ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list VaAe sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Cla« Matter
Osf slovenskih delavcev v Ameriki.
2Mb. 1941 at the FMt Offlca »t New lerk. N. I,
Act «1
•t March M, 187».
SA NEKAJ VSi KOT
na dan dobivate. • • !C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM <IrreqaH ubot. nedelj in pnunikw
CITAJTE, KAK VAS ZANIMA
No. 233. — Štev. 233. (Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YOIJK, FRIDAY, NOVEMBER 27, 1042 — PETEK, 27. NOVEMBRA, 1942
VOLUME L. — USTNIK I>
114,000NEMCEV UBITIH IN VJETIH
vrhovno poveljstvo rdeče armade naznanja, da so *usi, ki so potisnili nemce cez don nad kolenom zapa-dno od stalingrada, zavzeli 12 utrjenih krajev, med njimi nekaj železniških postaj ter so zopet pobili 16,000 nemcev	\w%——-----7 -7-
Dve poročili naznanjata, da so Rusi odrezali 300,000 Nem- DOJI V TlIfHZi ji
cem med Donom in Volgo pot za umik in da je bilo v dosedanjih bojih ubitih in vjetih 114,000 Nemcev ter znašajo nemške izgube z ranjenci vred nad 250,000.
Četudi poročila iz Afrike naj vec-omenjajo zračne boje, v ka-teriih zavezniški letalci nadkri-I ju jejo sovražnikove, vendar
Sodbe laškega vojaškega sodišča v Ljubljani
na in Ivane Koren, rojenemu
v Podkraju 28. julija, 1910; 2.
,	_ „ Hafojaim Francu, neznanega o-
, marokanski radio poroča o vaz- &ta in matere HaJ>jan MaHj
m bitki na kopnem.	j rojenemu v Hotederšici 18. av-
To poročilo pravi, da se jej ^sta 19J5 3 Uskovcu Jogi.
44 Da bi se izvlekli izpod na-| ših vdarcev, nudijo Nemci vjinTuap?e na Kavkazu, utrjenih postojankah obupen! Posebno poročilo pravi, da je odpor," pravi neko poročilo. 1 Ibilo vjetih več kot 12,000 Nem-To je najbrže na onem kra ; cev, redu« polnočno j>oročilo j u, kjer j e rdeča armada i pa pravi, da je bilo včeraj prekoračila Don na svojem 4'X>0 Nemcev ubitih, desnem'krilu, nato pa se je ohr-J V kolenu Dona so Kusi zginila proti vzhodu, da prežene sedli zopet šest vasi in vrgli	H I H Nemce, ki varujejo mostove naj Nemce čez Don. Ruske opera-j ^ki radio, ki pravi, da osiški na>l»oU vzhodnem kraju Dono- cije imajo namen zajeti celo1 aeroplani bombardirajo angte-
Izvleček iz ljubljanskega časopisja 44Jutro", štev. 193, torek, 25. VUL 1942. — XX. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil "Slovenija-Dalmazia", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo, v kazenski stvari proti: 1. Trkmanu Ivanu, sinu Iva-
zavezniška armada spoprijela s sovražnikom pri Medjez-al-Baib in ga podala iz me>ta ter zdrobila njegov odpor.
To tudi deloma potrjuje ber-
vega kolena zapadno od Sta-lingrada.
"Sovjetske napadalne čete in artilerija," pravi rusko poročilo, 44 rušijo nemške utrjene {postojanke ter pripravljajo pot za tanke in infanterijo."
Posebno poročilo pravi, da so Rusi zavzeli v Donovem ko
nemško armado ki se nahaja v' ške čete in zalagal ne edinice 29 milj širofcem pasu med Vol- -15vIlulJ od Tumza.
go in Donom.
Nemška armada v tem predelu je v veliki nevarnosti, kajti južna rdeča armada prihaja od juga ob Stalingrad-Novoro-sisk železnici. Na tem kraju so Rusi zavreli že 7 vasi.
lenu Lijapičev, 40 m51j za nem-1 Velika nemška armada pred 6ko črto pred Stalingradom. IStalingradom se more umafcni-
Zavzeli so tudi Gromoslavsk, 20 m i 1 j j rarn o od I jijepieeva ter
se je vrzel, skozi katero bi se še mogla nemška armada umakniti izgred Stalingrada, zožila no 25 milj.
V S^alingradu Rusi pod pove'j-slvom generala Alekseja Rodimceva tudi napredujejo. Zelo vroči boji se bijejo v severnem delu mesta, kjer so Ru-fei vdrli v delavski okraj.
ti edino med železnicama Stalingrad-Rostov m 43taKnsTad-
Novorosisk, Med tem železnicama se vije južno Donovo koleno.
Odkar se je 19. novembra prieela velika ruska ofenziva, je bilo vjetih 63,000 Nemcev, ubitih pa jih je ibilo 47,000.
Rusom je tudi padlo v roke 3863 topov vpah velikosti. 3851 strojnic, 50,000 pušk, 1320 tan-
Angleška Časnikarska agen-tnra poroča, da osiški letalci napadajo angleške čete pri Ma-teuru, okoli 20 milj jugozapa-dno od Bizerte, in pri Teiboubi. ru. Obtoženi so: okoli 30 milj južno od Rizerte in 20 milj zapadno od Tuniza.
pu, sinu Jakoba in i>ok. Ivane Gostič, rojenemu v Logatcu 13. januarja 1915; 4. Suhadolniku Ivanu, sinu Ivana in pok. Ivane Zalar, rojenemu v Dolu pri Borovnici 4. aprila 1911; 5. Kogoju Ivanu, sinu Matije in Frančiške Gostiča, rojenemu v Logatcu 18. februa rja 1915; 6. Kržišniku Emilu, sinu Antona in Emilije Rcner, rojenemu v Ljubljani 5. julija 1921. Vsi obtoženci se nahajajo v zapo-
Medtem ko se ofenziva pri j kov in 9000 "konj. Zajeli so tu-iStalin gradu nadaljuje. Rusi j di več skladišč municije :n ži-trdno drže predel pri NalČik®'veža.
nacijski zdravniki pomagajo moriti
Židovsko prebivalstvo evrope
Dr. Stephen S. Wise, znani židovski voditelj v Ameriki, je pripravil seznam, katerega bo predložil odboru vodilnih židovskih organizacij in v katerem je navedeno, da je dal Hitler dosedaj pomoriti 2 milijona Židov, ter da ima v načrtu, da spravi s sveta nadaljna dva milijona židovskega prebivalstva še v tem letu, da tako zadosti svoji blazni nameri, da uniči Žide v Evropi docela.
Dr. Wise je izjavil, da ima | so pomagali nacijski doktorji.
dokumentarne dokaze Ln podrobnosti, ki potrjujejo njegove tozadevne obtožbe in dejstva, ter da so bili vsi ti dokazi in vse potankosti, ki jih imajo v rokah, odobreni, kot isti-liiti po predstavniku predsed nika Roosevelta hi departmentu.	j
Židovski voditelj ki se je raT »
Nemški zdravniki, pravi Wise, so pronašli, da je najceneje moriti žrtve z vbrizgavanjem zračnih mehurčkov pod kožo. To vbrizgavanje, ki t>o-vzroči kmalu smrt, ker pridejo zračni mehurčki v krvne žile, državnem] gre tako naglo spod rok, da eden naoijski zdravnik lahko pokolje v eni uri 100 žrtev, kar
boji na guadalcanal
Po šestdnevni utooni ofenzivi so ameriški vojaki na Guadalcanal obhajali Zahvalni dan s tem, da so utrjevali nanovo pridobljene postojanke v gozdnatih briibih zapadno od Hendersonovega letališča.
Po enotedenski ofenzivi se je ameriško desno krilo pomaknilo do Ponlt Crvrza, pet milj zapadno od Hendersonovega letališča. Vzhodno krilo pa seže do Tetere ob obali 7 milj vzhodno od letališča.
Ta pokrajina je dvakrat večja kot pa pokrajina, ki so jo ameriški marini zasedli od 7. do 10. avgusta.
Število političnih jetnikov v Severni Afriki bo najbrž o-krog 65,000
Washington. — Politični jetniki in interni ranči v Severin Afriki, katerim je predsednik Roosevelt Obljubil osvoboje-nje, bodo najbrž šteli končno okrog 65,000 oseb. Največje število predstavljajo španski republikanci, katerih je najbrž od 20 do 30 tisoč v Severni Afriki. Mnogi od teh so bili internirani v Casablanei, Alžirju in Oranu. Okrog 60 ali 70 tisoč
a).zločina po čl. 4. Ducejeve naredlbe z dne 3. x. 1941, ker so v okra-žju Logatca in Rakeka v nedoločenem razdobju 1942. tu
boroženem krdelu in uboja glasom člena 575.kazenskega zakonika ter ju zaradi čina pod f) obsodi na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom častn i h funkcij, z zakonitim preklicem in na vse zakonite posledice;
2.	Haibjana Franca za krivega soudeležbe v prevratni družbi in * or>oroženem krdelu ter zaradi posesti orožja in ga obsodi na dosmrino ječo s trajnim odvzemom pravice do vr-šitev javnih poslov, z zakonitim preklicem in z vsem zakonitimi posledicami.
3.	Suhadolnika Ivana, Kogoja Ivana in IvržiSnika Emila za krive soudeležbe pri prevratni družbi in v oboroženem krdelu ter jih obsoja na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom pravice do javnih služb, z zakonitim preklicem in z vsem zakonitimi
farme za zdravilna zelišča
Boston. — Možnost obstaja, da bodo postale države New Englanda (severnovzhodno ameriške države) naravna drogerija Amerike, kajti poiskusi, ki se izvajajo s sodelovanjem Narodnega raziskovalnega sveta, skušajo napraviti iz predelja, sestoječega iz šestero držav, kraj zeliščnih farm, kjer se bo pridelovalo najrazličnejše zdravilne rast Jine ter cvetlice iz katerih se izdeluje raznotere zdravilske tekočine, praške, omamila, itd.
Imenovani koncil je bil orga-
niziran že tekom ■zadnje vojne, ko je od Wilsonove administracije doibil dovoljenje, da služi,
problemi ter ofbenerm odkriti še nedotaknjene vire naravnega, jbogastva, katerega se dozdaj
kot svetovalna agencija v tem {nismo sploh hoteli posluževati.
pogledu oib času nujne vojne; ker smo enostavno dobivali
potrebe dežele.	j vsakojaka zelišča iz drugih de-
_	,	1 žel in ravno tako smo uvažal:
Tzredno vxsoke cene m po- . narkoti^na in gH6na CTedstva.
mankanje tozadevnega dovoza;
iz tujih dežel, je takorekoč do
di še pred mesecem marcem so- posledicami. Razen tega so vsi delovali pri družfci, iiaperjeni! trije ob&ojeni na povrnitev
cela zaustavilo dohod zdravil nih zelišč in rastlin na nas trg. Dr. Hebert W. Younken iz Masaeiwisettskega kolegija le-karnarstva je mnenja, da bo znaibiti on pomagal rešiti ta
Dr. Youngken je s svojim delom že pričel, ter je s svojimi sodelovalci vred uspešno po-iskušal z gojenjem 380 različnih zdravilnih zelišč in rož. Tudi nekatere farme so že*u stanovljene v ta namen.
Žena governerja Lehmana Hitlerjeva "slava" se širi
ea nasilni preobrat političnih, državnih in gospodarskih iir-ta-nov države;
ib.) zločina po čl. 5 iste naredile, ker so v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršili propagando za nasilni prevrat političnih, gospodarskih in socialnih ureditev v državi. Vsi so obtoženi razen tega;
o.) po čl. 16. omenjene na-redlbe, da so v zgoraj omenjenih okoliščinah sodelovali pri oboroženem krdelu z namenom izvrševati zločine proti varnosti države;
d.) zločina po Čl. 2 Ducejeve naredlbe z dne 3. 1941., ker po v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah poizkusili napad zoper varnost čla nov državnih Oboroženih Sil, udeležujoč se v krdelu podjetja, ki je povzročilo smrt maršalu Venerjra, ter napad na postajo na Verdu.
Prvi in tretji obtoženec sta naposled obdolžena še:
_f.) zločina po čl. 110 — 57.1 št. 5, 576-577 št. 3. kazenskega •zakonika, ker sta 15. mama 1042. v Landolu skupno po
rtroskov razprave m preiskovalnega zapora.
Trkman Ivan. Leskovie Josip in Habjan Franc so zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni olbtožbe zločinov prevratne propagande ter poiskusa napada proti članom oboroženih sil.
Snhadolnik Ivan in Kogoj Ivan sta oproščena obtožibe zločina prevratne propagande in posesti orožja zaradi pomanjkanja dokazov, poskušene-ga napada; na člane Oborožene file pa, ker nista izvršila ome-jE^P1 in drugod, bo odslej
J r s . Lehman gospodarica 1 prekrasnega duplex apartmen-
vesela, ker gre iz Albany
Mrs. Ivehinan, žena dosedanjega governerja države New York, se je izrazila, da je zelo vesela, ker se bo enkrat rešila življenja v me^tu Albany in »bivanja v dolgočasni stari go-vernerski palači tamkaj.
Ker je bil igoverner Lehman že imenovan po predsedniku Rooseveltu za reliefnega administratorja ameriške pomoči in sodelovanja v zopetnem reorganiziran ju uničenih in po-mandranih dežel in ljudstev v
njenega čina.
Kržišnik Emil je oproščen zločina prevratne propagande ter nedovoljene posesti orožja, kakor tudi poskusa napada na člane Oboroženih Sil zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče odreia, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v "Picolu" in v "Jutru."
Ljubljana, 21. avgusta 1942 XX.	— Poroča J. T. C.
WPA primankuje delavcev
je za nemško sistematično sposobnost zelo velik napredek.
Še večji napredek je v tem, da Nemci uporabljajo trupla umorjenih v svrho vojnega pri-
no vrnil iz Washingtona v New York, je dejal, da je Hitler izdal ukaz, po katerem bi morali biti vsi židje iztrebljeni tekom tega leta. Ibtrebljenje se tudi vrši na tako strahovit in I rut a len način, da je to sko roda težko verjeti, toda je kljub tema resnica, ker so bili potrjeni, kot avtentični viri, iz ka-1erih so prišla podrobna poročila in veMi o tem ogabnem in nečloveškem nemnkem po-f topan ju.
V Varšavi kjer je v normalnih časib živelo 500 tisoč Židov,! maščobo, milo, ter umetna enojih je sedaj samo še okrog 100 jila — tako so prišli naciji že
Zelo ironično se zdi dejstvo, njihovih tovarišev pa je inter- preudarku uibila Sepiča Valen-' da je zmanjkalo delavcev 'za niranih v Južni Franciji. ;tina in iskoristivši časovne in WPA., ki je imela svoj čas ve-
Neki (bivši član španskega krajevne okoliščine, onemogo poslanstva v AVashingtonn je eala zasebno obrambo.
Iz teli razlogov sodišče na temelju člena 4£3. kazenskega postopka proglasa:
1. Trkmana Ivana in Les-kovca Jožefa za kriva zločinov prevratne družibe članstva v o-
preračunal, da bi bilo približno 35% političnih internirancev iz Španije pri volji vstopiti v armade združenih narodov, ker toliko je med interni ranči vo
zadevanja. Za trupla so nacijt j jakov španske republikanske ■postavili stabio ceno, ki znaša vlade, katero so uničili fašisti.
50 nemških mark — prej $20 — kar znači, da so v neštetih primerih ljudje prisiljeni Lakopo-vati in prodajati trupla, da sami sebi za nekaj časa ohranijo bedno življenje v nacijskem novem redu.
Iz trupel izdelujejo
razno
tisoč, —- ostali so izginili. Značilno je tudi to, da je bilo štiri petine židovskega prebivalstva v Evropi prignanega na Poljsko, kjer se je organiziralo si-ht« -Matično klanje, pri katerem
do tega, da si umivajo svoje obraze & človeško krvjo in gnoje svoja polja s človeškimi kosifani — to je morda moderen kanibalizem, ki ga je uvedel na svetu nacizem.
Mhosri španski mornarji so internirani pri Bizerte, kamor se je lojali<stična mornarica zatekla po Franco vi zmagi. Francija je izročila floto Franeotiu. mornarje pa je pridržala v koncentraciji.
Veliko število internirancev prihaja iz vseh evropskih dežel in mnosri od teh so bili pripeljani v Severno Afriko iz Francije, kamor so se zatekli pred nacijskim pogonom na Žide, politične ' nasprotnike, radikalce, itd.
Z vsemi interni ranči in jet-
dno prevee delavcev in ni vedela, kaj bi počela z njimi. , Odkar je vojna so delavci AVPA popravljali vojaške ba-
ta v me-stu New Yorku, dalje ima Lehman v Purchase, N. Y., krasno posestvo, kar pomeni da je bivala njegova družina v Albany samo, kadar je tamkaj prav res morala btii.
Dosedanji governer Lahman je bil v Albany 14 let — »tirii leta je ibil za podgovernerja in deset let za governerja. Njegova žena je prebila z njim v Albany kolikor ča^a je mogla, četudi je bilo to zanjo često težko in moreče z vidika družabnega
Mexico City. — V tem mestu bo izšla v kratkem črna knjiga, katero je pisalo 11 različnih pisateljev, katere pod p i r u predsednik Camacho, pod čigar pokroviteljstvom se je to delo pričelo in završilo.
Knjiga bo vsebovala opis nacijskih grozodejstev v vseh deželah zasedene Ev rope. vključivši Francovo Španijo. Prispevali so k delu pisatelji, kot Thomas Mann, Genevieve Tabouis, Pierre van Pa^en, Aleksis Tolstoj, Mihajlo Slio-lokov, Ludvik Renft in Vincen-te Lombardo Toledano.
Knijga bo tiskana v španskem jeziku ter bo razširjena po vsej latinski Ameriki, kateri bo nudila prvo izčrpno in pravo sliko nacijskega terorja in hudodelstev.
Kadar preti nevarnost, se podgane umaknejp
Poročilo Asociated Pressa podaje informacijo, ki menda prihaja naravnost iz Španije i»n ki naglaša, da smatra Fran
___________________ _ co in njegovi pajdaši v Španiji,
življenja, katerega bi bila, kot j da ie Španija že odplačala dolg žena bogateara Lehmana. lah-josišču, ter da je pripravljena
f viti in nadomestiti, posebno Še, rake. ceste in pota. ter pomaga-. ji ;yK)t]0 0l}prt a vrata Rele li pri raznih sličnib delih, toda hiše. zadnje čase je začela vojna in-
Odkar so ji odrasli otroci je menda srovemerjeva žena
»hingtonu imela priliko popra- j ozemlje. — Finančno »pa-* "*	'	Hija še doleuje Italiji, dočim
Nemčija dolguje Španiji; tako-
dus-trija pobirati delavce iz vrst WPA in tako izgleda, da
imenovani dolg krvi pa pravijo Prancovi fašisti, da je bil poplačan s tem. da sta imela Hitler in Mussolini svoje r>red-
siromaki nikdar ni*=o dobili zadostne hrane. Med interniranci je tudi nekaj tisoč noljskih vo-
t ner*ko mesto in zadnje volitve ! se ji jfi posrečilo doseči svoji
kot so sedanji.	. .
Od junija meseca se je šte-!so J1 ^ Posrečilo doseči svoji vilo WA delavcev skrčilo	~ V go ve mersko palačo v
— . bo razno popravljalno delo mo-1nadlegovala mojega moža, vojn(i ^ nfl	ki
niki s-e je surovo v>ostopalo in j ralo počakati drugačnih dni J 11 a J ne kandidira vee za	v-led tesra strahovito tr|ie-
la. Poleg tega pa so dali naei-jem na raizpolago za (bojevanje na ruski fronti takoimenovano modro legijo, kar je bilo v zameno za pomoč, ki jo je nudil Hitler Francu. Poročilo go-
, .	,	, vori celo o tem, da obstaja
deta pu«ti paiači nemara ven- tend dfl v 1q osi^no
darle dala kaj zivljema. Dewey | prapawiido ^^ io pa
vojno in drugo indu-*trijo po tisoč WPA delavcev.
Uposljevanje velikeara števila delavcev je zmanjšalo tudi potrebe javne podpore. Tisoči in tisoči, ki so bili prej že po več let odvisni od reliefa, so zdaj nposljeni v industriji in drugod.
' eovemerja Dewey-a. ki ima dva šolooibvezna dečka, ki bo-
iakov, ki so se borili na strani' polovico in slednji teden od av- \ Afcanv se bo zdaj naselila dm-Francije, dokler ni ta sklenila1 gusta sem je odšlo na delo * i	***
premirja s Hitlerjem.
Po nacijil) kontroliran vichv^ ski radio je že denunciral predsednika Roosevelta zaradi njegovega odloka glede osvoboje-nja jetnikov in internirancev v Severni Afriki, Češ, da je nedovoljivo vmešanje v oblast tujega teritorija. — (ONA.)
kot njegova žena. prihajata iz obilježja majhnih ameriških krajev in zato tudi družini ne bo dolgočasno v glavnem mestu države.
radi tega. ker *e Španska boji, da bo izgubila še tisto malo vpliva, ki ga ima v * ^ er ki, ako bo Še naprej kor.čila s Hitlerjem,
^nlll NARODA" — Ntm T«t
FRIDAY, NOVEMBER 27, 1942
VRANOVUIN vm
-GLAS NARODA"
rtoPLi)
/nad and Puhlimbed by aiorecir PubUshtng Company, (A Corporation) rank 8«k*r, PrwrtdMit; Ignfte Bude. Treasurer: Joseph Lapsba. 8«c. -c* of bniiiMaa at the corporation and addreMe« of above officer«:
' YORK, N- Y.
218 WEST 18th 8TB K FT, NEW XOI
49th Year
■Olaa Naroda" la laaned every day except Saturdays, Sunday« and Holidays.
rtnbocrlptlflB Yearly tft.	Advertisement on Agreement.
Za celo leto Trtja Hat aa Ameriko In Kanado H:—: «a pol leta $8.— ; n fletrt leta »1JSO . — Z* New York aa celo leto f7.—; sa pol leta »3J0. Za taoaematvn u celo leto $7.—: aa pol leta $3.50.
Ha* Naroda" Izhaja .Trnki dan lsrfeenM sobot , nedelj ln praznikov
.(.AS NARODA"
21« WEST 18tb STREET.
CHeliea S—1242
NEW YORK, N. Y.
Grof Sforza in Primorska
JERRI KOI'UIVSEK In ojecev orkester na »loMah i Terezlnka Polka
Na plaulncab—talfiek \St». M 171 in DIQLESNE UNIVERSITY • T AMU URICA — itv. M 511
Za t oz. cenik ln cene plo8£ aa obrnite na: JOHN MAKSI CH Inc. «1» West 42nd Street, New York
NEW YORK TIMES O JUGOSLAVIJI
(V začetku tedna smo oibjavili dva članka Ilansona W. Baldwina, ki sta izšia v N. Y. Times-u. Za zaikljueek prinaša New York Times dno 21. novembra dolg uvodnik pod naslovom 4tV Jugoslaviji", katerega prinašamo kakor oba predhodnja članka zaradi dokumentarne vrednosti teh r. zmotrivanj v največjem ameriškem listu.)
Mnogo se je zadagi čas culo
0	gvofu Sforzi, italijanskem protifačistu, ki deluje proti Mussoliniju, odkar je slednji
1	prišel v Italiji na (površje, j Grof Sforza. Miaja iz stare
lonVbardske piemenitaiš«ke rodjbi ne, iz katere je izšlo mnogo od-ixmiih -državnikov in vojakov v času, ko je bila Lcmlbardia se samostojna država. Br<zdvojn
no je tudi današnji Sfor/.n spre-	^ _
ten in uurkijen diplomat in go- nas življenjskega pomena. To- vladi, katera nima n« čaaa in tovo bomo o njeni še mnogo da termi se da od poni oči, ako se kakor ka*že, tudi ne volje za ta črrli. .	j te zadeve koremito lotimo iz vi-.ke zadeve, bi v po rabili svoje
Vedno t<mo zaupali v zavrni- dlka. .katerega smo do sedaj po *Ue v to,;da bi popili v zvezo ško zmago, toda kljub temu je Pdncma zanemarili. .	* zastopniki teli dežel v dosego
. . . ? . i i vi - r/r i it,-	„ tega namena. Brezdvomno bi
ostajala bojazen da se lahko se, Zdi se, da sploh nimamo vpo-	.	* . r
pripeti kaj katastrofalno nep:i-.1 gleda, kaj se vrši predajami terj lHl\r™
eakovaneiga (kakor svoječarao ] vse le preveč presojamo po pre-^ .	'e	manj kakor
- - e , j* v i a i! • -A\ln tih. Ceni so od	nekdaj radi
močenje francoske armade). iteklosti m ne moremo uvideva- . ^	-	X TJ
^L*!™1^0.™"^ ™ia?0ttj, da bo m mora biti ^adba	pr^aL^^' Poljake^
temna roiko in mu marsikaj obljubile. .	!
Tukaj pa se prično križati naši načrti z onimi grofa Sforza. On je sicer izrazit protifa-šiet, toda t,udi velik italijanski
patriot ter bo skušal, da obrani dala le za svojo korist in v ako-ka'.ikor mogoče za Italijo pred <1° teih dežel, vsem naiše Riimorje. Radi te~. Ali bi ne bilo torej umestno, ga je Ibojaaen med nami. da bo- uko bi obrnili na.šo pozornost ( mo zopet prikrajšani pri dolo-/* sedaj v to smer? Mesto da cevanju mej, ker ti kraji to za bi pošiljali resolucije ameriški
____ v:__1 •__* 1__________m_ ' ,'lnili L- Q + « nimn nn n.iru.
RAZGLEDNIH
Zakaj človek ne odpravi medsebojnega klanja?
Dandanes, ko čitamo vsak dan o1 strahotah, ki jih širijo
»podivjane človeške tolpe, sploh živimo, da nam je dovo-vsakdo Izmed nas prav gotovo jjeno živeti In najhuje mo > nemalokrat, vpraša, zakaj ne more civilizirani človek odpraviti organiziranega medsed>oj-
jega soseda, vendar se spominjam, kako me je včawih »preletel mraz ob misli, da smo orbda-ni od samih sovražnikov, ki jim vidi naravnost 1>edasto. da
v nedogleden čas*
i.bed oč n est i
dokaj različna in ■v
i c ln " od v preteklosti ' ^	Avstrije je. da se tu-
iZdaj je ta. bojazen izginula, jIM7p<>	one v p	" jdi ona pridružiti, toda Koroško
Nepričakovani uspehi v Afriki. 1 Edino, na kar se sedaj opira-; vprašanje ho pri tem cvira. Ee-na Salamonelcih otokih, raizbi-jmo za priključitev Primorja. £iti ga bo treba na takten rajanje nemških in italijanskih in Jugoslaviji, je iz narodnostnega čin — ako ne bo sploh odpallo S članki Hanson W.' dui-trijalnih središč. trdoži' >a-j stališča. To ni najboljši argu-|— ker pričakujemo, d abudoče ki so izšli v naših šte--TOst	armade je okrenilo ment, a'i vsaj ne zadosten. Bes meje med temi deželami bode
' nično, da tam bivajo Slovenci j v bodoče tako rahle, da ne bodo
nega pokol j a.
•Pa ne samo to —-še bolj čudno se zdi to, da vlade, ki čepe v zamejstvu, že zdaj delajo načrte za bodoče o3>oroževanje, dočirn velike sile tudi že imajo načrte za "boljšo" pripravljenost v (bodočnosti. Brezdelni kraljiči in ministri se ukvarjajo z zamislicami o bodočem kroju uniform vojaštva in čast-
zadclo, ko .nas je enkrat na. jugoslovanski zemlji skupina slovenskih fantov, £e čisto prežo tih. z avstrijskim duhom in poleg tega polnih samozavesti, ker so zdaj imeli svojo državo Jugoslavijo, zafrknilo, da Pri morei so dobili, kar jiui je £ " in ibodo tako in tako kmalu postali Lahoni. Tudi v tem je bila klica konflikta, ki je slovanske narode vedno razdruževal in jih metal na milost sovraž nikom.
Pozneje v Ameriki sem
?n Hrvatje, toda tam so tudi Italijani. Trst, Reka, Gorica, Pola in Zader so veljale za
t'dwina o razmerah v Jugoslaviji, ki so izšli v ..u od četrtka in od včeraj. hoteli opozopti javnost na] ^^ more radi ^^ ^ najbolj čudežnih uspehov doseženih v tej vojni. To je'Tia Pacifiku	Rusiie, ka-
vh generala Mihajloviča in njegove maloštevilne skupine tor ^ ^ bilo ^ in ^^ ^ cinikov, ki napadajo posadke osi£ča, uničujejo izolirane čete -Rudija v stanu iTpo.rfl<bliati vi-oi italijanske trdnjave, da ne o-jjeva.eev, razdirajo njegove prometne zveze in predvsem svojo moč proti Hitlerja, kar!meiamo tudi drugili manjših f>evajo v tem, da vstrajajo in vzdržujejo svojo udarno silo. bo povzročilo, da ne foo mogel j istrskih n*e«t. Ako je bilo ne-halovic je pokazal, da je vojaško zelo nadarjena glava in Hitler vporaibl jat i v zadostni jj kaj tisoč več Slovencev kakor dokazal, na bolj dramatičen način kakor katerikoli drugi meri svojih čet na drugih fron-J Ttalianov, ne pride toliko v po-jdja, da popolnoma obvlada vse posebnosti discipliniarne gue- tah. Thttč! ia l>o ostala nevtral- j štev pri spreminjanju mej.
i v« M «1 C vr f 1	/] A	TIhilr W	*
nikov njihoWli dežel, o Katerih j sploh ne vedo, če. bodo, kot ta-1 pričela živo zanimati za svetov-ke, še kdaj obstojale, niti ne,1 no politiko in socialne teden<" če bo v teh deželah ostalo toli- ki vodijo do krvavih vojn ko zdrave moške sile, da ibi sij sem spoznala, da potiskat
ment, a^v,a^ne^dasten_Bes, j^ med tenu deželaani bode; ^oči vladar mogel 'takoj za-| ljudstvom v roke morilno o,,
misliti strumno vojsko, ki bo v, jje interesi, ki
Iske vojske	l na ali v	da jo HHtler
Zasluge, ki jih je izkazal zedinjenim narodom so nepreJ ^P^e, se bo branfla in ae pri-,	a-	j- »• r^	i • i i- drmilrt zaveznilcom. m tudi,
nljive vrednosti. Širom podjarmljene Evrope, kjerkoli so ^ ^^	^an..o ^
šali njegovo ime, so njegovi uspehi vzbudih velike moralne	1)o
i le. Oživljali so vero v to, da upor ni le mogoč, temveč tudi
Nekaj pa je, na kar lahko bolj tehtno opremo zahtevo pof onih krajih. To je zemljepis-1 na lega onega ozemlja. Itali-
Txrvz cv-ale " jezikovnega vprašanj a. .
(Rudija nam bo seveda naj-iizdatnej»a pomoč. Kakor vemo, je ona edina med zavezniki, ki se za veda koliko je Jugoslavija žrtvovala za zavezniško stvar in kako v veliko pomoč je ^e sedaj general Mihajlovi ? v boju zoper osišče. Ko. prišel bo čas, ko bodo morali tudi drn
si kujejo vefr-
lepih uniformah korakala nje- ( kanske dobičke iz krvolitja. Pn mu v počast.	J .torn mislila, da bi ljudstvo 1' "
Tekom zadnje vojne sem ko spregledalo in uvidelo ka\o vlvl jdb svojim mladim letom če- strašno je izigrava no na v=f-.*h
sto opazila, da so baš v vojnem ča«u posraniale kali za nove
gi to priznati.
'Madžarska, Rumunska in
ja nima nobene pravice do kra- ?ariJa ^^ niora1^
, v t + v „	Rn	KM« ^rnmn« k« ki Kot na,|bolj nezanesljivega; jev na naši -trani .Tadran-kc-a	sprejeti svo^> tepezko, to-
»!o učinkovit. Njegova pomoč iiusom je bilo ogromna, kajti	• •	v j i« «	xt	■__,D , da po tem se bo moralo sovra
, . . .»v - i . _____x_________iH.___:___a.. Člana v verigi o?bodo sku- morja. Naravna meja med Bal . 1 V	,
vojne—Madžari, ki so prišli v naše kraje, so kleli in se pri-dnšali. da bi, če bi mogli, zavedno štrli vse zanikrne manjšine, ki delajo velikim državam same preelavice — njim niso bili sovražniki Italijani, airfoak
koneib in "krajih in pote-n bi morda enkrat prišlo do tega. da
bi odpravilo morije.
Spoznanje pa gre tem globlje, čim bolj teko leta in tako gledam sedaj na vse skupaj t nekim»določnim razumevanje:!:, ki sicer ni prijetno, a je f • gično—zakaj človek nikakor
•ekinil je osišču nekatere prometne vroge za dobave in zadr-il drugod del vojaških sil osišča. Moštvo, s katerim zdaj raz-olaga, cenijo na 35,000 do 100,000 vojakov. Afcoravno so nje-
šali
zaveniniki
morja.
najprvo izločiti'kanom in Srednjo Evropo na
štvo umakniti zdravemu razu-
mi, ki smo bili v obmejnih kra-j ne more odpraviti medsebojn«--jlh in nismo bili niti Nesmei. ni-1 klanja, dokler dopušča, da ti Madžari, radi če«ar so Lahi jo voden v klavnico. It jer se.k<"»-smatrali, da nas laliko pogra- ]j0 na povelje tistega razreda,
Italijo iz boja s kolikor mogoče eni strani, ter apeninskim polo-	^t^feto' 'biio- Krivda ie 1p na5a' ki vidi v množicah samo gn^
t	4	4	I _ — — . . i _ 1..1.1!	A! J a! »»/vi llrA	v	.	♦	J	9- -	--- 1.» I I * o. 4 v«
- ,-. ,	.	o v	-x.. •„ • man^imi žrtvami. Dasi so Ita- tokom, to je Italijo, je stara	* ——	nismo hoteli postati del velike- katerega ie treba čim koristn
>ve sile zdaj ko se bhza zima, morda bo!j blizu nižji številki,j liiani v tej debeli v veliki ve- meja. kot je obstoiala pred pr. ,P<> eg drugega.	| pa avstrij-ko-o-r-keea naroda, kaxere&d
~*lo verjetno, da bi jih mogel hitro pomnožiti, ako bi bilo zagrizeni fašisti, se jim mo-i vo svetovno vo.mo med Avstri-j Kfa^r ** 1Z. ^^ razvi<lno.; ampfik ^ vztra-ai; nri ^ojih ipstno. Cebi mu zagotovili redno podporo v oskrbi z orožjem! m nriTrmti d« ^ snr^ri ^ ;-n Tfoii;^. ^dio^iA Primn^n grof Sforza ni tak velikan, da
1 opremo, bi mo^el pomnožiti svoje sile in organizirati voj-"> od več stotisoč mož- Jugoslovanska vlada v izgnanstvu ce-da zadržujejo general Mvhajlovič in komunistični partizani, ir^era.
ra priznati, da so zelo spretni ;o in Ttalijo. Zaledje Primorja """TT T, * "T ' lilnneev«ki naroflnosti v tem. da vedo, kedaj je čAs je izkljt^o neitalijansko. V	Ko so prišli Avstrijcem na
treba žrtev, i	^^	™ nas
istotako prezirlpvo crledali m
preeesti iz enega voza na dm- -neposrednji bližini Trsta ž?ve	Toda ne pozabimo, da za
Tukaj bo prist 1 grof Slovene? in do^l«dnje bi moral ^a<ko
=<0-
Mnogo dela. nmogo truda in
kupaj najbrže nimajo več od 160,000 mož, zasedbene čete, ki; Sforza do svoje veljave S avo- pripadati ta nirm ini, W W	ih sredstov	^ ^
.e^jo 33 divizij osišča. Ta cenitev je morda močno pr^ira- |^ ^at.ko ^-tjo sedom v centralni Evropi. ^^Z^k^in rZ i, toda tudi popolnoma neodvisni izvedenci so mnenja, da,«®^ ^	n	' ' Preveč je pričakovati, da bi ; ^ v reRnk>i tolfko do tega, da se
vražnik drži v Jugoslaviji od 10 do 20 divizij.	v tei dS I ^ P,° T Vsa Evrc^ £trnila to vprašanje r^i nam v korist. v V^^1	T.° ^ imedten1' ko	Tsak za sr°"
Ce bodo zedinjeni narodi .da j uspeli, da zasedejo vso se- S^^CS V ^ državm n^troj. Pred;kakor ^varimo in kažemo, | P^^o razpredelU. ^	dobro in gleda za svojo koz,
bi raiip polWU kf>t š1! bit z Italjani. Bolj 'Ibrilitni" so se naravnost izrazili, da bo treba "bodoči voini" vso te kraje
je porabiti.
Seveda igra prirojena člov -kova sebičnost veliko vlojrc. v tem, da se organiziranega klanja /ne da odpraviti. Ta sebičnost pa ni doma samo tam, kjer je doma moč, ^rof^podstvo in -pohlep po dobičkih — d -volj jo je tudi med maso. Tn
rno afriško obalo, bodo mogli udariti kjerkoli na "mehki ^bušni del Evrope." A Jugoslavija, kjer že zdaj divjajo bo-, bi mogla biti prav posebno zapeljiva točka, na kateri bi se do, ako je tam mogoče zgraditi letališča, izkrcati oskrbo in >te, privedene z letali.
Toda akoravno nam Jugoslavija zdaj nudi ogromne voja-l
\"sem bo za daljno dobo ostala
:e ugodnosti za neposredno bodočnost, ona nam daje že zdaj enke nauke, katerem moramo posvečati že zdaj vso svoio pokornost. Tako hočemo ne le pametno reševati povojni problem, .iveč tudi razvoz!jati one probleme, ki so se že zdaj pojavili n morajo ibiti rešeni, ako hočemo zmigatL Kajti Jugoslavija i razdeljena le med Nemce, Italijane, Bolgare in Madžare. V ej divja tudi meščanska vojna.
Armade, katerih edini cilj bi moral biti boj proti sovraž-cu, se bojujejo tudi med seboj. General Mihajlovič in njegp-. 1 vojska sta v začetku sikoro sama vodila svoj boj proti osi-1. Pozneje pa £0 se pojavile partizanske skupine raribojni-v in avanturktov, ki so tibijalein plenile brez razlike. S časom komunisti stopili v te čete in prevzeli vodstvo. Moskva in ninnistično časopisje v raznih deželah sveta, so nedavrio za-,%li napadati generala Mihajloviča in ga poskušali očrniti. Raz-entega so nekatere teh skupin dejansko stopile v tboj s četoi-i pod poveljstvom Mihajloviča. Težko je doumeti njihov cilj, kajti jasno je, da oni ne pomagajo sedanji vojaški situaciji na .luškem.
Krvavenje brez razlike, ki ga vidimo v Jugoslaviji, je nii-' lokozmična slika tega, kar se dogodi, ako se vojne strasti taco rarplanute, da jih ni več mogoče niti usmeriti niti krotiti. Jugoslavija nam daje v malem odsev strahovitih problemov vekonstrabcije, katere bo moral svet kmalu reševati v najveČ-•enl obsegii-
svojo stran. Taka oneramzaoi-; med naro(Ji niržnj^ po^ročena ja bo imela veliko moe sot p-rv radi ^a^j^ klanja. Tudi paerandno ^tredstvo v It«Kn jez?kovne, kmtume, ekonomske sami. nmlT3vo da mu bodo ?ocialne in SQOSrtx^e razlike ,šle gotove zaveaniške vlade pn €0 tak<?? da ni	na ^
rajsnjo udtjstitev te ideje. Toda marsikaj ee bo zpvemenilo in ni vzroka, zakaj se ne bi dežde
Note 1
za	=
PIANO-harmoniko ali KLAVIR
kakor govorimo in ^v...«, , -.11 j ■ vednesra prepira radi njih lahko mnoco pomagamo do	.	__
ugodne rešitve. .
V. P. Cora^cpoli«.,
Pa.
HRVAŠKI I>KT>AVCI V NEMČIJI.
(JIC.) — "Svenska Dag-
sedaj je to res prišlo.
Mlad človek, ki ima šo^ vse,mo v?j pkupai v živlienje pred seboi, nerad mi- ^
se ponavlja stara pesem preden pe zavemo, se zna.v vojnem >:
sli na to. da je T>reko meje na-/od, ki pripravlja smrt za svo-
Pa še nekai je, namreč i da je v človeku nasrib, ki ga vedno potiska na uglajena po-. ta—vsesra novega se stra> ki bi hoteli iz Bolgar- bo.ii—tndi vojna z vsemi svojl-
BliEKZKS OF SPRING

TIME OF BLOSSOM (Cvetni
SLOVKNSK1 FANTJE VSE BOM PBUDALA
eo JEZEBU KOLO
OHIO VAIXEY SYLVIA POLKA
TAM NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ BPA\AJ M ILEA MOJA ORPHAN WALTZ
strni-	s^italijc, prebiti v Bc^ln.1 CT<«ota™i m„ ^
Ali bi ne bilo nekaj naravnega in v dobrobit vseh prizadetih. ako bi se združile Grčija, I^clgarija, Albanija, Jugoslavija. Avstrija, Madžarska, Ru-nitmska, Cehosiova&ka in Poljska v eno zvezo, ki bi pustila vsaki izmed teh notranjo upravo, toda bi bile vezane med K^boj v obrambi celokupnega ozeirdja in brez medsebojnih carinskih mej J Vsi ti narod*
ea-emteov več od ^00 000 hrva-|gradu' ker T>romoi na	strahu, kakor pa misel, da K
škihdelavcev' v f^iji. Pri J Beo«rrad-Za^>eb ponovi ukin-j ,topil duhovno in mentalno za
b!ižno polovica jih,je prispela	XT + , „ . .	I ^ korak
v prv- polovici 1942 85 000 i>a Nava Hrvatskaobjavlra | človek ne more odpraviti m"d-^	govor vstaskega krvnika Muse sebojnega klania —- manjka
na nekem sestanku v Šiiokemlmn auunre?, potrebne plemeni-Bregu. Dejal je: 4<Nikdo ni tosti duha.
verjel, da bo ta peklenska pro paiganda prispela tudi v naše
že v teku 1941 Teta.
'"Deutsche Zeitung in Kroa-tien" poroča v mesecr. juniju, da je bil sklenjen med Nemci
in hrvaškim poslanstvom v.. . _ .„ . Berlinu dogovor glede ravnan-\ J^m^	na£a:
ia ^ hrvaBkimi poljedelskimi de	m nefaW ^^V'
■ lave" v Nemf iii Sklenjeno ie ^e, podirajo mostove in trde. da
bi se v veliki meri iSi^ ^ ^P h^aiki delavci ^ffiSlt
Ink na našem obrežiu ako bi ©kovali potsefbne tečaje, v ka- ^»terji so prepričam, aa bo ink na našem obrežju, ako bi ^ ^ ^^ T Jo mogli nadevati svoje zlo-
nem^kem načinu deda, .	jčme brez kazni.___
DEKLE NA VRTU
OJ, MAR1ČKA. PEQUAJ
PRISPEVEK URADOV MŽSTA 1IEW Y0RKA : ARMADI
New York. — Župan. La' 1 i uardia je štel zvezde na služ-1 ani nastavi, • ki je razolbešena v ftast onim, ki «0 Hi v slušfoo Strica Sama iz mestnih depart-centov in je naštel M90 zvezd, l.ar znači, da je odšlo v vojaško dtriSbo mnogo mestnih u-! Irtžlbenoev. Zupan je izjavil, d a mesto napravi prošnje za iziemo samo v takih s kiča jih, kjjr ee vpoklicanega res ne da
VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražniku osebne • svobode; — VSAK Pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM KE redno.
BARCICA	.
MLADI KAPETANE
GREMO NA ŠTAJERSKO
STAJERIS
HAPPT POLKA ČE NA TUJEM
nadomestiti z enako dobrim veščakom ali nslužbenoem.
35 centov komad	g __3za$l.	g
MOJA DEKLE JE SE MLADA	S P« 85« kc
N«ro«ta prt KNJIGARNI
SLOVEN IC PUBLISHING CO 816 Wert 18th St.. . . New York
iMBiMiiiiinmiiiiimiiiimiiiiHiuiiiinii
imeli do njih pro£t pristop. Nedvomno se bo. po vojni razvila živ aim a mednarodna trgovina. Ta vojna bo marsikaj izpreme-nila. Aeii^iki narodi, ki do se-
"Nova Hrvatska" jevlja 27. j serptemlbra, da je preki sod v, Zagrefbn zaradi konmnistienefira
daj niso poznali drugih kot delovanja obsodil na smrt 5 o-najskromnejrah življenjskih po-
tr^bSčin ne br-do v bodoče več zadovoljni s takim živil jen jem.
selb. med njimi tndi dekle 18 let.!
Več?na bolgarskih časopisov (} , je pred kratkim poroteala, da je1 {|( ( ter si bodo želeli predmetov, i bolgarski minister prometa u-1,^
ki so jim brli do sedaj popolno-, radno objavil, da bodo motali,11
ma nedosegljivi. Trst bo glavna luka v posredovanju trgovine med Azijo ter indui=trijalni-mi kraji .Avstrije, Češke, deloma tudi Poljske in Madžažr-ske ter seveda tudi Slovenije. Trst v posesti Ttalije bi le oviral ta rassvoj, ker Italija bi gle-.
SLAMNTKARICE
na 2HG-ZAG STROJE dobe delo pri SO&SERS BROS. HAT j OO., 129 W. 22nd STREET, NEW YORK CITY. -6th Floor. ,
n-27^0; 12-it UUHUUIlUIUUIUIllllllUiUIUiUlllilllHI
iiiuiyiiiiiiituiiHiiiitiiiiainiiiyiiiiiiiu
IZŠEL JE
SLOVENSKI KOLEDAR
ki ga je Izdalo uredništvo
"AVE MARIA"
v LEMONT, ILL.
Koledar ima bogato in zelo zani mlvo vsebino; članke o Jugosla tU! in mnogo slik.	. , .
GENA 7» <»NTOV Naročit« pri: "AVE SlARIA", P. O. Box 6A8, Lemont, DL


Studenec Blagoslova!
300 SVETIH MAŠ LETNO. xm žive In mrtve	Maine Zv«z«- tUnarlo- jm
vsako osebo Jivo aH umrto S$c. (N!rfdar nI potreba ob«oviU.> UpiUte.Vaie sine ve vojaka.
DRUŽBA SV. PETRA KUAVEPJA za afrikanske ml«(Jone Department G
36» W. Pine Blvd..	St. Louie. *>*o.
■ ■ - - >-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku)^ RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
je trdo vezana m ima 821 stranišči,
1 i M
JJ Recepti so napisani v angleškem jeziku; nonekod pa so^ ; Ji tudi v jeriku naroda, ki ara je kaka jed posebno v tiatadi JJ
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki se zanimajo knhanje in s« hočejo v .njem čimbolj -izveibati in^ If Upopolniti.	ii
^»»»^»Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING CO.
21& Wwt 18th Street	New York, JT. V,
89482353235391485323534853
-GLAS N A I O O A* »
FRIDAY, NOVEMBER 27, 1942
TBTiNOTUDI —i r^Lu
KSAVKR MESEC):
Koroške poti
Vse na^še poti od prvih let ne varala, napada, in je raz-j . este proti Cteojam, nad me-spotznanja do groba, niso-li vse sodil z odločno besedo:	Utoan "belo-rdeča cerkvica Bv.
^x>t rešene s cvetjem in trnjem: a lepimi in bolestnimi spomini 1 Se po mnogih letih, vzame človek tak cvet v roko, in glej, čudo* razcveti se ti mahoma v preie-stno rožo. Dotakneš se v bolestni uri že davno pozabljenega trna, in glej, rani te nanovo, da ti spet curkoma pote-ve vroča sivina kri.
Tzmied tisočerih iztrgam danes spoštljivo in pobožno, le en cvet: opomin na pot iz Marije na Žili v Bače. Kakor kra t-ota raja. z zaibris«nim, sladke melikosti polnim svitom zahajajočega fiolnca ožarjena, se mi zdi dane© tista pot.
Tista prva pot zadnje sep-teiribrske nedelje leta 1906 — začetkom septearibra sem prišel na Žilo.. Rad bi bil videl Bače in jezero že prej, pa mi je za-bičal batški cei'kovnik Kuk:
4,Prej ne smete priti. Na že-
4'Gospod, tega še Bog ne bo'Martina pred mestom redelal. ne da bi kdo dragi.") » estni. resni stražniki
kakor
predelal, ne da bi kdo dragi.';j vestni. resni gi razni ki vitka Ceikev okusno povečana. To stolpa in visoka knpola iomar-so brhke Bačanke razumele, da' »ke cerkve Sv. Križa na Pera-ne kmalu kdo tako. In so de-1 vi nau mestom šoto t nw*kon<6-lale za cerkev z veseljem. In nega reba, na n, *očn,. gcrovje cerkovnik je bil vendar Kuk
(Pisal « je za Markoviča.) Več mu je bila oerkev ko jed in pijača, več ko domača hiša
v ozadju poveznjer in p ltrjen —oko gkvla in gleda, nagledati se ne more. .
Good sam, nepretrgan st raz-
VABIL01
lljmloo vabimo, vse rojake na
I O.EI IN ZABAVO
ki jih priredi Slov. pevsko in dramatično društvo
"Domovina" v Nedeljo, 29. NOT. 1942
Začetek oh 5. uri popoldne.'
v Slovenskem Narodnem Domu
253 Irving Ave* Brooklyn, NX
Prva ipra :
"MODERNA M INKA" Druga lj?ra:
-GROWING PAINS" kakor tudi različni nastopi »PETJEM Vstopnina 50 fMi to v, davek vključen.
Za obilen poset se priporoča :
'•Domovina".
VAŽNO PRISTANIŠČE V FRACONSKEM MAROKU
, . 's/M-frtft
Rad sem, zlasti pcfleti in jeseni, vzel na te poti kako knji-in družina in vse na svetu. Žal, prostirajoč o.l /Mc do lač, le go. Najrajši Stifferja ali Rose-da sem moral tudi njega mitu dva travnika, 44 na Poljani" gei^ja, da sem uživai v gozdu de^ra pokopati. Solze sem skri- imenovana, s ni vat a ob s«teci njrh prelestne, v vseb barvah vaj brisal ob njegovem pogre- sredi gozda kakoT dve zelem se 'blesteče opise šume in nje-}>u	( pravljični jezeri, je imel v vsa- nega tajmstvenega življenja. —
Od tedaj neštete poti z Žile kem letnem času svoje zanimi-v Bače, poleti in pozimi, vsak vosrti in črte, v vsakem drugač-teden vsaj enkrat, če ne več-; ne, a vedno lepe. vedno mi*li in
krat. A sem hodil rad, ker so bile Bače v venskem in narodnem duhu najboljša vas-v župniji. S trnka j ker .je lepa vas s p:ijaznimi belimi hišicami bolj oddaljena od Beljaka in ker
duha inamttoe in oploctujooe.
Ko se je spomladi budilo v lesu novo življenje, brstelo po-pje, na dan sililo presno mlado
AH Storma. Nikjer nisem tako živo čutil in užival mehke,, kakor naonožnejpa tančica, voljne in dehteče poetzije njegovih novel, kakor v teh go®dili. Mar-si'kaka zamisel, mnogoter Osnutek za lastna dela se mi je po-
Magoklar je važno pi-rstjanišče francoskega Maroka ob obali Atlantika. — Pristanišče
je zasedla ameriška armada.
gnanje!" In se je smehljal pri-jmimo, kvarni duh mt*t.a ni ta-jazno skrivnostno. Da mi na- ko hudo vplival.
meravajo prirediti slovesen sprejem, ni povedal.
tedaj tudi še želcmica ni tekla čile prsi. kako je valovilo sroe
v sladkem ■ nemiru, v mladostnem hrepenenju, v kipedem ve-
zelen je — kako so se mi v bal- rodil v duši na teb potih, ob zami-Čnem jutranjem zraku bo- niih tofcli. v sanjarije zaziba-
SOBOTNE MISLI
Piše IVAN BURO VINSKI Pittsburgh, Pa.
Pgananjkanje nekaterih stvari radi vojne, oziroma od vlade določeni odmerki istih »o ne le v .škodo, tefti*več celo v korist naroda. Tu piide najbolj v potetev beli aili rafinirani sladkor, katerega zausživajo ljudje v Združenih državah v daleko preobsežni količini več, nego fcjerkoii na sveto. In kako škodljivo je to za zdravje nam sprSeujc'jo zdravniški in bolnišnični rekordi sirom deele. afla-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
Ko sem prišel zjutraj na vse 7. goda j iz ziWke va*i na polje,
(Za nmofee pristne stvari pa

Nepotrebno trošenje denarja v vojnem Času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trosite denar po nepotrebnem.
[Ljudje z vedno jasnim obra-1 zfom in z nasmehom na ustnicah so podobni blagodejnim solne-nim žarkom, ki se razlivajo pre-1 ko sveta. .
pjih topli, v sanjarije
vajcci, cfbraem pa bogato oploJ;^	~
dujoei poeziji. .	: 1
Stopil -sem iz goada. Pred sel ju in velikem občudovanju! memoj na vzvišeni ravnici nad imamo nadomestke ali substitu rf4lKako čudežno lep je vendar vasjto baška cerkvica. Pod njo te kot na primer za gumi j, svi-
|Pa stano ^li v mladem, nedelj-1 Sem se realno vsako pot ozrl go^!	božji P' Pelo se je z vseh vas hiše tesno dm<ra pri drugi lo, kavo, maslo Ltd.. ki so več	__________________
s kem jutru skozi tiste prelest- v[ proti Sv. ViŠarjem bi-li vide^ vrhov, z vseh vej, kakor bi vsak kakor pi-ščeta. če jim preti n<s ali manj vredni včasih pa ce- ^ sobice, ki mi omogoči, ,da se r.dove; " stari nadučitelj cerkvico M* te ne Božje. Ob le-'15fit imel	m ie P^ 2 varnost. Rdeče strehe živo rde lo prekašajo pnstno robo, po- la^ko n^noteno pogovarjam s
Efcaga mi je tiha samota mo-
no crozdov V
y ier, mož, kakršnih dandane? jnh jutriili, ko je ?olnčr- pravkar ib^ti in sosedi za stavo. Sto-brž ni več. Stofov oče, prlavni \~aliajalo. se je belila z višav iPal *em °b teh himnah po ga-
-t^ber naše ]>osojilnioe. blag in kakor bela vrh gore počivajoča' motni erozdni poti kakor v san-	■■ MMB
krem,-nit Zrlan, da se mi stoži golobica. Nekega popoldne kafkor v prečrrdežno lepi. ionskih dneh pod j	nadomestilo pa
po njem in njegovi družini v^e nMHl vojno pa je nenadoma na- pravljici. IPo^ušal sem vladno ^-hiznato meiflo. ki seje iniamo ^	j^n in pi.
le.j, kadar t-e spomnim nanj. in stal v vasi velik nemir; izmed in Tia.irajM bi se se nakuhala ponry. iz ježem. Na ._	—j —
in ble«te v veselih, nanovo umi- stavim umetna svila, ki je sko-tih solntčnfh žarkih ob lepih ro tako 'lepa, vrhu tefea pa tr-jasnih jutrih ali *?e <roerikavo pežnejsa in cenejša od prave.
jaz.
A" Bučah slovesen sprejetn Načelnik požarne brambe Trei Vr — oslepel je pozneje, še
Sv Višarij se je dvi«ral oblak Pam Pridružil stoterojrfa*nean<n ^vd jezero, bi^ma solza na dima. za njim v^zplamtel visok zW>ru ter ""P^1 ^a^ospev de- krasna licu čmlovie T>okraji-piamen, kakor bi -ora bruhala. vrSkenru mlademu jutru, vsi ti ne. T>alie. v nrradra snhorebra-Herkev io gorela vsa vas je za oomladnji krasoti in Ooispodn ta eJpa in Ka^nvnnke, vedno j«- Vovoiii po-j ti jo žalovala. Od te laj.so nas'Bocm. UimetuHcu vsrh umetni- Wie. vedno molčeč«. ^kr<r ža
jač in sieer čebelni med, ki po svoji redilnosti in zdravilnosti daleič preseže, beli sladkor. Naravni sladkor, ki se nahaja v zrelem sadim in deloma tudi v
svojo najzvestejšio — dobro knjigo. .
prijateljico
Povt£alno sttkk) (magnifying glast?) je- tako koristna iznajdba in ga je zmiraj dobro imeti pri roki, zlasti v sedanjih čai=^h, ko so jela prihajati pisma naših fantov-vojakov iz tu
sečivju, zelenjavi in žitu, je deŽel. reprodociTana .potom koristen za človeško telo ali be- fotografije v tako zmanjšani oJj 1
inhul in umrl	^_____________ r______^______..
zdravni or v tisti prelepi gledale z gore z oslepelimi očmi.^ov, StvarHelju-vse te lepote in lrrioče. da mormo Witi Koro- _ ___________
zilski slovenščini, ki slovi in je «e nizke, očrnele razvaline. rodneti. .	^	i^ko od -sestre Coren^ke.	y M prodtieiramo iz slad- da težko 5itai°» ako ^i-J
vredna -ostra ponosne sosode1 Povzpeli s»e čez polje pod| Večkrat mi je dejala v vi-gre- j Kadar so prišle naai€ sitno-1 korne pese in sladkornega trsa. ^ izredno razločno pisana. To-ren sščine. Poveljeval pa je gozdove na hribu, sfm se tudi di kaka preprosta ženiea.^na- 6ti ^težave in bil žaks-l fegnbi pri čistilnem procesu ^^ in rojakinje, ki ima-j «*roji četi nemško. Omenil sem tam na obronku navadno okr<v!rad^ kmefiSki fant Bač, če ten in potrt, sem iz Bač nameril popolnoma vitamin B, ki je ta- te v armadi svoje sinove, može, Kuku:	1 nil in z dolgim pogledom objel ^ ^ ?ndil. da so bili že na v«e korak-po poti pod gozdovi k so-1 ko važen za zdravi obstoj na-	brate ali prijatelje,:
pozneje
je bilo lepo. ljudje so in pobožal mesto in okolico. Nej
v cerkvi na Žili:
izredno prijazni in dobri, a ee-mu nimajo slovenskega povelj-netra jezika ko pa so sami Slovenci
Kuk velik mož z izklesanim vačmolim obrazom, ie v velikem zaciKkinni zamahnil z mo-
Isedu dr. Lučoviuku v Šteben.
vem. se4i kaže Beljak Še s kake točke v taki mam-*5i krasoti kakor odtod. Sredi ravnine morje biš, v ozadju silovito za-storje gorovja. Drava valeČA se v širni in oblastni mogočnosti Pkozi me^vto; dolge vrste
šeira telesa.
cročne roko, kakor bi se branil j vitkih topolov na vsaki tirani
O, ko pa je tako lepo iti zjn- Kratka pot, ki pa sem jo navad traj skoezi lee. Ve« les poje!" |no hodil pra-v dolgo, zakaj ho-j
ioskrbite si čimprej tako steklo, ! ampak — pazite, da it ne boste Ha je med toliko vreden za ^icrai>iii jn gledali "kozi njega
, . , , dil sem kakor na posvečeni ro-;^0Vfk0	^	f^ * napake mojega bližnjega, svo-!
Poleti, ko so smreke jokale ^^	ysak gem j V^ar napravljen iZ nektarja ^	in tako napravili iz i
svetle solze m je ves gozd deh- ^	^^ ^va(1 -jjah sladke tekočine, naj razno- mnhe toT1ja celo slona,
tel v smolnatem vonju - saj z ^ , misllmi in z ^m sr-
se tedaj rikoro ni bilo mogoče (>P1T1 tla>oto ^^ in	katerimi >e najbolj
ločiti od njega. Zunaj vroema ^	iiJn ^ n}mani na
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
m vključene sleddfe
slovenske pesmi:
1.	Fodoknlea — mogki sbor s bari.
ton Aimo.»p»Tom
2.	Pozdrav — mofikl rbor
S. Lahko nof — moAkl zbor 4. Otf'Skl xvon — meftanl sbor 5 Pomln.dnFka — meAani sbor, *
bariton samoepfvom 8. Ura 1. — ra solo spere, mofikl In mešani ibor
7.	Lira II. — sa m^Aanl zbor
8.	Altantski odmevi — za mofikl In
ienslcl zbor. a bariton aa-
mosperom
9.	Rantata Iz pmlma — mofikl
»bor
10.	S of i — za famr«pev«, meAani
zbor in spremljevanJeRi glasovi ra
11.	Psalm 29 — za ramospere, n»-
Aani zbor in spre ml Je van j« plasovlra ali nrfc!
" CENA SAMO
50 centov
KOM^VD
To m koneertne pmni n mo&ke in mešane zbore, katere je D{la» bil in t samozaložbi izdal MATEJ L. HOL3IAR, organist in prvovmlja pri sv. Vidn. Cleveland. Ohio. 1933.
Naroiite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENK 1'L'BL.
COMPANY «16 W. ISth St.	New York

sedaj lahko dobite LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2
so
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam-Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" xa .....
Moje ime -
St., nlica ali Box at. Mesto in držav« —
Naročite lahko to knjigo pri:
K^jigar-NI
66
216 WEST 18th STREET
99
NEW YORK
m sopanca, da je e-lov^a mo- ^ ^^ ^ ^ ^^ rila, irm pila a telesa vso m^, ,n ^ v ra^ko lc?Km FYCtn ulenjala in abijala v^polet du-1	Zara7L to pridne kra-
ha, a v širnem svetišču goada-	^
prijeten osvežujoč hlad, d« bi ekxvek ležal na voljnem dehte-čem mahu ves dan; v«« dan za-vizet prisluškoval skirvuostetn, ki jih nevidna roka plete od drevesa do drevesa,
■ i ko t p no morem -zapustiti
. , . , .	dovanjom govorila o tem ze-
Od ve^e do veje. aa je napo«ea
raju.
še lipovo cvetje in bela detelja, pa tudi ajda je ^vrstna paša za 6e"bele. Do znano je, da morajo .eelbele oibiskati najmanj .2 teli mi^iOTia posameanili cvetov za kraiev "	ien ^^^ me^11* ^ Zdmžeui^
(Pa sem jih vendar moral.	Intfli^onoeeb,
moral jih je sosed In pobratim' k.^se Pf^T T ^^ dr. LoSovrik. ki sva /njim ^^prrd^eicjevreden 75do 80
likokrat 2 oduševljenim vb™-™h*>™r dol^ev. Država
Pennsylvania je t tem pogledu
vtga sama, kakor ena ?ama prelepa pravljica, pr »bajen sen, Iježal hi Človeik
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pol«« naslova je raxridao no kdaj imate plačano nan čnloo. Prta Havilka pomeni mesec, d rosa dan In tretja pa leto. I>» Bim prihranite nepotrebnega dela In stroSkor, Vra prosimo, da sktdate naroCal-no pravočasno poravnati. Poftljtte naročnino naravnost nam ali )• pa plačajte ostema sastopaikc ▼ Vaiem krajo ali p« kateremu tim*4 ■astopnikovj kojih Uneoa bo tiskana s debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi droge naselbine, kjer Je kaj naJSIh rojakov na M IJenlb. ZastoptLk bo Vam tsročll potrdilo aa plačano nacotela*
ena med prvimi dT-žavami, in proda tudi največ medu.
Nimam namena tu razlaigati,
. . . V	svesm zimtekega veeea-a v decern- zakaj in kako vse se rabi med,
krasoti od jutra do noei ter	a	• J
sanjaril, sanjari®.
ve-
Ž bolestjo m hvaležnostjo &e
tefw
*	sem zimteke^a vece<ra v decem-
bni 1918 Jbežašl skozi te gozdove j ■za pijačo in jedila, to pač iskat zavetja in prenočišča vido gospodinje in kuiharioe same Jeseni, ko je goad umiral, ko ^Baco. VedeJ semt da bijejo tam'bolj od mene, le toliko redeaii: je 1 istje rumesnelo z bolestnim srca, verno in vdana in da ga'Zahvalite Boga za pomanjka-šum-orn odpadalo, db vsakem ni, tudi med va^cani nasprotne-j nje «ladkoria in rabite vec me-koraku pod nogami vzdihovalo (ga političnega mišljenja ne, ki du! in, jokalo, ko je bil gozd poln (bi me izdal in prodal.. Čez dva jostrega vonja gnijooega listja (^ni so me verni Bsučaal spremi-jd pialhu — kako težka, hladna li nazaj na Žilo, a le, da sem melanDLolija se je polašcala-„te--kmaln spet (bežal. Na sreeo to
San Franclaco, larab
'OLCBADO: Poeblo, Peter Culi*. Walseobnrf. pi. JL. INDIANA
Indianapolis: Fr. Markioh
ILLINOIS:
ilaj srca, kakor bi se ga vsega pot ne k njkrr, amjpak v Šte-ovijatla tista »»prijetna vlažna ben. Ce bi brl v ^aoe, kakor pajčevina, ki je bila razpeta od aetn nameraval v prvem hipu, drevesa do drevesa, od grma do ko je,pTi»lo svarilo in naročilo: gprra..	|"Brao od doma I Nemci bodo
bosimi, .ko je gozd epal in.visakhip tukaj I' bi pribezal so-snival in fi odpotčival pod tež- vraznikom naravnost v naroc-kiimi belinrri ogrinjali, ki jih je je. Tuje side so že gospodarile •nebo naipredlo če® vrhove in tisti vežer v Bačaih. veje — čudovit svetouočen mir J Težko mi je eroe. Oko mi v vt&ebim Iir»ean prirodnesn kra- pluje skozi okno čez sta jonske ljestu. Lte sneg pod čevlji je gotztiove tja gori na goro &v. pb vsailvi stopkijo ostro zaekri- IT mule. Glej. samotna ptica p$l Zdaj pa zdaj je v to mrt- plove v naglem poletu proti vaško tišino nenadoma .zavzdiih mračnim gozdorvom — že je izpilo, detolo je počilo. Ali .pa se giirila
je sesula <g svrži kepa snega,' Kakor ^rzokrila ptica pod ne in poltih, s^jakovit Wok	so odhite^ tisti lepi dnevi
v globoke, brezglasne sanje bo-.tam gori »a $R!i in v Bačah. ste in p^krayaie. .	'Ne vrnejo a® aiboli-več..
Neki ilustrirani mes>ečnik je priobčil nekaj mesecev nazaj mnenja šestih vplivnih oseb,
Chicago J.
Olcero, J.
BevCU
(Chicago, Ok*r, te Illinois V
Jut let, Jennie Bamblcb L« Salle, J. Spellcb
Mascoutah, Martin Dole'jc
North Chicago In Waokefcan. ffarfak
kakšna kazen bi bila po zmagi >4?1LfP: adiuženih narodov za Hitlerja najhujša, oziroma najbolj primerna. Eden teh je svetoval, naj sga oženijo s kako jezično prepirljivo in vrhu tega še ljubosumno ženfeko. Ifo bi bila res zelo huda kazen, aii po mojem mnenju bo največja zanj v njem sam cm, namreč sramota in grenka zavest, da je vojno izgabil, ko si je vendar bil v svoji oholosti ?n domišljavosti popolnoma siguren zmage. A-ko ga ne bodo zavezniki redili te katzni z usmrtitvijo, si pa bo skoro gotovo ram pomagal, če bo imel prilika .
KltsmUier, tr. Voaoptis* MICHIGAN: Detroit, L.
Clevetand, Anton Bobek, CM«.«m linger, Jacob Ustnik.
Glrard. Anton Nasode Lorain, Lools Bslant. iobs Youngatown. Aatoa Cikali
OHUGON: -
Oregon City, J. Kofelai PBNNSTLVANIA : Bessemer, John Jevnlkar Conemaugb. S. ffriiwn Coverdale In okolica, J os. Ps Export, - Lools VarreU, Jerry Okorn Forest City
rr. Blodnlkar Oreensbnrg. Krank Novak
Homer City, Fr. rerenebak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown,
MINNESOTA:
Chlsbolm, J. Lokanlcb Ely, Jos. J. Pesbel Sveletb, Lonls Oonls .Gilbert. Lcrals Verni Blbblitg. John Pov«s
MONTANA:
Roondnp, M. M. Pasi a a Washoe, L. Champa
NBBBAfUCA: Omaha, F. Broderlek
NHW TORK: Brooklyn, Authsaj Sv H Gowaoda,< Karl AnWb .Little Falls. Frank Nasi«
Worcester. Peter OHIO:
Bartartoa. rtmfe
Krayn, Ant. TanbeU Lneerne, Frank Balloek Midway. Jtaut Žnst Plttsbnrgh In okolica, PWttp frscaf 1 Stwltofli Akm HfM Turtle Creek, Fr. Sdtlfrsr West Newton. Jo^b Jsras
WISCONSIN. Milwaukee. West AHla, Fr.
Sheboygan.
WYOMING: Bock Springs, Lsats Im Dlsmondvllls. Jos Bollsa
ortAT*
"QEXI H S ■ O D A* — W*w T«t
FRIDAY, NOVEMBER 27, 1942
TflAROTUlN UM
Islandski ribic
ROMAN
Spisal PIERRE LOTI. TmmmMMm
0 SLOVENSKEM KONGRESU
Piše: DR. IVAN ČOK, prede. "Jugoslov. odbora iz Italije." --- (Xadaljevanie.^ --—
Ena od važnih nalog Narod- ljani. Bonnalno, v smislu ob-nega sveta in njegove politio- stoječih mednarodnih predipi ne pisarne bo organizacija Slo-'isov, med jugoslovansko vlado vencev v inazefliistvu. Tu ne, in Ivodočitn Narodnim svetom ■ mislim na neko specielno for-'ni zveze, ni odnosov. Toda iz*-!" t v	jnalno organizacijo, 'ki naj bi j redne razmere v katerih živi-,'
se poklicala v življenje, pač pa mo, nas silijo, da greono preko -\j n ,)<■ jute l ort-j zve« z Janovku očetom, in pri ribi-	moralo organizirati Slo-J form ali tet in da upoštevamo^
f-ih. kakor t-udi pri kmetih, nočejo te kupčije nikdar nehati. Venoe (pa tudi ostale Jugolso-,žhljen^ke il-e. ki jili te izredne . Tako mu bi doltžantse kakih sto franikocv, od neke ladje, ki Yane) v rnooemetvu v tem smi- j razmere diktirajo. Življenje -jr.. jt- pivd kratkim piodal.	j slu, da -e jih zainteresira za .gre svojo pot brez ozira na for-'
"l>ajt<', oajte, oče." mu je rekla, "naj ponesen jaz ta JjjoiitiKmo akcijo, katero naj bijma^ie predpise, Če bi bil nor-:
" u.r tja. Rada..........x . j. -
bila tako daleč
Pravzaprav pa je ču
Slovenske Knjige
la bi videla že Marioo, pa tudi še nikda: n.sem s lovenske že obstoječe or-! inalen, mirni čas, in bi lahko č in ta dolsra pot bi mi bila zelo prijetna." fganizacije podprlo, če se Na^' Slovenci v domovini javno iz-1 ifiia le neko ttsno radovednost, da j rodni svet nanje obrne. Kjer raz il i svojo voljo, ne. bi imeli! poznala Janovo družino, v kteri l>o morda nekoč domači, da wu ^^t o rajo slovenski (in ju-1 ameriški Slovenci ne potrebe,' l.i v[x utt*ala hišo in vas..	I aroslovanh ki centri, bi morala! uiti pravice. a dolžnosti, da vo-
Vzh»lnjem razgovoru ji je Silvester predno j* odšel, raz-j^j pripravljenost. da ti centri dijo neko politično aloeijo v in-jasn'hl po -*voje plaho vedenje svojega prijatelja:	v slučaju potrel>e izvršijo brez terenu svojih bratov. Zato ame
odlaganja naloge Narodnega risk i Slovenci v teku preteklih. sveta. Ena takih nalog, ka-'20 let tudi niso tesra delali. »So-teri bi se lahko pristopilo takoj
*' VkliŠ, Marjetica, on ;e tak : ne mara se z nobeno poročiti, kakor trdi. On ljubi sar.io morje, in nekega dne nam je v šoli celo rekel, da je zaročil ž njim".
In tako mu je torej odpustila njegovo čudno vedenje, in kadar se je zmi-slila na njegov ljubezniv nasmeh od onega le-]te^ra večera, so jd vstajale v srou nove nade.
('V ga dobi doma, mu ne poreče ničesar. Gotovo ne; ni
Vlaj jih na to silijo izredno LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo vojno stanje, čut bratske soli-| yx vrata y naže domovCf Oprimo ji srce . . .
(F inž gar)
na Slovence v Ameriki. Ali ne. ja, imajo ameriški Slovenci bi priteirnili tndi 1>rate iz Juž j pravico in dolžnost, podvzeti ne Amerik e k sod elovanjo ? Oni J vso, kar Miiatrajo za koristno to želijo in pričakujejo. In niijin potrebno, da se obstoj Slo-1 nam niso tndi v tem pogledu I vencev zasigura in morda po-Inhlco v vzgled naši nasprotni- pravi in izboljša. Kdo bi smel ki?	zameriti ženi. ki priteče v po-
•	|moč svojemu bratu, kateri je v
Predno zaključim, še dve's™rt™.nevarnosti,«*,, da seje
i poročila ven i z oi-etove Ilir**?
ir»	\r i m ;	-„:	bilo f orni al IK)^ tal i-štV edi-
(iVva. — v drui^i polovuji
av«*u6ta te^a leta "so ameriški ™ "i^odajno, potem bi so bdi
slovenski časopisi prinesli vest, inorah * Pretokih 20 let
oni Slovenci. ki so živeli v Ju-VoHlaviji, di-s i ntere^ira t i nad
m- hotela pokazati tako predrzne. Toda, če jo bo videl tako, na do-et tisoče podpisov, kar da ne morejo dvigniti svojega? čisto blizu, bo moida sgovcril on.	j crotovo ne bi bilo brez uspeha.'glasa pred zunanjim svetom. V
I f-oilila je že eno uro. vtselo vznemirjena, ter dihala vase Pri tem se ne bi morali omejiti tej situaciji, in dokler ona trapezi morski zrak. Na razpotjih so stala tu pa tam visoka " »namenja."
< )d časa do časa je pi i*la v kako majhno ribiško vasico. Ifišice so bile videt' sive. kakor čeri, ker brije vse leto nad l.j'mi morski veter* V eni izmed teh vasic, kjer se je t-teza liagloma zožila med temnimi zidovi in visokimi slamnatimi strehami, ki »o spominjale na keltske koče, se je morala smejati napi-u nad vrati arostilno- "Pri kitaj-kem jaboloniJju." In naslikani sta bili polea: tejra dve opiei, ena v zelfmi, <iiu>ga v Tdeči rjbleki, z dclirimi kitami, ki sta pili jabolčnik. Gotovo ji- bila to fantazija kakega stare^i mornarja, kA je prišel od tam doli.
Marjetica .je vse poicrkdala, karkolf se je dalo videti; ljudje Ivi pr več mislijo o namenu svoje poti, si ntančneje ogledajo v-e pcdrobnosti na svojem potovanju nego kdo drugi.
Vasica je bila s "vlaj že daletč za njo. Oim dailje se je pomikala med temi zadnjim! predgorji bretonske zemlje, tem r» dkejia so bila dre» "sa, 1<t»i žalo^tnejša je bila planjava krog nje. Tla so bila valovita, in akalruita, in iz \*sa1v£Bra griča se je videlo široko morje. Kmalu so dievesa popolnoma izginila, gola poljana, pokrita 7. zelenim bodičjem. Tu pa tam so se dvigali proti nebu visoki, sirotko raapeti križi, taJko da je bila vsa ta ravan podobna neizmernemu pokopališču.
N'a razpotju, kjer je stal eden izmed onih velikanih križev je pr« misije vaje obetala. I>vo p>ti sta se vili med živimi it rn je v i n i i mejam i.
Po poti je prišla mlada deklica ter ji pomagala iz zadrege.
"Ikjber dan, gospodična Marjetica.."
Bila je Janova sestrica Marjetica jo je poljubila ter jo vprašala, 5e so njeni stari-ši doma. .
"T>a, oče in mati sta doma. Samo moj brat Jan,*' je pristavila, nič hudecra s>!uteč, 44 je o«lišel v Ivonaruivy pa mi- Iim, .^a so kmalu vrne."
bi bila v zbiranju podpisov za
peticijo, ki naj vsebuje naše'darnsti, težak, obupen položaj| narodne želje in zahteve, in ki bratov v domovini ter predj
naj *e dc«tavi n a jmerod a.mej- [ vsem dejstvo, da so bratje v; POUČlVI SPlSI šim l;rogoin. Mogji bi zbrati starem kraju zasužnjeni, tako, J
..:„---- i---j„_______:_ ,1__i_:t:
ANULEŠKO »LO\tcnsko BERILO
< F. J. Kern» — Zvetano
C«i» K.—
Bodo«! driAvU«of nmj narodno knjižice — "HOV TO BECOMK A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V r«J knjigi ro vsa pojanalla lo zakoni ca naseljence.
Ona K rentov
domači 2i\inozdravnik
Spisal Franjo Durar. — 1*78
strani. Trda r«. — Zelo korlnoi kojtga aa v«ak«ga tlvtnorejoa;
opk* rasnlb bolezni lo nirarlj»-nJe; alike.	Craa «1J*
GO\TDOREJA
Sjiisal R. Legrart. 143 atranl • slikami.	Cena f 1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 atranL	Cena 5« ronlov
MLEKARSTIO
Spinal Anton Pevc. S slikami. 163 strani. — Knjiga za mlekarje in fanner je r sploftnem.
Cena 54 rento*
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prrl »rstl aa «ta»-bno, umetno ln strnjoo kljnCav-nlčarstro ter felew»llvarstvo.
Cena *l —
ZDRAVILNA ŽELITA
ftrsni.	Cena 25 rentoT
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
LISTKI
Knjiga Je SToJevrsten pojar t slovenski književnosti, kajti v nji Je ▼ trinajslib dolgih poglavjih oplsaoib trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstrn do dauafiujega dne. Knjiga Je verno xrcalo
naftega »vljenja ln trpljenja. ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih tc£ kol mu more nuditi katerokoli na$e zgodovinsko delo.
da je ustavljeno "sloverako na-
.i<odno vodetvo v inozemetvu." , .... . ,	....
IManovfli ,o ga dr. Krek, mi-,^m^kinit brati ker so bdi
ni-ter Sne j. dr. Kuliar in Q^J^vl^m dmgedrzav,. Ta.
brcATšek. Kot tako se je stalno k,h z*le<\ov	ffjdovina
avljalo - in ^ verjetno £e	I"' ^ ' *^^
van.^ki odbor v ■zacinji vojn1
emtavljali av*strijslci državljani, pa so ga Ta vezni ki upošt4»-vnili. a Krb=ka vlada je ž njim sklenila formalen flcrfskil paktf
Juigoslovun^ka vlada in nje-
Bplsal Kun
<144 strani.)
II POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena 70č
$2.
Poitnlna platan*
M
javlja — preko 'londonskega radia Slovencem v domovini. To da ja-sno je, da ni nobeno "slovensko narodno vodstvo" ker teh gospodov nobeden v to ni pooblastil. Oni so predMavni-ki ene <=lov<-n^ke stranke, in to je vse. JaT; sem na primeT ži- ni člaai: bodo imeli moralno ob-vel v istem kraju z omenjenimi vezo upoštoveati sklepe Narod-gcspotli, ko so to vodstvo ui-ta-' nega sveta. Ta pa bo moral novili. pa o tem nisem imel poj-!dati jugoslovanski vladi najina . Zvedel sem to šele štiri ali večjo mogočo oporo v njenih pet mefeeoev kasne.}e — m ame-J naporih za dosego najvišjih riškili slovenskih časopisov, ko .ciljev. Seveda pa to predstav-
Opo-'lja poj>olno ^oglafmost v ciljih
V KREMPLJIH INKVIZICIJE
Spiral Michel Zevaco. Nad Vbe zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.—
MAEKO SENJANTN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan AlbreM.
C120 stranL)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternovaf (Ivan Albreht) Cele noti mali Junak. (DostajevskU* Filozofska t sodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane Friseh) Verne duie v vlrab (Prosper Mirime) Z1«Mn tn kazen (F. N. Dost«jevekiJ>
Po 75c zvezek
BHfecor (A rt ar Beraede) Pa strani klobuk (Damlr Feicel)
Po $1 zvezek
Veridiens (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija MaJerjevat Pincvinski otok (Anatole Franea)
Po $1.50 zvezek
Njega ni bilo.
po priišli preko oceana.	(
Vedno in i*ovKod ga je oddaljevala nemili 'zoril sem na to, in omenil ne-| državne in narodne politike.
-i-oda od nje. Mi-dila je. da bi o<lložila svoj obisk. Toda to dt klotce,, ki ga je sreivila na poti, gotovo kaj po'. ^ doma. Kaj M potem mislili v l*ors Kvenu? Odločila se je torej, da poide dalje, a šla je Kolikor mogoče počasi, da h: se mo-,Ian med tem \*nil d«>mov.
pravWno=t. da na primer jaz. ki Cilji slovenske narodne politike tudi predstavljam del Sloven- so popolnoma ja^ni in nedvom-erv, nisem bil povabljen k so-'ni. Naloga Slovenskega narod-delovanju. Pa je ostalo vi^e pri, nega sveta ibo izvrševati svoj starem. Včasih, ko se toliko i vpliv v tej smeri, da jugoslo-■	•	pc^darja potreba slo^e in edin. vamska vlada te slovenske na-
f nn '»olj se ,ie bnzala Pors Evemi. tej pozabljeni neznatni » .	p^tr>pa81jp ^^ le'rodne cUje uradno in ja^mo ter
vasici. U.]cr je prefbival .Tan tem divje.iža in žalostnej>a je po- ' ' ,__- •
, , ' Ar	, i.- i- x i i ■ • »• i nasprotno slosri in edmsrvn,
Majala okolica. Merski zrak, ki ljudi tako krepi. y vplival ' , ^ navadna mf-tifiknei-tudi na ra-itTinstvo, ki je biio tu nizko, kratko, debelo, potlačeno	in 0f:tal/iaVT10(Sti.
— ro stezi je Ta^tel mo:sfki mah, ki se cisto!"
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
2i6|West i8th Street	New York City
V Drugo. — Vprašanje je, ka-
k trdim tlom.
oprijemal zemlje in naznanjal, da ^e zamenja tu drug svet. . (	.H ^ .
zraku je dišalo po morski soli.	|ksno bo razmerje bodočega Na-
■t *	- i i- j-	i i .	4 . rodnega sveta do iu«oslovan-
darjetiea je sree|evala ,,udi. pomci^ke, kater, je na tej	J^oslov. vlada vo-
goli planjavi ze od daleč razločevala; njihove petave so bile1.,. \.lM. ...______j
videti \ <le<l visoke daljne morske ravnine se v»*je.
Vi> Mn f^i politiko jugoslovanske drža-h HMo videti, kakor la gledajo ]>azno trn v daljavo, kakor da |^j^^Ver^
. - i - -	, - . v	. . ., ,	-	„	j torei naroda, ki skupaj e Hrva-
n.iihovimi morarskmni eep'cami je videla zarjavele"	1
(Nadaljevanje pr.hodnjič.)
INVESTIRAJTE V AifKRIKO
Srečujoč jo, so jo pozdravljali.
odločne obraze.	jn Srbi tvor5 ^^oslovaii^o
Ure so se vlekle počasi in ^fa.>tica ni nič vedela, kako|drzavo- ^ ^	dr7JiV-
bi podaljšala svojo jM)t. l.jtidge so se "čudili, da .je stopala ta-' ko počasi.	_	|
Kaj je neki počel ta .Tan v LongaivyuT Morda je dvoril j dekletom.
Ej, ko bi bila vedela, kako mak) se je brigal Jan za dekleta; Od e;»isa do «%sa, če je prav čutil potrebo, je bilo dovolj, da se je pokazal. Paimpolske punce so, kakor trdi 6tara islandska pe-t eni. zelo vročekrvne in se nič ne zoper^tavljaio lepim fantom. X<\ Jan ni mislil v tem trenutku na ljubezen. Šel je Longuivv |)0 opravku k nekemu "kožarju, ki je edini v oel-ean krajn znal jilesti dobre kose za morske rake. .
Prišla je do kapelice aa gneu,, ki jo je bilo že od daleč videti. Bila je čisto siva, majhna in zelo stara. Šop dreves, Se >ivih in hrez listja, ki so rasti a tu sredi peščene planjave, jo je obdajal kakor lasje, počesani vsi na eno stran, kot da jih jp pogladila nevidna roka. .
In je bila ista roka, ki pogreza ribiške ladje, večna roka zahodnih vetrov, ki je nagnila to krivo vejevje v isto smer, kakor jwxli morske valove. In stara drevesa so obrnila svoje veje po vetru rn upognila hrbtet pod stodetno silo te roke.
Marjetica je bila skoro že na koncu svoje poti, kajti to je bila Porn Evensfca cerkvica. "Ostavila se * forei tu, samo da bi potekel čas.
(Nttda'jcvtt.nje prihodnjič.
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
pravilno izveden, mejnik v jav-soglasno z vsemi svojimi člani J TK'»l življenju slovenskega na-proglasi kot cilj svoje vladne r«la jugoslovanske državno politike. Ravno tak Ibo naloga Narodnega sveta opozarjati na potrebo pravilnega zastopstva Slovencev v vladi. Današnji časi zahtevajo slogo in sodelovanje vseh Slovencev brez razli-j ke. Doma, a- Sloveniji, tu ta-; ko razumejo, da tam vodijo na-i rodno posle združeni Slovenci -vseh strank, stnij, nazirahj in interesov. Taka sloga pride >e-i daj do izruza tudi med Sloven-j ci v Aimeriki. ko >e. zbe re k on-, grc'S in izbere Narodni svet; vseh Slovencev brez razlike. To. stanje bi moralo priti do izraza tndi — in predvsem — v vladi. Iz domovine «e je ta*zalite-va že ponovno poudarjala. Na--vzliw temn je v vladi se vedno zastopana samo ena slovenska stramka. .
Eden najvažnejših zadatkov Narodnega sveta bo pač laJikoJ postal sledeči: iniciativa za raz j čiščenje odnosov do Srbov in Hrvatov ter med temi. Ravno tako razčiščen je odnosov do o-fitalih sosedov in v oibče vprašanj Balkana in is redu je Evrope. Toda to je posebno poglavje, ki postane bolj aktualno — po kongresi, ko bo že Narodni svet obstojal.
Olpvelandski kongres mora postati, kafeor «e vidi.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
ki dajo poljudna navodila, kaka postati
ameriški državljan.
Poleg vprn&anj. ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu sa državljanstvo. vsHiaje knjižica Se r II. dela nekaj v&inib letnic la cgndovlne Zedinjenlb držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa' Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenib držav, Lincolnov govor v (iettysbargn. Predsedniki Zed In Jenih držav in Poedlne drŽave.
knjižid J«
samo 50 centov.
tn ae dobi prt: SLOVENIC PUBLISHING CO. SI« West 18th St., New York
ttwmsmwtcMSttmcmmr
iT^r* Ni vprašanje koliko dali, samo dajte po Se bo' svoji moči	.
Molitveniki
.v krasni vezavi importirane iz starega kraja...

Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — <tt. 355)
2Vi * infev — 224 strani v beletn ceiolldu
Cena 75 centov K\rIŠKU SRCE—stv. 415
2\4 z 3%, InCev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (M. 4«8) 2V4 z 4 i nfev — 255 straii vstevii Sv. Krilev Pot
Cena sl-m
RAJSKI GLASOVI—it. 415)
2V» x 4 Inčev — 255 strani »starti Sv. Križe* Pot
Cena 91.M
1 NEBESA NAS DOM — (M. 415) 2% z 4% Inčev — 384 InCev
Cena 75e
SKRBI ZA DV60 (M. 41«) 3 z 4% ln«er—512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DO.M—(St. 413) 2% x 4Va lučev—utraul
Cena 75r
(Ker se nam Je posrečilo dobiU te molitTenlke po seio nizki t-eni. Jih tudi moremo pn«dajatl po *orl o-znuCenl ceni. Zaloga pa nI posebno velika, zato jih naroČite Čimprej, da V m tu' bomo mogli Ž njimi po streCl.
Angleški molitven Ud:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
Ono veaano ...............3«
v nanje veaano ......... -J®

Slovenic Publishing Company
•214 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.