaških vojnih invalidov. Skupno s člani ZZB NOV Trebija so Sovodenjčani lani sodelovali tudi pri pripravi proslave ob dnevu borca Takrat so preživeli udeleženci straš¬ne borbe na Jurčkovi domačiji v Fužinah polnoštevilno obiskali ta kraj. Žalna svečanost pa je bila tudi na pokopališču na Novi Oselici. Borci iz Sovodnja so se udeležili tudi vseh večjih proslav v škofjeloški občini. Istočasno pa uspešno sode¬lujejo s prijatelji iz Sovodenj v Italiji. Ti stiki naj bi se v prihodnje še okrepili. Tudi načrti za letos niso majhni Borci iz Sovodnja bodo skušali čim- bolje vzdrževati spominska obeležja spomenike in grobišča na njihovem področju. Sklenili pa so, da se bodo v čim večjem številu udeleževali šte¬vilnih proslav v letošnjem jubilej¬nem letu, da bodo ponovno pripravi¬li izlet v kraje znane iz NOB, da pa bodo zbrali tudi vse podatke o članih njihove organizacije. J. Govekar Prijave za delovna mesta pod zap. 6t. 2 do 11 z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema v 15 dneh po objavi in prijave pod zap. št. 12 za prosta učna mesta v 30 dneh po objavi — kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj - Cesta JLA 6/IV. iz glasil "ir delovnih organizacij TEHNIK USPEŠNO POSLOVANJE SKOFJA LOKA - Splošno gradbeno poletje »Tehnik« iz 5koQe Loke je lani poslovalo izredno uspešno. Temeljno orga¬nizacijo združenega dela »gradbeništvo« je sicer pestila precejšnja konkurenca na tržišču, TOZD »komunalne dejavnosti« je poslovala po »začrtani poti«, prav tako pa tudi TOZD »projektivni biro« ni doživela večjih »pretresov«. Se posebno pomembno je, da so se v kolektivu uskladili tudi notranji odnosi. Zato so izgledi za uspešno poslovanje tudi v letošnjem letu izredno ugodni. In to kljub temu, da so tržni pogoji za uspešno poslovanje iz leta v leto težji. USPEŠEN TEČAJ SKOFJA LOKA - SGP »Tehnik« iz Škofje Loke je v sodelovanju z zveznim centrom za gradbene inštruktorje v Ljub¬ljani pripravil prvi tečaj za visoko kvali¬ficirane zidarje in tesarje. Tečaj je bil izredno uspešen. Kar 24 »tehnikovcev« in 6 delavcev Marmorja iz Hotavelj je namreč prejelo verificirano potrdilo o uspešno opravljeni šoli. Vsem, ki so uspešno opravili šolo, je na posebni svečanosti čestital direktor podjetja Jože Albreht. Zdaj se je že začel tudi drugi tečaj. Tokrat ga obiskuje 20 zidarjev in tesarjev. Prvi del tečaja obiskuje tudi 7 železokrivcev. AKTIVNI SINDIKALNI DELAVCI SKOFJA LOKA - Tudi sindikalni de¬lavci v SGP »Tehnik« ne počivajo. Veliko deta posvečajo pripravam raznih športnih tekmovanj, pripravi za rekreativne dejav¬nosti članov kolektiva ... Vsako leto pa pripravijo tudi izlet za njihove upokojence. Priznavajo pa, da samoupravna delavska kontrola v podjetju še ni zaživela. TESNO SODELOVANJE SKOFJA LOKA - Kolektiv SGP »Teh¬nik«, predvsem mladinska organizacija, že dlje časa vzdržuje prijateljske stike s SGP »Primorje« iz Ajdovščine. Letos so pripra¬vili smučarski tečaj na Starem vrhu. Udeležilo se ga je 27 članov kolektiva »Pri¬morje« in 5 domačinov. Pripravili so tudi strokovno ekskurzHo v Anhovo. Sodelo¬vanje nameravajo Skofjeločani v prihod¬nje še razširiti. GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA VEC ČLANOV V ORGANIZACIJI ZK SKOFJA LOKA - Na prvi seji članov osnovne organizacije ZK v Gorenjski pre¬dilnici so navzoči predvsem kritično oce¬nili uresničevanje sklepov 5. seje CK ZK Slovenije in 9. seje sekretariata občinske konference ZK Skofja Loka. Komunisti v Gorenjski predilnici so ob tej priložnosti ugotovili, da so dosegli predvsem lep napredek pri povečevanju in pomlajevanju članstva v organizaciji. Sprejetih je bilo 16 novih članov, tako, da je zdaj v Gorenjski predilnici 64 članov ZK. Večanje števila bo tudi odslej ena od osnovnih nalog, je jilo poudarjeno na sestanku. Udeleženci sestanka so se prav tako zavzeli za nadaljnje izobraževanje članov, predvsem mladih komunistov, spregovo¬rili pa so tudi o praznovanju letošnjih po¬membnih jubilejev. USTANOVITEV TOZD SKOFJA LOKA - Tudi v Gorenjski pre¬dilnici se pospešeno pripravljajo na usta¬novitev temeljnih organizacij združenega dela. Odločili so se za tri. To so TOZD pre¬dilnica, TOZD kemija, TOZD kodranka in delovna skupnost skupnih služb. PLANINSKA SEKCIJA SKOFJA LOKA - Pred nedavnim je bila v škofjeloški Gorenjski predilnici ustanov¬na konferenca planinske sekcije. Ob tej C riložnosti so izvolili 5-članski upravni od- or. Za načelnika sekcije je bila izvoljena ZoraSink. UDELEŽBA NA TEKSTILIADI Tudi športniki iz Gorenjske predilnice so se udeležili letošnje tekstiliade v velesla¬lomu, ki je bila v Kranjski gori. Lep uspeh na tekmovanju so dosegli predvsem mlajši člani. SE TERM IČAR SKUPNA VLAGANJA KRKE IN TERMIKE SKOFJA LOKA - Predstavniki novo¬meške tovarne zdravil Krka in delovne or¬ganizacije Termika iz Ljubljane, ki ima več obratov tudi na področju škofjeloške obči¬ne, so se v torek, 6. aprila, v Skolji Loki do- dogovarjali o skupnih vlaganjih za sanaci¬jo tovarne ravnega stekla INIS iz Novega mesta. Tovarna stekla INIS je namreč prenehala predvsem zaradi slabe in nepri¬merne tehnologije obratovati že leta 1965. Opuščeni obrat je prevzela tovarna Krka. Tu so si dolgo časa prizadevali, da bi obrat usposobili za izdelavo katerega od izdel¬kov, ki jih pri nas primanjkuje. Tovarn ravnega stekla je namreč v državi že do¬volj. Zdaj pa so se predstavniki Krke in Termike dogovorili za proizvodnjo kamene volne, izolacijskega materiala, ki ga izred¬no primanjkuje. Treba je tudi povedati, da bo mogoče v celoti izkoriščati domače surovine, saj je kremenčevega peska v okolici Novega mesta dovolj. V novem obratu bo mogoče proizvesti okrog 7000 ton kamene volne na leto. Predlog so ese- stransko podprli tudi predstavniki škofje¬loške in novomeške občinske skupščine ter Ljubljanske banke. Ponovni sestanek bo 10. maja v Novem mestu. Turizem v jeseniški občini Jesenice — Turizem postaja za jeseniško občino vse bolj pomemben, še posebno z zgornjo savsko dolino in njenim turistično najbolj razvi¬tim središčem Kranjsko goro. Vsa Dolina ima dolgoletno tradicijo, saj je že pred vojno Kranjska gora razpolagala skupaj z Dovjem in z Mojstrano z 2400 ležišči, največ v zasebnem sektorju. Do zdaj so razvoj načrtovali le v izgradnji prenočitvenih zmogljivosti, saj je od skupno 3592 ležišč v komer¬cialnih objektih v občini več kot 94 odstotkov v Dolini. 57 odstotkov teh ležišč pa je v Kranjski gori, v hotelih višjih kategorij. Rateče in Planica pa sta kljub pomembnosti in de- dejanskimi možnostmi za vključitev v turizem v občini odvisna od zmogljivosti v zasebnih turističnih sobah in v počitniških domovih, ki predstavljajo 6 odstotkov razpo¬ložljivih ležišč Doline. Pomembnost turizma izkazuje število gostov in njihove prenočitve. Lani je bilo v vsej občini 144.935 gostov, kar je za 6 odstotkov več kot leta 1975, prenočitev gostov pa je bilo 435.402, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 1975. Za 67 odstotkov je bilo domačih gostov, kar kaže na znaten porast števila domačega tu¬rizma. Lani je bilo domačih gostov za 13 odstotkov več kot leto prej, tujih turistov pa je bilo lani za 6 od¬stotkov manj kot leta 1975. Pomen turističnega prometa in njegovo stalno naraščanje izkazuje¬jo tudi podatki o številu prevozov na žičnicah v Kranjski gori. V letih 1974 in 1975 je bilo prevozov na žičnicah zaradi slabe sezone manj. Lani je bilo na žičnicah 2 milijona 826.000 prevozov, kar je 341 odstot¬kov več kot leto prej, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa je bilo na kranjskogorskih žičnicah v primer¬javi z lanskim letom že 89 odstotkov prevozov! Žičnice v Kranjski gori, katerih zmogljivost znaša 7330 oseb na uro, predstavljajo 74 odstotkov zmogljivosti vseh žičnic v Dolini, smučarske proge v dolžini 11.850 metrov pa predstavljajo 84 odstot¬kov vseh smučarskih prog v Dolini. Skupnost za zaposlovanje Kranj Poklicne namere in možnosti vključevanja učencev v občini Škof] a Loka Kot povsod drugod in kot že celo vrsto let, je bila tudi v tem šolskem letu v Škofji Loki med zaključu- jočo mladino izvedena anketa o izbiri poklica. Z anketo naj bi med drugim zbrali podatke o poklicnih željah oziroma namerah učencev, ki končujejo šolsko obveznost. Iz zbranih namer je razvidno, da od letoš¬njih 567 osmošolcev več kot polovica želi nadaljevati šolanje na gimnaziji in srednjih šolah in da se ostali znova odločajo le za nekatere poklice. Ne izbirajo torej med vsemi možnostmi, ne odločajo se v skladu z družbenimi potrebami. To kažejo tudi predvpisi,kajti 313 učencev ali 55 odstotkov se je odločilo za srednje $ole ter 247 ali 43 odstotkov za poklicne šole. Le 1 od¬stotek učencev se želi zaposliti. Na osnovi tega in znanih letnih potreb ugotavlja¬mo, da je prostih učnih mest za dvo in triletno šolanje precej več kot pa odločitev za te poklice (prostih mest Je 298, odločitev pa 211). Predvsem je veliko premalo zanimanja za poklic ključavničarja, zidarja, tesarja, D. S. Žiri — »Marsikaj sem že zapisal marsikaj povedal o naši tovarni obutve Alpina,« mi je pred dnevi pripovedoval prvi direktor podjetja Vinko Govekar, »toda še vedno je vseeno ostalo veliko nedorečenega. Trideset let je dolga doba, toda še vedno se spominjam tistih let, let ko smo se odločili, da v kraju, ki je sicer močno oddaljen od večjih središč, v Zireh, kamor so bile takrat spe¬ljane še izredno slabe »prometne žile', zgradimo večjo tovarno. Veste, čevljarstvo ima pri nas že bogato tradicijo. Pred tem je bilo namreč v Zireh pet manjših čevljarskih de¬lavnic in več samostojnih obrtnikov — izdelovalcev obutve. Odločili smo se, da vse spravimo pod ,eno streho'. To niti ni bilo težko. Takoj smo bili vsi za to. Vsi so namreč spoznali, da bo mogoče le tako še hitreje napre¬dovati. Pred začetkom gradnje smo se kajpada morali spoprijemati s šte¬vilnimi težavami. Toda vsakokrat smo, lahko zatrdim, naleteli na po¬polno podporo odgovornih. Še po¬sebno veliko nam je ob pripravah na gradnjo pomagal revolucionar in znan družbenopolitični delavec Franc Leskošek-Luka. Ta nam je svetoval, da se čimprej lotimo dela.« Takrat so bili žirovski čevljar¬ji še združeni v čevljarske za¬druge. Toda to ni trajalo dolgo. Žirovci so se odločili za »pre¬hod« v »državni sektor«. Začetek je bil težak Tovarna obutve Alpina iz Žirov je bila med prvi¬mi tovarnami v Sloveniji, ki so bile zgrajene po zadnji vojni vihri - Letos Alpinin kolektiv praznuje 30-letnico obstoja tovarne - Graditi smo začeli ,iz nič', pravi prvi direktor podjetja Vinko Govekar in pristavlja, da tudi v zadnjem času z zanimanjem spremlja izredno hiter razvoj Alpine in mizarja, kuharja in natakarja. Ce bo res tako, kot kaže sedaj, bo ostalo 19 prostih mest za ključavni¬čarje, 6 za zidarje, 20 za tesarje, 21 za mizarje, 10 za kuharje in 22 za natakarje. Prav nenavadno, toda sodeč po podatkih, bo premalo tudi prodajalcev. Po¬treb po prodajalcih je 52, odločitev pa le 34. Veliko preveč bo le administratork, kajti želja je 21, potreb pa je samo nekaj. Tudi za šivilje je odločitev preveč. Medtem ko pri fantih ni dovolj učnih mest za fino- mehanike; odloča se jih pet, prosto pa je le eno mesto. Enako velja tudi za elektromehanike, saj je odločitev osem, v občini pa niti enega prostega mesta. Povsod drugod se odločitve v primerjavi s potrebami, ki so nakazane v 34 različnih poklicih, v glavnem pokrivajo. Torej bo večina kandidatov za poklicne šole lahko uresničila svoje želje. To velja za fante in dekleta. Vprašanje pa je, če bodo lahko uresničili svoje želje vsi tisti, ki se odločajo za šolanje na srednjih šolah. Ni nam sicer še znano, koliko učencev bodo posamezne šole sprejele. Vendar podatki, da želi iz naše občine kar 100 osmošolcev v gimnazijo, 31 deklet na šolo za medicinske sestre, 20 na upravno-administrativno šolo, 18 na ESŠ, 20 na pedagoško gimnazijo in 11 na vzgojiteljsko šolo in da je med fanti kar 20 kandidatov za strojno tehnično šolo, 15 za elektrotehnično, 12 za lesno, 10 za kadetsko ter 6 za kemijsko tehnično, zagotovo povedo, da je odločitev za posamezne šole preveč. Upoštevati moramo namreč interese za¬ključujoče mladine od drugod, zmogljivosti posamez¬nih šol ter družbene potrebe. Glede na potrebe občine pa bi težko rekli, za katere šole je z našega področja premalo odločitev. Gotovo pa je, da je med našimi učenci premalo zanimanja za vojaško gimnazijo oziroma za vse vojaške šole (letos en sam učenec). Iz vsega tega lahko sklenemo, da bo pred dejansko odločitvijo še precej premikov. Verjamemo pa, da ne bo takih, ki ne bi imeli kam. Saj je prostih učnih mest dovolj in če bodo učenci pripravljeni uskladiti svoje želje s potrebami OZD, se bodo lahko vključili. Olja Bandelj »Mene so izvolili za predsednika pripravljalnega odbora za gradnjo tovarne,« pripoveduje Vinko Gove¬kar. »Rekel sem si: zdaj pokaži, kaj znaš. Takrat sem bil tako kot vsi drugi poln elana. Štiriintrideset let sem bil star. Na moja ramena so padli upravni posli in skrb za fi- duje Vinko Govekar. »Takratno mi¬nistrstvo za eradnje nam je izredno pomagalo. Ce nam je zmanjkalo cementa, smo ga takoj dobili, če kaj drugega, prav tako. Takrat smo pod¬jetje poimenovali Tovarna športnih čevljev Ziri. Ime Alpina, mislim, da je tovarna dobila leta 1949. Kajti direktor tovarne sem bil le do 15. ju¬lija 1948. Potlej mi je začel pešati vid, oslepel sem, in moral sem prositi za razrešitev. Tistikrat sem namera¬val obnoviti še usnjarno, a mi ni uspelo. Skupno z vajenci pa je bilo že takrat v tovarni zaposlenih prib¬ližno 500 ljudi. Zdaj pa jih je že več kot 1500.« Vinko tudi v zadnjih letih stal¬no spremlja razvoj in napredek Alpine. »Ce čutim, da je kaj narobe, kar težko živim,« pravi. »Vesel sem, da Alpina tako hitro napreduje. Mislim pa, da bi se bilo mogoče izogniti še marsikateri težavi, če bi mladi neko¬liko večkrat prisluhnili izkušenim starejšim članom kolektiva. Lahko povem, da stike z Alpininim kolek¬tivom še vedno vzdržujem.« Prvi direktor Alpine Vinko Gove¬kar je tudi pobudnik za ustanovitev pihalnega orkestra Alpina. In pi¬halni orkester še danes nastopa po številnih slovenskih krajih. Prejel pa je že tudi mnoga priznanja in od¬ličja. J. Govekar Turistični razvoj Kranjske gore Nezadovoljiva povezanost turizma in gostinstva Za gorenjsko turistično gospodarstvo velja, da ima premajhen poslovni interes, da je razdrobljeno in premalo učinkovito — Kranjska gora naj bi posredovala enotnejšo ponudbo, profesionalno pa tudi skrbela za okolje Kranjska gora — V četrtek, 7. aprila, se je podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan s sodelavci pogovarjal s političnim in gospodarskim aktivom Kranjske gore o razvoju krajevne skupnosti, predvsem pa o razvoju turizma v tem našem alpsko-turističnem središču. Direktorji delovnih organizacij v Kranjski gori in predstavniki krajevne skupnosti so ga najprej seznanili o srednjeročnem načrtu, predvsem pa o predvidenih novogradnjah ter težavah pri povezovanju turističnega gospodarstva. Kranjska gora, ki je lani in letos zaradi zelo ugodnih snežnih razmer zabeležila rekorden obisk, bi nujno potrebovala večnamensko dvorano, več smučarskih prog in žičnic, prostor za kamp prikolice, nov vrtec, nove parkirne prostore, več trgovskih in manjših gostinskih lokalov, ob upoštevanju kandidature za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah pa bi morala čimprej poskrbeti za uresničitev vseh teh načrtov. VRŠIŠKE ŽIČNICE Kranjska gora z nadmorsko višino 800 metrov si bo morala zago¬toviti visokogorska smučišča na Vršiču, povečati pa tudi smučišča v smeri Planice. V prvi etapi naj bi zgradili od koče na Gozdu do sedla dvosedežnico, nadaljevali pa naj bi z ostalimi žičnicami in zaključili z gondolsko žičnico na Mojstrovko. Investitor, konzorcij za alpsko- turistično središče Kranjska gora, bi moral vsekakor pokazati več prizadevanja, saj bi do zdaj za prvo etapo prispevala le Gorenjska. Prav tako plahne prizadevanja, da bi združeno zgradili FIS progo, za katero naj bi zbralo denar 16 organizacij, podpisalo je dogovor 12 orga¬nizacij, prispevale pa le tri. Za višiške žičnice so že izdelali načrte, opravili geološke in ostale raziskave, zdaj pripravlja svoje analize še komisija za varstvo pred plazovi pri Planinski zvezi Slovenije. Vendar pa ne le vršiške žičnice, ki so vsekakor prednostna naloga, tudi na ostalih pobočjih naj bi zgradili več smučišč: področje Vitranca je izkoriščeno le 60-odstotno, področje Martuljka 30-odstotno, obilo neiz¬koriščenih možnosti pa je še okoli Kranjske gore, v smeri Planice in Podkorena. PlCEL INTERES TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA Boris Mikuš je poudaril, da bi se moralo turistično gospodarstvo ne le v Kranjski gori, temveč tudi drugod, povezati v turistično poslovne skupnosti, za kar pa je nujen poslovni interes vseh. Ob tem je nujno, da se takšnim središčem zagotovi tudi ponudba visokogorskih smučišč, ob tem pa se nikakor ne sme pozabljati tudi ustrezna propa¬ganda. Le-ta ne bo učinkovita le s prospekti, temveč z resnično dobrim počutjem gosta v samem kraju. Kranjska gora — so poudarili v razpravi — le na eno struno nikoli ne zaigra: na naravno okolje, na čistočo, na ustrezno komunalno ureditev. Ob tem ni nepomembna ureditev samih smučišč, organizacija in kvaliteta ponudbe. V Kranjski gori vsak za nekaj pač skrbi, kvaliteta šepa, razdrobljenost je očitna, učinek pa zaostaja. Enotne ponudbe ne bo brez turistične skupnosti, brez povezanosti, ne zadostuje le spora¬zumno sodelovanje med organizacijami. Še posebno ne ob predvideni kandidaturi za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah za leto 1982. Zvone Dragan je v svoji razpravi dejal, da zaradi neusklajenosti vse turistične ponudbe prihaja do tega, da Kranjska gora ne more povsem izkoristiti možnosti, ki jih kot razvito središče ima. Pojavljajo se slabosti, ki so ne nazadnje očitne tudi v drugih gorenjskih turističnih središčih kot na Bledu in v Bohinju. Premajhen interes je vzrok za nezadovoljivo povezanost turizma in gostinstva na Gorenjskem, le s težavo se oblikujejo turistične poslovne skupnosti. Komunalna infra¬struktura zaostaja, prav tako gradnja smučišč, kvaliteta je nizka. Dela se ne more več opravljati amatersko, potrebna je profesionalizacija. nance. Moj dober svetovalec je po¬stal Nace Naglič, za tajnika pa je bil izvoljen Franc Mlinar. Najbolj smo se tistikrat spopadali z denarnimi težavami. To pa predvsem zaradi nezaupljivosti, nezaupanja, ki je izviralo od prej. Ko pa smo resno poprijeli za delo, je izginilo tudi vse to. Dobili smo zaupanje. Kmalu nam je uspelo dobiti tudi prve kre¬dite. Lahko pa še danes rečem, da smo začeli graditi praktično ,iz nič', da smo začeli graditi takrat, ko še sploh nismo denarja. S _ tor' pa smo napredovali izredno hitro.« Alpina je bila zgrajena v do¬brem letu. Žirovci so pri gradnji žrtvovali izredno veliko število prostovoljnih delovnih ur. »Slovesna otvoritev tovarne je bila 15. avgusta leta 1948,« pripove- Kranjska gora, pomembna za vso slovensko turistično gospodar¬stvo, naj bi le tesno povezana, z združevanjem sredstev dosegla večje gospodarske uspehe. Ne le na področju žičničarstva in hotelskega turizma, temveč tudi na enakomernem razvoju in skladnejši turistični ponudbi vsega kraja. D. Sedej Pomladitev zbora ob jubileju čakujemo pa tudi obisk znanega koroškega pesnika Andreja Ko¬kota. Le-ta se je še vedno odzval našemu povabilu.« Sestava zbora KUD »Ivan Can¬kar« Sv. Duh je izredno »pisana«. Najmlajšemu članu je dvajset, naj¬starejšemu pa kar triinsedemdeset let. V pevski druščini pa je mogoče »srečati« fante in može različnih poklicev: od kmeta, kovača, do ko¬mercialista, inženirja ... Ob jubileju bo osem pevcev prejelo zlate Gallu¬sove značke, podeljene pa bodo še štiri srebrne in dve bronasti znački. »Pevci smo med seboj veliki prijatelji,« zatrjuje Mirko Rajšek. »Zato si med seboj tudi veliko pomagamo. Če, denimo, nekdo potrebuje pomoč pri delu, mo¬rebiti pri zidanju novega hleva ali stanovanjskega poslopja, mu vsi solidarno priskočimo na pomoč. Delovna disciplina je pri nas sploh na visoki ravni. Vaj se navadno vsi udeležujemo polno- številno. Žal pa imamo precejš¬nje težave z denarjem. Vedno nam ga primanjkuje. Zato se mo¬ramo znajti pač kakor sami vemo. Prirejamo razne veselice in srečolove.« J** soiarjev i iro — revolucija Pedagoško posvetovalno delo s starši Vzgoja otrok je najtežja in najzahtevnejša naloga na svetu. In vendar v svojih stikih z otroki in nji¬hovimi težavami spoznavamo, da se je starši večinoma lotevajo skoraj brez vsake priprave. Za poklic starša očitno velja prepričanje, da je narava sama dala ljudem vse potrebno znanje in izkušnje. Ni čudno forej, da se nepoučeni starši spotikajo na svoji poti in ne dosegajo zaželenih ciljev. Kako jim lahko poma¬gamo pri premostitvi težav? Šolska svetovalna služba si z akcijo pedagoško posvetovalno delo s starši prizadeva ustvariti take P°goje, ki so družini in šoli potrebni, da lahko v te¬snem sodelovanju opravljata vsaka svojo posebno nalogo. Ce danes ugotavljamo, da rastejo naloge uči¬teljev, raste tudi nujna potreba po sodelovanju star- ®ev» saj njihove specifične vloge v trikotniku učitelj — učenec — starši ne more nadomestiti noben učitelj v soli, pa če bi se otroku še tako posvečal. Pedagoško posvetovalno delo s starši opravljajo najprej učitelji in ravnatelj šole in po poprejšnjem dogovoru ter v skladu s planom dela tudi šolski sve¬tovalni delavci. To delo ima dve obliki: , . 1- Skupinsko pedagoško posvetovalno delo s starši, kl Poteka največkrat v okviru skupnih roditeljskih ali razrednih, pa tudi grupnih sestankov, 2. Osebno pedagoško posvetovalno delo, ki se od- VlJa največkrat v okviru obravnav kakorkoli motenih nčencev. s , Najbolj sistematično poteka sodelovanje s starši g°|s£ih novincev in s starši učencev, ki zaključujejo o|8ko obveznost. Starši neuspešnih, motenih otrok so GS®* Pevci pri Sv. Duhu zatrjujejo, da bodo tudi v prihodnje delali tako zavzeto kot doslej. Da bodo tudi v prihodnje veliko nastopali doma in po drugih krajih. Povsod tam, kjer imajo ljudje radi našo domačo pesem. J. Govekar valnih delavcev, skorajda pa vsi starši zaključujočih učencev, ki se želijo posvetovati o poklicni odločitvi otroka. Sv. Duh — V soboto, 16. aprila, je bi v kulturnem domu pri Sv. Duhu slav¬nostni koncert ob 30-letnici obstoja moškega pevskega zbora domačega KUD »Ivan Cankar«. Program je povezoval dramski igralec in napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar. Pevci so prejeli tudi zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. — Foto: F. Perdan je v zadnjem času končno le uspelo urediti primerno sobo za vaje. »Prav ob našem prazniku nam je uspelo zagotoviti boljše mož¬nosti za naše delo,« pripoveduje Miro Rajšek. »Uredili smo nam¬reč pevsko sobo na podstrešju kulturnega doma pri Sv. Duhu. Vso to sezono že imamo vaje v novih prostorih. Možnosti za delo so kajpada čisto drugačne. Mnogo boljše! Kupili smo tudi nov pianino. Lahko zatrdim, da smo posebno v zadnjem letu, po pomladitvi zbora, prešli še na bolj kvalitetno delo.« Moški pevski zbor iz Sv. Duha poznajo domala po vsej škofjeloški občini, pa tudi izven njenih meja. »Kako nas tudi ne bi,« je dejal tajnik zbora, »saj vendar nasto¬pamo na domala vseh večjih in pomembnih proslavah ter mani¬festacijah, na mnogih priredit¬vah, na prireditvah ob krajevnih praznikih, pomembnih dogodkih v delovnih organizacijah... In ne samo to! Izredno tesno sode¬lujemo tudi z našimi rojaki v za¬mejstvu. Se posebno tesno je so¬delovanje s pevci iz Loge vasi na avstrijskem Koroškem. Izredno toplo so nas pozdravili, ko smo kot gostje nastopili na enem od njihovih koncertov. To je bilo zares prijetno srečanje. Zato pri¬čakujemo. Hm n«m bodo ob našem jubileju obisk vrnili. Pri¬ Sv. Duh - Člani moškega pev¬skega zbora kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« iz Sv. Duha pri Skofji Loki so v soboto slavili. S celovečernim koncertom so nam¬reč slovesno proslavili 30-letnico svojega umetniškega delovanja in zares uspešnega dela. »Ob jubileju smo ,s tem, kar »mo dosegli v preteklih treh desetletjih, zares lahko zado- R-JSU Pravi tajnik zbora Miro ttajšek. »Se posebno pa z uspehi v zadnjem obdobju. Uspelo nam je namreč močno pomladiti in povečati zbor. V naše vrste smo Pntegnili večje Število novih 5!XC®V- Zd«j na vaje stalno Prihaja 35 članov zbora. To pa je za naše »razdrobljeno področ¬je , zares veliko. Vedeti je namreč treba, da imamo vaje, ki Jih že triindvajset let vodi prof. * rance Demflar, pred tem pa se je Omenjalo še nekaj pevovodij, ilturat. tedensko in, da nanje prihajajo pevci iz Sv. Duha ter še dosti oddaljenejših Virmaš, okolje Loke, Stare Loke in 2ab- nice...« Prizadevni člani pevskega zbora KUD »Ivan Cankar« Sv. Duh so se še pred nedavnim stiskali v izredno tesnih prostorih. S pomočjo kul¬turno umetniškem društva ter s svojim prostovoljnim delom pa jim S starši šolskih novincev imamo grupne roditeljske sestanke v mali šoli in v prvem razredu, Na takem sestanku vodja grupe, ki je eden od šolskih svetoval¬nih delavcev, najprej pove nekaj teoretičnih izhodišč, nato pa sledi pogovor s starši o skupnih problemih prvošolčka. Vodja grupe vodi pogovor tako, da spro¬ščeno sodelujejo vsi starši, da posredujejo svoje iz¬kušnje, izrazijo svoja čustva in da izoblikujejo neka stališča. Ob koncu takega grupnega sestanka imajo starši občutek, da so s svojo aktivno udeležbo pridobili nova spoznanja o vzgojnem ravnanju s prvošolčkom, marsikomu je lažje, ker spozna, da imajo drugi starši podobne probleme, in že to prispeva k občutku olaj¬šanja. Grupne roditeljske sestanke smo imeli tudi v vrtcih, pri čemer smo ugotavljali, da imajo mladi starši pomanjkljivo znanje o vzgoji otrok, čeprav prav v otrokovem predšolskem obdobju lahko bistveno vplivajo na otrokov razvoj. j _ »jeni v postopek in se ob tem osveščajo in izo- a*ujejo. Mnogi že sami iščejo poti do šolskih sveto¬ (Konec prihodnjič) Šola organizira vsako šolsko leto tako imenovano »šolo za starše«, z izdelanim programom predavanj, ki jih imajo šolski svetovalni delavci, zdravniki in drugi zunanji strokovni delavci. Program »šole za starše« se vsako leto deloma spreminja, glede na pred¬loge staršev in vzgojnoizobraževalne potrebe šole. Tako nam je analiza socialno kulturnega stanja naše šole pokazala, da je potrebno v nadaljnjem delu s starši, le-te v večji meri izobraževati glede zdrave prehrane otroka in skrbi za njegovo zdravje; staršem moramo prikazati vzgojo za prosti čas kot sestavni del vzgoje otroka za življenje; s poklicno vzgojo staršev pa moramo spreminjati razna napačna stališča in predsodke staršev, ki se kažejo predvsem v odnosu do izbire poklica deklic. Marija Tome šolski pedagog ŽIRI — V prostorih stare osnovne šole v Žireh, tu je tudi muzej, so v soboto, 9. aprila, odprli razstavo v počastitev 30-letnice obstoja žirovske tovarne obutve Alpina. Obiskovalci si na njej lahko ogledajo ob razstavljenih izdel¬kih in ob slikovnem materialu izredno hiter razvoj podjetja, pot dolgo tri desetletja, razvoj tehnologije v tem obdobju, spreminjanje delovnih postop¬kov, uporabe raznih materialov ter sredstev za delo. Velik poudarek pa je dan tudi sodelovanju Alpine s krajem. »S to razstavo skušamo obuditi spo¬mine delavcem in vsem, ki so kakorkoli spremljali naš razvoj, sodelovali z nami, delili slavje naših delovnih zmag in grenkobo neuspehov,« je zapisano v A Ipininem katalogu ob otvoritvi razstave. »Obvestiti in osvestiti pa želimo tudi mlajše, ki so že ali pa bodo stopili ,v brazdo', ki jo je pred tremi desetletji začrtal žirovski čevljar, istočasno pa se spomniti ne samo delovnih uspehov, tehnološkega, organizacijskega in socialnega razvoja, temveč tudi vseh tistih drobnih niti, ki so spletle življenje žirovskemu delavcu, da je postal člo¬vek ...« Treba je reči, da je razstava zares odlično pripravljena, saj je na njej mogoče docela spoznati ves razvoj Alpine. Predstavljeni so že nekateri mo¬deli za letošnjo pomlad in poletje. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 18. ure. Odprta bo do 3. maja. (-jg) - Foto: F. Perdan Mnenje Taktika pa taka Kako bi, lepo prosim, pogledali, ko bi dobili sporočilo približno na¬slednje vsebine: vaš otrok, spoštova¬ni, ob zaključku male šole ni opravil preskusa inteligenčnih in ostalih sposobnosti, zato mora ponovno v malo šolo. Suhoparno, na ciklostil razmnoženo sporočilo staršem, ki so vpisali otroka šestih let pogojno, je zastrašujoče. Prvi te vrste je in zato poraja številna ugibanja, upraviče¬na in neupravičena: kje in kako smo pri vzgoji tako zelo grešili, da imamo zdaj neumnega, bedastega, nezrelega kratkohlačnika? Udarec je boleč; prehud, da bi ga lahko kar tako pozabili ali pa se oprli na prizanesljivo sosedovo tolažbo, češ, saj bo drugo leto brez preskusa ali z njim sprejet v šolo. V pozabo izgine šele po pametni besedi s socialno delavko, ki predstavi vse otrokove (ne) sposobnosti v pravi luči. Vendar pa, z dovoljenjem, le pri¬pomba: kaj ne bi bili lahko s starši otrok, ki premladi vstopajo čez šolski prag in ki ne izkažejo dovolj sposobnosti za vstop v »pravo« šolo, vseeno bolj taktni? Starši ob takšnem sporočilu pač ne vedo, kakšne so prevladujoče nesposob¬nosti otrok, zato so njihove razlage lahko dokaj porazne, še posebno, če so prve. Meni nič tebi nič suhopar¬no, ciklostilno pošiljati staršem spo¬ročila, da imajo neumne, nezrele, neinteligentne otroke prav gotovo ni umestno, pa naj bo še tako resnično. Bi bilo malo pametne, zrele taktike že prehud napor1? Prav nič drugače ni z vsepovsod objavljenimi in sporočenimi podat¬ki, da si otrok v organizirani pred¬šolski vzgoji v vrtcih pridobi izredno veliko, saj so menda ugotovili, da več kot polovica inteligentnih spo¬sobnosti izvira prav iz tega obdobja. Ti podatki so nasuti tedaj, ko se odpirajo novi vrtci, ko se poudarja pomembnost predšolske vzgoje, brez katere otroci zelo zelo težko posta¬nejo razgledani, značajni odrasli. Starši, ki imajo otroke v vrtcih, v organizirani predšolski vzgoji so lahko tako zelo zadovoljni, hvalež¬ni. Kaj pa tisti, ki so ostali pred vrati? Kaj pa tisti, ki ne zmorejo izdatka in imajo staro mamo? Tem je s temi enostranskimi podatki sporočeno, da bodo ostali otroci za vedno nekje na robu, z malo več sreče morda nekje v zlati sredini. Nihče podatkom ne oporeka, prav fotovo temelje na raziskavah, a ako vendarle se počutijo ob vsem tem tisti starši, ki jim ni dano voditi otrok v predšolsko varstvo? Kaj res ne bi zmogli tudi ob teh, na širqko razprtih podatkih malce tudi dru- gačne širine in malce pametne tak¬tike? Saj vendarle tako posredovani zanikajo prav vsako možnost, da bi bilo smotrno spi \ kaj pričakovati od tistih mladih ' ti^št družbe, ki so v predše k ' < vi ako pa je bilo potem, ko si je Trža¬ško, Goriško, Posočje, velik del £rasa m Notranjske prilastila Italija, kot plačilo za svojo »pomoč« Pn zavezniški zmagi, bo povedal naslednji odstavek. POD FAŠIZMOM N aše časopisje je med drugim leta 1925 pisalo: Onkraj Snežnika se na bar¬barski način ugonablja naše narod¬no šolstvo. Poitalijančevanje razre- ?qoq Se Pričel° s šolskim letom 1923/24. Šolska reforma, ki jo je Predložil laški minister Gentili, je že ooslej napravila svoje razdejanje, vsi predmeti se v prvih treh šolskih etih poučujejo samo v italijanščini. * dveh letih bodo tudi četrti in peti razredi ljudskih šol potujčeni. *ver pa so v Julijski krajini pode- el8ke šole le dvorazredne, vsaj po ečini, pomeni to, da bodo te šole že tem letu popolnoma poitalijanče- Niti za materinščino ne predvi¬đa Gentilijev zakon obligatnih ur, Jprveč le dodatne. S tem je pove- an0 V8e Q Gnjevi poti slovenskega oistva v sedanji Italiji. Priljubljena aza o veličini Italije, ki jo toliko- s,1at slišimo z obal onstran Jadran- L e£a morja, je res le fraza. S svojim m rbarskim postopanjem proti naše- bes j0lstvu' 80 Lahi dokazali, da je be e JJSodno prodam. Teran, Bistrica 1, uUplje 2737 prodam 2 meseca stare JARCKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 2738 nTVgodno prodam 135-litrski HLA¬DNIK GORENJE. Potočnik Jan- K°. Sv. Duh 55, Škofja Loka 2739 Prodam črno-bel TELEVIZOR z ®nteno in stabilizatorjem. Tonja, Duh 49, Škofja Loka 2740 medex E X P O R T IMPORT Ljubljana. Miklošičeva 30 61000 0Prodam mladiče NEMŠKEGA ; CARJA z rodovnikom. Starost ? tednov. Koce t Alojz, Suha 1, Škof¬ja Loka 2741 Prodam 1000 kg SENA. Hafner, ^odešič 37, Škofja Loka 2742 Prodam PSICKO, nemško ovčar- staro 10 tednov. Kopališka 9, škofja Loka 2743 Prodam dobro ohranjeno maha- pni SPALNICO. Informacije na tel. 77-974 vsak delovnik od 7. do A4- ure. 2744 YEAR s platišči 165/70 x 13 za za¬stavo 101. Leber Stojan, Kranj, Stražiška 15 2756 Zelo ugodno prodam MOTOR in MENJALNIK škoda 1000 MB. Dra¬go Jan, Škofja Loka, Frankovo na¬selje 74 a 2757 Kupim PRIKOLICO, nosilnost do 300 kg. Ponudbe med 6. in 14. uro. Telefon 064-60-126 2758 Prodam NSU 120, letnik 1969 v voznem stanju. Lahovče 10, Cerklje 2759 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Martinčič, Cerklje 132, telefon 42-066 2760 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, karamboliran. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zorman Marjan, Luznarjeva 4, Kranj 2761 Prodam avtomobil BMW, letnik 1972, v voznem stanju. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Spodnje Duplje št. 92 2767 Prodam ŠKODO, letnik 1969 po delih. Oprešnikova 1, K ranj 2762 Prodam TRAKTOR STAYER 18, skoraj nov. Sp. Bela 1, Preddvor mali oglasi • mali oglasi 2763 Prodam AUDI 60, dobro ohra¬njen, Volčič Jože, Gorenja vas, Re- teče 52, Škofja Loka 2764 kupim Kupim rabljeno KONZOLNO DVIGALO. Jelovčan, Kranj, Ciri- lova 17, Orehek 2765 Kupim rabljena, zasteklena OKENSKA KRILA. Ponudbe pod »Za toplo gredo« 2766 stanovanja Prodam vseljivo, prostorno STA¬NOVANJSKO HIŠO v Škof j i Loki s prizidanim obrtnim prostorom na komunalno popolnoma urejenem zemljišču. Telefon 064-61-429. Po¬nudbe pod »Vseljivo« 2768 Kupim dvosobno ali eno in pol- sobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Gotovina« 2769 Oddam STANOVANJE na C. Staneta Žagarja v Kranju. Poizve se Vopovlje 5, Cerklje 2770 SOBO s souporabo kopalnice oddam dekletu. Kranj, Jezerska 6 2771 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglas¬nem oddelku. 2772 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj, TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Cesta JLA 2, tel. 24-871 in 25-061 nieujDhnerluuHLmnus kombajni za krompir v najnovejših izvedbah DINARSKO PLAČILO prireditve festivalna dvorana bled VAŠ DOM 77 Prodam KRAVO v devetem me- brejo, ki bo četrtič telila. Ceš- nJevek 9, Cerklje 2745 Prodam drobni KROMPIR igor r* semenski in 1,5 kub. m borovih PLOHOV. Sp. Brnik 30, Cerklje 2746 Prodam smrekove DESKE in ma- cesnove PLOHE. Zupin, Pšata 6, Cerklje 2747 Prodam komplet prvi del 15-col- ®kega GUMI VOZA. Rogelj, Apno 9, Cerklje 2748 prodam enoosno, 3-tonsko KI- PER PRIKOLICO. Hlebce 3, Lesce 2749 .Prodam 1000kg SENA. Mošnje l4.Radovljica 2750 a Prodam električnega PASTIRJA jja baterijo, znamke HORIZONT, ^aslov v oglasnem oddelku. 2751 Prodam ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 6'®ktrika. Britof 118 2752 f Prodam PLINSKO PEC. Tele¬sa 21-313 2753 Prodam gnojnični SOD in motor¬ji ČRPALKO, vse v dobrem stanju. aaSelj 23, Preddvor 2754 vozila Prodam FIAT 750, letnik 1965 za £00 din. Milan Robič, Kajuhova 2, Radovljica 2755 Prodam Široke GUME GOOD lad^a CP Glas, Kranj, Ulica Mote ~ Ja 1. Stavek: GP Gorenjcki tlak Kranj, tisk: Zdrufteno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi¬tarjeva S. — Naalov uredništva in uprava Usta: Kranj, Moto PJjadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kra¬nju številka 81SM-M1-1SS94 - Te¬lefoni: glavni urednik, odgovorni uradnik In uprava M-Ml, uredni¬štvo I1-S3B, novinarji I1-M0, malo- oglaanl in naročniški oddelek U-S41. - Naročnina: letna >00 din, polletna 1M din, cena ta 1 številko I dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 4. B TTŠ prireja v petek, 22. 4., ob 19. uri PLES v dijaškem domu v Kranju. I grajo TURISTI. 2773 obvestila Odprta je nova AVTOELEKTRI- KARSKA DELAVNICA za popra¬vilo vseh vrst motornih vozil. Za obisk se priporočamo. Avtoelektri- karstvo Peternelj, Kranj, Kajuhova 4 (nasproti srednje tekstilne šole) 2774 dežurni veterinarji OD 22. DO 29. APRILA Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, te¬lefon 23-518 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Ziri 140, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za občini Radovljica in Je¬senice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj nasled¬njega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na tel. Številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veteri¬narski zavod Gorenjske Mineralna ali steklena volna, s ka¬tero pri zadnji Samotni cevi zapre¬mo zračne komore Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2 — 4 cm pro¬stora Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo re¬bra Samotnih cevi Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika Žične sponke ali mehka žica, s ka¬tero cevi med seboj zvežemo Konzolna plošča je za širino fasad¬ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju Notranja Samotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika Priključni element za kotel ali peč Odbojni blok Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika Prvi zunanji plašč Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki Betonska podloga, katera izpolnju¬je polovico višine prvega zunanjega plašča TO-MO-DI TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO mmj MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tal. 22-113, 20-641 Telex 31420 YU KIP Informacija in strokovni nas vati v vseh trgovinah z gradbenim materialom. Umrl je naš dolgoletni sodelavec Franc Draksler Zvestega člana naše delovne skupnosti bomo pospremili k zad¬njemu počitku v torek, 19.4. 1977, ob 15. uri iz hiše žalosti, Moše 4, na pokopališče v Smlednik. KOLEKTIV »MERKUR« - VELEŽELEZNINA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Primožič iz Trebije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan¬cem za izkazano sožalje in toliko lepega cvetja, ki ste ga poklonili njenemu spominu. Posebna zahvala velja zdravnikom in sestram oddelka za opekline na Kliničnem centru za ves trud. Hvala sosedom za pomoč pri pogrebu! Žalujoči: otroci z družinami. Trebija, 15. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Kisovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, delovnim organizacijam, aktivu ZZB NOV Poljane, organizaciji SZDL Poljane, ki so mu poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in govor¬nikoma za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Bojanu Gre¬gorčiču iz ZD Gorenja vas za njegovo prizadevnost med boleznijo Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka, sinova, vnuki, sestre. Delnice, Škofja Loka, Lajše, 15. aprila 1977 nesreče Zaprl pot V sredo, 13. aprila, nekaj po 18. uri se je na Delavski cesti v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Marjan Frantar (roj. 1962) iz Šenčurja se je peljal po Delavski cesti proti Kri¬žišču z regionalno cesto. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila Peter Petrič (roj. 1928) iz Šenčurja, ki je zavijal v desno, vendar je pri tem, da bi lažje zayil, zapeljal čez sredino na levo polovico ceste in s tem zaprl pot Frantarju. Ta se je avtomobilu izognil po levi strani, pri tem pa je zapeljal v mre¬žasto ograjo in padel. V nesreči je dobil lažji pretres možganov in druge poškodbe. Odpovedale zavore V četrtek, 14. aprila, se je na regi¬onalni cesti Kranj—Jezersko v Miljah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Vid Kepic iz Dvorij se je v Miljah srečeval z nekim tovornjakom; ker sta se voznika poznala, je Kepic ustavil, vanj pa je od zadaj trčil kombi, vozil ga je Jakob Jagodic s Podbrezij. Kombiju so namreč pri zaviranju odpovedale zavore. Voznik Jagodic je bil v nesreči ranjen, na vozilih pa je škode za 16.000 din. Požari V soboto, 16. aprila, popoldne je zagorelo v hotelski sobi hotela Stane Žagar v Boh. Bistrici. Nepreviden gost je v leseno pletneno košaro za odpadke odvrgel neugasnjen ciga¬retni ogorek. Ogenj je uničil stenski opaž v sobi in del lesenega stropa. Škode je za okoli 2000 din. V soboto, 16. aprila, okoli 2. ure ponoči je zagorelo na podstrešju sta¬novanjske hiše Marije Zupin iz Stiške vasi pri Cerkljah. Zakonca sta se zbudila, ko so na strehi pokale zaradi vročine opeke. Uspela sta rešiti otroke in nekaj opreme. Požar so pomagali gasiti sosedje in gasilci. Pogorelo je ostrešje. Skoda je za okoli 100.000 din. Verjetno je ogenj nastal na podstrešju v prostoru za dimljenje mesa. V nedeljo, 17. aprila, okoli 5.30 so v pisarni SGP Gradbinec na Jese¬nicah opazili ogenj. Požar je nastal na fotokopirnem stroju, ki so ga pozabili že v petek izključiti. Stroj se je tako segrel, da je začel goreti. Ogenj so pogasili gasilci. Škode je za 20.000 din. Neprevidno čez cesto V petek, 15. aprila, nekaj po 9. uri se je na regionalni cesti Kranj — Mengeš pri odcepu za Brnik pripeti¬la prometna nezgoda. Marija Podjed (roj. 1910) iz Cerkelj se je peljala na prikolici traktorja in je nekaj metrov pred regionalno cesto stopila s prikolice. Voznik traktorja jo je še opozoril, naj bo pri prečkanju pre¬vidna, ker se je po cesti bližal tovor¬njak, vendar je Podjedova kljub temu šla čez cesto, pri tem pa spregledala osebni avtomobil, ki ga je vozila Magdalena Androjina (roj. 1944) iz Cerkelj. Voznica je Podje- dovo zagledala na kratki razdalji in nesreče ni mogla preprečiti. Avto¬mobil jo je zadel, da je padla in si zlomila nogo. Spregledal znak V soboto, 16. aprila, ob 11.30 se je na križišču v Britofu pripetila pro¬metna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marijan Vehrič (roj. 1921) iz Zagreba je peljal od Kokrice proti Britofu in je v križišču spregle¬dal znak »stop« ter z nezmanjšano hitrostjo zapeljel v križišče. Vtem je iz kranjske smeri pripreljal voznik osebnega avtomobila Jurij Kaštrun (roj. 1947) z Zg. Jezerskega in trčil vanj. Sopotnika v obeh avtomobilih sta bila pri tem ranjena, škode na vozilih pa je za 15.000 din. Podrl pešca in pobegnil Delavska univerza Tomo Brejc Kranj objavlja javno dražbo za prodajo TISKARSKEGA STROJA ROMINOR Izklicna cena stroja je 1.987,20 dinarjev. Pred pričetkom javne dražbe mora interesent položiti 10% polog od izklicne cene. Javna dražba bo v petek, 22. aprila 1977, ob 11. uri v prostorih Delavske univerze Tomo Brejc Kranj, Ulica Stanega Žagarja 1. Vsi interesenti, ki si žele ogledati stroj, naj se zglasijo 1 uro pred pri¬četkom dražbe. PODKOREN — Delavci SGP Gruabuiec opravljajo zaključna dela prl gradnji novega mostu čez Savo v Podkorenu. Omiliti nameravajo dokaj oster ovinek stare ceste. — Foto: B. B. Na Gasilski cesti v Šenčurju je v soboto, 16. aprila, ob 7.30 voznik osebnega avtomobila Slavko Perdan (roj. 1949) iz Prebačevega zadel Staneta Frantarja (roj. 1911) iz Šen¬čurja, ki je hodil peš po skrajni desni strani ceste. Voznik naj bi se po lastni izjavi izognil psu, ki je pritekel na cesto, pri tem zapeljal na levo in zadel pešca. Voznik Perdan po nesreči ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej, ne da bi pogledal, kaj se je s pešcem zgodilo. Sele kasneje je ustavil in po poškodbah na avtomo¬bilu sklepal, da je bilo trčenje hujše. Franterja je ob trčenju vrglo s ceste, kjer je obležal z dvakrat zlomljeno nogo. Pobeglega voznika so izsledili še isti dan. L. M- ZAHVALA Ob prerani izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Franca Krmelja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje; iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, sindikalni organizaciji Centra slepih Škofja Loka, PO Kmetijske zadruge Škofja Loka za podarjeno cvetje, sosedom, ki ste nam nesebično pomagali, častiti duhovščini za pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in hčerki z družinama Škofja Loka, 9. aprila 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu za vedno zapustila naša dobra prijateljica Frančiška Cof roj. Krašovec — p. d. Cofova Fani Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 20. aprila 1977, ob 16.30 izpred hiše žalosti, Dorfarje 20 na poko¬pališče v Žabnico. Njeni prijatelji Dorfarje, 18. aprila 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Janca Mihovčovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in članom kolektiva Tekstilindus, KOGP, Iskra, ki so nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janez, Pavle z družino, hčerke Marica, Ivanka s Francitom, Slavka, Zofka in Francka z družinami ter brat in sestre. Besnica, 15. aprila 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma, za vedno zapustil naš mož, oče, dedek, brat, tast, stric Tone Somrak upokojenec — aktivni udeleženec NOB Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 19. aprila 1977, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Štefka, sin Marjan z ženo Jožico, vnuček Andrej, sestra Justina z možem, sestra Ana, Tratnikovi, družine Lozar, Košmrlj, Hrženjak, Stopnik in drugo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Ponikve, Male Lašče, Sarajevo, 17. aprila 1977 -J BEGUNJE - »Ste dobri ambasadorji nate države in Elana« je dejal v uvodnih be¬sedah direktor te nafte največje tovarne smučarske opreme in ostalega športnega orodja v Jugoslaviji Dolfe Vojsk na sprejemu, ki so se ga poleg gostov in časnikarjev udeležili najbolj¬ši trije alpski smučarji pravkar končane sezone Bojan Knžaj, Boris Strel in Rok Petrovič. »Ni samo jugoslovanska športna javnost vesela teh uspehov, temveč tudi celoten naš kolektiv (v Elanu je zaposlenih 850 de¬lavcev in od teh je kar 450 vezanih na proizvod¬njo smuči) je ponosen na va»e uspehe«, je . MARIBOR - Za XXX. športno prvenstvo K^' ki. b° IetOS prvič v S,oveniJ'> v Ma" r i boru, je domala že vse pripravljeno. Inže¬nirske enote JLA opravljajo Se zadnja dela n« Športnih objektih, ki so jih v preteklih Mesecih gradili prav za jubilejno prven¬stvo. Športniki bodo na vsearmadnem prven¬stvu tekmovali v šestih disciplinah. To so: plavanje, streljanje, rokomet, od¬bojka in vojaški mnogoboj. Vsa tekmova- IV®» 1 izjemoma odbojka in rokomet, so ekipna in posamična. Se posebno zanimiv od vseh disciplin na Prvenstvu je vsakokrat vojaški mnogoboj. Io je poseben preskus sposobnosti fantov, . Pripadnikov JLA. Tekmovalci se morajo med seboj pomeriti v plezanju po vrvi, "letanju bombe, skoku v daljino, teku čez °vire in krosu. 9ePrav rekordi niso bili nikdar osnovni C"J športnih prvenstev JLA, je vendarle fes, da so mnogi vojaki in starešine na pre¬teklih tekmovanjih dosegali izredno lepe rezultate. In Se to je treba pripomniti, da so ®*nogi športniki prav v JLA začeli svojo ■Portno kariero, mnogim, ki so se že prej \ j*varjali s športom, pa je bilo omogočeno, ®a med služenjem vojaškega roka dobijo še £°'jše možnosti za delo in napredovanje. ~ato tudi ni čudno, da so, denimo, tekači, Jš ®p*avni reprezentanti, Nedimović, Ubori, ., r*®djimurec, Medan in Stankovič, skaka- ! R. v višino Prezelj, skakalec v daljino ' tr * metalec krogle Jocović, plavalci ' ^ovnH/i ter Celekovič in Zaninovič. strel- nadaljeval Vojsk. »Posebno pa Se ko ste tu zbrani najboljši trije vseh treh generacij, čeprav med vami ni veliko let razlike. Na veliko zadovoljstvo delavcev v neposredni proizvodnji — za stalen čimboljši razvoj smuči skrbi ing. Robič — v Elanu so si tekmovalci Križaj, Strel in Petrovič ogledali tudi obrat za proizvodnjo smuči in se »zapletli« v krajši pogovor. Se najbolj je bil obiska v obratu vesel najmlajši Rok Petrovič, saj so mu razložili izdelavo smuči, na katerih uspešno vozi tudi sam. Za uspešen konec letošnje smučarske sezone v alpskih disciplinah je naša največja tovarna smučarske opreme Elan pripravila tiskovno konferenco. Poleg časnikarjev so povabili tudi tri naše najuspešnejše tekmovalce letošnje sezone: Tržičana Bojana Križaja, evropskega mladinskega prvaka v vele¬slalomu Ločana Borisa Strela in pionirskega evropskega prvaka Ljub¬ljančana Roka Petroviča. Velika športna manifestacija šport med vikendom KOŠARKA — V republiški moški ligi so odigrali zadnje kolo. Jeseničani so po slabi igri tudi v zadnjem kolu ostali brez izkupička. Tokrat jih jć premagal Rudar na domačem igrišču 8 77:69(40:34). ODBOJKA — V predzadnjem kolu spomladanskega dela prvenstva so Jesenice doma izgubile z Mežico 2:3, Mislinja pa je odpravila Kamnik 3:0. Jeseničanke so dvoboj dobile brez borbe, ker ekipe Maribora ni bilo na Jesenice. Pari prihodnjega kola: Kamnik .-Jesenice, Krka: Jesenice (ženske). ROKOMET - V II. zvezi ligi je Jelovica doma tesno izgubila z Varteksom 15:16 (8:9). Poražene pa so bile tudi rokometašice Alplesa, in sicer v Umagu z ekipo Intercommerce 12:18 (5:8). V republiški moški ligi je Tržič igral v Ajdovščini z Mlinotestom 23:23 (14:15). V ženski republiški ligi je po pričakovanju Sava doma izgubila z Dobravljami 9:17 (3:11), Krka pa je v Novem mestu z največjo težavo premagala Preddvor 16:15 (9:6). Kamnik je doma izgubil s Slovanom 11:15 (7:5). Pari prihodnjega kola: Zagreb : Jelovica, Alples : Olimpija, Tržič : Krka, Brežice : Sava, »elenje : Kamnik, Preddvor: Izola. J. J. Najmlajši Rok Petrovi« (Izletnik Ljub¬ljana) je namreč letošnji evropski pionir¬ski prvak v slalomu, medtem ko pa je v veleslalomu zasedel drugo mesto na tem tekmovanju za »Trofeo Topolino« v Monte Bandoni v Italiji. Rok je učenec petega razreda, rojen pa je 5. II. 1866. Poleg teh dveh uspehov je bil še kot ciciban prvak SRS, v tej sezoni je na prvenstvu SRS v ci Popovski, IpSa in Kovačevič prav na vsearmadnih športnih tekmovanjih dose¬gli domala svoje najboljše rezultate in dosežke. Izbirna tekmovanja za športno prven¬stvo po enotah so že končana. Zdaj se športniki pripravljajo za prvenstva po¬sameznih armadnih območij. Prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, ki je bilo lani v Kranju, bo letos v prvih dneh junija v Postojni. Tu so športni objekti za vsa tekmovanja že pripravljeni. Zato samo še »pričakujejo« tekmovace. Prav tako so pokroviteljstvo nad posameznimi ekipami že sprejele mnoge delovne organizacije. Le-te bodo med tekmovanjem poskrbele za čimboljše počutje tekmovalcev, pripra¬vile pa bodo tudi srečanja med člani kolektiva in psameznih ekip. XXX. športno prvenstvo JLA v Mariboru se bo začelo v torek, 28. junija, končalo pa v ponedeljek, 4. julija. 2e prvi dan bodo vsi udeleženci prvenstva obiskali Osankarico, kraj, kjer se je med zadnjo vojno vihro odigrala strašna tragedija, ko je življenje izgubil cel Pohorski bataljon. Obveščanje o dogajanjih na prvenstvu bo tokrat izredno izčrpno. Ljubljanska te¬levizija bo s prvenstva pripravila več neposrednih prenosov za celotno jugoslo¬vansko RTV mrežo. Pripravila pa bo vsak dan tudi pregled dogodkov na tekmovanjih tistega ne. Seveda bodo dogodke na tekmo¬vanju spremljali tudi radio in vsi časopisi. Najboljši trije v Elanu J. Govekar Kranjski gori med mlajšimi pionirji postal prvak v slalomu in bil drugi v veleslalomu. Na podobnem prvenstvu pionirjev je pred leti prvič opozoril nase tudi Bojan Križaj. Ce pa bo Rok nadaljeval tako kot Bojan, se tudi od njega lahko nadejamo podobnih uspehov kot pri Križaju. Loćan Boris Strel, član Alpetourja, se je rodil 20. X. 1959, je pa dijak loške smučar¬ske gimnazije. V tej sezoni si je v Kranjski gori v veleslalomu prismučal evropski mladinski naslov, v tekmovanju za evrop¬ski pokal je bil osmi v veleslalomu, na FIS tekmi v St. Diglio (Italija) pa je bil tretji, medtem ko je na Golteh na članskem državnem prvenstvu ponovil lanski uspeh in tudi letos zmagal. Tako smo dobili še drugega mladinskega evropskega prvaka in tekmovalca, ki bi v prihodnji sezoni lahko uspešno startal v konkurenci najboljših slalomistov in veleslalomistov za točke v svetovnem pokalu. To je le nekaj uspehov. O našem najuspešnejšem smučarju Boja¬nu Križaju, Tržičanu, rojenemu 3. 1. 1957, Studentu VŠTK v Ljubljani, je bilo že veliko napisanega. Kot smo že prej omeni¬li, je prvič opozoril nase kot pionir na močno zasedenem pionirskem kriteriju v Avstriji. Njegova pot je šla strmo navzgor, saj je v letu 1975 osvojil mladinski evropski naslov v slalomu. V tej smučarski sezoni je v svetovnem pokalu dobil petnajst točk in se v slalomu prebil v prvo jakostno skupino; torej med petnajst naj¬boljših slalomistov na svetu. V veleslalomu pa v drugo kar mu za novo sezono daje dobro startno osnovo tudi v tej disciplini. Zanimiva je bila tudi razlaga zveznega tre¬nerja Toneta Vogrinca. Kot iz rokava je stresel vse podatke, tako da smo jih komaj sledili. Vse¬eno je bila ugotovitev, da je imel največ med¬narodnih nastopov Kuralt (49), sledijo pa mu Andrej Koželj (47), Strel (42) in Križaj (40), sila razveseljiva. Ta podatek kaže, da za naše najboljše ni bilo počitka in da so se fte kako pehali za dobre FIS točke. Naj navedemo še, da je moška največja svetovna lovorika »Kristalni globus« že drugič zapored v rokah Elanovca Šveda Ingemarja Stenmarka, ki je brez konku¬rence bil najboljši v slalomu in drugi v veleslalomu. Rok Petrovič in Boris Strel sta od Elana za svoje uspehe dobila grafike akademskega sli¬karja Andreja Bolke, ki ponazarja Bloftkega smučarja, Bojan Križaj pa je dobil kipec tega smučarja. Le-tega so doslej dobili le ustanovitelji Elana, Stenmark in sedaj Križaj. D. Humer Foto: F. Perdan Pismo kranjski športni javnosti Marsikateri ljubitelj športa v Kranju se utegne še spominjati krize, v katero je pred leti zabredel Atletski klub »Triglav«. Neka¬teri, zlasti subjektivni vzroki krize znotraj kluba so bili tedaj odpravljeni, še vedno pa so prisotne težave, zaradi katerih je stanje v tem športu milo rečeno zaskrbljujoče. Po¬goji za vadbo so namreč kljub najvišji prioriteti, ki jo ima atletika, klavrni. Izredna konkurenca, ki vlada v atletiki domala v vseh merilih in ki verjetno nima para v nobenem drugem športu, je atlete že davno tega prisilila, da trenirajo brez odmora vse leto in tudi ne le enkrat dnevno. Taka marljivost vlada tudi v Kranju. Vendar pa pogoji nikakor ne dohajajo intenzivnost vadbe. Atleti so prisiljeni vso zimo vaditi zunaj, v najhujšem mrazu, snegu, dežju in vseh drugih tegobah vre¬mena. Znabiti, da imajo več treningov na znegu kot smučarji. Pri tem pa so prostori na kranjskem stadionu neogrevani, tako da se je že dogajalo, da so vrata v kopalnico popolnoma zmrznila. Po več tednov tudi ni tople vode, prošnje in pritožbe na TKS pa zaležejo malo ali nič. Oprema atletov je za take pogoje povsem nezadostna, ker klub mima denarja, da bi jo kupoval. Rezultat takih razmer je velik osip atletov in tudi starši pogosto ne pošiljajo več svojih otrok, da bi trenirali v nezdravih pogojih. Domala nihče še ni zaključil svoje športne kariere pri AK Triglav drugače kot zaradi hude poškodbe ali zaradi odhoda k drugemu klubu, kjer takih problemov ni. Pri vsem tem pa tudi organizacija športne medicine v Kranju ni omembe vredna, tako da se morajo atleti pogosto zatekati po pomoč k raznim samoukom. Te razmere so kranj¬skim športnim delavcem (ki jih imenujejo tudi »očete kranjskega športa«) dobro znane, pa vendar — ali pa prav zato — preprečujejo, da bi bila o njih obveščena tudi javnost. Na vseh ravneh, od pred¬sednika AZS Jožeta Božiča, do predsednika SD Triglav Francija Puharja, predsednika 10 TKS Slavka Kalana in v. d. sekretarja TKS Braneta Polaka, dobivamo le obljube, ki pa ostajajo neizpolnjene. Rešitve ni niti v daljni perspektivi, saj o ustrezni dvorani ali posodobitvi stadiona ni govora. Glede atlet¬ skih naprav je Kranj v nekaj letih krepko zaostal za vsemi slovenskimi mesti, ki imajo konkurenčne atletske klube, zato tudi ne more biti gostitelj niti enega po¬membnejšega tekmovanja. Tudi ni slučaj, da so naša šibka točka prav tehnične disci¬pline, kajti kako naj v snegu trenirajo metalci, oviraši, skakalci. Telovadnice so seveda premajhne in še preveč zasedene. Na cesti lahko trenirajo le tekači, pa še pri njih se kmalu pokažejo posledice pretrde asfaltne podlage: vnetje pokostnice, poško¬dovani sklepi in kite, da prometnih ne¬varnosti sploh ne omenjamo. Se in še bi lahko naštevali in se nazadnje tudi vprašali, ali je tak šport sploh še koristen. Vendar ima vse to Bvoj smisel. Zahtevamo namreč, da odgovorni tovariši javno odgovorijo: 1. Kaj pravzaprav pomeni prioriteta? 2. Kdaj se bodo izboljšali pogoji za kranjsko atletiko in kdo je zadolžen za to? 3. Ali ie res. da nekateri kranjski klubi hodijo kljub relativno dobrim pogojem doma na drage priprave, ki pogosto celo niso v neposredni zvezi s panogo, v kateri nastopajo in da si nekateri ne morejo privo¬ščiti niti osnovnih tekmovanj na republiški ravni; — da nekateri kranjski športniki in fun¬kcionarji na gostovanjih prenočujejo v hotelih A kategorije, nekateri pa spijo v dijaških domovin; - da nekateri klubi ne smejo povrniti tekmovalcem stroškov vožnje na treninge (čeprav se od teh klubov zahteva, da priteg¬nejo vso regijo) in da si nekateri to lahko privoščijo tudi že v širšem mestnem okviru. Atletski klub Triglav Kranj KRANJ - i. geslom »Izbiramo najbolj¬šega mladinca in mladinko '77« so na keg¬ljišču Triglava merili moči najboljši mladi kegljači Slovenije. V obeh kategorijah se je za naslov potegovalo trideset mladink in štiriinsedemdeset mladincev iz dvajsetih slovenskih kegljaških kolektivov. Dvodnevna revija mladih kegljačev je poka¬zala, da za naraščaj nimamo dovolj tekmo¬valnega posluha, saj imajo nasledniki Steržaja, Turka, Česna in drugih kaj malo možnosti, da pokažejo, kaj znajo. Dva ali trije nastopi na leto v tej konkurenci so le kot »kaplja v morje«. V bodoče se bo treba krepko zamisliti, da imajo le-ti premalo tekmovanj, da bi se kalili za bodoče članske nastope. Monotoni treningi vsak dan niso tisto, da bi klubi lahko v svojih vrstah obdržali te obetajoče mlade tekmovalce. Največ so na tem tekmovanju pokazali mladinci Medvod, Podreče, Ljubljane, Ce¬lja in domačega Triglava, pri mladinkah pa so se izkazale Mariborčanke, Celjanke, mladinke Brežic, Kamnika in ostalih klu¬bov. Čeprav, kot smo že omenili, mladi ni¬majo kje pokazati, kako napredujejo, a so vsi od prvega do zadnjega, v obeh konku- rencah bili dovolj borbeni in dokazali do¬bro kegljaško znanje, čeprav nekaterim Se PK Triglav kandidat za prvenstvo SFRJ BEOGRAD - V našem glavnem me¬stu je bila redna seja predsedstva jutfo- slovenske plavalne zveze. Poleg teko¬čih zadev so sprejeli tudi koledar letoš¬njih letnih posamičnih in ekipnih državnih prvenstev. Tako kot zimska bodo tudi letna limitirana, saj bodo vsi nastopajoči v vseh kategorijah morali doseči normo za nastop, prvenstva pa bodo skupaj moštveno in posamezno. Mladinsko prvenstvo bo od 15. do 17. julija, nato pa bodo vmes Se članske balkanske igre, od 21. do 24. julija, v Bolgariji, od 29. do 31. julija bo član¬sko prvenstvo, v Turčiji pa od 4. do 8. avgusta mladinske balkanske igre. Starejši pionirji ter pionirji B se bodo za državne naslove borili od 12. do 14. avgusta, od 14. pa vse do 22. avgusta bo na Švedskem letošnje člansko evropsko plavalno in vaterpolsko prvenstvo. V tem letu plavalci in plavalke Tri¬glava praznujejo tridesetletnico svo¬jega povojnega plavalnega obdobja. Da bi obeležili ta jubilej in tudi letošnje državne jubileje, Titov štiridesetletni prihod na čelo partije in njegov 85. rojstni dan, bodo kandidirali za izvedbo članskega državnega prven¬stva. Upamo, da jim bo to uspelo, saj so znani kot dobri organizatorji, v svojim vrstah pa imajo tudi trenutno najbolj¬šega jugoslovanskega plavalca Boruta Petriča in še vrsto odličnih tekmovalk in tekmovalcev. Tako bi po dvoletnem premoru v Kranju ponovno videli na delu vsa naša najboljša dekleta in fante plavalnega športa. -dh Zanimiva športno-glasbena prireditev Gorenja vas — Smučarski skakalni klub Ziri je v soboto, 16. aprila, pripravil v dvorani TVD Partizan v Gorenji vasi v Poljanski dolini zani¬mivo športno-glasbeno prireditev. Nanjo so Zirovci povabili številne znane slovenske šport¬nike. Reporter radia Ljubljana Franek Trefalt ter novinarji Dela Stane Trbovc, Dnevnika Jože Pogačnik in Glasa Janez Govekar so se pogovarjali z alpskima smučarjema Polono Oblak in Borisom Strelom, skakalci Jožetom Demšarjem, Zdravkom Bogatatajem in Bogda¬nom Norčičem, kolesarjem Dragom Frelihom ter trenerji skakalcev Ludvikom Zajcem, Otom Giacomellijem, Janezom Jurmanom in An¬drejem Tominom. Program je povezovala gle- gledališka igralka Nadja Strajnar, gledalce pa sta še posebno navdušila s svojimi »izvedbami« gledališki igralec Saša Miklavc in Tone For- nezzi-Tof. V programu je sodeloval tudi Gorenjevaški oktet, ki se je predstavil s svojimi najbolj uspe¬limi izvedbami slovenskih narodnih pesmi. Cisti izkupiček s prireditve je namenjen za nakup »plastike« za eno od skakalnic v Poljan¬ski dolini. Treba je namreč vedeti, da je to¬vrstna »naprava« na tem področju že dolgo potrebna, saj so morali člani SSK Žiri, ki jih ni malo, doslej v poletnih mesecih hoditi na tre¬ninge drugam. Ko pa bo Poljanska dolina dobila tudi skakalnico s plastiko, ie brez dvoma mogoče pričakovati, da bo SSK Ziri postal fte bolj fttevilen, da bodo nadarjeni skakalci v prihodnje dosegali še lepše in boljše rezultate, obenem pa bo mogoče prihraniti marsikateri dinar, ki ga je bilo doslej potrebno odšteti za dolge poti na treninge. 0 218:133 14 1 211:133 13 2 201:130 12 4 148:150 10 5 206:199 9 5 102:108 8 5 121:154 7 6 43:159 5 • čm Po končanem programu je za ples igral an¬sambel Planika iz Kranja. ŠŠD Stane Žagar občinski prvak Končalo seje tekmovanje v košarki za mlajše pionirje. Prvo mesto so osvojili pionirji osnovne šole Stane 2agar iz Kranja. V srečanju, ki je še odločalo o vrstnem redu šolskih reprezentanc, so premagali pionirje iz osnovne šole Stanko Mlakar iz Šenčurja. Na drugem mestu je ekipa SSD osnovne šole Simon Jenko, tretje mesto pa so osvojili pionirji z osnovne šole Stanko M la- I kar iz Šenčurja. Skupaj je v občinskem tekmo¬vanju nastopilo 114 mlajftih pionirjev, ki so "odigrali 28 prvenstvenih srečanj. Izidi v zadnjem kolu: OS Simon Jenko : Po¬sebna osnovna šola 20:0 b. b., OS Stanko Mla¬kar : OŠ Stane Žagar 19:33 (2:17, 10:9, 7:7), OS Lucijan Seljak : OS France Prešeren 20:0 b. b., OS Josip Broz Tito : Posebna osnovna šola 19:20 (8:10, 4:4, 7:6), OS Stane Žagar : OS France Prešeren 20:0 b. b., OS Davorin Jenko : OS Josip Broz Tito 12:31 (0:7, 6:12, 6:12). Lestvica: S. Žagar 7 7 S. Jenko 7 6 S. Mlakar 7 5 D. Jenko 7 3 J. B. Tito 7 2 Posebna OS 7 2 L. Seljak 7 2 F. Prešeren 7 1 Rezultati — mladinke: 1. Kmetec (Kofi- struktor) 426, 2. TurSič (Brežice) 394, 3. Jeven- ftek (Celje) 387 (122), 4. Grobelnik (SI. Gradec) 387 (113), 5. Zore (Triglav) 387 (102), 6. Koreac (Ljubljana) 386, 7. Tovšak (SI. Gradec) 3», 8. Sprug (Kamnik) 382, 9. Jurman (Brežice) 301 (115), 10. Potočnik (Kamnik) 381 (96); mladinci: 1. Košir (Medvode) 921, 2. Lasnik (Fužinar) 900, 3. Hočevar (Ljubljana) 894, 4. Petelinkar (Donit - Medvode) 886, 5. Nareks (Aero) 885, 6. Kocjančič (Triglav) 883, 7. J. Ju- vančič (S. Jenko - Podreča) 872, 8. Konec (Lovrenc) 869. 9. Brglez (Celje) 860, 10. VVies- sen (Grad - Maribor) 855. D. Humer Start v trim ligi TRZlC — Prejšnji teden se je pričelo tekmo¬vanje v prvi TRIM ligi v naši občini. TTKS in rokometna sekcija sta namreč pripravili TRIM ligo v rokometu, v kateri nastopa kar 10 ekip, ki se bodo pomerile vsaka z vsako po enkrat. Izidi: Odred severne meje: Mercator 25:16 (13:6), TRIO : TIKO 9:16 (5:8), Klub študen¬tov : Veterani (Tržič) 27:28 (18:12), Križe : BPT 35:9 (12:3), Veterani (Križe) : Peko 16:11 (8:5). Lestvica: Križe 1 1 0 0 35: 9 2 OSM 1 1 0 0 26:15 2 TIKO 1 1 0 0 16: 9 2 Veterani (Križe) 1 1 0 0 16:11 2 Veterani (Tržič) 1 1 0 0 28:27 2 KS 1 0 0 1 27:28 0 PEKO 1 0 0 1 11:16 0 TRIO 1 0 0 1 9:16 0 Mercator 1 0 0 1 16:25 0 BPT 1 0 0 1 9:35 0 J. Kikelj Kvarner s Plečašem v Kranju Kranj — Za konec letošnje burne ko¬šarkarske sezone bo člansko moštvo domačega Triglava, ki bo okrepljeno z dvema Brestovima igralcema Vuja- čičem in Subotičem v četrtek ob 19.30 v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna gostilo reškega prvoligaša Kvarner. Rečani so namreč te dni na zadnjih pripravah v Kranjski gori, saj se bodo v nedeljo s splitsko Jugoplastiko pome¬rili v finalu jugoslovanskega košarkar¬skega pokala. Zato se prav gotovo v če¬trtek v Kranju obeta prava košarkar¬ska »poslastica«, saj bo Kvarner na¬stopil v popolni postavi, torej s Pleča¬šem na čelu. -dh Novice iz regijskega centra za košarko Izvršni odbor REGIJSKEGA CENTRA za košarko je imel letos že četrto redno sejo, na kateri so člani sprejeli nekaj pomembnih skle¬pov za nadaljnje delo. Ugotovili so, da je obve¬ščanje fte vedno premalo učinkovito in da bo potrebno poiskati dodatno obliko informiranja predvsem organizatorjev pri posameznih nosil¬cih občinskih in regijskih reprezentanc. Obrav¬navali so tudi način financiranja v posameznih občinah, ki se kljub spremenjeni politiki Se ni spremenil. V občinah bi se morala financirati panoga po enotnem programu, katerega izdela strokovni svet za koftarko za panogo v občini ter ga tudi po enakih kriterijih deli po posameznih nosilcih občinskih selekcij, ki tekmujejo v regij¬skem prvenstvu. S tem načinom financiranja bi bilo onemogočeno nekaterim posameznikom, ki nočejo razumeti novega načina organiziranosti, ki Se vedno vztrajajo pri starem aelu v košar¬karskih organizacijah in se še vedno zapirajo v svoj krog. \ Pri teh člani pričakujejo pomoč predvsem pri Telesnokulturnih skupnostih na Gorenjskem. čm Novice iz PD Kranj Na Planinski zvezi Slovenije so bili pre¬tekli teden razgovori o razdeljevanju repub¬liških sredstev, namenjenih za novogradnje in popravila planinskih postojank. Na raz¬govorih so potrdili načelno delitev teh sred¬ stev, od katerih jih bo precejšen del dobila tudi Gorenjska. Menili so, da ie treba s pla¬ninskimi objekti ravnati izredno gospodar¬no in da morajo biti v upravljanju Planin¬skih društev, ne pa v najemih pri raznih drugih organizacijah ali posameznikih. Pla¬ninske objekte je treba tudi primerno zava¬rovati pred požari, plazovi ali drugimi poškodbami. Nekateri tega ne storć in zalo ostanejo brez odškodnine, ki pokrije lahko precej stroškov novogradnje ali popravila planinske postojanke. Planinsko društvo Kranj se je na zadnji skupščini odločilo za sodelovanje z naSirni, zamejskimi in tujimi planinskimi organiza¬cijami. Kranjski planinci že sodelujejo s planinci iz Rivolija, Montelimara in člani slovenskega planinskega društva iz Celov¬ca. Sedaj se odločajo za sodelovanje s člani Planinskega društva Javor iz Beograda m društvom Bjelašnica iz Sarajeva. Naslova v Medvode in Maribor Kranjski planinci so na zadnji skupščini podelili predsedniku skupščine SRS dr. M| rijanu Breclju posebno priznanje, ki gaj v njegovem imenu prevzel predsednik PZj dr. Miha Potočnik. Predsednik Brecelj i skupščine zaradi drugih obveznosti ni m| gel udeležiti. Kranjčanom se je pretel« teden s posebnim pisjnom zahvalil za znanje in jim zaželel uspešno delo tudi?; prihodnje! -j k? S parado, ki je krenila z Mest¬nega trga proti osnovni šoli Peter Kavčič v Skofji Loki, se je v so¬boto začelo gorenjsko Srečanje pionirjev prometnikov in tekmo¬vanje Kaj veš o prometu. Tekmo¬valce in mentorje je med drugimi pozdravil tudi predsednik občin¬ske skupščine Skofja Loka Tone Polajnar in jim zaželel veliko uspehov. Tekmovanja so se ude¬ležile ekipe, ki šo zmagale na občinskih tekmovanjih in sicer ekipe višjih razredov in ekipe niž¬jih razredov. O prometni vzgoji na šolah in pripravah na tekmovanje smo se pogovarjali z učitelji in tekmo¬valci. Jože Hladnik, učitelj telesne vzgoje na osnovni doli Lucij a n Seljak vStražišču pri _ iranju: »Prometno vzgojo smo začeli v šole uvajati pred dobrimi pet¬najstimi leti, ko je promet začel naraščati in je bilo treba otroke zaščititi pred nevarnostmi, ki jih prinaša. Po vseh šolah so bile ustanovljene komisije oziroma odbori za varnost otrok v pro¬metu. Ti so potem prerasli v ob¬činske komisije in končno v svet za vzgojo in preventivo v pro¬metu. Po šolah pa smo začeli ustanavljati prometne krožke, kjer lahko učenci, ki se bolj za¬nimajo za promet, dobijo še do¬datno znanje. V zadnjem času skrbimo za varnost otrok v pro¬metu tudi tako, da pripravljamo učence, ki se vozijo s kolesi na posebne »kolesarske« izpite. S po¬znavanjem pravil in pravilne vožnje je namreč že veliko ne¬varnosti odstranjenih.« Očiščevalna akcija v Bohinju Vse štiri krajevne skupnosti v Bo¬hinju bodo v nedeljo, 24. aprila, or¬ganizirale akcijo pod naslovom Oči¬stimo Bohinj. V njej bodo sodelovali šolarji, občani, člani obeh turističnih društev, lovci, ribiči, temeljne orga¬nizacije združenega dela in drugi. Vabijo pa tudi lastnike vikendov v Bohinju in druge, da sodelujejo v akciji, saj Bohinj nenazadnje ni samo »last« Bohinjcev, ampak je kraj, ki nam vsem skupaj ne sme in ne more biti vseeno, kakšen je. Že ta teden bodo okolico urejala podjetja v Bohinju. V nedeljo pa bodo za odvoz smeti in odpadkov po¬skrbele krajevne skupnosti, ki so se že dogovorile z lastniki traktorjey iz posameznih krajev. Odpadke bodo vozili v sedanje smetiščne jame. Predvsem pa bodo očistili bregove rek in druge površine. S tem v zvezi pa se prav zdaj po¬stavlja v Bohinju vprašanje, kam z odpadki in smetmi. Sedanji odlok namreč določa, da se v Bohinju od¬lagališča oziroma smetiščne jame ukinejo. Bohinjci pa menijo, da bi jih vseeno morali nekaj obdržati, ker ponekod odpadkov smetarska služ¬ba ne pobira. To še posebej velja za kraje z ozkimi ulicami in za ob¬močja vikendov. K sedanji akciji pa organizatorji vabijo tudi Cestno podjetje, ki naj bi poskrbelo, da za cesto ne bodo naj¬različnejši odpadki. Podjetje za PTT promet in Elektro pa prosijo, da v prihodnje pri spomladanskem čišče¬nju oziroma obrezovanju drevja ob svojih napravah ne puščajo vej in obžaganih delov drevja in grmičevja kar pod napravami. Lep zgled za či¬stočo kraja je pokazalo tudi podjetje ' LIP, ki bo na dimnik v obratu v Boh. Bistrici namestilo čistilno napravo. Zadnja podobna akcija v Bohinju je bila pred dvema letoma. V prihod¬nje pa menijo, naj bi bilo čimmanj tovrstnih enkratnih akcij, ampak naj bi vsakdo, ki pride v Bohinj, od¬ložil smeti v smetnjake, ne pa kamor koli. A. Z. Anton Primožič učitelj na osnovni šoli v Želez¬nikih, mentor promet¬nega krožka: Mirko Merkač, kmet iz Kotelj nad Rav¬nami na Korotkem: »Lani in letos sem bil na kranjskem sejmu. Na letošnjem je ponudba boljša od lanske, in tudi sicer se nad izbiro ne smemo pritoževati. Boljša je kot v Avstriji, kamor naši ljudje red¬keje zahajajo po stroje in opremo. Le po re¬zervne dele morajo tja, ker jih pri nas ni. Morali bi se dogovoriti, katere stroje bomo prodajali in zanje preskrbeti tudi rezervne dele. Nov traktor Deutz sem kupil, a me že strašijo, da bo z re¬zervnimi deli težko. Ni prav, da tistega, kar ponujajo na sejmih, potem sploh ne dobiš ali moraš čakati mesece!« »S prometno vzgojo se ukvar¬jam že osem let, na osnovni šoli Železniki pa 2 leti. Mentorstvo prometnega krožka sem prevzel takoj, ko sem prišel na to šolo. Danes vodim ekipo IV. skupine, to je ekipo, v kateri so učenci od 6. do 8. razreda in je zmagala na občinskem tekmovanju. Naša mlajša ekipa pa je na občinskem tekmovanju zasedla III. do IV. mesto. Da smo bili najboljši, se je po mojem treba zahvaliti na¬črtnemu delu, saj imamo pro¬metno vzgojo vse leto, na tekmo¬vanje pa se intenzivno priprav¬ljamo vsaj dva meseca. Pa tudi učenci se za vse, kar je v zvezi s prometom, zelo zanimajo in zato navdušenja ne manjka. Jože Odar, učenec 6. razreda os. šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice: »Naša ekipa, ki ima 8 članov, je zmagala na tekmovanju v ra¬dovljiški občini. Tekmovali smo tudi lani in tudi takrat je bila naša starejša ekipa najboljša v občini. Za promet se zlasti fantje zelo zanimamo in zato radi tekmujemo. Pod vodstvom na¬šega mentorja Mirka Gorjupa smo se vsi pripravili na kolesarske izpite in jih tudi opravili. ANDREJ VERBIC OBISKAL KRANJSKO OBČINO - Včeraj, 18. aprila, je obiskala kranjsko občino delegacija Gospodarske zbornice SRS, ki jo je vodil predsednik Andrej Verbič. Gostje so se najprej pogovarjali s pred¬stavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in delovnih ko- kolektivov o položaju in razmerah v kranjskem gospodarstvu. Kranjčani so predstavnike Gospodarske zbornice opozorili, da je bilo na osnovi zaključnih računov lansko gospodarjenje ugodno, saj je družbeni proizvod porastel za 18 odstotkov, dohodek za 17 odstotkov, porabljena sredstva za 19 odstotkov, produktivnost za 7 odstotkov, izvoz in uvoz pa za 12 odstotkov. Zaskrb¬ljujoči pa so podatki, da so se čisti materialni stroški povečali za 23 od¬stotkov, da seje ekonomičnost poslovanja poslabšala in da so zelo narasle zakonske, pogodbene in druge obveznosti gospodarstva. Zmanjšala se je re¬produktivna sposobnost, kar se je prvič pokazalo že v letih 1972 in 1973. Investicije nazadujejo, zato kaže spremeniti politiko denarnih zavodov in jo prilagoditi zakonu o združenem delu. Veliko pove, da je kranjsko gospo¬darstvo lani plačalo 28 starih milijard obresti, za razširjeno reprodukcijo pa je ostalo le 18 starih milijard dinarjev. Zato mora kranjsko gospodarstvo pokazati večjo dinamičnost in prodornost in se povezovati z deželami tretjega sveta. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo konzorciji, ki so bili obli¬kovani pri zbornici. Andrej Verbič se je v Kranju pogovarjal tudi o proble¬matiki tekstilne industrije, vlogi Gorenjskega sejma in povezovanju kmetij¬stva in živilske industrije na Gorenjskem, (jk) - Foto: F. Perdan Kranjski taborniki v Šidu L. Bogataj Taborniki iz Kranja so se udeležili proslave ob 32-letnici preboja srem- ske fronte in sicer v Šidu, kraju, kjer so naše enote 12. aprila 1945 zlomile odpor sovražnika in začele osvoba¬jati Slavonijo in Podravino. Na veli¬kem ljudskem zborovanju, katerega se je udeležilo več kot 5000 tabor¬nikov iz vse Jugoslavije, je govoril komandant prve vojvodinske bri¬gade na sremski fronti Zika Stojšič. Trg bo treba bolje založiti z rezervnimi deli za kmetijske in gozdarske stroje in se truditi, da bo naš kmetijski strojni park bolj enoten, ne pa se¬stavljen z izdelki od vseh vetrov — Še več doma¬čega blaga, saj smo sami že marsikaj sposobni Ciril Vehovec, knfet z Rupe pri Kranju: »Sejemska ponudba je boljSa od ponudbe v trgovini. Iščem pehalo oziroma transporter za odstranjevanje gnoja iz hleva, ki ga gradimo. Sicer pa že imamo nekatere strojne linije, ki pri 8 hektarjih obdelovalne zemlje niso polno izko¬riščene. Vsaj enkrat več zemlje bi morali imeti. Nekaj strojev imamo tudi skupnih v strojni skupnosti, ki je po moje najuspešnejša in že združuje dva ali tri kmetovalce. Naša kmetij¬ska mehanizacija je zelo raznolika. Za domačo se rezervni deli še dobe, za tujo pa teže. Zato kaže domačo proizvodnjo kmetijskih strojev bolj .tipizirati'.« Tomaž Jelar, kmet iz Zadrage: »Kmetijske stroje imamo v glavnem vse. Ker gradimo nov hlev, iščem transporter za hlevski gnoj. Izbiram med dvema proizvajalcema: Urbasom iz Velikovca in Kovinsko z Jesenic. Gorenjski sejem ponuja v glavnem vso mehani¬zacijo, ki jo gorenjski kmet rabi na polju in v gozdu. Teže je dobiti rezervne dele, še po¬sebno pri uvoženih strojih. Proizvajalcev kme¬tijske mehanizacije je veliko. Le redki zagoto¬vijo dovolj rezervnih delov. Za domače proiz¬vajalce to ne bi smela biti težava.« Mihael Jovan, kmet iz Brdcev nad Hrast¬nikom: »Sejemska ponudba je dobra, le boljše in ra- zumljivejše pojasnjevanje in svetovanje pogre¬šamo kupci. Nekaj strojev imam, še precej pa jih bo trebi dokupiti. Naša kmetijska mehani¬zacija je tako pisana, da ni čudno, če zmanjkuje rezervnih de.ov. Cas bi že bil, da naši strokov¬njaki izdelajo domače stroje, ki jih bo dovolj in tudi pri delih ne bo problemov.« Janez Kunčič, kmet iz Zabreznice: »Mehanizacija je draga, zato bodo nujna posojila in regresi. Z uvozom kmetijskih strojev in opreme prepogosto grešimo. Kupimo, kar nam kdo ponudi, za rezervne dele pa ne po¬skrbimo. Ce že moramo uvažati, potem pre¬skrbimo eno in drugo. Sicer pa je pri nas dosti strokovnjakov, ki bi lahko skonstruirali dobro domačo kmetijsko mehanizacijo in s tem pri¬hranili marsikatero devizo. Pa tudi za tuje li¬cence moramo precej odšteti.« Pavle Subic, direktor TZE »Sloga« Kranj: »Najpogosteje zmanjka tistega, kar ljudje najbolj iščejo. Na sejmu na primer ni dovolj cistern, ljutomerskih prikolic, sadilcev krom¬pirja itd. Proizvodnja teh strojev zaostaja za potrošnjo. Problem pomanjkanja rezervnih delov je znan. Vzroke je treba iskati v neureje¬nem jugoslovanskem trgu in proizvodnji, pa še domača proizvodnja je prešibka. Sicer pa so prijetna novost letošnjega sejma obiskovanje preusmerjenih gorenjskih kmetij in druga stro¬kovna predavanja.« narediti KRANJ — Gorenjski kmetijski in gozdarski sejem, katerega vrata so se v nedeljo zaprla, kaže vsestransko pozitivno oceniti. Kranjska sejemska prireditev je pokazala, kakšno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo premo¬remo, kaj naredimo doma in kaj uvozimo, obenem pa so bili se¬jemski dnevi priložnost za pri¬merjavo, kaj ponujamo kmetij- cem in gozdarjem in kaj oni pri vsakodnevnem delu potrebujejo. Posebno slednje je zelo pomemb¬no, saj mora biti naš cilj, da bodo stroji, ki jih izdelamo doma ali kupimo v tujini, primerni za naše razmere in tudi izkoriščeni. Prav na tem bomo morali graditi do¬mačo proizvodnjo kmetijskih in gozdarskih strojev. Vendar ni dovolj stroj le izdelati in prodati, temveč je pomembno tudi zago¬tavljanje rezervnih delov. Pri tem smo pogosto šibki. Deloma je pomanjkanje rezervnih delov tudi opravičljivo, saj je naša kmetijska mehanizacija tako pi¬sana in sestavljena iz strojev od vseh vetrov, da je zagotovitev re¬zervnih delov za vse skoraj ne¬mogoče. Ko bo naša kmetijska in gozdarska mehanizacija enotnej¬ša in bolj »tipizirana«, bo tudi z rezervnimi deli lažje. Sejemski opazovalec je imel priložnost sli¬šati tudi ugovore na račun cen in na prepičla posojila in regrese, na dolge dobavne roke itd. Mar¬sikateri kupec je negodoval, ker razstavljenih strojev ni bilo mo¬goče takoj kupiti. Kljub vsemu, to potrjujejo tudi pogovori z obi¬skovalci in razstavljalci, se je kranjski sejem kmetijstva in go¬zdarstva uveljavil in zaslovel ne le doma, temveč tudi v drugih krajih domovine in prek njenih meja! Na proslavi so ob spomeniku padlim borcem na sremski fronti zasadili 32. drevo, ki simbolično prikazuje 32. obletnico osvoboditve. Udeleženci proslave so prejeli tudi diplome za udeležbo in sicer z napisom »Proboj sremskog fronta«. Organizacijo sre¬čanja pa so prevzeli taborniki odre¬da Lazar Bibič iz Sida in srečanje tudi zelo uspešno izvedli. Š. Svete Peter Jurač, zastopnik firme Urbas iz Velikovca: »Letos prvič organizirano nastopamo na Go¬renjskem sejmu in na jugoslo vansakem trgu sploh. Pri vas je veliko zanimanje za stroje in hlevsko opremo, mogoče še večje kot pri nas. Jugoslavija bi se morala usmeriti k izdelovanju lastne kmetijske mehanizacije, ki bi bila zahi- miva za domači in tuji trg. Sedaj imate stroje iz vseh vetrov in je zato težava z rezervnimi deli. K nam hodi veliko Jugoslovanov iskat dele in še to celo za stroje, ki jih v kooperaciji sami izdelujete kot npr. samonakladalne prikolice, traktorje Zetor itd.« Marjan Zupan, vodja servisne službe Huaquarne: »Husquarna je s šivalnimi stroji in motor¬nimi žagami reden gost na jugoslovanskih km« tijskih sejmih. Veliko gozdnih gospodarstev ima že naše žage, ki so izpopolnjene, saj ne tresejo, razen tega pa se ob nevarnosti same ustavijo. Tudi lahke so, saj tehtajo od 5,20 kilograma do slabih deset kilogramov. Z rezervnimi deli ni težav, prav tako pa tudi ne z izpopolnjevanjem Žagarjev.« Inž. Jože Preskar, Agroprogres Ljub¬ljana: »Agroprogrea meni, da mora postati kranjski kmetijski in gozdarski sejem osrednji jugoslo¬vanski sejem, zanimiv predvsem za zasebnega kmetovalca. Sejmu to le deloma uspeva. Proiz¬vodnja kmetijske mehanizacije mora slediti razvoju kmetijstva in si prizadevati, da bodo stroji kmetu čim bolj dostopni. Cem več, če ne sčasoma vse, bi morali prodajati za dinarje. Domača proizvodnja se mora povezati in iskati tudi primernega tujega partnerja. To ne bi smelo biti problem, saj je pripravljenost sled¬njih velika. Takšno sodelovanje omogoča tudi vključevanje v mednarodno delitev dela.« Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan V petek, 22. aprila, v Kranju Brezplačen odvož odpadnega materiala KRANJ - Skupščina občine Kranj, mestne in primestne kra¬jevne skupnosti in Turistično društvo Kranj pripravljajo tudi letos brezplačen odvoz odpadne¬ga kosovnega materiala, h kate¬remu sodijo staro in neuporabno pohištvo, dotrajani gospodinjski stroji, hišna oprema, umivalniki, štedilniki in kadi, stara kolesa, gume, embalaža itd. Odvoz od¬padnega kosovnega materiala bo v petek, 22. aprila. Občani, ki že¬lijo odstraniti odvečno navlako iz svojih stanovanj, naj le-to po¬stavijo zraven smetnjakov naj¬kasneje do četrtka, 21. aprila, zvečer. Papir in kovinske pred¬mete je treba pripraviti ločeno od drugega odpadnega mate¬riala, tako da jih bodo lahko to¬vornjaki ločeno odpeljali« Odvoz predmetov, ki v vsakem stanovanju po nepotrebnem za¬vzemajo precej prostora, bo v vsakem vremenu. Brezplačen odvoz odpadnega kosovnega ma¬teriala bo v krajevnih skupno¬stih Center, Vodovodni stolp« Zlato poHe, Primskovo, Huje« Planina, Cirčiče, Gorenja Sava« Stražišče, Orehek, Drulovka« Struževo in Kokrica. Občani pa lahko tudi sami od¬dajo odpadni kosovni material v smetiščno jamo, ki je pri Tene' tišah ob cesti Kranj — Golnik. Ob sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju Samo stroj ni dovolj Marjan Drinovec, komercialist Agroteh¬nike, TOZD prodajna mreža Skofja Loka: »Ljudje se zanimajo za kmetijsko mehaniza¬cijo, bodisi domačo ali tujo. Pogosto je ni moč dobiti zaradi premajhne proizvodnje ali pre¬počasnega uvoza. Doma izdelujemo nekatere dobre traktorje in druge stroje, ki jih bo treba razvijati in povečevati proizvodnjo. Tudi re¬zervnih delov pogosto ni, zato je precejšen nered. Tudi za izvoz strojev se odločamo, če¬prav jih še za dom ni dovolj. Oblikovali smo združenje AGROS, v katerem sodelujejo znani proizvajalci kmetijske mehanizacije. Upravi¬čeno pričakujemo večji red na tem področju.« -jk