Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Wk
Leto XXXV. - Štev. 13 (1746)
Gorica - četrtek, 31. marca 1983 • Trst
Posamezna številka Lir 500
Stane Kregar: Vstali Kristus
Velika noč v svetem letu odrešenja bo spet potrdila resnico, iz katere živi Cerkev že 1950 let: odrešeni smo, osvobojeni smo, za življenje smo z.aznamovani, upanje imamo, lepša prihodnost je pred nami. Kristus, ki je premagal greh in smrt, živi in prebiva med nami ter živi za nas. Tega ne more nihče preklicati, nihče razveljaviti, nihče spraviti s sveta.
Da bi v tem čudovitem spoznanju naši naročniki, bralci, podporniki in prijatelji katoliškega tiska praznovali Gospodovo vstajenje, jim od srca želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Pričelo se je sveto leto odrešenja
Jubilejno leto odrešenja, ki ga je papež Janez Pavel II. slovesno odprl s trojnim udarcem kladiva na svetoletna vrata bazilike sv. Petra v Rimu na praznik Gospodovega oznanjenja v petek 25. marca ob 17,41 naj bi bilo leto odpuščanja grehov. A tega odpuščanja ni mogoče doseči, če se prej ne prizna greha. Nikdar greh ni tako gospodoval nad človekom kot v sedanjih časih. In nikdar kot sedaj se ljudje niso smatrali tako nedolžne kot sedaj, pripisujoč vse zlo na svetu krivdi drugih in ne svoji, pomanjkljivostim družbenih struktur in neizpolnjenim politično gospodarskim reformam. Svet, ki zahteva mir, ki organizira mirovne pohode, pa si istočasno grozi z vojno, svet, ki noče vedeti, da ne bo miru na zemlji, dokler ga ne bo v srcu slehernega človeka.
SLOVESNI OBRED ODPRTJA VRAT
To spoznanje so z vso jasnostjo nudili tri ure dolgi obredi odprtja novega jubilejnega leta odrešenja. Pričeli so se s procesijo ob 17,07 v cerkvi sv. Štefana Abe-sincev. Med petjem litanij in psalmov 50 in 23 se je sprevod približal še zaprtim svetoletnim vratom, kjer je sv. očeta pričakal diplomatski zbor pri Apostolskem sedežu, predstavniki oblasti in rimski župan.
Po klicanju Sv. Duha, med besedami »Odprite mi vrata pravičnosti, to so Gospodova vrata, vstopil bom v tvojo hišo, o Gospod« in po treh udarcih s kladivom so se odprla svetoletna vrata in papež je samcat s patrialhalnim križem vstopil v baziliko sv. Petra. Za njim so za nekaj časa vstopili kardinali in ostalo spremstvo. Pri oltarju »Confessio« se je nato pričela sv. maša, med katero je Janez Pavel II. imel otvoritveni govor.
PAPEŽEVA PRIDIGA
Odprtje svetoletnih vrat je simbol. Kakor smo vstopili čez prag te častitljive bazilike, tako vstopamo v najbolj sveto razsežnost Cerkve, v razsežnost milosti in zveličanja, ki jih črpa neprestano in vedno iz skrivnosti odrešenja. Toda s tem jubilejnim letom še posebej želimo, da bi se Cerkev zavedala, da se odrešenje v njej nadaljuje kot dar njenega božjega Ženina, da še bolj vdihava božje usmiljenje
Velikonočni čudež se nadaljuje
Skozi stoletja doni praznični glas velikonočnih besed: »Gospod je res vstal...« Ta veseli vstajenj-ski pozdrav vsem ljudem dobre volje in odprtih src je kot eksistencialno sporočilo o poveličanem Kristusu, ki kljub smrti na križu živi in je tu z nami.
Kristus je iz stisk in muk vstal nas vse. Ljudje v smrtni stiski, Preganjani in užaljeni, dožive v sporočilu velikonočne skrivnosti rešitev v mrazu in temi. Zavestno 2a&utijo, da ne bodo propadli, saj So s Kristusom na poti v posmrtno vstajenje in življenje.
Velikonočno veselje je neločljivo Povezano s Kristusovim in človeškim trpljenjem, z našo osebno in družbeno nemočjo, z napakami in ločini posvetnih in cerkvenih Mogočnikov, s korupcijo in izdajstvom. Tema Golgote, tisti strašni križ, ki so ga stesali za samega Jezusa Kristusa, ni moral nositi ‘e on sam, ki je bil pravi Bog in Pravi človek. Tisti križ trpljenja, °mahovanja, šibkosti in zmede Moramo prenašati tudi mi vsi. Sele s pomočjo in prek tega silnega božjega in tudi vsečloveškega trpljenja moremo pravilno zrasti v skrivnosti svečano vesele velikonočne nedelje.
V luč, resnico in veselje je šel ezus samo prek križa; trpeti, pa-in umreti je moral, da lahko da lahko zlomi tesnobni ob-
roč zaprtih prostorov, poln zahrbtnih pasti, in nas popelje ven, tja, kjer ni mej£ za svobodno pot vstajenjskega življenja.
Jezus spominja na čisto spomladansko vodo kot nositeljico obnovljenega in na novo obujenega življenja. On je tisti, ki kliče mrtve v življenje. Čudežna zgodba o ubogem Lazarju, katerega Jezus obudi v novo zemeljsko življenje, je kot majhen, a značilen obcestni kamen na Jezusovi večni poti novega življenja.
Jezusa tu, v našem življenju ne moremo konkretno zemeljsko srečati. Zato pa ga moremo odločilno konkretno doživeti. Pred nami stoji tak, kot smo ga srečali in spoznali v evangelijih, ne kot junak iz pravljice, ki dviga meč, da bo pokončal sovražnika, temveč kot učlovečeni Bog, ki je prišel iz Nazareta. Tako, kot njegovi učenci v tistih davnih velikih dneh, ko je še živel svoje prvo življenje na zemlji pri svojih domačih in zvestih, tako ga srečamo tudi mi.
Podoba je, kot da je velikonočni jeruzalemski dogodek pravkar minil. Prikazal se nam je pravkar kot križani, ki je umrl in vstal. Učenci, ki so bili toliko časa z njim povezani na življenje in smrt, skoraj ne morejo razumeti, kaj se je zgodilo in kaj pravkar gledajo. Pred njimi je tisti Bog-Človek iz Nazareta, ki jim toliko
pomeni. Križali so ga, zato je ranjen in krvav. Noben čudež ne more zakriti njegove človeške revščine, zakaj na njegovem telesu so sledovi sulice in žebljev, ki so ga prebodli.
In vendar je tu. In vendar živi. In nas poziva, da vstanemo z njim v večno življenje. Prav to je velikonočni čudež. In čudež je tudi to, da kljub mučilnemu orodju in smrti, ki so jo pripravili za nasprotnike, morajo gledati nanj tudi tisti, ki »so ga prebodli«.
LEV DETELA
Grožnje zoper Cerkev na Haitiju
Samo nekaj dni po obisku papeža Janeza Pavla II. na Haitiju je vlada te republike izrekla nove grožnje proti katoliški Cerkvi. Ker je papež povedal marsikatero kritično na račun vladanja predsednika Duvaliera, je vladni predstojnik izjavil, da se bliža konec potrpežljivosti »Papa Do-ca« do katoliške Cerkve. Če bo zaradi papeževega obiska in njegovih kritičnih izjav o družbenem in političnem položaju na Haitiju prišlo do nemirov in nasilja v državi, bo posledice nosila katoliška Cerkev.
Papež Janez Pavel II. se je 9. marca med obiskom v glavnem mestu Port-au-Princeu med mašo zavzel za pravičnejšo razdelitev družbenih dobrin, bolj človeške delovne razmere in varnejše družbene strukture. Od članov vlade je zahteval »manj sebično vladanje« in spoštovanje svobode govora in tiska.
Papež Bonifacij VIII., ki je leta 1300 razglasil prvo sveto leto
in odpuščanje, da se še bolj spreobrne in veruje evangeliju, njeni otroci pa se še bolj oklenejo božjega Zveličarja, ki je vrata, skozi katera je treba vstopiti, da se zveličamo.
Na pragu jubilejnega leta odrešenja nam današnje praznično bogoslužje naznanja uresničitev tistega znamenja, ki naj bi ga po besedah preroka Izaija prejela Davidova hiša: »Glej, Devica bo spočela in rodila sina in imenoval se bo Emanuel, Bog z nami.«
In znamenje se je udejstvilo. Vsak dan se trikrat v molitvi Angelovega češčenja tega spominjamo. Kaj bolj primernega kot začeti jubilejno leto s skrivnostjo božjega učlovečenja? Kajti z njim se je pričelo naše odrešenje, kot stoji zapisano v pismu Hebrejcem: »Zato ob svojem prihodu na svet pravi: "Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil; žgalne daritve in daritve za greh. ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: Glej, prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo"« (Hebr 9, 5-7).
Tako pravi Kristus, večna Očetova Beseda, njegov nadvse ljubljeni Sin. In v teh besedah je začetek odrešenja sveta in ves božji načrt do konca časov. Odrešenje sveta je vezano na tisto Telo, ki ga je Kristus prejel od Marije in daroval kot žrtev na križu, Telo, ki je potem ob vstajenju postalo poveličano.
Toda takoj ob svojem začetku je odrešenje sveta vezano na besedo pokorščine, ki je odmev na pokorščino božjega Sina. Je to Marijin pristanek na predlog božjega poslanca, da sprejme učlovečenje večne Besede, ki se odzove z besedami: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1, 38). Iz nje, prve med odrešenimi, je Bog naredil vrata za odrešenje sveta.
Danes, spominjajoč se uresničenja Izaijevega napovedanega znamenja, izpovedujemo vero v začetek našega odrešenja. V tem znamenju hočemo imeti izhodiščno točko za vse jubilejno leto, ki naj bo dan za dnem leto božje milosti. Naj bi v tem letu še bolj ljubili Kristusa, ki si je privzel človeško telo iz Marije Device po moči Sv. Duha. Naj znova v sebi doživimo skrivnosti njegovega življenja od spočetja prek rojstva do križa in vstajenja. Naj se vsi spreobrnemo, videč v njem Sina večne Ljubezni, Očeta, ki je »bogat na usmiljenju« (Ef 2, 4).
Naj bi v tem jubilejnem letu vsa Cerkev znova začutila obilje Kristusovega odrešenja, ki se razodeva v odpuščanju grehov in očiščenju njihovih ostankov, ki težijo duše, poklicane k nesmrtnemu življe-
nju. Naj nam pomaga premagati našo brezbrižnost in topost!
Naj bi to jubilejno leto bilo tudi poziv sodobnemu svetu, ki neprestano hrepeni po pravici in miru, pa daje vedno več prostora grehu, živi v vedno večji medsebojni napetosti in se usmerja v splošno nevarnost, polno groženj in nesreč. Gospod, znova dvigni človeka, varuj ljudstva in narode! Prepreči razdejanje, ki grozi sedanjemu človeštvu! Naj se izkaže bolj močno, v človeku in svetu, delo tvojega odrešenja!
Neugodne posledice
pologa za prehod meje
V	Ljubljani se je sestalo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije in sejo skoro v celoti posvetilo aktualnim gospodarskim vprašanjem, s katerimi se spopada trenutno Jugoslavija. Tako se je razpravljalo o izvozu in vprašanju tujih kreditov, kako ohraniti doseženo raven proizvodnje spričo neugodne devizne bilance, kako urejati cene in brzdati inflacijo, ki bo že v prvih treh mesecih tolikšna kot je bilo načrtovano za vse leto. Sklenjeno je tudi bilo, da sc zvezno vlado v Beogradu znova opozori na neugodne posledice, ki jih povzroča polog za prehod meje na devizni priliv v državo.
Janko Smole je v razpravi opozoril, da je bilo glede tega vprašanja v jugoslovanskem merilu premalo storjenega, da v drugih republikah in pokrajinah specifičnega vzdušja ob jugoslovansko-italijanski in ju-goslovansko-avstrijski meji ne razumejo. Povedal je, da bodo zvezni organi vprašanje še enkrat obravnavali in predlagal, da je tedaj treba predložiti jasnejšo podobo o tem, kaj odprta meja pomeni za obmejno prebivalstvo in republiko Slovenijo. V razpravi o tem vprašanju je dr. Danilo Turk postregel z zanimivimi podatki, ki ilustrirajo stanje tokov na meji po uvedbi ukrepov zveznega izvršnega sveta.
Novembra lani, neposredno po uvedbi ukrepov za zmanjšanje odhodov Jugoslovanov v tujino, je prihod italijanskih državljanov v Jugoslavijo padel za 38 odstotkov v primerjavi z istim mesecem leto prej, medtem ko je januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem padel že za 46 odstotkov. Razčlenil je tudi, kaj to pomeni z gospodarske plati: v času veljave ukrepov je Jugoslavija na ta račun izgubila 2 milijona dolarjev čistega deviznega priliva (torej z odštetim odlivom dinarjev v Italijo). Tako se izkazuje, da zapora maloobmejnega prometa, poleg tega da je politično nesprejemljiva, tudi gospodarsko ni smotrna. Ekonomski učinek je z 12 prehodi na leto izničen, politični odgovor pa je izostal.
■ Na posledicah poškodb, ki jih je dobil ob napadu neznancev na italijansko ob-hodnico v bližini bejrutskega letališča v Libanonu, je v rimski bolnišnici umrl 20-letni Filippo Montesi, ki je služil vojaški rok pri bataljonu San Marco. Bil je edini preostali sin matere, ki je vdova že od leta 1970. Montesijevi sorodniki so izrecno zavrnili državni pogreb. Pred odhodom v kraj Fano, od koder je bil mladi vojak doma, je bila v Rimu krajša žalna slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik Pertini. Ta je prisostvoval zasebno tudi pogrebu v Fanu, drugi predstavniki oblasti pa so bili nezaželeni. V zvezi z nedavnimi napadi na italijanske in druge vojake mednarodnih mirovnih sil v Libanonu je bila tudi razprava v senatni komisiji za obrambo in zunanje zadeve. Poročal je minister Colombo. Skoraj vsi senatorji so bili mnenja, da bi bil umik italijanskih sil v danih okoliščinah zgrešena politična poteza.
■ Sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko, ki to funkcijo opravlja že več kot 25 let, je postal prvi ministrski podpredsednik. Sovjetska vlada ima tako sedaj tri podpredsednike. Bo pa Gromiko še naprej ostal zunanji minister.
Enotnost je lahko tudi smrt | okno v današnji svet
Naša slovenska kulturna preteklost je bogata, tako bogata in pisana kot pri ma-lokaterem drugem narodu. Zgodovinar, ki raziskuje to našo kulturno preteklost, pa se od devetdesetih let preteklega stoletja srečuje z dvojnimi prosvetnimi društvi in organizacijami, z liberalno usmerjenimi in z onimi s krščansko usmerjenostjo. Dogajalo se je, da smo v isti župniji ali vasi imeli po dve prosvetni društvi, liberalno in katoliško. Pred začetkom prve svetovne vojne pa celo po tri, ker so se pridružila še socialnodemokratska društva, vsaj po nekaterih delavskih centrih.
Zgodovina priznava, da to razlikovanje ni bilo v škodo kulturi, temveč v njeno rast, razen tam kjer je to razlikovanje preraslo v medsebojno sovraštvo. Ista zgodovina pa ugotavlja tudi, da je tam, kjer je bilo eno samo prosvetno društvo ali pa ni bilo nobenega, kulturno življenje zaspalo ali pa le životarilo.
VERSKO ŽIVLJENJE JE POVEZANO S PROSVETO
Če se ozremo na naša katoliška prosvetna društva, priča zgodovina, da je bila z njimi povezana tudi rast verskega življenja v župniji. Cvetoče prosvetno društvo je pomagalo graditi tudi cerkveno občestvo in poživljati versko življenje. Nasprotno, kjer katoliškega prosvetnega življenja ni bilo, je tudi versko življenje pešalo ali vsaj ni bilo na zadovoljivi višini. Ne bom navajal vasi in krajev, ker bi se gotovo zameril, pribijam le dejstvo, ki ga more vsakdo ugotoviti v svoji okolici.
Zato pluralistične prosvetne in kulturne organizacije niso bile naši slovenski kul-, turi v škodo, nasprotno spodbujale so njeno rast in pisanost. Krščanske in katoliške prosvetne organizacije pa so bile verskemu in cerkvenemu življenju v oporo in korist.
PRISILNA ENOTNOST UBIJA KULTURO
Drugo dejstvo, ki ga zgodovina beleži, pa je, da sta prisilno slogaštvo in enotnost v kulturi vodila v diktaturo ene ali druge komponente in s tem v kulturno mrtvilo in nazadnje v smrt. V potrditev tega spoznanja ne bom navajal zgledov iz naše primorske preteklosti, temveč iz koroške, ki je sedaj aktualna.
KOROŠKI PRIMER
Koroški Slovenci so v preteklem marcu obhajali 75-letnico Slovenske krščanskosocialne zveze, značilno pa je, da so ta jubilej obhajali tako pri Krščansko kulturni zvezi kakor pri levičarski Slovenski prosvetni zvezi. Prof. Janko Zerzer je v verskem tedniku »Nedelja« z dne 13. marca pojasnil to dejstvo takole:
Leta 1908 je bila ustanovljena Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško kot drugod po Sloveniji v tistem času; ustanovil jo je celovški kaplan dr. Lambert Ehrlich iz Žabnic. Sprva se je vanjo včlanilo 12 prosvetnih društev, pozneje je število naraslo na 40 in več. Za časa Dolfus-sovega režima v Avstriji leta 1934 so razpustili vse politične organizacije, tudi slovenske. Tedaj je Krščansko-socialna zveza morala prevzeti tudi politične naloge. Vsled tega se je preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo. Njen predsednik je bil dr. Jožko Tischler, tajnik pa dr. Vinko Zwitter, oba katoliško zavedna moža. Nacisti so leta 1938 razpustili vsa društva, tudi Slov. prosvetno zvezo.
Po vojni so leta 1946 Zvezo obnovili kot enotno slovensko prosvetno centralo za Koroško; v njej so bili tako katoličani kot levičarji ali »napredni«. Toda dr. Vinko Zwitter ni bil več tajnik in dr. Tischler leto nato ni bil več izvoljen za predsed-sednika. Zgodovinar je zapisal: »Pri kulturnem delovanju je prodrla napredna misel«. Ta »napredna misel« v kulturi je kmalu privedla do tega, da je leta 1951 pisec potožil: »Velik in živ razvoj so obetali prvi početki (po vojni), dokler so se mogla društva še uveljavljati s svojo iniciativo in dokler ni, v komunistične vode zašla Slovenska prosvetna zveza, uveljavila svoje kulturne dlkature. Na mah so zaspala društva, kulturnih prireditev je bilo vedno manj in tistim so vtisnili pečat tako, da so se jele prazniti dvorane.«
Zaradi takšnega stanja so se verni Korošci leta 1953 odcepili od Slov. prosvetne zveze In obnovili nekdanjo Krščansko kulturno zvezo.
KULTURNA ENOTNOST MED KATOLIČANI IN MARKSISTI JE ŠKODLJIVA
Goriški katoličani smo od vsega začetka slutili, kam vodi Kulturna enotnost z marksisti, in vsled tega nismo nikoli šli z njimi v enotne prosvetne organizacije in zveze. Kakor hitro je bilo mogoče, smo ustanovili v Gorici lastno prosvetno društvo
in potem še druga na vaseh. Nazadnje smo vse združili v Zvezo slovenske katoliške prosvete.
Na ta dejstva opozarjam posebno tiste mlade, ki menijo, da je možna kulturna enotnost med katoličani in marksisti. Bojijo se »cepljenja«, bojijo se »razdora«, češ enotnost nas bo rešila. Kulturna enotnost z marksisti nas ne bo rešila, temveč bi v njej naše prosvetne organizacije samo zamrle in umrle. Od njih kulturne smrti pa bi ne imel koristi ne narod ne Cerkev, še najmanj pa zavedni slovenski verniki. Zato bi zgodovina tudi mlade lahko kaj naučila, razen če so poslani kot kukavica v tuje gnezdo.
K. H.
■ Dve pomembni italijanski nadškofiji imata nova pastirja. V Firencah je papež Janez Pavel II. imenoval za naslednika pok. G. Benellija njegovega pomožnega škofa Silvana Piovanellija, v Bologni pa bo nadškofa kardinala A. Poma, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov pred 40 dnevi zamenjal msgr. Enrico Manfredini, doslej škof v Piacenzi.
■ V svoji oporoki je bivši italijanski kralj Umberto II. med drugim določil, naj preide sveti prt (sindon), do sedaj last savojske kraljevske hiše v last Apostolskega sedeža. Trenutno se hrani v turinski stolnici. Po čudnih in skrivnostnih potovanjih naj bi sveti prt prinesel v Savo j o neki vitez templarskega reda iz Carigrada,
VSTAL SI OD MRTVIH
V Tvojo bližino bi stopila, strune ob Tebi uglasila,
da bi v vstajenjskem jutru zapele, srca za mir in ljubezen ogrele,
Gospod.
Vstal si od mrtvih tretji dan, ves obsijan od svetih ran ...
Tvoje oči ko sonce žarijo, krivde odpuščajo, duše svetlijo.
V množici, trudni od bojev in hrupa, ki si brez Tebe živeti ne upa,
še mene poišči,
Gospod . ..
Ljubka Šorli
Celostna
Na marčno srečanje za zakonce in starše, ki ga prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu, je prišel jezuit p. Miha žužek, župnik v Borovnici in voditelj študijske komisije za pastoralo zakoncev. Pater žužek je znan tudi širšemu krogu, saj vodi številne tečaje za zakonce in je napisal oz. uredil knjigo Krščanski zakon.
Predavatelj se je najprej zaustavil ob papeževih besedah o krščanskem zakonu. Papež med drugim pravi: Zakonska ljubezen ima na sebi nekaj celostnega, nekaj kar zaobjema vse razsežnosti osebe. Zato zakonska ljubezen terja nerazveznost in zvestobo.
Razlika med krščanskim pojmovanjem in nekrščanskim gledanjem nanj je v tem, da kristjani vidimo v skupnem zakonskem življenju nekaj popolnega, celostnega, nekaj kar zaobjema in povezuje dva človeka v vsem: od duhovnega do telesnega življenja hkrati. Vsak dan pa smo priča, kako nam množična občila ponujajo plehko in puhlo gledanje na ljubezen in na zakonsko življenje. Po navadi nam posredujejo samo telesno plat in še to večkrat v dvomljivi- in neokusni obliki.
To je bil nekak uvodni del večera. V nadaljevanju je predavatelj razvil štiri točke.
Najprej je govoril o razvoju ljubezni. Otrok še ne razlikuje osebnostnega in predmetnoslnega sveta. Šele v začetku pubertete odkriva osebo, najprej spoznava sebe, nato še druge. Začne ga prevevati ponos pa tudi strah. Naveže se na svoje vrstnike enakega spola in sklepa z njuni prijateljstva. Ker drugega spola ne more popolnoma razumeti, začuti fant potrebo, da spoznava dekle, dekle pa fanta. To spoznavanje se nato poglablja in se lahko razvije v medsebojno darovanje ljubezni med možem in ženo, med katerima je Bog.
V	drugi točki je predavatelj govoril o človeku kot o psihofizični celoti. Človek je na sredi med živaljo in angelom, ker
je pač telo (žival) in duh (angel). Duša je v telesu, telo pa v duši. Telo odraža vso človekovo resničnost, v kateri se izraža njegova duša. Rekli bi lahko, da človek nima duše in telesa, ampak da je duša telo. Vsa ta resničnost je ustvarjena po božji podobi. Ko se mlada človeka spoznata, niti ne čutita potrebe po spolni združitvi, če sta dobro vzgojena. Med njima vzklije velika ljubezen, ljubezen njunih duš.
V tretji točki je p. žužek obravnaval misel, kako postane telo del zakramentalnega dogajanja, saj kristjani mislimo tudi na Kristusovo telo, na velikonočno skrivnost. Telo postane v bogoslužju govorica: vsi zunanji izrazi v bogoslužju so pomembni, zlasti pri evharistični daritvi.
V zadnji točki razmišljanja je govornik razvil misel o ljubezni kot predigri večnosti. Prava ljubezen pomeni vero v neumrljivost, pomeni sprejeti drug drugega v celoti, tudi v večnosti. Božja ljubezen utemeljuje človekovo, zato ima človeška ljubezen nekako povezavo z božjo ljubeznijo.
Med razgovomom, ki je sledil predavanju, je bilo mogoče najbolj zanimivo vprašanje, kaj naj zakonca storita, ko se njuna ljubezen začne ohlajati. Odgovor na to vprašanje lahko daje Bog, če ga zakonca postavita v njuno življenje. Pri reševanju tega vprašanja bo seveda marsikaj pomagalo, tako npr. razna predavanja in temeljite knjige, ki obravnavajo takšne medsebojne probleme zakoncev.
Naslednje srečanje v Marijinem domu (ul. Risorta 3) bo 20. aprila. P. Lojze Markelj je dal svojemu predavanju naslov: »Bog med nama«. Začetek ob 20. uri.
M.B.
VESELA ALELUJA !
Novi slovenski pastoralni center na Dunaju
Pol leta so dunajski Slovenci že zahajali k nedeljskim mašam v 5. okraj. V nedeljo 13. marca pa je škofov vikar p. J. Zeininger izročil slovenskemu dušnemu pastirju g. Štefanu Ferenčaku listino, v kateri mu dunajski kardinal uradno predaja vodstvo cerkve Srca Jezusovega.
Cerkvenopravni prevzem prostorov in slovesno odprtje Slovenskega pastoralnega centra s sobama za sestanke in vaje ter z uradom in s stanovanjem za duhovnika sta počastila s svojo navzočnostjo, poleg lepega števila vernikov, ljubljanski pomožni škof S. Lenič in vodja nadškofijskega dušnopastirskega urada R. Schvvarzenbcrg. Škof Lenič je pridigo navezal na izredno sveto leto ob 1950-letnici Kristusovega trpljenja in vstajenja. Vsaka cerkev je z daritvenim oltarjem trajen spomin na Kristusov prihod pred dva tisoč leti, a hkrati stalno vabilo, da se naj vsak posameznik odzove Njegovemu klicu in tako omogoči svoje lastno odrešenje.
ki so ga križarji zavzeli leta 1204. Leta 1431 je prišel v roke savojskih grofov. Dolgo časa so ga hranili v Chamberyju, prestolnici Savoje, v 19. stoletju pa so ga italijanski kralji prenesli v Turin, kjer je še danes.
■ Italijanski zunanji minister Colombo je obiskal Pakistan, kjer se je zadržal tri dni. Poleg uradnih pogovorov z državnimi voditelji se je razgovarjal tudi z begunci iz Afganistana, ki živijo v 20 taboriščih v pokrajini Peshavvar na severu Pakistana. Sam je obiskal taborišče Naših Baš, kjer je pod šotori 250.000 Afganistancev. Vodje taborišča so ga prosili, naj bi italijanska vlada poslala predvsem ambulance za prevoz ranjencev, vrtalne stroje za studence in tovornjake za živež. Colombo je s svoje strani obljubil, da jih Italija ne bo pozabila. Še naprej jih bo oskrbovala s hrano in zdravniškim materialom, pa tudi politično jih bo podpirala vztrajajoč na zahtevi, da se sovjetske čete umaknejo iz Afganistana, njihova domovina pa spet postane zares nevtralna in neuvrščena.
■ Med letom iz Benetk v Milan je v hribih blizu znanega zdravilišča Recoaro zaradi goste megle strmoglavil vojaški helikopter, na katerem je bilo osem Iračanov. Ti so prišli v Italijo, da bi nabavili za svoje helikopterje sovjetske izdelave sodobne navigacijske in druge elektronske naprave, ki jih izdeluje milanska družba Caproni Vizzola.
■ Pet dni je prebil na obisku v Jugoslaviji sovjetski ministrski predsednik Ti-honov. Najprej se je v Beogradu razgovarjal z ministrsko predsednico Milko Planinc, pri čemer je bilo v ospredju predvsem gospodarsko sodelovanje med obema državama. Letos bo to sodelovanje preseglo 7 milijard dolarjev. V Beogradu se je Tihonov sestal tudi s predsednikom predsedstva Jugoslavije Stamboličem in s predsednikom Zveze komunistov Jugoslavije Ribičičem. En dan je Tihonov preživel v Zagrebu, kjer si je ogledal tovarno »Rade Končar«, ki izdeluje elektronske naprave in na leto izvozi za 25 milijonov dolarjev svojih proizvodov v Sovjetsko zvezo. V tej tovarni je zaposlenih 22.000 delavcev.
■ Zaradi delnega neuspeha francoske levice na zadnjih občinskih volitvah je odstopila vlada predsednika Mauroya, vendar je že drugi dan isti predsednik predstavil novo vlado. Njena značilnost je ta, da je bilo občutno zmanjšano število ministrov, da so se nekateri ministri zamenjali resorje in da so ministru za gospodarstvo in finance Delorsu dodali še ministrstvo za proračun. Novo francosko vlado sestavlja 11 socialistov, dva komunista in en levi radikalec.
■ Tiskovni urad poljske škofovske konference in poljska tiskovna ugencija sta istočasno objavila vabilo poljskih škofov in državnih oblasti, da papež, upoštevajoč njegove lastne želje, obišče Poljsko v dneh od 16. do 22. junija letos. Papež bo začel obisk v Varšavi, končal pa v Krakovu. Vmes bo obiskal še Njekopolanov (kjer je deloval sv. Maksimilijan Kolbe), Jasno goro pri Censtohovi, Poznan in božjo pot Piekari Slaski.
■ Na Finskem so imeli državnozborske volitve, na katerih se je predvsem uveljavila socialdemokratska stranka. Prejela je 26,7 % glasov (leta 1979 24 %) in 58 sedežev (+ 6). Najmočnejša opozicijska stranka konservativcev je prejela 22,2 % (+ 0,5) in 44 poslanskih mest (— 2). Zelo je napredovala kmečka stranka: 17 sedežev (4- 11), neuspeh pa je zabeležila Demokratična ljudska zveza (levi socialisti in komunisti). Od 18% so nazadovali na 14% oz. od 35 sedežev na 27. Švedska narodna skupnost pa je ohranila svojih 10 poslancev.
■ V Jeruzalemu je izraelski parlament izvolil za novega predsednika države 64-letnega Haima Herzoga, ki pripada opozicijski laburistični stranki. Izid volitev pomeni poraz za Beginovo vlado, ki je postavila svojega kandidata Elona. Če ne bi bilo prostih strelcev, bi moral biti izvoljen on. Novi državni predsednik se je rodil v Belfastu, Severna Irska, a je že leta 1935 emigriral v Palestino, med zadnjo svetovno vojno pa se je boril v britanskih vrstah. Po poklicu je pravnik. Sedanjega predsednika Navona bo zamenjal v maju.
■ Severnoameriški predsednik Reagan je po televiziji opozoril ameriško javnost, da je za varnost ZDA nujno, da pride do zvišanja vojaških izdatkov za leto 1984, čemur se poslanska zbornica precej pro-tivi. V podkrepitev svojih zahtev je pokazal tudi nekaj letalskih fotografij, ki so bile doslej vojaška skrivnost in na katerih je videti veliko sovjetsko obveščevalno središče na Kubi, letalsko oporišče s sovjetsko oborožitvijo v Nikaragvi ter ogromno letališče v gradnji na otoku Grenada v Karibskem morju.
Knjižica ..Naša daritev"
Pred desetimi leti je izšla 6. izdaja knjižice »Naša daritev«, ki nam služi za sodelovanje pri bogoslužju, zlasti pri nedeljski maši. Takrat pa je bila oltarna mašna knjiga, ki ji kratko pravimo misal, šele v pripravi. Izšla je tri leta kasneje (1975). V oltarni mašni knjigi pa je bilo na nekaterih mestih zboljšano besedilo ali celo spremenjeno, tako pri skupnem kesanju, pri slavospevu, pri Svet, zlasti pa v evharističnih molitvah. Knjižica »Naša daritev« je tako postala nepopolna, sicer še vedno koristna, a pomanjkljiva. Knjižici smo dodali pomožne liste s popravljenim besedilom in v tej obliki smo uporabljali mašno knjižico vsa ta leta.
Ko pa se je knjižica začela izrabljati, je Duhovska zveza sklenila, da je treba pripraviti novo izdajo. Skrb za pripravo knjižice in njen natis je prevzel g. Dušan Jakomin. »Naša daritev« v 7. izdaji je sedaj pred nami.
KAJ JE V KNJIŽICI NOVEGA
Na prvih straneh je Red svete maše. To so molitve, ki pomagajo sodelovati na za-čeku maše: pozdrav, skupno kesanje, Gospod usmili se, Slava. Besedilo je sedaj enako kot je v mašnikovi oltarni knjigi. Sledi besedno bogoslužje z odgovori pri prvem in drugem berilu ter evangeliju, nato je še vera v daljši in krajši obliki.
Sledi evharistično bogoslužje. Sprva so molitve pri pripravi darov ali darovanju, kakor smo včasih ta del maše imenovali, nato Hvalospev in Svet. V oltarni mašni knjigi so štiri oblike evharistične molitve, vendar se največ molijo druga in tretja oblika in ti dve evharistični molitvi sta natisnjeni v knjižici in sicer zelo pregledno in jasno.
Za evharistično molitvijo sledi obhajilni obred, ki je vedno enak. Vsebuje vabilo k molitvi očenaša, molitev za mir, Jagnje božje, predobhajilno molitev, nato Gospod nisem vreden, vabilo k obhajilu. Po obhajilu pa je že sklepni obred. Kot pomoč pri zahvali po obhajilu sta dve molitvi in sicer Marijin slavospev »Moja duša poveličuje Gospoda« in molitev sv. Ignacija Lojolskega »Duša Kristusova, posveti me«. Tako se zaključi mašni del knjižice.
Sledijo litanije. Na prvem mestu so litanije Srca Jezusovega in ob koncu molitev posvetitve Srcu Jezusovemu. Na drugem mestu so litanije Predragocene Jezusove Krvi, ki se molijo zlasti v postnem času. Potem so litanije Matere božje in takoj za litanijami deset odpevov za petje litanij. Dodana je molitev k sv. Jožefu, ki se moli po rožnem vencu v oktobru, nato molitev posvetitve Brezmadežni za prve sobote in še molitev papeža Pavla VI. za duhovne poklice, molitev za misijonarje, družinska molitev in molitev za ljubezen. Nato so še litanije vseh svetnikov s kratko zaključno molitvijo.
Knjižica prinaša dve obliki bogoslužnih večernic in sicer za nedelje in za Marijine praznike. Bogoslužne večernice že marsikje radi uporabljajo ob nedeljah popoldne in opuščajo običajne litanije. Tako je nedeljsko bogoslužje bolj obogateno.
Novost v knjižici so glavni molitveni obrazci: Očenaš, Zdrava Marija, Slava Očetu, vera, Angel Gospodov, Raduj se, Kraljica, sveti angel, za rajne in kesanje. Dodani so vsi trije deli rožnega venca in celo rožni venec v petju. V knjižici je sedaj pomoč za pripravo na spoved z molitvijo pred spovedjo, primernim izpraševanjem vesti, kesanjem, obtožbo in zahvalo po spovedi.
Pol knjižice obsegajo cerkvene pesmi, ki je vseh 142, vsekakor bogata izbira. Pesmi so zaradi lažjega iskanja porazdeljene po skupinah. Na prvem mestu so mašne ali vstopne pesmi. Vseh je enajst. Nato je osem pesmi za darovanje. Obširen je evharistični del. Teh pesmi je 24. Nato so Marijine pesmi (28). šmamične pesmi so štiri, adventnih je 6, božičnih 12, postnih 7 in velikonočnih 8. Sledijo pesmi za razne priložnosti (15). Ob koncu so verske popevke, ki jih radi pojejo mladi ljudje, nekatere so se pa priljubile tudi starejšim. Vseh je 21.
To je kratek pregled nove izdaje knjižice »Naša daritev«. Ce jo primerjamo s prejšnjo knjižico, vidimo, da je nova izdaja izpopolnjena in vsestransko obogatena. Knjižica je sedaj na razpolago, ne sme pa ostati neizkoriščen zaklad. S knjižico bomo lahko razveselili bolnike in starejše ljudi, ki ne morejo v cerkev, saj nekdanjih molitvenikov skoraj ni več. Knjižico ob nedeljah redno uporabljajmo, da nam postane domača, da bomo hitro našli, kar iščemo.
Oprema knjižice je lična. Vezava se zdi trpežna. Platnice so plastične, barva je temno modra, da se loči od prejšnje, ki je bila temno rjava. Cena posamezni knjižici je 2.000 lir. Na voljo je pri vseh slovenskih dušnih pastirjih.
Z. S.
Papež Janez Pavel II. v razgovoru z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem
sebne priče življenjske moči Cerkve na Slovenskem. Trdno upamo, da jih bo Cerkev, Bog daj, da kmalu, tudi uradno razglasila za svetnike.
Prav tako smo Bogu hvaležni, da moremo v svoji domovini in v svoji domači Cerkvi tudi danes odkrivati in doživljati vedno nova močna znamenja vernosti, poštenosti in zvestobe, ki nam dajejo upanje za razvoj verskega in cerkvenega življenja v enakopravnem, svobodnem, mirnem in plodnem sožitju in sodelovanju z vsemi ljudmi v naši domovini.
Ob koncu dovolite, sveti oče, da vam ponovno izrazim naše veliko željo in naše prisrčno vabilo: pridite nas obiskat, pridite tudi k nam v Slovenijo, v Ljubljano
in k Mariji Pomagaj na Brezje, pridite, da nas potrdite v veri, upanju in ljubezni, v krščanskem življenju in v zvestobi Kristusu in njegovi Cerkvi.
Tudi papež je del svojega govora prebral v slovenščini, nato odstavek v hrva-:ini, nadaljeval pa je v italijanščini. Škofe je spodbujal, naj z nezmanjšano gorečnostjo skrbijo za ljudi, ki so jim zaupani.
Po končani skupni avdienci je Janez Pavel II. naše škofe zadržal na kosilu. Pri mizi je bilo zelo sproščeno. Papež se je zanimal za nekatere podrobnosti v zvezi z verskim življenjem pri nas, sam pa je škofom pripovedoval o potovanju po državah Srednje Amerike in o načrtih za potovanje na Poljsko.
LE KDO BI SI MISLIL
Na južnih otokih že češnje cvetijo, že češnje žarijo, se s soncem može.
In v spremstvu se žametne trave vrstijo in ptice selivke, z dreves melodijo »Pomlad je« — ker Jezus je z groba prišel in živi!
Še zmeraj so zvezde ledeni kristali, a hlad se umika na splavih noči.
Na zarjini halji iskre se opali
iz daljne dežele ob oljkah in skali —
ker Jezus Ubiti je vstal
in živi
vekomaj!
Le kdo bi si mislil, da smrt bo umrla, ko grob je zazrla, odprt na stežaj!
In zarja se s streh je obupu uprla — še zdaj mu kljubuje, od zime zamrzla: na licu ji tli zmagoslaven smehljaj.
Vladimir Kos
Usoda poštnih paketov
Misijonar Ivan Štanta poroča:
Tukaj z menoj vse po navadi. Zdravje me spremlja, da lahko še delam na Gospodovi njivi. Povedati pa moram, da sem te dni dobil tiste pakete, ki smo jih tudi s pomočjo številnih dobrotnikov poslali sem meseca julija in avgusta preteklega leta. Nekateri so prišli olajšani (kakih deset), nekateri so bili spraznjeni in napolnjeni Z umazanimi cunjami. Nad polovica pa jih je prišla nedotaknjenih (24 od 40). Vem, da bo tudi tisto, kar so odvzeli, služilo revnim, saj so tu vsi revni, tudi na pošti. Tako sem proti pričakovanju dobil še precej. Iz srca se zahvaljujem Bogu, pa tudi vsem dobrotnikom, ki so mi omogočili, da sem odposlal na Madagaskar tako veliko število paketov z •obleko in zdravili.
Zahvaljujem se Križanom in njihovemu župniku za lepo denarno pomoč za moje gobavce ob preteklih božičnih praznikih.
Naš škof namerava ustanoviti malo semenišče tukaj v lhosy, ker je Farafanga-na predaleč, poti pa strašne. Poleg tega tam omejujejo število gojencev v malem semenišču.
Vsem prijateljem in pomočnikom misijonov voščim vse najboljše in srečno alelujo.
lhosy, 14. febr. 1983
Ivan Štanta
Opomba ured. V Evropi se mala semenišča praznijo, v misijonih se polnijo. Ta-
ko božji vinograd na enem koncu raste in se pomlaja, na drugem se stara in odmira. A to ni prav. Trudimo se, da bi se božji vinograd tudi v stari Evropi znova pomladil.
Širite „ Katoliški glas“
V	zadnjih tednih so se oglasili nekateri znani salezijanski misijonarji. Iz njihovih pisem objavljamo:
LUDVIK ZABRET, INDIJA
Na stara leta vedno bolj kmetujem in vrtnarim. Tukaj v Nasiku imamo noviciat in vsako leto približno 24 novincev. V vsej Indiji imamo salezijanci štiri noviciate. Moja skrb je, da v kuhinji ničesar ne manjka in da se naši novinci dobro počutijo. Na naših obdelanih njivah okrog zavoda raste skoro vse, kar potrebujemo in še kaj dajemo sestram uršulinkam in salezijankam, ki imajo svoje postojanke blizu nas. Sedaj namerava postaviti v Nasiku svojo postojanko tudi m. Terezija iz Kalkute; tako bo naše mestece vedno večje misijonsko središče, kjer dobijo pomoč skoro vsi domačini, ki hočejo.
Salezijanci pripravljamo sedaj nižjo praktično tehnično šolo za premnoge fantiče, ki še nimajo dela in ne zadostne priprave za mehanične poklice. Za to novo delo služi tudi naša hišna ekonomija pod mojim vodstvom. Letos naše trte po dolgi skrbni negi lepo obetajo in kakor kaže, bomo pridelali kar veliko dobrega namiznega grozdja, ki tukaj odlično uspeva, tako da zadostuje za zavod in lahko tudi nekaj prodamo. Čez dve leti, tako načrtujemo, bomo pridelali kar deset ton odličnega namiznega grozdja in to bo že kar velika pomoč za novo tehnično šolo. Naj še omenim, da imamo sedaj tudi kar dobre krave mlekarice in zadosti mleka za vso misijonsko naselbino in še za marsikoga drugega.
Naši novinci se zelo praktično pripravljajo za delo med mladino. Ob nedeljah pomagajo v štirih bližnjih oratorijih, enkrat na leto pa gredo za več časa v notranje zavode na vzgojno prakso. Kmalu po novem letu smo imeli v naši hiši »dan oratorija«. Ves dan se je v našem misijonu vrtelo okrog 600 dečkov in fantov, ki so prišli iz drugih oratorijev in pri nas preživeli dan prijateljstva. Tu se je pokazala Don Boskova metoda točkovanja za pridnost v teku leta in tudi za sodelovanje na ta	dan. S	temi	točkami	so si
lahko v teku dneva	celo	»kupili«	nekaj
obleke in še	kaj za	šolo ali za delo. Na
večer so vsi	dobili	dobro	malico.	Takih
dnevov oratorija imamo letno v Nasiku kar pet in to številne mladince silno povezuje.
GLAS IZ AFRIKE
Iz Afrike se oglašata dva duhovnika Jože Mlinarič in Avgust Horvat, oba iz župnije Beltinci v Prekmurju. Delujeta že več let v Burundiju v Srednji Afriki. Z njima deluje na veliki misijonski župniji še duhovnik, Poljak, in vsi trije oskrbujejo kar
25.000	vernikov, od katerih do 15.000 prihaja vsako nedeljo k maši. Poleg farne cerkve v središču Rukaga imajo še štiri manjše postojanke in ob nedeljah povsod službo božjo.
Naš najmlajši misijonar Gusti tako pravi: Ti ne veš, kako mi srce igra, ko gledam vsako nedeljo, kako se zgrinjajo z naših hribov množice v misijon in tu z nami preživijo več ur ob oltarju in v prijateljstvu. To še posebno čutimo ob praznikih, ko imamo sicer polne roke dela, toda poleg nas duhovnikov se trudijo tudi naši odlični pomočniki. Brez teh dobrih laikov-katehistov bi kaj malo sami napravili. Moje delo je predvsem spovedovanje in maša, večkrat tudi krščevanje; vse drugo za službo božjo, za katehezo in za postrežbo vsake vrste skrbijo vedno naši laiki. Prideš pred prazniki v daljno misijonsko vas in tam najdeš vse pripravljeno za množično krščevanje ali včasih tudi za birmo. Našim pomočnikom seveda kar naprej razlagamo nauk in velike ideje zadnjega vatikanskega koncila, kaj pome-
Zamorski veljaki v afriški državi Zaire, kjer deluje slovenski misijonar salezijanec Snoj
Govor nadškofa Šuštarja pred sv. očetom
Saleiimki
Slovenski škofje so prišli v Rim na uradni obisk k papežu v nedeljo 13. marca pozno zvečer. Ves čas bivanja v Rimu so stanovali v Sloveniku. Že v ponedeljek 14. marca sta bila pri papežu v zasebni avdienci nadškof Šuštar in škof Lenič, v četrtek 17. marca pa sta bila spet vsak zase sprejeta koprski škof Jenko in mariborski škof Kramberger. Nato je v petek 18. marca ob 13. uri papež sprejel vso skupino 12 jugoslovanskih škofov. V njihovem imenu je pozdrav izrekel kot podpredsednik jugoslovanske škofovske konference dr. Alojzij Šuštar. Prvi del svojega govora je prebral v slovenščini, nato pa je nadaljeval v italijanščini. Najprej je naštel vse prisotne škofe, potem pa dejal:
Ljubljanska metropolija, ki obsega vso Slovenijo na Severu Jugoslavije, je sicer po kanonični ustanovitvi ena najmlajših, saj je nastala šele leta 1968, po vernosti in zvestobi Bogu in Cerkvi ter vam, sveti oče, pa v zgodovini in danes nikakor noče biti zadnja in najmanjša v vesoljni Cerkvi.
Naša skupina škofov od skrajnega zahoda do skrajnega vzhoda Jugoslavije, od severa do juga, različnih narodnosti in jezikov, kultur in celo obredov v malem predstavlja našo domovino Jugoslavijo in katoliško Cerkev v tej državi tako raznolikih narodov in narodnosti, kultur, jezikov in ver.
O splošnem položaju Cerkve v Jugoslaviji ste prejeli že veliko poročil. Prva skupina škofov pod vodstvom predsednika jugoslovanske škofovske konference, zagrebškega nadškofa kardinala Franja Kuhariča, vam je o tem še posebej poročala in sami ste v svojem govoru v skupni avdienci 18. februarja letos nakazali nekatera vprašanja in dali smernice za naše delo in za življenje Cerkve v Jugoslaviji. V osebnih pogovorih ste spoznali probleme, težave in upanja posameznih škofij.
Dovolite mi, da vam le za cerkveno pokrajino Slovenijo, ki zaradi enotnega jezikovnega in kulturnega področja sestavlja posebno etično enoto, kratko omenim nekatere stvari.
Poleg težav in upanj katoliške Cerkve v Jugoslaviji na splošno, o katerih je bil govor že tudi pri prvi skupini naših škofov, naj za Slovenijo omenim tri velike naloge, ki so naša velika skrb, a tudi naše upanje: družina - mladina, duhovniški in redovniški poklici ter sodelovanje laikov v Cerkvi.
Po zadnji škofovski sinodi in po vaši apostolski spodbudi Familiaris consortio je zavest skrbi za družine, ki živijo v izredno težkih razmerah postala še bolj živa. Tudi mladina se nahaja pred novimi verskimi, ideološkimi, etičnimi, človeškimi, družbenimi, gospodarskimi ter poklicnimi nalogami. Ne le svetovno leto mladine 1985, ampak tudi naše vsakdanje razmere nas spodbujajo, da se za mladi rod posebej zavzamemo.
Duhovniški in redovni ter misijonski poklici so tudi pri nas nazadovali. Za pastoralno leto 1984/85 pripravljamo posebno teto poklicev, da bi čim več mladih pridobili za služenje v Cerkvi, za služenje Bogu in ljudem, bodisi kot duhovniki, redovniki in redovnice, bodisi kot verni in zavzeti laiki. Upamo, da bo sveto leto odrešenja tudi za Cerkev v Sloveniji in Jugoslaviji pomenilo veliko milost in poseben božji blagoslov.
Slovenski narod je majhen, niti dva milijona ljudi ne šteje v matični domovini, o več sto tisoč naših rojakov živi drugod Po svetu, po Evropi, v Kanadi, ZDA, Argentini in Avstraliji.
Ne moremo se ponašati s posebnimi zgodovinskimi ali sedanjimi dogodki in osebnostmi v svetovnem merilu. Bogu in našim prednikom pa smo hvaležni, da smo Pod posebnim varstvom božje Matere Device Marije, ki jo naš narod zelo časti, več kot 1100 let ohranili dragoceno dediščino sv. Cirila in Metoda, zavetnikov ljubljanske nadškofije in sozavetnikov Evrope, katoliško vero in narodno kulturo, Zvestobo Cerkvi in življenjsko moč malega naroda kljub vsem težavam in nevarnostim v zgodovini in danes.
Veseli smo, da je mogel naš mali narod dati v zgodovini in da more dajati še danes svoj poseben prispevek tudi vesoljni Cerkvi v misijonih in drugod po svetu ter kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu razvoju človeške družbe v Evropi in na drugih celinah.
Naši trije svetniški kandidati, misijon-ski škof Friderik Baraga, ki je v pretek-!em stoletju deloval med Indijanci v Severni Ameriki, mariborski škof Anton Mar-tln Slomšek, ki ima velike zasluge za ohra-nitev in razvoj vere in narodne kulture '^ed slovenskim narodom v prejšnjem stotin, Janez Gnidovec, ki je v prvi polovici našega stoletja izredno požrtvovalno delo-Vc,l v diaspori kot škof v Skopju, so po-
misilonarii Pišejo
ni pomoč laika, delo laika v naši Cerkvi. Zlasti mlajši radi sprejemajo take razgovore in življenje v misijonu je vedno lepše, če seveda ne bi bilo toliko drugega, preveč človeškega, kar nas včasih močno žalosti. Politične razmere v Burundiju niso rožnate in zlasti v južnih krajih so morali nekateri misijonarji in redovnice kar na hitro oditi v druge države, ker v Burundiju ni prave človeške strpnosti do tujcev-misijonarjev.
Naj še omenim, da imamo te prve mesece v novem letu kar veliko preizkušnjo. Zaradi izredne vročine in predvsem zaradi suše je premalo vode in tako se širi nevarna kužna bolezen desinterija. Imamo veliko bolnikov, ki jih sicer obiskujemo, pomagamo, a zdravil je premalo, država pa je tudi v tem oziru nemočna. Okrog pepelnice je sicer kar ves dan deževalo in to je bilo za vse nas poživilo, prava božja pomoč. Prav takrat smo imeli izreden letni obisk našega salezijanskega predstojnika, ki ne pride samo gledat in nadzorovat, ampak predvsem praktično prime za delo, kjer je treba. Vsako leto se ustavi v misijonu več dni. Sedaj nam je prinesel vesele novice o našem misijonarju Štefanu Burji in o Hrvatu Darku Litriču, ki delujeta v Zairu.
NAJMLAJŠI SLOVENSKI AFRIŠKI MISIJONAR
Lansko jesen smo kratko poročali, da je odšel v Afriko mlad salezijanski duhovnik, Ljubljančan Lojze Snoj. Ta salezijanec deluje v velikem centralnem zavodu v mestu Lubumbaši, kjer imajo salezijanci razne šole, predvsem bogoslovje za salezijance domačine iz vse Afrike. Lojze Snoj, ki je pred odhodom v Afriko doktoriral v katehetiki, bo poučeval mlade teologe, sedaj prvo leto pa poučuje verouk v francoskem jeziku in sam pravi:
V zadnjih mesecih vedno bolj spoznavam to afriško ljudstvo pod palmami. Ko sem kmalu po božičnih praznikih nadomeščal bolnega sobrata,^so mene in ka-tehista pred odhodom povabili na večerjo. Ob hrupu avtomobila so takoj pritekli v vas gobavci, da bi videli misijonarja, da bi mu dali roko; zdravi domačini gobavcem roke ne dajejo, ker se bojijo okužbe. (V Zairu živi 230.000 gobavcev.)
V teh vročih krajih črnci Bantu nimajo kuhinje, vse potrebno pripravljajo pred svojimi kočami in tako vse naselje vidi, kje je kaj boljšega. Ko pa se naredi noč, v bambusovi koči posedejo v velik krog kar po tleh in segajo po dobrotah, ki so na mizi. Glavna jed je vedno neslana polenta iz grobega koruznega zdroba, ki ji možakarji pravijo »moč Zaira«. Otroci si hitro odtrgajo svojo porcijo in Evropejec je kar srečen, da je v loncu vedno bolj prazno. Ta večer je naš gostitelj pripravil tudi prekajeno veliko ribo, le da sva midva s katehistom ribjo specialiteto preveč časa hvalila in občudovala in tako je velika riba kar hitro »odplavala« in videli smo samo značilno okostje...
Naj še omenim darovanje med nedeljsko mašo. To je posebno slovesen obred kakor v Sloveniji ofer za božič ali na veliko noč. Številni ministranti in za njimi vsi katehisti prinašajo na oltar v ritmu godal skupne darove. Tu ne manjka ničesar, kar imajo naši verniki doma: kruh, sadje, jajca, zelenjava, sladkor, pralni prašek, včasih še kakšna kokoš, ki med mašo po svoje slavi Boga. To je naša afriška preprostost in dobrota. Nekaj malega od teh darov dobi duhovnik, vse ostalo pa vsako nedeljo katehisti in njihovi pomočniki odnašajo revežem in najbolj potrebnim gobavim bolnikom. Vsa množica vernikov je ponosna, hvaležna Bogu, da lahko vsako nedeljo izkaže bolj potrebnim svojo krščansko pomoč.
Na letošnjo pepelnico in na nedeljo potem me je od pepeljenja kar roka bolela. Toliko je bilo teh naših preizkušanih kristjanov, ki tako živo občutijo krhkost življenja in veliko potrebo odrešenja. Vam v Evropi je v marsičem prizaneseno z izkušnjami pepelnice in velikega petka. Prav zato se včasih drug drugega spomnimo, da bi bilo naše vsakoletno velikonočno veselje obilno in duhovno koristno.
Vsi misijonarji se iskreno zahvaljujejo za darove, ki so jih v zadnjem času prejeli od svojih goriških in tržaških dobrotnikov.
Nova katoliška univerza v Indoneziji
Na indonezijskem otoku Javi so z dovoljenjem vlade odprli katoliško univerzo. Katoliški zavod v Semarangu so namreč preuredili v univerzitetno središče, ki je prevzelo ime po prvem indonezijskem škofu Soegiyapranati. Univerza ima tri fakultete: pravno, ekonomsko in tehnično.
Velikonočni običaji Pomoč CerkuB bolnim ljudem
Velikonočni praznik svetle Kristusove zmage nad zlobo mraza in teme je eden poglavitnih krščanskih praznikov. Podoba je, da je ob prazniku vstajenja zaživela in vstala tudi narava. Močna sončna svetloba in nova pomladanska lepota opogumljata ljudi in jih navdajata z novim veseljem in upanjem. Morda je zato še bolj razumljivo, da so na nemškem jezikovnem prostoru, tako kot tudi v Sloveniji in povsod po Evropi, poznali vrsto lepih običajev in navad, ki so se delno ohranile prav v naš čas.
LJUDSKA POBOŽNOST
Ni še tolgo tega, kar je izgledalo, da bodo v novem industrijskem in potrošniškem časti izginile še zadnje ljudske navade, šege in običaji — in to celo iz najmanj dostopnih in najbolj zakotnih krajev. Tudi v katoliško Cerkev je pred leti vdrl val purističnega čiščenja nekrščan-skih in neprimernih običajev. Vendar je Cerkev kmalu spoznala, da so marsikateri ljudski običaji povezani siver z naivno, a čisto vernostjo.
Leta 1975 je pokojni papež Pavel VI. v okrožnici »O oznanjevanju evangelija« spregovoril tudi o tako imenovani ljudski pobožnosti in izrecno poudaril: »Ljudska pobožnost, ki sestoji iz posebnih izraznih sredstev verovanja in iskanja Boga in je zakoreninjena med ljudstvom, skriva v sebi dragoceno bogastvo.« Papež Pavel VI. sicer govori o nepravilnih oblikah praznoverja, vendar po drugi strani izrecno poudarja visoko vrednost ljudske pobožnosti, »ki more za mnoge med ljudstvom vedno bolj postajati oblika pravega srečavanja z Bogom v Kristusu«.
Zato ni čudno, da je tudi marsikje v Nemčiji, Švici in Avstriji ljudska pobožnost, primerno povezana z lepimi in zanimivimi šegami in navadami, spet zaživela in to ne le v folkloristične in turistične namene.
Velikonočni čas je v nemškem prostoru vedno poznal zelo veliko zanimivih običajev. Že v predvstajenjskem velikonočnem postnem času moramo kot prvi resnično verski običaj imenovati blagoslov s pepelom na pepelnično sredo. Že v 10. stoletju je izpričan ta obredni način, ki pa je mnogo starejšega izvora, saj so že primitivna ljudstva poznala obred posipanja s pepelom kot izraz žalosti, bolečine in kesanja. Tudi pri Judih ima pepel vidno obredno vrednost. V zgodnji krščanski dobi so spokorjeni grešniki, oblečeni v oblačila, posuta s pepelom, pomenili vidni izrazni način obžalovanja grehov in kesa.
K ožjim verskim običajem sodi tudi blagoslovitev zelenih vejic, »palmovih vejic«, kot simbola Jezusovega zmagoslavnega prihoda v Jeruzalem na cvetno nedeljo. S Kristusovim trpljenjem je povezan križev pot, ki je kot obredna procesija nastal v 14. stoletju v Jeruzalemu, odkoder se je v 16. stoletju udomačil tudi v srednji Evropi. V nasprotju s tem novejšim obredom ie cvetnonedeljska pobožnost s »palmovimi vejicami« izpričana že zelo zgodaj, namreč v 4. stoletju, od koder se je v 7. in 8. stoletju pojavila tudi na evropskem zahodu in v srednji Evropi.
Neposredni velikonočni čas se seveda začenja z velikonočno vstajenjsko nedeljo in obsega petdeset dni do binkošti. Na nemškem prostoru sta kot poglavitna velikonočna običaja znana predvsem dva: pirhi in velikonočni zajec.
VELIKONOČNO JAJCE
Pirhi so skorajda skrivnosten in nadvse star običaj, ki ni znan le v Nemčiji, temveč tudi v Španiji, v Angliji, v Skandinaviji, v Rusiji, Italiji, Turčiji, v Iraku in Iranu — in seveda tudi v slovenskem prostoru.
Jajce je stari simbol rodovitnosti in razpoznavni vstajenjski znak, zakaj iz jajca se rodi novo življenje. Že tu je prisotna povezava starih poganskih verskih obredov in novega krščanskega religioznega pojmovanja. Stari Germani so spomladi zakopavali v zemljo jajca, ker so menili, da na tak način krepe in povečavajo življenjsko rodovitnost. V srednjem veku so
v	nemškem prostoru nosili blagoslovljena jajca na polja in njive, da bi tako izprosili božje varstvo in blagoslov.
Običaj velikonočnega blagoslavljanja jedi je na nemškem prostoru izpričan že v 12. stoletju. Srednji vek je v postnem času prepovedoval uživanje jajc. Zato so jih lem bolj prinašali k velikonočnemu blagoslovu v cerkev, saj so bili važna velikonočna slovesna hrana. Ker so bila jajca znano srednjeveško plačilno sredstvo, so najemniki plačevali lastnikom z jajci. Tudi mnoga dela in služinčad so večkrat poplačali z jajci. Ministranti so za veliko noč prejeli jajca kot poplačilo za dela v cerkvi
in ob oltarju. Opat je svoje učence v samostanu nagradil z jajci, krstni in birmanski botri so svoje varovance obdarovali z jajci, isto pa so naredili starši svojim otrokom. V nasprotju s plačilnim sredstvom v naturalijah, s primerno za daljšo dobo konzerviranimi nepobarvanimi jajci, so velikonočna jajca, ki so jih nosili v cerkev k blagoslovu, začeli kuhati in zato, da bi jih ločili od drugih, običajnih »plačilnih« surovih jajc, obarvali s čebulo. Pr-
vi	pirhi na nemškem prostoru so bili rjave barve. Toda pozneje so jih začeli resnično pisano barvati. Kmalu so poznali najrazličnejše pirhe-pisanice, ki so bili ponekod prave mojstrovine ljudske umetniške domišljije.
VELIKONOČNI ZAJEC
Velikonočni zajec je prav tako poseben razpoznavni velikonočni znak, brez katerega si velikonočnih praznikov na nemškem prostoru sploh ne moremo misliti. Ni še dolgo tega, kar so raziskovalci mislili, da je velikonočni zajec spomin na sveto germansko žival boginje Ostara. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je velikonočni zajec ostanek tako imenovanih nemških srednjeveških velikonočnih kolačev, ki so bili narejeni v obliki nekakšnih prest, a niso imeli vedno le oblike zajca, 'temveč tudi obliko človeka in obliko nekaterih drugih živali, recimo jagnjeta ali pa petelina. Te kolače so prav tako kot jajca nosili k velikonočnemu blagoslovu jedil. Na svojevrsten način so se v temini zgodovine velikonočni pirhi povezali z velikonočnimi kolači-zajci. Nenadoma so bili otroci prepričani, da so pirhi neločljivo povezani z zajci, da pirhe zajci tako rekoč s posebnim namenom o veliki noči prinašajo v veliko veselje otrok.
Stara verstva so po drugi strani bila prepričana, da se vedno bivajoči in vse obvladajoči Bog pojavlja v obliki zajca. Zajec je bil simbol vse prisotnega Boga, ker baje vse vidi in ve, zakaj, kot pripovedujejo, celo spi z vedno odprtimi očmi.
V	srednjem veku je zajec postal simbol vstalega Kristusa, katerega niti smrtno spanje ni moglo premagati. Tudi Kristusove oči so ostale vedno odprte. Po drugi strani pa je prav zajec izredno prijetna in ljubezniva žival, ki jo imajo vsi otroci nadvse radi. Podoba je, da se je na primerih pirha in zajca združilo več elementov in izročil. Ob tem je pomembno vlogo seveda odigralo samo velikonočno obredno blagoslavljanje jedil, ki je zelo staro in v Rimu izpričano že leta 215 po Kristusu.
V	knjigi »Lepe stvari« je pokojni avstrijski pisatelj K. H. VVaggerl popisal velikonočne običaje v svojem domačem kraju. To Waggerlovo otroško velikonočno praznovanje je bilo neločljivo povezano z najraznovrstnejšimi pirhi v najrazličnejših barvah in pretkanih z najraznovrstnejšimi ornamenti. Pirhi so stali v posebnem pobarvanem krožniku na mizi, pogrnjeni s prazničnim prtom. Po velikonočnem blagoslovu jedi sta kmečki gospodar in gospodinja s pirhi obdarovala lastne otroke, hlapce in dekle, a tudi bližnje sosede in prijatelje. Tedaj so še tudi obstajale podeželske ljudske steklarne, v katerih so, kot pripoveduje pisatelj VVaggerl, ljudski glažarji izdelovali prekrasna steklena velikonočna jajca z veselimi napisi, kot recimo »Vzemi to pisanico - in z njo tudi ljubko deklico.« Waggerlovi starši so na veliki četrtek na poseben način počastili jajce kake še zelo mlade kokoši. Položili so ga na streho, da bi varovalo hišo pred ognjem in strelo. Včasih pa so ga tudi zakopali ob potoku, saj so menili, da bo tako z magično močjo čuvalo posestvo pred povodnijo in zemeljskimi plazovi.
Prav zaradi takih običajev je velikonočni praznik bil in je še nekaj zelo lepega, svetlega in posebnega, a tudi prisrčnega.
Apostol Jakob, v sv. pismu z vzdevkom »mlajši«, po Marijini strani Jezusov bratranec, je bil v Jeruzalemu zelo vplivna in znana osebnost, vsekakor prvi škof te najstarejše cerkvene občine. Judovski zgodovinar Jožef Flavij poroča, da je bil pod velikim duhovnikom Amanom obsojen na smrt s kamnanjem. Mučeniške smrti je umrl okrog velike noči leta 62.
Apostol Jakob mlajši je tudi avtor pisma, ki je bilo sprejeto med knjige Nove zaveze. Poleg raznih opominov in vzpodbud k življenju po božjih zapovedih najdemo tudi v njem besede, kako pomagati bolnikom. Takole piše: »Ce je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine cerkve in naj ga v Gospodovem imenu z oljem mazilijo ter nad njim molijo; in verna molitev bo bolnika rešila in Gospod mu bo polajšal in če je v grehih, mu bo odpuščeno.«
TUDI BOLEZEN JE VREDNOTA
Bolečine in bolezni so za človeka vedno velika preskušnja, ki teži njegovo zavest. Vernim kristjanom, ki sicer čutijo in trpi-ji prav tako kot drugi, pa luč vere pomaga, da globlje umevajo skrivnost bolezni in lažje prenašajo bolečine. Vedo namreč, kakšen pomen in vrednost ima po Kristusovih besedah bolezen za osebno odrešenje in za odrešenje vsega sveta, vedo pa tudi, da Kristus bolnike ljubi, saj je v svojem življenju večkrat bolnike obiskoval in ozdravljal.
Po načrtu božje previdnosti naj bi se vsak človek vztrajno boril zoper vsakovrstne bolezni in si skrbno prizadeval za dobrino zdravja, da bi tako mogel v človeški družbi in v Cerkvi opravljati svoje dolžnosti. Vedno pa mora biti pripravljen dopolnjevati, kar manjka Kristusovemu trpljenju za odrešenje sveta, ko pričakuje rešitve stvarstva v slavi božjih otrok.
Bolniki pa imajo v Cerkvi tudi to nalogo, da s svojim pričevanjem opozarjajo druge, naj ne pozabljajo na tisto, kar je bolj bistveno in višje, in da razodevajo, kako mora skrivnost Kristusove smrti in vstajenja odreševati umrljivo človeško življenje.
ZAKRAMENT SV. MAZILJENJA
Jezus Kristus je sam skrbel za telo in dušo bolnikov in vernikom naročil, naj skrbijo zanje. Prav posebej pa to dokazuje zakrament svetega maziljenja, ki ga je Kristus postavil in je razodet v pismu sv. Jakoba. Odtlej je v Cerkvi navada, da za njene ude duhovniki opravljajo obred maziljenja in molitve, da bolnike priporočajo trpečemu in poveličanemu Kristusu, naj jih poživi in jih reši. Spodbujajo jih, naj se svobodno zedinjajo s Kristusovim trpljenjem in smrtjo in tako prispevajo svoj delež k blagru božjega ljudstva.
Človek, ki je nevarno bolan, potrebuje namreč posebne božje milosti, da bi ga stiska duševno ne strla in da bi v skušnjavi morda celo ne opešal v veri. Kristus zato svoje bolne vernike utrjuje z zakramentom svetega maziljenja, ki je zanje
Pritisk na
V	sporu okrog vladnega duhovniškega združenja »Pacem in terris« so slovaške oblasti v zadnjem času povečale pritisk na katoliške duhovnike. To duhovniško združenje, ki služi režimu kot orodje za nadzor nad cerkvenim življenjem, bi morali po vatikanskih smernicah in na željo praškega kardinala Tomaška in drugih češkoslovaških škofov razpustiti, oblasti pa poskušajo, da bi zagotovile nadaljnji obstoj tega društva na cerkvenem področju. člani »Pacem in terris« imajo v rokah številne ključne položaje na tem pod-
najmočnejše varstvo in najbolj učinkovito.
Ta zakrament bolniku posreduje milost Sv. Duha, ki celotnemu človeku pomaga k ozdravljenju, mu krepi zaupanje v Boga in ga utrdi zoper skušnjavo hudega duha in zoper strah pred smrtjo; vse zato, da bi hudo ne le bolje prenašal, ampak tudi premagal in zadobil zdravje, če bi mu to bilo v duhovno korist. Ce je potrebno,-odpusti tudi grehe in dopolni krščansko pokoro.
Sveto maziljenje, ki je združeno z verno molitvijo, je izraz vere. Bolnika bo rešila njegova vera in vera Cerkve, ki se ozira na Kristusovo smrt in vstajenje.
KOMU JE TA ZAKRAMENT NAMENJEN
Pismo sv. Jakoba pravi, naj mazilimo bolnike, da jim bo polajšano in da bodo rešeni. Z vsem prizadevanjem in skrbnostjo je treba torej maziliti vernike, ki so zaradi bolezni ali starosti nevarno bolni.
Ta zakrament lahko ponovimo, če je bolnik po maziljenju ozdravel ali če se mu v isti bolezni stanje poslabša. Pred operacijo lahko bolnika mazilimo, kadar je nevarna bolezen vzrok operacije. Ostarele vernike lahko mazilimo, kadar jim moči zelo slabijo, tudi če ne gre za nevarno bolezen.
V	obredniku, iz katerega so povzete vse te misli, je rečeno: Pri splošnem in družinskem krščanskem nauku je treba vernike poučiti, da bodo sami prosili za sveto maziljenje in da ga bodo polni vere in pobožnosti prejeli takoj, ko bo to primerno, ne da bi z zakramentom nespametno odlašali.
NEUPRAVIČEN STRAH
Ugotoviti moramo namreč, da marsikateri bolnik nespametno odlaša. Ker se boji. Cesa naj bi se bal? Zakaj bi zavračal božjo pomoč prav tedaj, ko jo najbolj potrebuje? Zakramenti niso znanilci smrti, ampak nosilci življenja.
Velikokrat bi bolniki radi prejeli sveto maziljenje, ko bi jih kdo na to opozoril. In tu so včasih prav domači krivi, ker ne pokličejo duhovnika ali ga ne obvestijo in prosijo, naj pride k bolniku in, če je potreba, podeli ne samo sveto maziljenje, ampak tudi sveto popotnico, tj. bolnika spravi z Bogom.
Dandanes gredo po večini vsi zdravja potrebni v bolnišnico. Tudi tam, kjer je poskrbljeno za verske potrebe, se marsikateri človek znajde v zadregi, večkrat zaradi jezika. Ko bolnik sam ne more ali si ne upa, opozorite vsaj domači in sorodniki slovenskega dušnega pastirja, da je v bolnišnici bolnik, ki potrebuje njegove pomoči. Ne bojte se!
Lepo bi bilo, če bi imele vse bolnišnice tudi slovenskega dušnega pastirja, a to je nemogoče. Zato je tu na mestu beseda vsakega vernika, v prvi vrsti tistega, ki ga skrbi duševno in telesno zdravje sorodnika, prijatelja, znanca, sploh kristjana. Spomnimo se pogosto Jezusovih besed: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«
LOJZE ŠKERL
duhovnike
roč ju in teh jim brez privoljenja oblasti nihče ne more odvzeti.
Različna znamenja kažejo, da poskušajo zdaj na Slovaškem vsakega duhovnika postaviti pred odločitev za »Pacem in terris« ali proti njemu. Tako v dekanijah prirejajo zborovanja duhovnikov. Na teh zborovanjih se govori o problematiki »Pacem in terris«, nakar naj bi vsak duhovnik povedal svoje stališče do tega združenja. Razumljivo je, da se ga mnogi duhovniki boje javno kritizirati. To pa skušajo zopet izkoristiti državni cerkveni tajniki tako, da vzbujajo vtis kakor da duhovniki združenje »Pacem in terris« pozitivno ocenjujejo.
Protestni pohodi zoper uzakonitev splava
Več kot 250.000 Špancev, nasprotnikov uzakonitve splava se je 6. marca zvrstilo v protestnem pohodu pred stadionom nogometnega kluba Real v Madridu. Pohod je organiziral Odbor za obrambo življenja.
Pohodniki so vlado pozvali, naj »takoj« umakne predlog zakona o zakoniti prekinitvi nosečnosti. Demonstrante je podprla tudi m. Terezija iz Kalkute, ki je v priložnostnem pismu poudarila, da bi bila uzakonitev splava »najhujši udarec miru«.
Manifcstanti so zahtevali izboljšanje zavarovanja mater, okrepitev družbene pomoči nosečnicam in razširitev sklada pomoči staršem duševno bolnih otrok.
Adam Pribičevič
prijatelj kmetov in delavcev
V	Kanadi je izšla njegova avtobiografija »Moj život« (Moje življenje). Pisatelj izhaja iz znane srbske družine na Hrvaškem. Kot politik je najbolj znan njegov brat Svetozar, ki je imel veliko vlogo pri nastajanju Jugoslavije. Kasneje se je zaradi diktature sprl s kraljem Aleksandrom in je celo šel v politično pregnanstvo.
Adam Pribičevič je končal pravne študije še za časa avstroogrske monarhije ter bil med drugim izvrsten časnikar in pisatelj. Po prvi svetovni vojni, ki jo je deloma preživel v avstrijskih zaporih se je odločil za prevzem neobdelane kmetijske ledine na Kosovu. Z razliko od L. Tolstoja, ki je samo poveličeval kmečki stan je Pribičevič dejansko obdeloval zemljo skozi 15 let po dvanajst in več ur na dan. Neprenehoma je raziskoval, preskušal in tudi ugotovil najbolj primerne poljske kulture in način obdelovanja za Kosovo. Svoje uspehe v poljedelstvu je delil s so-sedi-kmeti in je v tem našel smisel svojega življenja na vasi in svojega življenjskega poslanstva.
Tudi Slovenci smo imeli v časti zemljo in kmeta, toda takega idealista pisatelja in politika, ki bi postal res pravi kmet nismo imeli. V Sloveniji se je povratek na zemljo za meščane izražal v nakupu kakega vinograda, pa še tega so obdelovale najete moči.
Pri opisovanju grozot, ki jih je utrpel srbski narod v »nezavisni« državi Hrvat-ski Pribičevič ne obsoja celotnega hrvaškega naroda. Še vedno je v njem živo upanje na neko iskreno in pošteno rešitev bodočih hrvaško-srbskih odnosov.
Adam Pribičevič je nedvomno eden tistih velikih Srbov, ki so Srbijo v začetku tega stoletja visoko dvignili, da je lahko odigrala važno vlogo v osvoboditvi balkanskega področja od Turkov in Avstro-Ogr-ske. Pisatelj je bil med vojno v glavnem štabu generala Mihajloviča, ki ga je potem poslal na Zahod. V Kanadi je bil dolgo let urednik »Glasa Srbov« v Windsorju.
Kljub temu pa je bil pokopan v domovini in ima lep grob v Batajnici v Sremu. Na nagrobnem kamnu je njegova slika in napis »Adam Pribičevič, novinar, borec za narodno osvoboditev našega naroda in velik prijatelj kmetov in delavcev.« Čast srbskemu narodu, ki odklanja politično sovraštvo prek groba!
Dr. Peter Urbanc
Huda kriza zakona in družine v Evropi
Francoski škof Jacques Jullien iz Beau-vaisa, ki se je udeležil evropske konference papeškega sveta za družino v Rimu, je izjavil, da pomeni huda kriza zakona in družine v Evropi splošno nevarnost za prihodnost prebivalcev stare celine.
Škof je v svojem poročilu opozoril zlasti na močno nazadovanje rojstev v vseh evropskih državah, ki se po kratki prekinitvi v letih 1978-79 spet nadaljuje. Svoj delež je prispeval tudi znaten porast splavov v nekaterih državav. Med drugimi vzroki je Jullien imenoval spdošno razširitev kontracepcijskih sredstev in negativne miselnosti, ki jo širijo sredstva družbenega obveščanja.
Kot svetel žarek pa je škof omenil, da spet raste zanimanje za družino. Družina je cenjena kot edino zavetje, kjer se človek v tem razčlovečenem svčtu lahko uresničuje kot oseba.
Svetoletna praznovanja
Ves čas trajanja svetega leta bodo vsak dan v baziliki sv. Petra posebno molitvena srečanja. Ob nedeljah bo redno maševal papež ali kakšen kardinal. Ob petkih bo med 17. in 18. uro na Trgu sv. Petra križev pot, ob sobotah pa rožni venec. Sveto-letne odpustke bodo romarji lahko dobili tudi med splošno advienco, ki bo med svetim letom oblikovana kot molitveno srečanje.
Med svetim letom načrtujejo še nekatere druge slovesnosti. Tako bo 15. maja slovesna razglasitev blaženih, 29. maja birma, 5. junija srečanje bolnikov, 12. junija mašniška posvečenja.
Predvidena so tudi posebno svetoletna srečanja za razne stanove: 25. januarja se bodo zbrali časnikarji, kulturni delavci in umetniki, 25. marca družine, 15. aprila mladi.
Za sedaj sta v načrtu le dve papeževi potovanji: v Milan in na Poljsko.
Gremo nazaj...
V	letu 1981 se je v Italiji na vsakih tisoč prebivalcev rodilo 11 otrok, tj. skupno 622 000, medtem ko jih je leta 1964 bilo en milijon. V letu 1982 se je padanje rojstev nadaljevalo. V Trstu pridejo na vsakega otroka trije odrasli mrtvi. Živimo pač v času »napredka«!
Nabrežinska mladina s pirhi v rokah, ohranjajoč naše lepe velikonočne običaje
Prijetne velikonočne praznike voščijo:
TERPIN
Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli
GORICA - trgovina in urad; ui. Duca cTAosta, 42 Tel. 32321 skladišče: ul. Terza Armata, 178
TRST	- ul. Brigata	Casale, 3
Telex	- 460682
Tel. 827757
TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ BENEDIKT
Največja izbira čevljev za vse prilike in čase
GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 85162
K 2 - ul. Oberdan, 7 • tel. 85520
AGR ARI A
(pri Darkotu)
Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi.
GORICA - ul. Carducci, 47
Tel. 81900
ČER■IMPEX
Splošni import-export IGOR ČERNIČ
GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54
Tel. 82159
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA
GORICA ■ Corso Verdi, 78
Tel. 84517
GORICA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI
K U F A H L
lastnik Aleš Pintar
GORICA • ul. Oberdan, 15
Tel. 84570
TISKARNA BUDIN
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 84676
KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S
GORICA - ul. Arcivescovado, 15
Tel. 84594
PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 84645
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA ■ Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN
GORICA
Ul. Monache, 9
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA
Ul. Brigata Pavia, 61
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 84941
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE
Tel. 75044
Nabirka za katoliški tisk na Goriškem 1983
Gorica:
Stolnica	324.000
Sv. Ignacij	159.000
Sv. Ivan	398.500
Kapucini	111.000
Placuta	159.000
Zavod sv.	Družine	53.800
Marijine sestre na Korzu	193.000
Gabrje-Vrh	158.000
Doberdob	90.000
Devin	70.000
Jazbine	37.000
Jamlje-Dol	35.000
Mavhinje-Sesljan	235.000
Nabrežina	350.000
Rupa-Peč	229.000
Štandrež	210.000
Števerjan	180.000
Skupno	2.992.300
Nabirka za katoliški tisk na Tržaškem 1983
Sv. Križ	330.000
Sv. Ivan	285.000
Opčine	274.000
Rojan	244.000
Novi sv. Anton	234.000
Sv. Jakob	170.000
Dolina	157.000
Bazovica	133.500
Salezijanci, Istrska ul.	130.500
Mačkolje	130.000
Škedenj	123.000
Prosek	120.000
Žavlje	115.000
Boljunec	110.000
Barkovlje	86.250
Katinara	80.000
Kolonkovec	77.000
Boršt	67.000
Kontovel	66.000
Repentabor	65.000
Sv. Barbara	57.000
Ricmanje	50.000
Sv. Ana	36.500
Podlonjer	30.000
Trebče	22.000
Pesek	20.000
Skupno	3.212.750
★ SVETOIVANSKI CERKVENI ZBOR vošči slovenski župnijski skupnosti pri Sv. Ivanu veselo veliko noč!
TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I
Sovodnje ob Soči
Tel. 882060
GOSTILNA »RUBIJSKI GRAD«
(pri Brunotu)
Sovodnje ob Soči
Tel. 882034
URARNA IN ZLATARNA MALALAN
Opčine - Proseška 5
Tel. 211465
Vse najbolje za veliko noč 1983 želijo:
O NJEM PRIČUJEJO ...
L. S. Speciani, zdravnik za rakasta obolenja: Nihče ne bo zvedel za vse tiste, ki so bili rešeni infarkta, želodčnega čira in drugih bolezni po zaupljivi molitvi, da, tudi po dobri spovedi, ki prinaša mir. Današnja neusmiljena civilizacija nam nudi vsega, razen najvažnejše, zato pušča v dušah praznoto. In to je najhujše zlo.
Anthony Quinn, filmski igralec: Vedno sem iskal resnico in zadnji vzrok vsem stvarem. Zato bistro opazujem naravo in čitam sveto pismo, ki pravi, da mora človek Živeti od svojega truda.
L. Pavarotti, operni pevec: Sem katoličan in trdno prepričan, da človek ne more živeti brez vere. Seveda imam tudi verske dvome, ki jih skušam rešiti ob pomoči oseb velike vere kot je npr. papež Wojtyla. Bog mi je dal lep glas, zato rad dajem na tihem milijone v dobrodelne namene.
Nina Hagen, pevka rock glasbe: Začutila sem potrebo po tihoti in zbranosti. Moj ideal je sedaj Marija. Zavračam spolno izživljanje in si želim duhovnih užitkov. S prisluženim denarjem od nastopov nameravam ustanoviti v Afriki center za lačne.	b.b.
HOTEL BLED
Lastnik: Vinko Levstik
Udobne sobe - Parkirišče - Restavracija - Slovensko osebje
ROMA - RIM	Ul. S. Croce in Gerusalemme, 40
Tel. (06) 777102
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Možina)
SOVODNJE OB SOČI	Tel.	882017
TVRDKA
FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron
GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 84527 MOŠA - ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160
GASTRONOMSKI MARKET & C.
MOSSA - ul. Isonzo, 19	Tel. 80394
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Obiščite nas! Odšli boste močno zadovoljni!
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON
Trst - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
Kmečka banka Gorica
Kmečko delavska posojilnica
v Sovodnjah
Kmečko obrtna hranilnica
v Doberdobu
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica - Nabrežina
Tržaška kreditna banka, d. d. Trst Banca di Credito di Trieste S. p. A.
Dva uspela koncerta
religiosa za violino in orgle op. 7 J. Sla-
Koncert Lorenz-Bergant v goriški stolnici
SKPD »Mirko Filej« že vrsto let organizira v našem mestu koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeni ustvarjalci. Nameni teh večerov se izražajo v težnji, da bi današnjega človeka obogatili z vrednotami glasbenega ustvarjanja, da bi ga tako rekoč povezali s sočlovekom v iskanju skupnega utripa, utehe in miru, da bi ga približali čudovitemu svetu glasbe in, še posebej, seznanili s slovenskim glasbenim utripom.
Na koncertu, ki je bil v četrtek 24. marca v goriški stolnici, sta sodelovala slovenska glasbenika, ki sta priznana v mednarodnem merilu. To sta violinist Tomaž Lorenz, član tria Lorenz in vrhunski slovenski organist Hubert Bergant.
Na začetku sporeda sta predstavila Co-rellijevo sonato op. 5 v e-molu, ki sta ji dala »klasično« formo in dosledno interpretacijo; skladbo sta podala v takem ravnovesju in s tako precizno ritmiko, da je zazvenela v vsej polnosti in čaru. Sledila je sonata v g-molu G. F. Handla, ki je bila v prvem delu gotovo najbolj dragocen biser, ki je v svoji veličastnosti presunila publiko; očarljiv je bil predvsem njen tretji odstavek, Adagio, pri katerem sta izvajalca »spregovorila« blesteče in suvereno. Prvi del se je zaključil z manj znanim, a zaradi tega nič manj prepričljivim avtorjem; F. Benda je verjetno za večino poslušalcev ne najbolj popularen skladatelj, a njegova sonata v a-molu je zapustila prijeten vtis.
Letošnji Prešernov nagrajenec, eden izmed najboljših sodobnih skladateljev, Primož Ramovš, je bil avtor skladbe, ki je bila prva na programu v drugem delu. Kantileno za violino in orgle, ki jo je Ramovš napisal lani nalašč za duo Lorenz-Bergant, sta slovenska virtuoza ponudila v presenetljivi izvedbi, tako po tehnični kot interpretativni plati; gre za skladbo, ki v modernističnem slogu in s presunljivo govorico prikliče sodobnemu človeku vtis mistične stvaritve, vtis iskanja novega v duhovnem svetu, v prepletanju »razburljivih« in umirjajočih stavkov, v tako široko zasnovani paleti najrazličnejših zvokov, po drugi strani pa v preprosti glasbeni govorici. Gotovo je ta skladba najgloblje »razdražila« poslušalce in zapustila neizbrisljiv vtis.
Zadnja točka na sporedu je bila Sonata
Škofijska komisija za Mladinsko pastoralo (ŠKMP) je organ, ki že nekaj let deluje v Trstu. Njen cilj je vsklajevati delovanje vseh mladinskih verskih organizacij in občasno združiti vso tržaško mladino na skupnih shodih. Zanimivo je, da so skoraj vsi člani — mladi laiki in nekaj duhovnikov — angažirani v svojih skupinah in organizacijah. Zberejo se enkrat mesečno in pregledajo opravljeno delo ter programirajo prihodnje.
Obstoj ŠKMP je veliki večini Slovencev še neznan. Tem manj je znano dejstvo, da ima omenjena komisija v svoji sredini tudi dva slovenska predstavnika: duhovnika in laika. Redno delovanje komisije obsega, poleg že omenjenega vsklajevanja, še organiziranje raznih verskih srečanj, duhovnih vaj ipd., h katerim so vabljeni vsi mladi iz tržaške škofije, torej tudi mi Slovenci.
Pri tem moram pa poudariti, da čuti slovenska mladina potrebo po delovanju v svojem jeziku. Prav zato se večkrat raje opre na Cerkev v matični domovini kot pa na tržaško, italijansko, torej tudi na omenjeno komisijo, ki iz že znanih razlogov posluje pretežno za italijanski del mladine.
Težnja vseh članov ŠKMP pa je nenehno zbliževanje slovenskih in italijanskih vernikov, saj smo vsi člani ene škofije, pod vodstvom enega samega pastirja. Razlike, ki obstajajo med nami, pa nas lahko samo bogatfjo. In prav med mladimi je želja po odpravi starih nesporazumov in mržen j zelo močna. Živimo v istem mestu in si zato želimo mirnega sožitja in skupnega delovanja. Pri tem pa mora vsaka stran ohraniti lastno identiteto, saj edino tako lahko postanemo pričevalci prave Kristusove ljubezni. Zato so neobhodno potrebne take pobude, na katerih lahko s pogumom pogledamo drug drugemu v oči, h rez sramu ali občutka manjvrednosti.
V	teh dneh tečejo priprave za srečanje, ki naj bi bilo zvesto pravkar navedenim načelom. 9. in 10. aprila bo v tržaški pomorski postaji srečanje »Mladi '83« - Duhovnost in delo v družbi danes za bodočnost Trsta«. Kot že sam naslov pove, se
venskega, originalna skladba med klasiko, bi lahko rekli, in moderno zasnovano kompozicijo. Tudi pri tej skladbi sta Lorenz in Bergant dokazala svoje mojstrsko izvajanje, subtilno zlitost in še zlasti prepričljivo interpretacijo.
Hvaležni moramo biti goriškemu društvu, ki bo gotovo tudi v bodočnosti poskrbelo za tovrstne večere. - L. Č.
Koncert komorne glasbe v Katoliškem domu
V	torek 22. marca zvečer je bil v veliki dvorani Katoliškega doma koncert komorne glasbe, ki ga je priredil Smrekk. Goriški publiki so se prvič predstavili v skupnem nastopu trije mladi glasbeniki z Goriškega: flavtistka Maria Teresa To-matis, klarinetist Giovanni Tomatis in pianist Hilarij Lavrenčič. Izbor skladb je zajemal različna glasbena obdobja.
Prvi na vrsti sta bili sonati za flavto in klavir G. F. Handla in J. S. Bacha. Medtem ko je iz Handlove sonate vela baročna barvitost in uglajenost, je Bachova sonata takoj nakazala globoko logiko svojega strukturnega členjenja. Izvedba je bila zvesta in natančna, klavir je lepo nadomeščal klavičembalo, čeprav je flavti pri Bachu manjkalo odločilne zvočne sile. M. T. Tomatis se je šolala v Gorici in lani diplomirala na konservatoriju »J. Toma-dini« v Vidmu pod vodstvom prof. Blasca.
Tudi G. Tomatis je študiral v Gorici-v razredu prof. Urdana in diplomiral v Vidmu leta 1981. Na glasbenem večeru je predstavil najprej Ario za klarinet in klavir
A.	Roussela. Zabrisano impresionistično atmosfero je obvladal v dognanem izrazu.
V	koncertu v f-molu za klarinet in klavir ni mogel ustvariti polnega učinka, kajti skladba je bila transkripcija koncerta za klarinet in orkester. Kljub temu pa je Tomatis, posebno v Adagiu, pokazal vso svojo lirsko navdahnjenost.
Najbolj je v programu zablestela Sonata za flavto in klavir F. Poulenca, ki je s svojo klasično strukturo, a modernim stilnim izrazom prevzela občinstvo. Izvajalca sta tu pokazala velike tehnične in interpretativne sposobnosti ter dosegla visoko stopnjo uigranosti. Pianist Hilarij Lavrenčič, ki je z izredno pazljivostjo spremljal oba solista, je študiral v Gorici v razredu profesorice Lipizer in diplomiral na konservatoriju v Vidmu.
bo delo odvijalo na dveh tirnicah: na eni strani poglobitev in pregled duhovnega življenja vsakega posameznika in celotne tržaške Cerkve. Na drugi strani je delo v družbi, ki je pravzaprav le zunanji odraz duhovnosti vsakega človeka. Pri tej pobudi aktivno sodelujemo tudi Slovenci. Obetamo si številno udeležbo slovenske mladine. Vsakdo bo imel priložnost poglobitve v eno izmed sledečih tematik:
— molitev in meditacija,
— evangelizacija in človekov napredek,
— ekumenizem in dialog,
— prijateljstvo in ljubezen,
— mir in razvoj,
— prostovoljno delo in delo v družbi,
— emarginacija in nova uboštva,
— šola in mladinska kultura,
— delo in brezposelnost.
Celotni program bo objavljen v prihodnji številki. Ob tej priložnosti vabimo vse mlade, ki živijo v naši škofiji, da se zagotovo udeležijo tega za nas tako važnega srečanja.	M. K.
Sveto leto v tržaški škofiji
V	soboto 26. marca zvečer je tržaški škof Bellomi v stolnici sv. Justa odprl sveto leto za tržaško škofijo. Za svetoletni cerkvi je določil stolnico sv. Justa in Marijino cerkev na Vejni.
Priporoča, naj posamezne župnije v teku leta organizirajo svetoletna romanja v ti cerkvi. V postnem času — in sicer na posamezne nedelje — bo vsak dekanat (6) organiziral romanje k Sv. Justu. Pri tem romanju bo navzoč g. škof. Za praznik Marije od zdravja (21. nov.) in med devet-dnevnico pred praznikom bo mogoče sprejeti svetoletni odpustek v cerkvi Marije Velike v starem mestu, na praznik in na vigilijo Vnebovzetja pa na Repentabru in v Starih Miljah.
Nazadnje priporoča g. škof, naj vsaka župnija ob primernem dnevu (npr. opasi-lo) pripravi skupno slovesnost, pri kateri bo mogoče prejeti popolni odpustek. Priprava na to slovesnost naj bo res temeljita, zlasti naj bo dobro poskrbljeno za sveto spoved.
Škofovsko posvečenje pri Sv. Justu
Msgr. Eugenio Ravignani, novo izvoljeni škof za Vittorio Veneto, bo prejel škofovsko posvečenje v Trstu 24. aprila, na nedeljo za duhovne poklice. Posvečenje bo v stolnici sv. Justa ob 16. uri. Posvetil ga bo tržaški škof Bellomi.
Seja deželnega tajništva SSk
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji v sredo 3. marca pretresalo številna vprašanja, ki so sedaj v ospredju splošnega političnega zanimanja in še posebej tista, ki neposredno zadevajo slovensko narodno skupnost.
Med temi naj omenimo okroglo mizo o perspektivah razvoja področja Beneške Slovenije v Špetru, pri kateri so sodelovali predstavniki demokratičnih strank na deželni ravni. Za SSk je nastopil podtajnik Miro Gradnik, ki se je med drugim zavzel za razvoj kmetijstva in kmečkega turizma ter uresničitev nekaterih industrijskih pobud.
Tajnik Andrej Bratuž je poročal o srečanju s predstavniki PPTT in SVP iz Trenta oz. Bočna, o srečanju manjšinskih predstavnikov z delegacijo hrvaškega sabora v Gorici ob koncu njenega obiska v naši deželi, o bližnjem uradnem obisku SSk pri SZDL Slovenije ter o doseženem dogovoru med strankami deželne večine o ohranitvi sedanjega volilnega zakona, ki omogoča tudi manjšim strankam izvolitev zastopstva v deželni svet.
V	razpravo, ki je sledila so posegli predsednik Dolhar ter člani Maver, Paulin, Tul, Brešan, Gombač, Terčon in Jevnikar. Med drugim je bil govor o zadnjem občnem zboru Kmečke zveze in odmevih nanj ter o programu za deželne volitve.
SSk o političnem in gospodarskem položaju
Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu je na seji v ponedeljek 21. marca obravnaval krajevni politični in gospodarski položaj, ki ga označujeta precejšnja zmedenost in nejasnost, kar se posledično odraža tudi v odnosu do slovenske narodne skupnosti in njenih pravic.
Takšen zaprt odnos je trenutno opazen zlasti v tržaškem občinskem svetu, ki že nekaj tednov odlaša z izvolitvijo zadnjega
predstavnika v občinsko gradbeno komisijo. Kot znano, se za to mesto odločno poteguje SSk, ki je edina predlagala Slovenca v ta važni organ v zvezi z izdajanjem dovoljenj za gradnje ali popravila hiš in druge podobne posege. Na žalost pa se ugotavlja, da se vsi delajo gluhe in se javno nočejo opredeliti za slovenskega predstavnika v omenjeno komisijo.
Na seji tržaškega občinskega sveta v petek 18. marca je svetovalec SSk prof. Lokar obširno govoril o urbanističnih problemih in sestavi gradbene komisije, a zaradi pozne ure ni prišlo do zadevnega glasovanja.
V zvezi s težkim gospodarskim stanjem pa izvršni odbor SSk ugotavlja, da politične sile vse preveč demagoško nastopajo in govorijo. Odraz takšnega stanja je tudi zadnja zaostritev sindikalnega boja za ohranitev delovnih mest v škedenjski železarni Terni z ustrezno modernizacijo obrata in preusmeritvijo proizvodnje. To je tudi po mnenju SSk edini izhod iz sedanjega položaja. Zato morajo pristojni krogi jasno spregovoriti, kakšne načrte imajo glede prihodnosti te tradicionalne tržaške industrije, ne pa se z neuresničljivimi obljubami izmikati odgovornostim.
Demagogija in predvolivno manevriranje
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji seji 28. marca obravnaval predvsem položaj na tržaški občini in pokrajini, kjer je bila v preteklih dneh razprava o predloženih resolucijah z zahtevo po odstopu manjšinskih odborov Liste za Trst in laikosocialistov.
V pokrajinskem svetu je opozicija s tremi takšnimi resolucijami preglasovala odbor, kar predstavlja nezaupnico, čeprav zakon ne predvideva obveznega odstopa odbora. Na to se je skliceval tudi predsednik in izjavil, da odbor ne misli odstopiti, čeprav so pred leti tudi socialisti in laične stranke glasno zahtevali odstop župana Cecovinija, ko je ta prejel podobno nezaupnico. Ne glede na demokratično pravico vsake stranke, da postavlja svoje zahteve, izvršni odbor SSk meni, da nekatere sile vodijo take politične akcije, ki mejijo na demagogijo in močno občutijo predvolivno ozračje, zato širša javnost vedno bolj pasivno in skeptično sledi časopisnim polemikam in izgublja zaupanje v izvoljene institucije.
Da gre predvsem za predvolivno manevriranje, se je pokazalo na zadnji seji občinskega sveta, kjer so bile tudi predstavljene štiri zahteve po odstopu odbora, vendar glavni predlagatelji niso bili polnoštevilno prisotni in niso bili pripravljeni na dosledno in takojšnjo diskusijo, saj so bili, recimo svetovalci PCI za odložitev zadevne razprave. To je izrabila Lista, ki je proti svoji dosedanji praksi odlaganja izsilila takojšnje glasovanje, ki je bilo za-
Slovenska zamejska skavtska organizacija v Trstu raste v zadnjih letih ne le po obsegu (trenutno vključuje pri nas največje število mladine), ampak tudi kvalitetno, kot lahko vidimo iz njenega bogatega delovanja.
V	zadnjih mesecih je skavtsko vodstvo, poleg vsakotedenskih sestankov posameznih vodov, priredilo številna srečanja, namenjena skupnim aktivnostim. Smučarski izlet in pustovanje sta bili priložnosti ne le za športno rekreacijo, ampak tudi za spoznavanje in prijateljsko povezovanje članov z vse Tržaške. Za pripravo na velikonočne praznike pa sta s. Cecilija s člani srednje starostne veje, g. Nemac pa z najmlajšimi skavti ob filmih vodila spontan razgovor o verskih vprašanjih.
Toda medtem ko so lani slovenski zamejski skavti praznovali pomembno obletnico — trideseto leto svoje ustanovitve v Trstu, so se letos pridružili skavtom vsega sveta s praznovanjem obletnice rojstva ustanovitelja Roberta Baden Povvel-la. Njihov »Dan spomina« (tako ga imenujejo skavti po vsem svetu) se je v nedeljo 6. marca začel v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z govorom nove načelnice skavtinj Eve Fičur. Ob njenih besedah in filmu o življenju R. B. Powella smo lahko obnovili vrednote, iz katerih je skavtizem nastal. Ista vzgoja je še danes, po 76 letih, aktualna in mladi vseh narodov se posvečajo skavtizmu in vanj verjamejo.
njo ugodno, in si sedaj kuje iz tega politični kapital. Na žalost se je tako maščevala nepripravljenost opozicijskih sil.
Slovenska skupnost se je pri tem vprašanju dosledno ravnala v skladu s sklepom zadnjega pokrajinskega kongresa, po katerem do deželnih volitev ne išče novih zavezništev. Poleg tega SSk ugotavlja, da so pobudniki zadnje akcije proti manjšinskima odboroma nastopali povsem ločeno, brez iskanja skupnih imenovalcev, kar dokazuje, da so zasledovali zgolj svoje interese.
»Našim mamicam v veselje« v Finžgar j evem domu
»Mamica, najlepše cvetje zate dala je pomlad. Mamica, zraven pa še srček moj, da bo vedno tvoj, mamica.« S temi besedami in šopkom pomladanskega cvetja je recitatorka začela prireditev »Našim mamicam v veselje«, ki je bila v nedeljo popoldne v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Prvi so nastopili malčki otroškega vrtca z Opčin. Otroci vzljubijo petje že v vrtcu, posebno če jih k temu uvajajo vzgojiteljice. Svoje pevsko znanje so najmlajši pokazali, ko so pod vodstvom učiteljice Magde Sosič zapeli nekaj pesmic.
Sledil je otroški pevski zbor »Vesela pomlad«. Predstavil se je v celotnem sestavu. Starejšim članom so se pridružili novi, ki so tokrat prvič nastopili. Ubrano so zapeli »Mamica«, »Zajček«, »Marjetica in čebelica« ter »Mamici«. Pesmi sta napisala Jakob Jež in Dragica Sojer. Nato še Miheličevo in Galovo »Trije petelinčki«, ljudske »Šmentana muha« v priredbi Mira Kokola, »Sonce čez hribček gre« v Švarovi priredbi, »Oj lepo je res na deželi« v priredbi Vilka Ukmarja ter »V šolo« Radovana Gobca. Nastop so zaključili z »Domovino« Tomaža Habeta. Zbor je vodila Lucija čač, sodelovala sta še David Le-nisa pri klavirju in Martina Ozbič s flavto.
Za prijetno vzdušje pa so poskrbeli mladi igralci z igrico »Torta za mamo št. 2«, ki jo je napisala in režirala Lučka Susič. Prireditev je zaključil Ansambel TAIMS, ki je zaigral nekaj valčkov in polk iz zakladnice domače zabavne glasbe. Celotni program je povezoval Mitja Ozbič. - N. S.
Družinska sreča
Marijo in Stojana Sosič je osrečilo rojstvo prvorojenca Adrijana. Staršema iskreno čestita, malemtt Adrijanu pa želi sreče in zdravja cerkveni pevski zbor »Sv. Jernej« z Opčin.
★
Življenjski jubilej
V	četrtek 24. marca je praznovala pri Sv. Ivana v Trstu 90-letnico življenja Mara Rudolf vd. Černigoj. Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestitajo svetoivanski prijatelji.
Neprestana rast redovne družbe m. Terezije
Število misijonark krščanske ljubezni, ki jih je ustanovila m. Terezija, stalno raste. Leta 1950 jih je bilo 12 in so vse bivale v Kalkuti. Danes jih je 1.550, novink je 440 in postulantk 100. 2ivijo v 215 redovnih hišah. Polovica jih živi v Indiji, druge so po vseh predelih sveta.
»Dan spomina« se je nadaljeval z umetniškimi filmi Marjana Jevnikarja o lanskem taborjenju in jurjevanju in se seveda zaključil s tipično skavtskimi humorističnimi prizorčki. Po programu je bila vsem na ogled zanimiva skupna razstava o kraških jamah, sad večmesečnega raziskovalnega dela posameznih vodov. Tudi preučevanje narave, ki nas obdaja, namreč spada k skavtski metodi vzgajanja.
Naj iz delovanja veje najstarejših roverjev in popotnic povemo še, da je poleg okrogle mize o mladinski angažiranosti v slovenskih društvih, proslavila »Dan spomina« skupno z italijanskimi tržaškimi skavti (AGESCI). Naj poudarimo, da je bilo dvodnevno srečanje z italijanskimi sovrstniki, ki se je odvijalo v pravem skavtskem vzdušju, posvečeno razgovorom o problemih, ki jih ustvarja obstoj slovenske manjšine. S tem je bil pri nas opravljen pomemben korak k uresničenju B. Powellove ideje, po kateri more prijateljska vez med skavti vseh narodnosti odstraniti morebitne medsebojne konflikte in nasprotstva.
O bodočem delovanju tržaškega skavti-zma pa naj povemo, da bo na veliki petek že običajni križev pot v Glinščici. Skrbno se že vsi pripravljajo na vse ostale aktivnosti (izleti, jurjevanje, poletna taborjenja itd.), ki bodo predvsem v naravi.
Breza
Heiligenblut (Sveta Kri) In Grossglockner sta glavni cilj skupnega tržaškega romanja, ki bo od ponedeljka 4. do petka 9. julija letos. Vpisovanje se zaključi za veliko noč
Srečanje mladih '83
Aktivnost skavtizma u Trstu
novice ^	:
■ Ngiatsg
Oljčna nedelja v Števerjanu
Čeprav smo v noči od sobote na nedeljo zaradi legalne ure spali eno uro manj, smo se Števerjanci na oljčno nedeljo zbrali v zelo lepem številu na trgu pred cerkvijo pri glavni maši ob 10. uri. Naš župnijski upravitelj dr. K. Humar, ki je vedno poln novih idej in prijemov, je za letos organiziral blagoslovitev oljčnih vej in butaric v veliki dvorani Sedejevega doma.
Bilo je lepo sončno jutro. Skozi velika okna dvorane je jutranje sonce obsijalo s svojimi žarki duhovnika in zbrane vernike. V bežnem trenutku mi je stopila pred oči slika Gregorčičeve »Oljki«, kjer pesnik ponazarja samega sebe pred oltarjem na oljčno nedeljo, ki »Odrasle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče, če ne, mladike oljčne vsaj, svetišče zdi se oljkov gaj.«
Duhovni gospod je imel na navzoče lep nagovor kot uvod k praznovanju oljčnice. Razvila se je procesija po trgu v cerkev, kjer je bila maša z velikonočnim obhajilom. Moram povedati, da je v Števerjanu že stara tradicija, da je na oljčno soboto zvečer velikonočna spoved z več spovedniki.
Drugo novost so letos vpeljali otroci, ki so prinesli k blagoslovu lične butarice iz oljčnih in lovorjevih vejic, pomešanih s pomladnim cvetjem. Vse otroške butarice so bile lepe, a najlepši med vsemi (po mojem okusu) sta bili butarici Kristine Bednarikove in Jurija Hledeta. Otroci, le pogumno naprej, prihodnje leto bodo nagrajene najlepše butarice. Vsem, ki so pripomogli k uspehu cerkvenega praznika, najlepša hvala! - a. g.
V	župnijski dvorani »A. Gregorčič v Štan-drežu bo v četrtek 7. aprila ob 20.30
KOMORNI KONCERT
Nastopajo Maria Tomatis, flavta; Giovan-ni Tomatis, klarinet; Hilarij Lavrenčič, klavir.	'
Seja števerjanskega občinskega sveta
V	petek 18. marca se je sestal števerjan-ski občinski svet, ki je odobril načrt za gradnjo novega športnega objekta na šolskem dvorišču; gre za igrišče na odprtem za odbojko in košarko. Igrišče bo seveda razsvetljeno za večerne tekme ter bo imelo vse ostale pritikline. Občina bo tako zadostila željam naših športnikov (saj jih imamo kar lepo število, ki se udejstvujejo v ekipah goriške 01ympie), da bodo lahko vadili v domači občini. Načrt predvideva še ureditev igrišč okrog šole in notranjo opremo. Dela bodo stala 300 milijonov lir, ki jih je občina prejela od dežele kot podporo v okviru zakonov za razvoj potresnih področij.
Župan, ki je vodil sejo, je v svojem poročilu povedal, da se bodo kmalu začela dela za novi števerjanski vodovod. Cevi je namreč podjetje že dostavilo na različna mesta. S tem bo tudi rešen pereči problem dobave vode Števerjanu. Ta slednja dela skupno s prejšnjimi bodo stala približno milijardo lir.
Svet je nadalje ratificiral nekatere sklepe, kakor potrditev v službi dveh nameščencev za tekoče leto v soglasju z zakonom o potresnem področju, ter nekatera plačila za opravljena dela. Sprejel je v službo za dobo dveh let kot šolsko po-strežnico Franko Mačus na podlagi zadevnega deželnega zakona.
Občinski možje so nato porazdelili letni deželni prispevek 14 milijonov lir in sicer za stroške prevozov šolskih avtobusov ter šolske kuhinje, vsoto 4 milijone in pol pa za revne občane. Prejeli bodo okrog 100.000 lir na osebo. Povišal je honorar občinski knjižničarki. Zaključil se je dogovor med občino in lastniki zgodovinske stavbe na Jazbinah, da bo ostala zgradba nespremenjena za dobo 15 let. Obnovljena bo na podlagi deželnega zakona. Na seji so bili prisotni vsi svetovalci. Sklepi so bili sprejeti soglasno.
Sovodnje
Drugi redni občni zbor društva prostovoljnih krvodajalcev. Bil je v petek 25. marca v gostilni Ožbot v Rupi. Predsednik društva Branko Černič je med gosti pozdravil župana sovodenjske občine Vida Primožiča in ga povabil, naj vodi občni zbor. Župan je vabilo sprejel in zašelel društvu obilo uspeha pri človečanski akciji, ki jo opravlja. Branko Cernic je spo-
ročil pozdrave pevskega zbora Rupa-Peč, katerega člani se zaradi nastopa na reviji Primorska poje občnega zbora niso mogli udeležiti ter posredoval pozdrave predsednika odseka krvodajalcev iz Doberdoba, ki je bil zaradi obveznosti zadržan. B. Černič je zlasti poudaril pomen in cilje organizacije, ki si jih je odsek zadal ter zaključil svoja izvajanja z verzi domačina Franja Rojca, ki ponazarjajo krvodajalca: »Iz žile v žilo, ljubeče do srca.«
Tajnica Marinka Batič je orisala triletno dejavnost odseka od zadnjega občnega zbora 16. nov. 1979, ki je bil na Vrhu. Podala je število članov in kolikim se je dalo kri. Pri tem je člane opozorila, naj ne uživajo preveč hrane in pijače, ker to onesposobi človeka za darovanje krvi. Nadalje je poročala o raznih predavanjih, praznovanjih, srečanjih in izletih, ki jih je odbor pripravil za pridobivanje novih članov. Omenila je težave, ki jih ima odsek od svoje ustanovitve 2. okt. 1977 z iskanjem društvenega prostora. Potrkalo se je že na razna vrata, a zaman. Tudi s strani občinske uprave ni bilo pravega odziva. Odbor že več časa čaka na sprejem in razgovor pri občinskih upraviteljih. Svoje seje ima v zasebni hiši pri požrtvovalnem članu Ivu Boškinu v Gabrjah. Pobuda odseka, da bi prišlo do ustanovitve odseka krvodajalcev tudi v Števerjanu, do sedaj ni uspela.
Blagajniško poročilo je podal Oskar Ju-ren, Benjamin Černič je poročal v imenu nadzorstva, novo listo je predstavil Marjan Cernic. Novi delovni odbor ima 13 članov, nadzorni odbor tri in prav tako razsodišče. Posamezne funkcije bodo porazdeljene na prvi seji. - Remo Devetak
Števerjan
V četrtek 17. marca se je sestalo tajništvo goriške SSk z odborom števerjan-ske sekcije, da udeleženci skupaj pregledajo nekatere probleme, ki posebej zanimajo briško občino, pa tudi probleme, ki zadevajo splošno politiko slovenske stranke na Goriškem. Sestanek je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin. Med drugimi so bili prisotni tudi župan S. Klanjšček z občinskimi odborniki Mužičem, Terpinom, Komjancem in Skokom. Sestanka sta se udeležila tudi dr. Damijan Paulin, odbornik goriške občine, Marija Ferletič, pokrajinska odbornica za kulturo, in Hadrijan Corsi, predsednik Briške gorske skupnosti.
V razpravi so se člani dotaknili zlasti občinskih problemov, ki bodo na dnevnem redu na prihodnji občinski seji, in sprejeli stališča, ki jih bodo zavzeli naši svetovalci. Posebej je tekla beseda o priključitvi števerjanskega vodovoda h goriškim občinskim podjetjem, ker so nastale nekatere težave birokratične narave. Prav te dni bodo tudi začeli polagati po Ščed-nem nove cevi, ki bodo dovajale vodo v Števerjan po novi poti in bodo tako odstranjene ovire, ki so jih predstavljale črpalke na Oslavju. Razpravljali so o potoku Barbačni, kjer je vse pripravljeno, da bi potok dobil ustrezno rešitev, vendar so se tudi tu pojavile težave, ki jih je iznesel Genio civile iz Gorice.
G. Gradnik je predstavil problem Zdravstvene enote, v kateri zastopa našo stranko in naše ljudi. Domenili so se za stališča, ki naj jih zastopa v tej ustanovi.
Ob koncu so načeli razpravo o bližnjih deželnih in pokrajinskih volitvah, na katerih se moramo Slovenci zopet uveljaviti. Ce bi na teh volitvah Slovenska skupnost ne uspela in ne izvolila svojih predstavnikov, bi to bil hud udarec za vso slovensko manjšino v Italiji, ne glede na politične razlike. Zato je potrebno, da se za povoljno rešitev zavzamemo prav vsi.
Smrt primorskega rojaka
Iz Hamiltona v Kanadi je prispela žalostna vest, da je tam po kratki bolezni umrl v starosti 59 let naš primorski rojak Zdravko Čopič. Bil je zvest naročnik našega tednika. V Hamilton se je odselil leta 1950. Med vojno se je, kot večina primorskih Slovencev, z najlepšimi ideali pridružil osvobodilni borbi. Domotožje ga je v zadnji zimi vojne prignalo čez ledeno Sočo domov, a na poti so ga Nemci zajeli in ga poslali v zloglasno taborišče Dachau. Tu je dočakal konec vojne in osvoboditev. Prek Jugoslavije se je vrnil domov in se kmalu nato izselil v Kanado. Sestra Albina ga je v minulem poletju obiskala, ne sluteč da se od njega poslavlja za vedno.
Bratu Ivotu in sestrama Albini in Marici izreka Katoliški glas kakor tudi vsi prijatelji in znanci najgloblje sožalje.
S.K.D. »Hrast« vabi na velikonočni ponedeljek 4. aprila na
tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
V DOBERDOBU
10.00 začetek praznika
11.00 odprtje slikarske razstave Andreja Košiča in foto odseka K. D. Jezero »Predmeti govorijo«
14.30 ex tempore za vrtec in osnovno šolo
16.30 se začne kulturni program; nastopita moški zbor Fantje izpod Grmade in mešani zbor Coral di Lucinis iz Ločnika. Sledi ples ob zvokih ansambla Supergroup.
Deloval bo dobro založen buffet s specialitetami na žaru in domačo kapljico.
Šport
DEŽELNO PRVENSTVO DEČKOV
OLYMPIA KOŠIČ - MANIAGO 3 : 0 (15:4, 15:0, 15:1)
OLYMPIA KOŠIČ - INTER 0 : 3
(12 : 15, 10 : 15, 12 : 15)
01ympia: Terpin A., Špacapan I. in S., Cotič I. in R., Košič, Podveršič, Maraž.
V soboto 26. in nedeljo 27. marca se je OIympia Košič udeležila deželnega prvenstva dečkov v San Giovanni al Natisone.
V	prvi tekmi so prepričljivo premagali predstavnike pordenonske pokrajine, tj. ekipo iz Maniaga. Nasprotniki se sploh niso mogli uspešno zoperstavljati Goričanom. Poleg tega so Goričani igrali zelo zbrano in umirjeno.
V nedeljo so se fantje 01ympie Košič pomerili s tržaškim Interjem, ki je prejšnjega dne gladko odpravil videmskega predstavnika Pav Natisonio prav tako s 3 : 0. Žal so bili Tržačani premočni za mlade Goričane. Tržaška ekipa je že vrsto let deželni prvak in razpolaga z res odličnimi igralci. V vrstah Interja igra Longo, ki je državni reprezentant mladincev. Ekipo sestavljajo predvsem visoki igralci, ki igrajo zlasti na mreži, medtem ko so Goričani nižji.
Goričani so se v tej tekmi zares izkazali in se potrudili predvsem v obrambi. Že v začetku je bilo jasno, da ne bodo igrali podrejene vloge. Z veliko borbenostjo so večkrat spravili v težave nasprotnike, saj so v vseh treh nizih tudi vodili. Takrat pa je prišla na dan izkušenost Longa in tovarišev.
Kljub temu so Goričani zadovoljni, saj so osvojili drugo mesto v deželi in so se v zadnji tekmi dobro izkazali, za kar vsi zaslužijo pohvalo. - G. R.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ivanka Zavadlav, Štan-drež 10.000; M. S., Videm 27.000; Vinko Beličič, Trst 25.000; Sterbenc, Avstralija 5.000; Frančiška Košuta, Sv. Križ v spomin svojih rajnih 5.000 lir.
Za Katoliški dom: M. S., Videm 50.000; družbenica 50.000; Marijina družba 24.000; N. N., duhovnik 100.000 lir.
Milka Goričan, Gorica: velikonočni pirh cerkvi sv. Ivana v Gorici 50.000, za cerkev v Ankaranu 10..000 in za Našo pot
10.000 lir.
N. N., Podgora: za lačne po svetu in za gobavce po 50.000 lir, za Alojzijevišče 15.000 in za Katoliški glas 5.000 lir.
Za cerkev v števerjanu: učitelji štever-janske šole namesto cvetja na grob Pepce Pinlar vd. Klanjšček 50.000 lir.
Za poimenovanje šole v Števerjanu: Ma-riza Perat 10.000; Ana Martinčič 10.000 lir.
Za poimenovanje šole v Rupi (1. seznam, Peč): Albin Kovic 20.000; Sandro Carli 10.000; Peric Ludvik 5.000; Sergio Costan-tini 10.000; Erminio Dottori 10.000; Vitko Čevdek 15.000; Branko Kovic 5.000; Oskar Pahor 10.000; Katarina Tomšič 6.000; Zorka Cotič 5.000; Guido Zotti 10.000; Ciril Cijan 2.000; Čevdek Marija 10.000; Vladimir Malič 10.000; Vinko Tomšič 50.000; Edgardo Stanzani 5.000; Anna Colussi 10.000; Jožef Lavrenčič 10.000; Romano Čevdek 50.000; Draga Malič 2.000; Albin Florenin 10.000; Viktor Čevdek 10.000; trgovina Semolič, Gorica 10.000; Adrijana Malič 20.000. Imena darovalcev iz Rupe objavimo prihodnjič.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Pu-pulin ob obletnici smrti malega Marka
50.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju. N.N.
P.P. v spomin svojih dragih pokojnih
200.000 lir.
Zo Sv. goro: Marija Ipavec v spomin pok. brata Evalda 50.000; N. N., Trst
100.000 lir.
Za misijone: Bogomila Švab v spomin svojih dragih staršev, sester in brata 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Knjižne novosti v Katol. knjigami v Gorici
Partljič: Na svidenje nad zvezdami. Božič: Komisar Kriš. (Tragična igra).
Dr. Nikolič: Z ranjenci prek Sutjeske. Peršak: Prehod.
Zidar: Hrastov med.
Giejsztor in drugi: Zgodovina Poljske. Božovič: Tebi, moja Dolores.
Vidmar: Mrtvaški ples.
Chesterton in drugi: Memento umori. Kiauta: Bračičeva brigada.
Mladinske in otroške:
Sterle: Veter z juga.
Seliškar: Deklica z junaškim srcem. Milčinski: Tolovaj Mataj in druge zgodbe. M. Tvvain: Princ in beraček.
Čutar: Petrov dobitek.
Suhodolčan: Pisatelji, povejte mi.
Hozič: Velika pomoč.
Makarovič: Kmečka abeceda, II.
Trije medvedi. Ruska narodna pravljica.
Na voljo so tudi velikonočne pesmi v kasetah.
OBUESTILA
Natečaj za mestne stražnike. Goriška občina je razpisala tri službena mesta. Letna plača je 3.536.000 lir ter 570.000 lir mesečna draginjska doklada. Pogoji: starost od 18 do 35 let in dovršena enotna srednja šola. Nadaljnje informacije dobijo interesenti na goriški občini.
V	Škednju bo na velikonočni ponedeljek 6. natečaj za pritrkavanje. Začetek ob 16.30.
Duhovna obnova za dekleta in žene bo v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3 od srede 13. do nedelje 17. aprila. Vodil jo bo frančiškanski provincial p. Polikarp Brolih iz Ljubljane. Govori bodo zjutraj ob 7. uri in popoldne ob 17.30.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Spored od 3. do 9. aprila 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Zgodba o možu, ki je videl Boga«. 11.15 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek.
14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 9.00 Vstajenjski motivi v besedi in glasbi. 9.30 Koncertni spored.
10.30 Mladinski oder: »Vstajenje«. 11.30 Beležka. 12.00 Literarne sugestije. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Bach: Velikonočni oratorij za soliste, zbor in orkester. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina.
14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Ropotuljica.
16.00	Narodnostni trenutek. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 P. P. Pa-solini: »Ubesedovanje«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Primorska poje. 13.20 Manjšine med deželami in Evropo. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Domači obrazi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Ksenija Brass.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 2/3
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Primorska poje. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«.
15.00	Beseda ni konj. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester Slov. filh. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 13.20 Naša gruda. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Naša pesem 1982. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Alpinizem. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Svetina »Ukana«.
14.30	Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 »Kdo je na vrsti«, radijski variete. 16.30 Popevke. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00
B.	Baranovič Battelino: »Drama Ivane Kobilice«.
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti našega dragega očeta
Alojza Makuca
se toplo zahvaljujemo posebno msgr. dr. Kazimiru Humarju, ki je skupno z domačim župnikom don Natalijem vodil pogrebno mašo, za besede tolažbe, ki sta jih izrekla med mašo, za občuteno petje zbora »M. Filej« v cerkvi in ob grobu, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žalujoči sinovi in hčere z družinami
Gorica, 29. marca 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4! za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
)) Banca Agricola Gorizia j Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja