ŽELEZAR
ST. 2 - LETO IX - 25. 2. 1969
IZ VSEBINE:
Volilni program SZDL, str. 3 — Občni zbor sindikata, str. 4 — Posvetovanje jugoslovanskih metalurgov na Ravnah, str. 5 — Odprto pismo slovenskih železarjev, str. 7 — 0 kadrih, str. 8 — Pravilnik o sprejemanju in uvajanju kadrov, str. 9 — Beneficirana delovna doba, str. 10 — Prijavljanje nezgod, str. 11 — Smučanje, str. 12 in 13 — Nezgode pri delu, str. 14 — Kadrovske vesti, str. 15
PRED VO
V	veliki dvorani Kulturnega doma so se dne 17. II. 1969 zbrali volivci vseh treh volilnih enot našega podjetja. Na tem zboru je dipl. ing. Barborič Janez obrazložil volilni sistem za sedanje volitve. Obširneje je tolmačil tudi volilni program občinske konference SZDL, nato pa pojasnil še kadrovska izhodišča in kriterije za predlaganje kandidatov za odbornike in poslance.
Na tem zboru so bTIT kot možni kandidati predlagani ter s strani volivcev tudi potrjeni naslednji tovariši:
v zvezno skupščino: dipl. ing. Burnik Dušan, za gospodarski zbor, Vrečko Borko, za kulturno prosvetni zbor.
V	republiško skupščino: Zagoričnik Ignac, za republiški zbor. Gajser ing. Stane, za republiški zbor, dipl. ing. Barborič Janez, za gospodarski zbor, Vrečko Borko, za kulturno prosvetni zbor, Plazar Stane, za socialno zdravstveni zbor..
V	občinsko skupščino Celje: Stefančič Ivan in Rukavina Dane, iz volilne enote I, Kaluža Ladi, Pugelj Milan in Korent Rado iz volilne enote II, Voga Tugomer, Belej Marjan in Ocvirk Stane iz volilne enote III.
Nato so prisotni izvolili še štiri delegate za občinsko volilno konferenco.
LITVAMI
Letos aprila bomo volili na podlagi ustavnih sprememb in volilnega sistema nove odbornike za občinsko skupščino in poslance za republiške in zvezne skupščinske zbore. Zvezno skupščino bodo odslej sestavljali: zbor narodov, zbor družbenopolitičnih skupnosti, gospodarski, kulturno-prosvetni in soci-alno-zdravstveni zbor; republiško skupščino pa republiški zbor, gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno-zdravstve-ni zbor. V zvezni in republiški skupščini odpadeta dosedanja organizaciskjo-politična zbora. Tako ostanejo v republiški skupščini republiški zbor in trije zbori delovnih skupnosti namesto dosedanjih štirih, medtem ko se število zborov v zvezni skupščini ne spremeni, dobiva pa zbor narodov novo vlogo, namesto organizacijsko-političnega zbora pa nov zbor družbeno-po-litičnih skupnosti. Pri občinskih skupščinah ni sprememb.
V samem volilnem postopku so nekatere novosti, med njimi občinska in medobčinska kandidacijska konferenca in elektorska telesa in da bomo odslej volili vsaka štiri leta.
Odbornike v splošni zbor občinske skupščine, poslance za republiški zbor in poslance za zvezni zbor družbeno-političnih skupnosti volijo vsi volilni upravičenci neposredno na voliščih svoje volilne enote, kjer stanujejo. Podobno neposredno volijo v delovnih organizacijah odbornike za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Volitve poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine so neposredne. Poslance za te zbore namreč volijo občinske skupščine skupaj s poprej v delovnih organizacijah izvoljenimi elektorji.
Poslance v zbor narodov volijo republiške skupščine.
Glede na to, da bodo volitve že aprila, se v časovni stiski še posebej povečujejo naloge in odgovornosti sindikata, ki je nosilec priprav in izvedbe volitev v delovnih organizacijah. Te naloge so toliko bolj zahtevne, ker se bomo ne glede na določene časovne termine za izvedbo vseh priprav za volitve morali v interesu vseh delovnih ljudi zavzeti, da bomo z demokratičnim in široko odprtim delovanjem v času vseh priprav kandidirali za odbornike in poslance dejansko tiste ljudi iz svoje sredine, za katere smo prepričani, da širše in globlje poznajo delo in problematiko posameznih področij in ki so sposobni in voljni poglabljati se in spoznavati bistvo družbeno-ekonomskih in političnih gibanj.
Sam postopek od prvih priprav do volitev je v bistvu naslednji:
— da bi dosegli čim boljšo izbiro kandidatov za odbornike in poslance, je nujno, da družbenopolitične organizacije na svojih sestankih v delovnih organizacijah zberejo predloge za možne kandidate (evidentiranje kandidatov).
—	Do 15. februarja skličejo predsedniki sindikalnih organizacij kandidacijske konference. Sestavljajo jih vsi člani delovnega kolektiva, sklepčna pa je pri 10 % udeležbi vseh članov. Naloga te konference je, da razpravlja o evidentiranih ali na sami konferenci predlaganih kandidatih in da izmed njih z glasovanjem določi kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, predlaga občinski in medobčinski kandidacijski konferenci kandidate za poslance republiške in zvezne zbore delovnih skupnosti ter izvolT delegate za občinsko kandidacijsko konferenco.
—	Seja občinske kandidacijske konference (in medobčinske kandidacijske konference) bo v prvi polovici marca, na njej pa bodo izvoljeni delegati izbrali kandidate za poslance izmed predlaganih kandidatov.
V svojem poročilu je sekretar organizacije tov. ing. Gajser Stane obravnaval delo organizacije ter med drugim dejal, da z reorganizacijo še nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih daje sama reorganziacija. Delo komisij je v svojih vodstvih že precej aktivno, če k temu prištejemo še delo aktivov, kot predhodnikov naših komisij, poterji moramo to delo pozitivno ocenjevati. Vendar si pri tem želimo, da bi sedaj, ko so komisije dobile svojo popolnejšo organizacijsko obliko, njihovo delo bilo širše in se razširilo na vse članstvo v komisijah. S tem bi uresničili našo organiziranost do praktične funkcionalnosti. Zdi se mi, da smo tu nekoliko nepošteni do večine članov, ki so se opredelili za svoje delo v komisijah na podlagi interesa do dela, sedaj pa jih organizacijsko premalo povezujemo. Glede aktivnosti komunistov pa je dejal,
— Po sejah občinske in medobčinske kandidacijske konference (te bodo v okviru občine in za več občin skupaj) bodo v času od 14. do 29. marca zbori delovnih ljudi v vseh delovnih organizacijah. Na teh zborih bodo dokončno potrjeni kandidati za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, razpravljali bodo o predlogih občinske in medobčinske kandidacijske konference, sprejeli ali ovrgli predlagane kandidate in predlagali nove ter izvolili elektorje (novost pri sedanjih volitvah) za volitve poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine.
Vse te priprave in same volitve bomo uspešno izvedli v našem lastnem interesu, če bomo vsi neposredno sodelovali v vseh fazah volilnega postopka, kar je hkrati tudi naša pravica in dolžnost.
da se le-ta nedvomno veča in to še posebej v zadnjem letu. Njihova dejavnost je raznolika in bogata. Pri svojem delu so često neopazni, nesebični in skromni. Ce bi lahko opravili zbir vsega dela ,ki ga opravijo vsi člani kot posamezniki, menim, da šele takrat bi videli pravo vrednost dela naše organizacije. Prav tako se še najdejo tudi tovariši pri katerih aktivnost še ni dovolj napredovala, vendar teh je vedno manj in upam, da z dobro voljo in samoiniciativo bodo tudi ti tovariši kmalu našli svoje mesto v organizaciji.
V vrstah mladine se čedalje bolj oblikuje krog mladih komunistov, ki s svojim delom v mladinski organizaciji prav gotovo precej prispeva k uspešnemu delu te organizacije. Lahko smo zadovoljni, da je večina tistih mladih komunistov, ki so do nedavnega bili še neaktivni, (Dalje na 2. strani)
LETNA KONFERENCA ZK
Redna letna konferenca organizacije ZK Železarne Store, ki je bila 10. februarja, je imela na dnevnem redu vrsto aktualnih vprašanj. Tako so na konferenci obravnavali delo same organizacije, resolucijo VI. kongresa ZKS, statut ZKS, značilnosti gospodarjenja našega podjetja ter druga aktualna vprašanja v podjetju.
LETIVA KONFERENCA ZK
(Nadaljevanje s L. strani) razumela sklep naše konference in se aktivno vključila v delo med mladina. Letna mladinska konferenca je bila izraz teženj naše mladine, njihovega poleta in ponosa. To je bila manifestacija svežih in zrelih misli. Nastop mladih naj bo odprt in čuteč, starejši pa naj jih z razumevanjem sprejemajo in podpirajo. Mladina mora biti revolucionarna . in ustvarjalno usmerjena znotraj samoupravljanja. In ZK bo pomlajena takrat, ko se bodo v njej uveljavljala stališča mladih.
V zvezi z notranjimi odnosi je tov, sekretar nakazal naloge komunistov ob pojavih nesoglasij med obrati v katerih večkrat prihaja ter poudaril, da je rivalstvo v obliki zdravo zasnovanih in organiziranih meril dela lahko pozitivno, da pa rivalstvo, ki temelji na nevoščljivosti, spotikanju in prepirih, samo moti uspehe pri delu ter kvari zdrave odnose. Zavzel se je za stvarno, polemično in dostojno kritiko, ki naj vrednoti z resničnimi argumenti.
, Na koncu svojega poročila je prikazal še stanje članstva v zadnjik dveh letih.
O resoluciji VI. kongresa ZKS je govoril tovariš Tugomer Voga ter uvodoma dejal, da so v njej izražena vsa bistvena idejna politična stališča slovenskih komunistov' do vprašanja ražvoja.in graditve slovenske družbe ter njenega položaja v jugoslovan- ' ski socialistični skupnosti v mednarodnem svetu, kakor tudi vprašanja nadaljnjega razvoja ZKS. V glavnem pa resolucija nakazuje naloge komunistov v zvezi z:
—	nadaljnjim razvijanjem samoupravnega sistema,
—	hitrejšo gospodarsko rastjo in izpopolnjevanjem gospodarskega sistema ter
—	z nalogami glede skladnejšega razvoja gospodarstva ip družbenih dejavnosti.
Poudarjeno je bilo, da samoupravna aktivnost v marsičem otežkoča neustrezna praksa sprejemanja oziroma spreminjanja predpisov in zakonodaje. Zaradi nezadostne in neorganske povezanosti z gospodarstvom se porajajo določeni konflikti kot so odnosi med bankami, trgovino in družbenimi službgmi. V obvladovanju teh konfliktov vidimo ravno skladnejše in aktivnejše usmerjanje celotne družbene reprodukcije.
Potreba po samoupravnem dogovarjanju naj temelji na proučenih osnovah in na gospodarskih interesih sodelujočih partnerjev ter je v zvezi s tem potrebno jasno opredeliti in sprejeti ustrezne kriterije in pravila. Sistem odgovornosti, tako individualne kot kolektivne, je po-
trebno nadalje izgrajevati. Pod okriljem samouprave se v praksi čestokrat uveljavljajo posamični in egoistični interesi, ki v bistvu nasprotujejo temeljnim interesom proizvajalcem. Posebno je potrebno zaostriti vidike politične odgovornosti pri realizaciji sprejetih sklepov oziroma samoupravnih dogovorov.
Novoizvoljeni, sekretar osnovne organizacije ZK, mgr. dipl. ing. Šturbej Alojz
Nadalje je tov. Voga govoril o obveznosti komunistov pri pripravah, izdelavi in izvajanju dolgoročnih programov. Glede gospodarskih instrumentov pa je dejal, da se. še vedno pojavlja praksa, da ob koncu leta gospodarske. organizacije ne vedo za celo vrsto predpisov, kar onemogoča postavitev sodobnega poslovnega programa za vsako tekoče poslovno leto.
Na področju delitvenih odnosov je bilo zavzeto stališče, da naj se obstoječe deformacije, ki nastopajo tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, čimprej odpravijo, ob tem pa je bila poudarjena nujnost uveljavljanja moralnih norm.
Nakazal je tudi vrsto odprtih problemov, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja in razvoj posameznih gospodarskih panog.
V zvezi s težko situacijo v kateri se nahajajo podjetja črne metalurgije pa je dejal, da je potrebno te. probleme obravnavati na dveh nivojih:
1.	na svojem*internem planu, kjer moramo ponovno oceniti vse naše napake in možnosti boljšega in organiziranega ter gospodarsko učinkovitega dela;
2.	na zunanjem planu, s katerim moramo stremeti predvsem, da se uveljavijo vsa tista sprejeta načela resolucije, ki so bila sprejeta prav z namenom, da se
vsa nesorazmerja med posameznimi gospodarskimi panogami in družbenimi dejavnostmi vskladijo. Z našim aktivnim delom in s pravilnim pojmovanjem nalog resolucije bomo na najboljši način manifestirali pripadnost ZK.
Na koncu svojega izvajanja pa je dejal: z jasnim programom in s stalnim pojasnjevanjem kakšno družbeno vlogo ima ZK, bomo najenostavneje povedali, da v ZK sodijo vsi, ki se s svojo napredno zavestjo, aktivnostjo v samoupravni praksi, s svojo besedo in delom borijo za uresničevanje najnaprednejših teženj. To pa z drugimi besedami pomeni, da so se sposobni dvigniti iznad ozkih okvirjev svojega trenutnega osebnega interesa, da se .bore za moderno tehnologijo, sodobno organizacijo dela in racionalno samoupravo in na tak način svoje interese povezujejo s splošnim družbenim napredkom. Uspešno in pravočasno uresničevanje nalog resolucije
VI.	kongresa pa bo hkrati tudi naj večji prispevek nas komunistov IX. kongresu ZKJ. .
. V nadaljnji točki dnevnega reda je tovariš Gajser govoril o glavnih značilnostih statuta ZKS. Člane je seznanil tudi z nekaterimi glavnimi značilnostmi VI. kongresa.
O posvetovanju predstavnikov družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja članic združenja jugoslovanskih železarn, ki je bilo na Ravnah, ter o značilnostih gospodarjeja našega podjetja, je govoril ing. Burnik Dušan. Posebno je opozoril na negativni finančni rezultat v- preteklem letu ter dejal da bo potrebno po oceni glede na sedanje stopnje družbenih obremenitev ter planiranem osebnem dohodku v družbeni načrt za prihodnje leto že vnesti negativen finančni rezultat. Poudaril je potrebo po temeljitih obravnavah celokupnega plana, da bi bila izguba čim manjša. Pri tem bo potrebno posebno skrb posvetiti obravnavi stroškov. kakor tudi analizi planskega števila zaposlenih ter v zvezi s tem tudi sistemu nagrajevanja. Nadalje je govoril še o problematiki nedokončanih investicij ter o integraciji slovenskih železarn in na kraju dejal, da moramo pri obravnavi letošnjega družbenega načrta posvetiti veliko pozornost, ker družbeni načrt ne sme postati samo nek formalni akt, temveč mora predstavljati tudi učinkovit sanacijski načrt podjetja.
V razpravi, ki je sledila, je najprej govoril tov. Štefančič Ivan iz livarne valjev in kokil o nepojasnjenem vprašanju nagrajevanja ter o neenotnih me-
rilih uspeha dela, ki so osnova za odrejanje osebnih dohodkov. Tov. Haler Ferdo iz valjarne je govoril o dosežkih svojega obrata ter o naporih, ki jih ta kolektiv vlaga za boljše uspehe pri delu.
Tov. Korošec Ignac iz livarne valjev in kokil je govoril o vplivih na uspeh obrata ter dejal, da razen intenzivnosti dela delavcev obstajajo še drugi činitelji in pogoji za uspeh. Izrazil je tudi ogorčenost nad alarmantnimi vestmi o možnih prekinitvah dela v svojem obratu ter dejal, da provokator oziroma podpihovalec takšnih vesti ni bil iz livarne valjev.
Kot predstavnik občinskega komiteja ZK je konferenco pozdravil tov. Krivec Beno ter poudaril, da je bilo delo komiteja organizacijsko dobro usmerjeno, • da so bile obravnavane bistvene stvari, vendar pa bi morala biti vsebina bolj konkretna. Glede ocenjevanja poslovnih uspehov pa je dejal, da je potrebno probleme v zvezi s tem osvetliti tudi z druge strani, in sicer s stališča zasedbe kapa-citèt, kakor tudi odnosov družbenih organov do posameznih gospodarskih panog. Nadalje je govoril še o sistemu nagrajevanja ter o formiranju sredstev za osebne dohodke ter zaključil svojo razpravo s tem, ko je obravnaval' kadrovsko strukturo ter njen vpliv na poslovne uspehe.
Tov. Selinšek je v imenu mladinskega komiteja govoril o delu mladinske organizacije v podjetju ter o rtjenem sodelovanju z organizacijo ZK.
V nov sekretariat osnovne organizacije ZK Železarne Štore so bili izvoljeni:
sekretar : mgr. ing. Šturbej Alojz; člani sekretariata: Kalu-_žaž Vlado, skladišče; Potočnik Albin, komerciala ; Škorjanc Leopold šamotna; Haler Ferdo, valjarna; Sovič Franc, priprava vzdrževanja in Gajser Stane, priprava vzdrževanja.
Ob 50-letnici ZKJ je sekretariat sklenil podeliti priznanja za družbeno politično delo najzaslužnejšim članom ZK iz naše organizacije. Priznanja so prejeli vsi dosedanji sekretarji tovarniškega komiteja, ki so še zaposleni v podjetju: Žmahar Ivan, Markovič Rajko, Korošec Ignac, Boršič Avgust, Ocvirk Stane in Lončarič Jože. Nadalje so priznanje prejeli še nekateri starejši člani in aktivni druž-beno-po.litični delavci: Zagoričnik Ignac, Čuvan Olga, Leskošek Vinko, Mernik Marica, Opaka Viktor, Gračner Ivan, Rozman Franc (el. plavž) in Voga Tugomer. V imenu mladinske organizacije pa je priznanje sprejel tov. Selinšek Janez.
VOLILNI PROGRAM SZDL
V	I. delu zajema program samoupravne odnose v občini in uvodoma ugotavlja, da je za uspešno graditev socialistične samoupravljalske družbe potrebno ustavno koncepcijo o občini odločno uresničevati. S tem v zvezi se bo SZDL zavzemala za večjo samostojnost občin v pogledu zakonodaje, določanja zakonodaje, določanja virov dohodkov in razpolaganja z njimi pa tudi za večje možnosti pri uresničevanju nalog v zvezi z narodno obrambo. Potrebno je razvijati in utrjevati zbor delovnih skupnosti.
Naloge v krajevnih skupnostih naj postanejo v prihodnje še širše. S svojimi programi se morajo krajevne skupnosti vključiti v občinski delovni program in v občinski družbeni plan, tako, da bodo preko njega zagotavljale izvršitev nekaterih pomembnih nalog širšega značaja. Potrebno je okrepiti vpliv občanov in njihovih skupnosti v občini na delo komunalnih in drugih delovnih organizacij, ki opravljajo za občane zadeve posebnega družbenega pomena, ki imajo pa po naravi takšen položaj, iz katerega utegne priti do monopolizma. Kot pomembne samoupravne integracije družbe je potrebno nadalje razvijati medobčinsko sodelovanje z doslej uveljavljenimi načeli še zlasti tam, kjer se kažejo potrebe, interesi in zahteve občanov (šole, gledališče).
V	gospodarstvu bo SZDL vztrajala na izdelavi dolgoročnih programov razvoja posameznih delovnih organizacij, proizvodnih grupacij in komune. Ti programi morajo biti zasnovani na znanstveno raziskovalnih osnovah. Da bi dosegli hitrejšo rast proizvodnje je potrebno dati najširjo družbeno podporo tistim delovnim organizacijam, ki so se že V reformnih pogojih pokazale kot najbolj uspešne Z vsemi sredstvi, zlasti pa s krediti je treba podpreti delovne organizacije, ki s sodobno tehniko in poslovanjem dosegajo nove kvalitete in prispevajo k razvoju gospodarstva. Povezovanje in sodelovanje naj bo vodilo gospodarskih organizacij. Zlasti je potrebna solidarnost naših proizvajalcev v konkurenčnem boju na svetovnem trgu. V delitvi družbenega proizvoda mora imeti gospodarstvo večji delež. Odpraviti je vse oblike administrativnega odtegovanja dohodka in tako doseči potrebno razbremenitev gospodarstva, SZDL se bo vztrajno zavzemala, da dobijo tisti, ki so sredstva vložili, odločilno vlogo glede oblikovanja kreditne in sploh poslovnè politike banke; dalje za to, da banke vlagajo sredstva v skupne investicije in
skupaj z gospodarskimi organizacijami prevzemajo ustrezen poslovni riziko. Borila se bo za večjo stalnost gospodarskega sistema in proti pogostim spremembam gospodarskih predpisov.
Uresničevanje načela delitve dohodka na podlagi rezultatov dela pomeni, da je potrebno najprej postaviti v pravilno razmerje globalno delitev na osebne dohodke in sklade v posamezni delovni organizaciji, na osnovi samoupravnega ali družbenega dogovora. Pri delitvi OD je potrebno uveljaviti sistem samoupravnega dogovarjanja po dejavnostih in asociacijah ter sistem družbenega dogovarjanja v komuni za družbene službe. Na ta način bo mogoče uskladiti osebne dohodke in odpraviti ekscese. Borba zoper nizke OD mora biti povezana s prizadevanji za večjo produktivnost dela, racionalizacijo, kooperacijo in integracijo. Potrebno je bolje nagrajevati VK delavce, vendar po dejanskih uspehih. OD v administraciji in v delovnih organizacijah družbene dejavnosti je treba uskladiti z gibanjem OD v gospodarstvu. Družbeno dogovarjanje (samoupravno), ki ga ureja zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka, naj bi postalo višje organizirana oblika samoupravljanja^ Delovni ljudje z višjimi dohodki naj prispevajo več k financiranju družbenih potreb. Progresivna obdavčitev letnih dohodkov naj odpravi nesorazmerno visoke razlike v dohodku. Preprečiti je treba sedaj močno razvito šuš-marstvo in izigravanje popoldanske obrti z zaposlovanjem tuje delovne sile. V ta namen je treba izpopolniti občinsko davčno službo.
SZDL bo podpirala vsakovrstne odločitve za skupne investicijske naložbe.
Stalno in stabilno naraščanje osebnega in družbenega standarda bo eden glavnih ciljev naše družbe tudi v naslednjem obdobju.
Stalna skrb za odpiranje novih delovnih mest, posebno za šolane in strokovno usposobljene ljudi in tiste, ki jim je zaposlitev edini vir pridobivanja sredstev za preživljanje, naj bo še vedno naša skupna skrb.
Namenska sredstva za stanovanjsko graditev naj se uporabljajo le za organizirano gradnjo, predvsem za graditev stanovanj za trg. Prednost je treba dati tistim interesentom za posojila, delavcem in delovnim organizacijam, ki bodo kupovali stanovanja pri proizvajalcih stanovanj. Z udeležbo prosilca mora biti zagotovljena dograditev in seie nato ' se lahko omogoči začetek črpanja posojila.
Krepiti je treba materialne možnosti kmetijstva.'
SZDL se bo zavzemala za krepitev poslovne varnosti, pravne in delovne varnosti tistih občanov, ki pridobivajo dohodek z osebnim delom in prispevajo k splošnemu gospodarskemu napredku ter se ne izmikajo plačevanju družbenih obveznosti in ne izkoriščajo tujega dela.
Iskati je možnosti in izkoristiti vse virè, da omogočimo nadaljevanje 'graditve osnovno-šol-skih prostorov v Celju. Se vedno so prisotni pereči problemi pomanjkanja prostorov za učilnice, kabinete, varstvene oddelke in druge namene, pa tudi oprema nekaterih šol in kakovost učil sta še pomanjkljivi,
marsikje pa sploh neustrezni. Preučiti je možnosti za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi zbrali potrebna sredstva za investicije v šolstvu. Gre za gradnjo posebne Solè, V. osnovne šole, TSŠ in adaptacijo drugih poklicnih šol. Pomanjkljivost sedanjih meril za financiranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti je v tem, da upoštevajo le obseg, ne pa tudi kakovost in rezultate dela. Več pozornosti je treba posvetiti štipendiranju in poklicnemu usmerjevanju, s čimer bi lahko vplivali na socialno strukturo dijakov in študentov.
Nujno bo utrjevati ustrezen družbeno-ekonomski položaj delovnih ljudi, ki opravljajo ustvarjalno ali reproduktivno umetniško dejavnost ter spodbujati zavzetost umetniških, amaterskih in drugih kulturnih ustvarjalcev za usklajevanje umetniškega in kulturnega snovanja s potrebami družbe.
SZDL se zavzema za take sistemske rešitve na področju socialnega zavarovanja, ki bodo omogočale zavarovancem, združenim v samoupravnih asociacijah, da na načelih ljudske solidarnosti in vzajemnosti nepo-
sredno soodločajo in se dogovarjajo o pravicah iz socialnega zavarovanja in o zagotavljanju sredstev za nje.
V	okviru enotnega sistema pokojninskega zavarovanja je treba republikam dati ustrezna pooblastila za razreševanje teh vprašanj. V republiki se je treba odločneje in hitreje zavzemati za usklajevanje starih in novih pokojnin in za valorizacijo pokojnin ter uveljaviti načelo odvisnosti pokojnine od vloženega dela.
V	občini je treba čim bolj proučiti naloge Krajevne skupnosti v izvajanju socialnega varstva ter njene kadrovske in materialne sposobnosti ter možnosti večjega neposrednega angažiranja samih delovnih ljudi za aktivno
reševanje ' njihovih vsakdanjih življenjskih problemov tistih občanov, ki so potrebni posebne družbene skrbi. Vprašanja socialnega varstva morajo postati sestavni del ekonomske politike delovnih organizacij. Med po-' sebnimi nalogami je skrb za starejše prebivalce, za njihove stanovanjske in življenjske razmere. Posebno skrb bo treba tudi naprej posvečati tistim družinam ih otrokom, ki so potrebni posebne družbene skrbi. Nove kapacitete za dnevno varstvo otrok (predšolskih) je treba graditi tam, kjer je potreba naj-večja, ža varstvo šolskih otrok pa je treba izkoristiti vse razpoložljive prostore v obstoječih šolskih stavbah.
VOLIVCI!
Ali ste prijavili spremembo prebivališča, da bo možno to zabeležiti V volilni imenik?
Poskrbite za prijavo morebitne spremembe prebivališča, da bo le-to evidentirano v volilnem Imeniku.
OBČNI ZBOR SINDIKATA
V prejšnji številki Železarja smo objavili poročilo predsednika sindikalne podružnice tov. Franca Rozmana na letni konferenci, danes pa objavljamo še kratke povzetke iz koreferatov, oziroma razprav.
Najprej se je oglasil k besedi inž. Dušan Burnik, ki je govoril o današnjem položaju črne metalurgije v Jugoslaviji in še posebej o položaju našega podjetja. Dejal je, da je 1. 1968 prvo v zgodovini samoupravljanja, ko je Železarna Štore zaključila poslovanje z izgubo. Podoben položaj je v drugih jugoslovanskih železarnah, saj je od devetih kar sedem zaključilo poslovno leto z negativo. Najtežji položaj pa preživljajo tri slovenske železarne, kar je težko razumljivo, saj beležijo vse tri v lanskem letu povečanje proizvodnje za 18 % in vrednost proizvodnje za 20 %•
Ko je analiziral vzroke, je ugotovil, da je temu predvsem krivo: plafonirane cene v naši panogi, znižanje celotnega dohodka, • povečan delež družbe v dohodku, nedokončane investicije, deloma neizkoriščene kapacitete zaradi pomanjkanja naročil, spremenjeni asortiman v smeri manj kvalitetnih proizvodov, pa tudi naše notranje sla-hpsti v premalo učinkovitem reševanju nastale situacije.
Dejstvo je, da znaša indeks cen v črni metalurgiji v primerjavi z letom 1965 99 %, kar pomeni, da so bile prodajne cene nižje, medtem ko so v drugih panogah industrije pri indeksu 105, 110 in celo 115.
Bistveno se je povečal delež družbe v družbenem proizvodu, ki je znašal v letu 1966 28,2 % in je v letu 1968 že preko 40 %•
Nedokončane investicije, zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev, močno vplivajo na naš poslovni uspeh. Taljo imamo na eni strani mrtvi kapital, na drugi strani pa smo brez sredstev za modernizacijo obstoječih obratov z manjšimi hitro učinkovitimi investicijami.
Nato je inž. Burnik govoril o ukrepih, ki jih je podjetje pod-vzelo za reševanje obstoječe problematike. Razdelil jih je v dve grupi:
—	reševanje problemov v okviru podjetja. To je sanacijski program, ki so ga organi upravljanja sprejeli sredi preteklega leta in
—	reševanje problemov izven podjetja.
V začetku septembra lani so vse tri slovenske železarne predložile republiškemu in zveznemu izvršnemu svetu predlog ukrepov za sanacijo črne metalurgije. Rešitev je možna na dva načina: s povečanjem prodajnih cen jekla, kar pa bi povzročilo verižno reakcijo splošnih podražitev, ali z znižanjem družbenih dajatev. Dodatno k temu bi bili potrebni tudi dolo-
čeni ukrepi v kreditni politiki.
V	svojem izvajanju je glavni direktor Tugomer Voga poročal o stanju, v katerem se nahaja integracija slovenskih železarn. Ugotovil je, da so priprave na intgracijo v Zaključni fazi. Integracija slovenskih železarn je ekonomska nujnost, zato smo se kolektivi vseh treh železarn zavestno odločili zanjo. Integracijo gradimo tako, da bo vsem članom bodoče delovne skupnosti jasno, kaj nas združuje v tem trenutku in kaj v perspektivi.
Drugi težji problem, ki stoji pred nami pred referendumom, je izdelava normativnih aktov, kjer bodo regulirane naše medsebojne obveznosti, enakopravno partnerstvo in ne nazadnje, kaj bomo pridobili s sadovi skupnega dela pri pospeševanju družbenega standarda, trajnosti zaposlitve in nadaljnje razširjene reprodukcije.
Seveda je pred združitvijo potrebna sanacija vseh treh partnerjev, da se združimo zdravi. Za.to imata po prognozah za letošnje leto vse možnosti Železarni Ravne in Štore, medtem ko je problem Železarne Jesenice bolj pereč. Vsekakor pa je pri tem potrebna tudi pomoč družbe.
V	svojem nadaljnjem izvajanju je tov. Voga z nekaterimi konkretnimi primeri ilustriral stanje črne metalurgije, o katerem je govoril inž. Burnik. Opisal je tudi vso težko bitko, ki se vodi na vseh nivojih za ureditev problema železarjev.
Inž. Zoran Tratnik in tov. Zdravko Logar sta diskutirala o formiranju in delitvi dohodka. Prvi je kritiziral nejasnost pojmov in strokovno ne dovolj razčiščeno stališče raznih teoretičnih razglabljanj o pojmu dohodka in dohodkovnega sistema. Prav ti nerazčiščeni pojmi in s predpisi neurejen gospodarski sistem so po njegovem mnenju vzrok, da nastajajo na področju formiranja in delitve dohodka takšne razlike in nepravilnosti, ki povzročajo negodovanja in tudi politične probleme. Pravično formiranje dohodka je predvsem odvisno od pogojev pridobivanja, kot pa je splošno znano, ti pogoji pri nas niso za vse enaki. Na te pogoje vplivajo monopolni položaj, carinska zaščita, neenaka sredstva za delo itd. Tudi nekatere gospodarske panoge niso bile ob reformi postavljene v enak položaj.
Podobno je lahko tudi znotraj podjetij, zato se je zavzemal za naturalna merila kot so norme in podobno.
Drugi diskutant je orisal raz-
voj sistema nagrajevanja v našem podjetju, njegovo napredovanje in nazadovanje, na kar so imeli velik vpliv zunanji pogoji.
Prav tako se je zavzemal za normiranje dela na eni strani, nee drugi pa za ponovno oživljanje funkcije ekonomskih enot tako v pogledu formiranja, kot delitve dohodka. Seveda pa je prj tem treba enote organizacijsko in vsebinsko dograditi.
Tov. Franc Rozman (mehanična) je poročal o rekreacijski dejavnosti. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je na področju organizirane rekreacije, predvsem dnevne in tedenske, bil dosežen v zadnjih letih viden napredek. Žal pa tega ni mogoče trditi za
Ocvirk Franc, ekspedit, predsednik; Verbič Miško, valjarna, podpredsednik; Rozman Franc, mehanična delavnica, tajnik ; člani: Legvart Franc, obdeloval-nica valjev; Mravljak Ivan, gradbeni — tesarji; Vodeb Jože, promet; Logar Zdravko, jeklarna; Korošec Ignac, livarna valjev; Lubej Frida, finančni sektor; Brečko Anton, valjarna; Vrečko Karel, elektroplavž; Selič Srečko, ekspedit; Žumer Ivan, mehanična delavnica; Flis Leopold, samotna; Senčič Srečko, dipl. ing., razvojni oddelek; Gozdnikar Mirko, elektroobrat;
organiziran letni oddih.
Tov. Stane Plazar je poročal o delu komisije za prošnje In pritožbe pri sindikalni podružnici. Ugotovil je, da so sredstva za to dejavnost vedno bolj pičla, zato tudi ni večjih efektov. Občinski sindikalni svet je v preteklem letu priskočil na pomoč s 3.200 N-din in tako pomagal rešiti najtežja vprašanja.
Po poročilu blagajnika je podal poročilo nadzorni odbor, ki ga je konferenca sprejela in izglasovala razrešnico staremu odboru.
V razpravi so sodelovali še tov. Viktor Potočnik, predstavniki železarn Jesenice in Ravne ter predsednik ObSS Ivan Kramer.
Bule Vinko, livarna sive litine; Potočnik Viktor, obdelovalnica valjev; Vodeb Ferdinand, gradbeni — zidarji; Škoflek Jože, kurilnica; Cater Franc, jeklarna; Lešnik Edvard, livarna valjev; Sajovic Vlado, kadrovski sektor; Borovšak Franc, valjarna; Pungeršek Karel, elektropjfvž; Bule Julčka, samotna; Subotič Vjekoslav, ing., OTK; Gobec Jože, elektroobrat; Gornik Franc, livarna sive litine; Kresnik Franc, ambulanta; Šume j Franc, komunala; Mackošek Anton, energetski obrat; Kapor Džordže, ing., energetski obrat.
Izdelki iz naše mehanične delavnice
TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE ŠTORE
St. 2 - februar 1969
POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH METALURGOV NA RAVNAH
V dneh 23. in 24. januarja letos je bilo na Ravnah VII. redno posvetovanje predstavnikov družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja podjetij članic Združenja jugoslovanskih železarn. Poleg teh so se posvetovanja udeležili tudi predstavniki nekaterih podjetij, ki sicer niso članice Združenja, vendar pa s podjetji črne metalurgije tesno sodelujejo in so za nadaljnji razvoj in perspektivo te panoge življenjsko zainteresira-'na. Na posvetovanju so bili navzoči tudi predstavniki zveznih in republiških sindikatov, predstavniki republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice SRS in drugi.
Prvi dan posvetovanja so bili prebrani trije uvodni referati, drugi dan pa so predstavniki podjetij in gostje obravnavali v razpravi vsebino teh referatov in v zvezi s tem celotno problematiko naše panoge.
Uvodni referat z naslovom »Ekonomski položaj črne metalurgije Jugoslavije« je imel predsednik upravnega odbora Združenja jugoslovanskih železarn inž. Matevž Hafner. V svojem referatu je obdelal celotno sedanjo problematiko črne me-
talurgije z vzroki, ki so pripeljali to panogo v novih pogojih gospodarjenja v neenakopraven položaj z ostalimi panogami gospodarstva. Iz prikazanih argumentov in številnih kazalcev ekonomskih rezultatov, izhaja, da so glavni vzroki sedanjemu ne-zavidnemu položaju naše pano-ge-predvsem naslednji:
—	nepokrite proizvodne kapacitete v letu 1967 in v začetku 1968;
—	plafonirane cene jeklarskim izdelkom, ki so bile v letu 1968 na indeksu 98 proti letu 1965;
—	povečan izvoz predvsem na konvertibilno področje z doseženimi nižjimi prodajnimi cenami in z nizkimi izvoznimi premijami;
—	povečanje stroškov proizvodnje zaradi podražitev surovin, energije in transportnih uslug;
—	povečanje raznih prispevkov in dajatev;
—	poslabšanje kvalitetne strukture proizvodnje v preteklih dveh letih, ki je bila povezana z uvozom jekla;
—	nelikvidnost podjetij ter zaradi tega visoka obremenitev podjetij z obrestmi za kratkoročne kredite itd.
Inž. Hafner je na koncu svojega referata nakazal možne rešitve iz nastale situacije v črni metalurgiji tako z ukrepi na nivoju zveže, kot republike in občine.
Drugi referat je prebral predsednik sindikata Železarne Ravne. Naslov referata je bil »Eksistenca zaposlenih v črni metalurgiji«.
Referat je obravnaval vprašanja razdelitve narodnega dohodka in oblikovanje osebnih dohodkov ter s tem v zvezi nezadovoljstvo delavcev, zaposlenih v železarstvu, zaradi sistemske neusklajenosti in neenakosti pogojev gospodarjenja. Rezultat takšnega stanja je, da kvalificirani delavci in visoko strokovni
kadri odhajajo iz železarn v druga akumulativnejša podjetja in v velikem številu tudi v inozemstvo. Tudi ta referat se podobno kot prvi pridružuje zahtevam železarskih delavcev za izenačitev pogojev gospodarjenja črne metalurgije z ostalimi panogami, tako da bi se breme gospodarske reforme pravično in enakomerno porazdelilo na celotno družbo, kakor to poudarjajo tudi smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ iz junija lanskega leta.
Tretji refrat je podal predstavnik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije z naslovom »Sindikati v samoupravnem dogovarjanju«. V tem referatu so bile izražene osnove
samoupravnega dogovarjanja, ki predstavljajo novo obliko in vsebino družbeno-političnega dela in o katerem bo treba v prihodnosti še precej razpravljati.
Drugi dan posvetovanja je bila na dnevnem redu razprava na podana poročila.
Predstavniki posameznih podjetij črne metalurgije so prikazali situacijo v svojih kolektivih, ki je v vseh primerih več ali manj podobna. Rezultati lanskoletnega poslovanja kažejo, da bodo skoraj vse železarne zaključile poslovno leto kljub relativno nizkim osebnim dohodkom s precejšnjimi izgubami oziroma nepokritimi osebnimi dohodki. Najvišji negativni finančni rezultat v letu 1968 bo imela Železarna Jesenice s 6 milijardami S-din. Železarni Ravne in Štore izkazujeta skupaj okoli milijardo S-din izgube, tako predstavlja skupna izguba slovenskih železarn v lanskem letu 7 milijard S-din. Podobno situacijo so pokazale tudi druge železarne: Železarna Sme-derevo 2,5 milijarde, Železarna Nikšič prav tako 2,5 milijarde in Železarna Ilijaš blizu 2 milijarde S-din izgube. Tudi največja jugoslovanska železarna — Železarna Zenica posluje na meji rentabilnosti, kljub ugodnejšim ekonomskim pogojem zaradi neposrednih bližin železove rude, lastne koksarne in sorazmerno velikih proizvodnih kapacitet. Edino Železarna Sisak bo zaključila leto 1968 z določenim poslovnim uspehom.
Diskutanti so posebej razpravljali tudi o vrednotenju dela delavcev črne metalurgije in primerjali poprečne osebne dohodke svojih podjetij z drugimi delavci v gospodarstvu in negospodarstvu. Prav absurdne razlike prikazujejo primeri, da imajo npr. v istem kraju delavci gradbenih komunalnih podjetij po 30 do 40 % večje osebne dohodke kot delavci v železarni. Posebno nizke osebne dohodke izkazujejo v zadnjih dveh letih železarni v Smederevu in Nik-šiču. Zadnja je imela v letu 1967 poprečje osebnih dohodkov samo 57.00 S-din na zaposlenega, pri tem pa še vedno delajo z 48-urnim tednikom. Z 48-ur-nim tednikom delajo tudi še druge železarne v celoti ali samo z nekaterimi obrati. Diskutanti so navajali tudi primere, predvsem v bosanskih podjetjih, da šo morali zaradi težkih ekonomskih pogojev gospodarjenja odpustiti več sto delavcev zaradi ustavitve proizvodnje nekaterih obratov (Ilijaš, Lukovac).
Iz vseh razprav, je bilo mogoče zaslediti, da se brez ukrepov širše družbe sama podjetja črne metalurgije, kljub svojim sanacijskim načrtom, ne morejo rešiti iz težav v katere so jih
pripeljali neenakomerni pogoji gospodarjenja v gospodarski reformi. Zato so predstavniki družbeno političnih organizacij in organov upravljanja v zaključkih posvetovanja izrazili svoje zahteve družbi za takojšnjo uskladitev pogojev gospodarjenja črne metalurgije a ostalimi panogami. Na posvetovanju je bila posebno poudarjena enotnost prisotnih predstavnikov za odločen nastop pri vseh organih, ki kakor koli odločajo o našem položaju.
Posebej velja poudariti, da je bilo na posvetovanju opaziti zanimanje za problematiko črne metalurgije od strani zveznih in republiških sindikatov, ki so obljubili tudi potrebno pomoč v nadaljnjih akcijah.
Udeleženici posvetovanja pa so pogrešali udeležbo predstavnikov Zveznega izvršnega sveta in zvezne gospodarske zbornice, ki se posvetovanja kljub vabilu niso udeležili. Ker v razpravi tudi niso sodelovali predstavniki republiškega izvršnega sveta in republiške gospodarske zborni^ ce, na posvetovanju ni bilo podano nobeno uradno stališče oziroma mnenje oblastnih organov.
Z akcijami, ki so trenutno v teku za rešitev problematike črne metalurgije, člani kolektivov te panoge upajo in upravičeno pričakujejo, da se bo njihov ekonomski položaj končno le rešil in bo ta panoga baznega gospodarstva dobila tisti položaj v naši družbi, ki ji pripada.
D. Burnik
(Dopisujte v svoje glasilo!
VII,	REDNO POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN ORGANOV UPRAVLJANJA, DNE 23, in 24. I. 1969 V RAVNAH.
1.	Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja soočeni s stanjem v črni metalurgiji in, koksarnah dajejo tako kot prej polno pod-
, poro meram gospodarske reforme in smernicam izvršnega komiteja CK ZKJ. Ob tem pa so mnenja, da je potrebno zagoto-, viti enakopraven položaj vsem gospodarskim vejam. Za odstranitev določenih privilegijev, ki ;f so od začetka reforme do sedaj , vgrajeni v sistem s .posamezni-,j' mi merami, predlagajo pristojnim organom, da v tej smeri sprejmejo ustrezne mere,
2.	Na osnovi razprave na tem ,, posvetovanju opozarjamo druž-
bene in državne organe na res-, no situacijo, ki je nastala v črni j metalurgiji v letu 1967 in 1968, glede na nizke osebne dohodke, nelikvidnost, nereševanja številnih problemov tekočega poslovanja in na nerešena vprašanja financiranja razširjene reprodukcije in to v taki meri, da je , ogrožena že možnost modernizacije . postrojenj in tehnološkega postopka.
3i Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov
■	upravljanja črne metalurgije in : koksarn dajejo vso podporo
•	vsem meram integracije in spe-' cializacije proizvodnje v svoji
veji, ki so v teku, kakor tudi ria-. porom kolektivov, ki so doprinesli k povečanju produktivno-I sti in rentabilnosti poslovanja , po reformi in, ki so omgočili v letu 1966 zagotoviti tehnične in finančne rezultate veje v ir okviru mer gospodarske reforme.
Pozdravljamo napore kolek-- tivov črne metalurgije, da v otežkočenih pogojih poslovanja . v zadnjih dveh letih obvladujejo vse težave in zagotavljajo napredek, ki je v skladu s
■	stremljenji reforme.
4.	Medtem ob občutno poslab-
•	sani finančni situaciji v gospodarski veji, kakor tudi v poslabšanju pogojev poslovanja, ki so pogojeni z zunanjimi dejavniki,
■	zahtevamo od organov skupnosti, da s hitrimi postopki proučijo in sprejmejo predloge združenih proizvajalcev, ki so izneseni V materialih njihove asociacije in kateri morajo zagotoviti pogoje dela, ki zagotavljajo eksistenco človeka in samo-upravljalca v črni metalurgiji, kakor tudi pogoje gospodarjenja v skladu z merami reforme.
Čvrsto stojimo za predlogi : združenih proizvajalcev in kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov uprav-
ljanja v črni metalurgiji in koksarnah zahtevamo izvršitev zaključkov in mer katere so združeni proizvajalci predložili, predvsem pa mer, ki bodo zagotovile normalne osebne dohodke in preprečile prehod na plačevanje minimalnih osebnih dohodkov v tistih gospodarskih organizacijah veje, ki bi brez sprejetja ustreznih mer skupnosti, morale preiti k drastičnemu zniževanju osebnih dohodkov, kljub nenormalnim nizkim osebnim dohodkom v zadnjih dveh letih.
5.	Izgubljenega dohodka, v letu 1967 in 1968 kolektivi črne metalurgije niso sposobni, samj nadoknaditi kljub številnim meram za zniževanje stroškov po-
poslovanje in ustvarijo ustrezni pogoji dela za človeka v črni metalurgiji, ali menijo, da se brez pomoči skupnosti ne morejo odstraniti vse težave in zagotoviti enakopraven položaj črne metalurgije v odnosu na druge gospodarske veje.
V sedanji situaciji morajo organi skupnosti več pomagati ne samo pri premagovanju težav, temveč tudi pri izgrajevanju začetnih kapacitet v izgradnji novih postrojenj v okviru dolgoročnejše koncepcije razvoja gospodarske veje, za katero uresničite,v je kolektiv črne me-, talurgije vložil in vlaga tudi sedaj svoje napore kljub zelo poslabšanim pogojem dela v poslednjih dveh letih. Posebno bi
*&*>»&**&*>«»&*
j®?
• rv -xwwwwncf . •, -■ Ig
evf • .	*
sloyan j a, povečanje produktivnosti, zmanjševanja psehnjlj, dohodkov, ki so sprejete v črni metalurgiji in koksarnah po uvajanju gospodarske reforme.
Posledice neopra,viaene liberalizacije uvoza jekla, kakor tudi podražitev raznih materialov in uslug v poslovanju črne metalurgije, ki ni povišala cen svojih proizvodov po reformi, in katerih cene so stalno kontrolirane od strani skupnosti, se ne morejo odstraniti samo z napori delovnih . kolektivov. 'Normalno je, da v. gospodarskih vejah, katerih cene so kontrolirane od strani skupnosti, organi skupnosti omogočajo določene kompenzacije oziroma alimenti-rajo z določenimi merami zniževanje dohodka in izboljšanje pogojev poslovanja v odnosu na gospodarske veje, ki imajo možnost, da svoje težave rešujejo s svobodnim oblikovanjem cen.
6.	Predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij organov upravljanja črne metalurgije ter koksarn dajejo vso podporo vsem meram . samoupravnega dogovarjanja v gospodarski veji in vsem naporom, da se skozi združeno delo zagotovi uspešno
bilo treba zagotoviti pogoje, da se v okviru razvoja veje omogoči tudi reševanje problemov ustavljanja zastarelih postrojenj in. obratoy ih: odpišejo nefukci-onalna sredstva proizvodnje, kar bi prav tako prispevalo k modernizaciji naše črne metalurgije in uvajanju najmodernejšega tehnološkega postopka s ciljem zniževanja poslovnih stro-. škov in povečanjem rentabilnosti.
7.	Kolektivi črne metalurgije niti v času ugodne konjunkture pa tržišču jekla pred letom 1967 niso zahleyali povečanja osebnih dohodkov nad družbeno opravičenimi normami, pa zato toliko bolj upravičeno, menijo, da bi organi skupnosti morali pomagati zagotoviti normalne osebne dohodke v črni metalurgiji, kakor tudi v celotni bazični industriji v otežkočenih pogojih dela, v katerih se težave nikakor ne smejo odklanjati samo s povišanjem cen jekla, to pa kljub temu zahteva, da se z izrednimi merami zagotovi enakopravnost poslovanja v črni metalurgiji v odnosu na druge gospodarske veje.
8.	Predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij in organi upravljanja črne metalurgije in koksarn opozarjajo posebno na pojav počasnega reševanja odprtih problemov, oziroma odlašanja proučevanja in predlaganja mer, katere so združeni proizvajalci predložili v teku 1967. in 1968. leta za odstranitev težav in zagotovitev enakopravnih pogojev poslovanja z ostalimi industrijskimi vejami. Med ostalim se posebno odraža očividno neizpolnjevanje srednjeročnega programa razvoja, o čemer so zbornični, državni in skupščinski organi obveščeni že v letu 1967 z ustreznimi podatki in kar je očividno rezultat .zakasnitev v izvrševanju federacije in bank.
9.	Pričakuje se, da bodo državni organi in organi zbornic tudi v bodoče dajali pomoč
.proizvajalcem jekla za ustvarjanje in uspešno, izvajanje sporazuma s potrošniki, s katerim se regulira tržišče jekla in daje zaščita domači proizvodnji pred
. neopravičenim uvozom. Medtem je vzporedno treba zagotoviti polno zasedenost kapacitet, vendar obstojijo tudi drugi faktorji, ki vplivajo na-neugóden položaj črne metalurgije in katerih brez pomoči skupnosti ne morejo odstraniti tudi ob izrednih naporih kolektivi črne metalurgije in koksarn sami, kot posledice neupravičeno otežkočenih pogojev poslovanja v poslednjih dveh letih. Med ostalim se opozarja tudi na potrebo, da je poleg osvojenih splošnih mer za izboljšanje položaja gospodarske veje potrebno posvetiti pozornost tudi reševanju določenih specifičnih problemov posameznih gospodarskih organizacij gospodarske veje.
10.	Ob zahtevi, da se hitro proučijo in sprejmejo mere za rešitev finančnih težav in zagotovitev eksistence kolektivov črne metalurgije, se pozivajo združeni proizvajalci in upravni organi gospodarskih organizacij, da vložijo maksimalne napore za reševanje notranjih problemov dela in posebno se opozarja na potrebno pospešitčv akcije z nadaljnjo integracijo v okviru črne metalurgije in za čim hitrejšo izvršitev zaključkov in priporočil s sestanka v Zenici leta 1968.
È-*
SV SVOJE »GLASILO
Odprto pismo slovenskih železarjev
ALI 12.000 SLOVENSKIH ŽELEZARJEV NI OPRAVIČENIH,DA O NJIHOVIH EKONOMSKIH PROBLEMIH SPREGOVORIJO
NAJVIŠJI REPUBLIŠKI IN ZVEZNI PREDSTAVNIŠKI ORGANI.
Osnovne organizacije sindikata železarne Jesenice, Ravne in Štore, so v preteklem mesecu poslale skupno pismo, o ekonomskem položaju slovenskih železarn, republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije, centralnemu odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, republiškemu odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in izvršnemu svetu SRS. Pismo zaradi izredne pomembnosti objavljamo v celoti.
Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v Ravnah
14.	januarja in v Štorah 15. januarja in na občnih zborih delovnih enot in sindikalnem aktivu, dne 17. januarja 1969 na Jesenicah, smo razpravljali o ekonomskem položaju slovenskih železarn in ugotovili, da so bila vsa dosedanja prizadevanja in akcije vseh treh kolektivov brezuspešne, čeprav smo svojo problematiko posredovali v osnovnih povzetkih takole:
—	Slovenski železarni sta posamezno — železarna Jesenice s poročilom o finančnem poslovanju od 30. 6. 1968, železarna Ravne
s «Pismom ravenskih železarjev«, — posredovali predstavnikom in ' drugim organom problematiko o kritičnem stanju slovenske metalurgije.
—	V okviru Slovenije sta odbora za proizvodnjo in promet Skupščine SR Slovenije Republiškega in gospodarskega zbora, na svoji seji 19. julija razpravljala o problematiki železarni Jesenice in ostalih železarn ter 29. 7. poslala izvršnemu svetu SR Slovenije in ustreznim odborom zvezne skupščine pismo, s predlogi nekaterih mer za olajšanje situacije.
—	Izvršnemu svetu Skupščine SRS so železarne* dne 5. 9. 1968 ponovno iznesle stanje in problematiko o ekonomskih težavah v katerih se je črna metalurgija znašla, s tem, da so se že ob polletnem periodičnem obračunu javljali nepokriti osebni dohodki.
—	Na pobudo vseh treh izvršnih odborov sindikata železarn je dne 16. 9. 1968 svet za črno in barvano metalurgijo pri RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva obravnaval in izdelal konkretna stališča notranjih in zunanjih sanacijskih ukrepov in jih posredoval :
Občinskim sindikalnim svetom — Ravne, Celje, Jesenice*
RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije,
RSZS Slovenije,
CO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije,
Občinskim skupščinam Ravne, Celje, Jesenice,
Sekretariatu za gospodarstvo IS SRS in
Gospodarski zbornici SRS, -,
—	Zduženje jugoslovanskih-železarn pa je po predhodnih opozorilnih pismih sekretariata za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta izdelalo, elaborat »Informacija o ekonomskem položaju črne metalurgije« in ga poslalo vsem pristojnim ©granoni zveze skupščine, izvršnega sveta in družbenim 'Organizacijam.
—	Železarne so poslale 8.- januarja ponovno pismo izvršnemu svetu SRS o ekonomskem položaju železarn.
O ekonomskem položaju črne metalurgije je razpravljal tudi upravni odbor Združenja jugoslovanskih železarn v Smederevu
22.	11. 1968. V razpravi je .sodeloval tudi sekretar centralnega odbora tov. Sveto Paunovič, ki je sanacijski predloge tudi podprl. Med drugimi je o problematiki-in predlogih za rešitev razpravljal tudi upravni odbor Gospodarske zbornice republike Slovenije. Ob obisku na Jesenicah je bil tudi tov. Tone Kropušek s svojimi sodelavci zelo podrobno seznanjen s položajem železarn.
Čeprav smo torej zelo široko obvestili javnost o našem polo« žaju, pa do danes nismo dosegli veliko. Dobili smo 14. milijonov din kratkoročnega kredita za pokritje primanjkljaja obratnih sredstev, kar v primerjavi s 119 milijoni din potrebnih obratnih sredstev res ni rešitev. Žal se vsi ostali predlogi rešujejo zelo počasi ali pa se sploh ne. Za normalizacijo, našega stanja bi bilo potrebno, da v zveznem, republiškem in občinskem merilu rešimo naslednje predloge:
V ZVEZNEM MERILU ^
1.	Zaradi stalnih podražitev nad z reformo določenimi cenami, bi za proizvode črne metalurgije morali dvigniti ceno za 4,8 %, Čeprav je ta podražitev problematična zaradi verižnega vpliva na ostale gospodarske veje, je vendar potrebna za ura-vnovešenje pogojev gospodarjenja črne metalurgije. Da so cene problematične, lahko ugotovimo tudi iz indeksov zvezne statistike, kjer je ugotovljeno, da so cene naših proizvodov padle za 2 %.
2.	Železarne naj bi sé že za leto 1968 in nadalje oprostilo plaćanja obresti na poslovni sklad z ozirom na to, ker je to veja z iz-
razito visokim vlaganjem v osnovna in obratna sredstva v odnosu na vrednost realizacije, to pomeni tudi z visokimi obrestmi na poslovni sklad v odnosu na ostale stroške. Veja je že do sedaj plačala
M %.
3.	Vprašanje nelikvidnosti odnosno visokega dolgovanja kupcev naši veji s posebnimi merami narodne banke glede reeskonta menic, ustvarjanja konzorcija bank in ureditve vprašanjar-stalnih obratnih sredstev železarn.
4.	Čeprav železarne niso izvozna veja, vendar je v zadnjih letih izvoz zlasti v konvertibilne dežele zaradi izkoriščanja kapacitet povečan. Vsa kovinsko predelovalna industrija ima za tak izvoz 12 % premije, medtem, ko je ta premija v naših proizvodih le pri žičnikih (veja 117), ne pa pri valjanem in vlečenem materialu, kjer je premija le 6 %• Predlog je, da se ta premija poveča na 12 %.
5. Vprašanje odlaganja anuitet, podaljšanje roka odplačila in znižanja interkalarnih obresti za kredite iz bivšega OIF pred Jugoslovanske investicijske banke.
6. Vprašanje regresiranja previsoke cene koksa z ref akcijo prevoza premoga za koksiranje ali direktnega regresa na koks, kar delajo vse dežele skupnega tržišča.
V	REPUBLIŠKEM MERILU:
1.	Vprašanje odlaganja anuitet, podaljšanje odplačil in znižanje interkalarnih obresti za kreditne udeležbe in prekoračenja in sredstev področnih investicijskih bank.
2.	Vprašanje povečanja stalnih obratnih sredstev železarn S krediti iz sklada skupnih rezerv do predlagane višine od komnije SDK.
3.	Znižanje previsokih obremenitev prispevka za vodni sklad.
V	OBČINSKEM MERILU:
1.	Odlaganje plačila prispevka za koriščenje zemljišča ali vsaj odločno znižanje istega.
2.	Znižanje dodatnih prispevkov za kritje primanjkljaja pri socialnem zavarovanju in podobno.
3.	Odlaganje sicer prostovoljno sprejetih obvez za razne prispevke za investicije v šolstvu in druge objekte občine.
Ne rešiti teh problemov pomeni praktično zapreti železarne. Da je to res, moremo ugotoviti iz rezultatov poslovnega, leta 19S8, ko so slovenske železarne klub težavam proizvedle 465.500 ton blaga. To sicer predstavlja 19 % večjo proizvodnjo kot leta 19S7, vendar pa je realizacija le za 16,3 % večja od leta 1967. Ker se v tem času ni bistveno menjalo število zaposlenih, moremo trditi, da je produktivnost porasla za približno 16 %. Končni finančni rezultat pa je ob sedanjih pogojih kljub temu porazen in moremo povsod pričakovati za skoraj 70 milijonov din nepokritih osebnih dohodkov. Sedanji pogoji ne ustrezajo niti Ravnam niti Štoram niti Jesenicam, saj so vse tri končale poslovno leto z izgubo.
(Dalje na 8. strani)
O KADRIH
Preteklo leto je bilo za kadrovsko službo precej razgibano, saj taki kadrovski premiki v podjetju niso bili evidentirani vse od 1964. leta. Prizadevanje v prvi polovici leta, da se število zaposlenih zmanjšuje z redno fluktuacijo, se je v drugi polovici leta zasukalo za »180 stopinj«, še posebno z mesecem avgustom, ko je začela z delom nova livarna. Število zaposlenih je vidno naraščalo in je v zadnjih mesecih leta porastlo za 100 ljudi. Od začetka leta pa do kraja je število večje za 87 ljudi. Kljub temu poprečna zaposlitev v letu je za 21 oseb nižja, kakor v predhodnem.
Med letom smo na novo vključili v delo 341 ljudi, kar je za
177,2	% več, kakor predhodno leto. V istem razdobju je prenehalo z delom v našem podjetju 254 oseb, kar je 33,6 % več kakor v predhodnem letu. Tako je nastal premik za 28,6 % članov kolektiva in ako k temu dodamo še interne premike, ki jih povzročijo premestitve, teh je bilo 170, nam odstotek premikov poraste na 31,8 % poprečno zaposlenih.
Nastale spremembe nam pokaže naslednja tabela: .				
		na novo vključeni	odšli	razlika
Delavci proizv. in pom. služb		327	225	+ 102
Strokovno adm. kader		14	29	- 15
Skupaj leto 1968		341	254	+ 87
leto 1967		111	180	- 69
Iz področja strokovno administrativnih služb je v				precejšnji
meri odšel kader s srednjo, višjo		in visoko šolo. Kakšne spre-		
membe so nastale po stopnji	izobrazbe, nam		pokaže	naslednja
tabela :				
Stopnje I. II.	III.	IV. V.	VI. VIL skupaj	
Odšlo iz podjetja 61 56	49	64 14	2	8 254
Nove zaposlitve 230 2	7	89 8	-	5 341
Razlike + 169 — 54	-42	+ 25 -6	-2 -	3 +87
Največji porast pri NK delavcih (I) in KV delavcih				(IV), ven-
dar je pri tem omeniti, da je odšel predvsem izučen kader s prakso,				
prišel pa v glavnem mlajši brez prakse.				
Oblike prenehanja delovnega razmerja				
		1968	%	1967
Odpoved podjetja		2	0,7	__
Odpoved delavca		41	16,2	33
Samovoljno — po delavcu		44	17,6	27
Po izteku pogodbe		4	1,6	10
Umrlo		6	2,4	4
Po sili zakona		1	0,4		
Izključitev		1	0.4	3
Potek poskusne dobe		15	5,8	2
Redna upokojitev		15	5,8	13
Invalidska upokojitev		77	30,3	32
Skupaj		206	81,2	125
Odhod v JLA		48	18,8	65
Vse skupaj		254	100	190
V letu 1968 je bilo več odpovedi delavca in			samovoljne zapu-	
stltve dela, kar nam povzroča	precejšnje poslovne težave, saj ni			
mogoče takoj nadomestiti manjkajoče.				
Izvor novega kadra				
		Število novih delavcev		
				indeks
		1968	1967	1968/67
Prva zaposlitev		99	10	990
Stipendisti		49	32	153,1
Prišli iz drugih podjetij		130	33	393,9
Skupaj		278	75	370,7
Vrnili so se iz JLA		63	48	131,2
Vsi skupaj		341	155	277,2
Po vseh spremembah je kvalifikacijska struktura kadra ob zaključku leta 1968 naslednja:
Priučenih delavcev I. in II. stopnje	47,0 %
Priučenih delavcev III. stopnje	20,8 %
Izučenih delavcev IV. stopnje	21,5 %
Srednje strokovni V. stopnje	8,8 %
Višje in visoke strok. VI. in VII. stopnje	1,9 %
Skupaj	100 %
Iz gornjega pregleda je razvidno, da imamo 67,8 % priučenega kadra, kar daje še večjo nalogo službi za izobraževanje in uvajanje zaposlenih v delo ter jih usposobiti, da svoje znanje prilagode potrebi, ki jo narekuje delovni proces na delovnem mestu. To pa zahteva večja sredstva za usposablajnje in izobraževanje. To je lahko zèlo rentabilna investicija, če se je vsi zavedamo in upoštevamo njeno potrebo.
Izobraževanje:
V preteklem letu je bilo organiziranih 18 različnih tečajev in seminarjev, katerih se je udeležilo 424 zaposlenih. 118 sodelavcev je bilo na različnih seminarjih in drugi obliki usposabljanja. Zato je bilo uporabljenih 557 delovnih dni. V teku leta smo imeli 20 uvajalnih seminarjev s 247 udeležencev. Zadolžitev izobraževalnega centra je tudi vodenje ekskurzij v podjetju. V preteklem letu je bilo 52 skupin s 1834 udeleženci. Počitniško prakso v našem podjetju je opravilo 32 študentov in dijakov. 8 naših sodelavcev je bilo na praksi v inozemstvu in 6 drugih podjetjih doma. V šolskem letu 1967/68 smo imeli 124 učencev poklicnih šol raznih strok. V šolskem letu 1968/69 pa jih imamo 94 v poklicnih šolah Store, Mariboru in Ljubljani. Prav tako smo imeli 14 štipendistov na visokih in srednjih šolah. Po evidenci iz kadrovskega sektorja se izredno šola na šolah različnih stopenj in smeri, največ na srednjih tehničnih šolah 54 sodelavcev.	R. M.
ODPRTO PISMO
(Nadaljevanje s 7. strani)
Smo že krepko v gospodarskem letu 1969 in ker veljajo še isti instrumenti kot v preteklem letu — nekatere manjše spremembe bistveno ne vplivajo na položaj — moremo že vnaprej napovedati ponovno veliko izgubo. Osnovne organizacije sindikata železarn Jesenice, Ravne in Store ponovno opozarjajo na rešitev teh vprašanj z odprtim pismom.
Resnično smo porabili precej časa, da smo našli skupno rešitev v združevanju črne metalurgije v okviru republike in Jugoslavije. Vse tri slovenske železarne smo tik pred referendumom, za ali proti integraciji, ki je predvidena v mesecu maju. S tehnične strani so že rešeni pogoji in oblike integracije, obdelane v elaboratih posebnih odborov. Vsak član naših kolektivov čuti tudi notranje spremembe, ki so temu že sledile, predvsem pa pritisk na specializirano proizvodnjo in prav zaradi tega, ker smo se odločili za integracijo, ki bi predvsem omogočala ožjo specializacijo naših treh železarn, bomo morali nekatere obrate ustaviti. Rezultati pa bodo vidni šele po letu 1972. Počutimo se že ogroženi, ker še vedno ni jasno, kakšna bo končna vloga in dejavnost črne metalurgije v gospodarskem sistemu SRS in SFRJ.
Zaskrbljeni smo zato, ker vemo, da ob takih instrumentih žele-zarji sami ne bomo mogli plačevati svojih obvez več let tudi v prihodnje. Bojimo se, da tega ne bomo prenesli, da bodo osebni dohodki isti ali celo nižji, kljub večjim rezultatom dela. Upravičeno se zato sprašujemo, kako je bar naenkrat mogoče, da smo postali železarji nepomembni činitelji v nadaljnji industrializaciji naše domovine. Težka industrija in črna metalurgija sta bili temelj, na katerem smo po vojni gradili vso industrijo. Naši kadri so gradili tovarne in učili mladino povsod po domovini, pomagali smo vedno in vsakomur, sedaj pa ti kadri zapuščajo železarne^ Smo res samo železarji krivi za našo nestabilnost? Ostali smo čisto na repu nerešenih vprašanj, o katerih se sicer veliko razpravlja, vendar ničesar ne ukrene.
Ne verjamemo, da je reševanje vprašanj integracije in sanacije črne metalurgije tako nepomemben faktor, da niti republiški, še manj pa zvezni organi ničesar ne ukrenejo. Skrbi nas jutrišnji dan, saj nas nanj opozarja dejstvo, da so osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih organizacijah že sedaj višji od naših in v stalnem porastu. Tako stanje povzroča pri naših članih sindikata mnogo nejevolje, ustavitve dela in politične izpade ter ostrejše zahteve za nagrajevanje po vloženem delu.
Ponovno poudarjamo, da se v taki situaciji nahaja 12.000 žele-zarjev in njihovih družin, pa tudi vse tri občine (občani), ker so železarne glavni viri občinskega proračuna. Zato ponavljamo besede pionirja gospodarske reforme tov. Borisa Kraigherja, ki pravi: »Potrebno je takoj analizirati inštrumente, če se pokažejo v gospodarstvu kot negativni«. To zahtevo postavljamo člani sindikata Jesenic, Raven in Štor.
PRAVILNIK
o sprejemanju in uvajanju pripravnikov - sprejet
Sprejel ga je delavski svet podjetja, dne 6. februarja t. 1. na VII. rednem zasedanju. S tem so v podjetju normativno urejeni odnosi o pripravnikih, izvajanje pravilnika pa zahteva od pristojnih organov in strokovnih delavcev večjo skrb in pozornost, da dobi pravilnik veljavo tudi v praksi, ker le s tem bodo prišla do izraza- splošna in interna zakonita določila ter bo dosežen njih osnovni namen.
Kratka vsebina pravilnika:
S tem pravilnikom se določa način sprejemanja pripravnikov, izvajanje in trajanje pripravniške dobe, način ugotavljanja uspeha dela pripravnikov ter način udeležbe pripravnikov v delitvi OD.
Pripravniki so osebe, ki uspešno zaključijo visoko, višjo ali srednjo šolo ter prvič sklenejo delovno razmerje. Tudi tisti, ki končajo poklicno šolo, so lahko pripravniki, obvezno pa tisti, ki v šoli nimajo v programu praktičnega pouka. Delavci, ki so šli na šolanje ali se šolajo v času, ko so v delovnem razmerju, so po končani šoli pripravniki le, če se zaposlijo oziroma so se šolali v drugi stroki.
Pripravniška doba traja od najmanj 3 mesece za pripravnike iz poklicnih šol — do največ 24 mesecev za pripravnike iz visoke šole.
Število pripravnikov določa vsako leto družbeni plan, odvisno od potreb podjetja in je odvisno :
—	od števila delovnih mest, ki se bodo v določenem obdobju uvedla kot nova;
—	od števila delovnih mest, ki bodo po določenem času nezasedena zaradi predvidenega odhoda starejšega kadra ali fluktuacije;
—	od prilagajevanja kvalifikacijske strukture zaposlenih zahtevnejšim tehnološkim procesom in
—	od obstoječe kvalifikacije strukture zaposlenih.
Za sprejem pripravnikov je objaviti prosta mesta, enako kakor za druge delavce z javnimi informacijami po postopku, ki je določen po pravilniku o delovnih razmerjih. Za sprejem štipendistov železarne ni potrebna objava. O individualnem sprejemu pripravnikov na delo odloča kadrovska komisija pri delavskem svetu podjetja.
Najmanj en mesec pred potekom pripravniške dobe pristopi pripravnik pred strokovno komisijo, da oceni usposobljenost. Program usposabljanja je odvisen od specifičnosti delovnega mesta. Program pripravi izobraževalni center v kadrovskem sektorju, potrdi ga posebna stro-
kovna komisija. Vodstva služb in enot so dolžna omogočiti izvajanje programa.
Vsak pripravnik mora imeti mentorja, ki ga imenuje vodja kadrovskega sektorja na predlog in v soglasju z vodjo obrata ali službe. En mentor uvaja lahko tudi več pripravnikov, vendar ne več kakor tri, kar je odvisno od značaja dela in obsega nalog. Za svoje delo ima mentor pravico do nagrade, oziroma dodatka v višini do 40 N-din mesečno za pripravnike s poklicno in srednjo šolo ter do 60 N-din za pripravnike z višjo ali visoko šolo. Višino nagrade določa strokovna komisija in se izplača ob zaključku uvajanja
Pravilnik določa mentorju naslednje naloge:
—	seznanja pripravnike s tehnologijo in organizacijo dela v okviru delovnega mesta;
—	poučuje pripravnika o varnostnih predpisih in zaščitnih sredstvih na delovnem mestu;
—	nadzoruje vodenje dnevnika;
—	daje strokovne naloge in navodila za delo;
—	ocenjuje praktično ' delo, dnevnik in strokovne naloge;
—	sodeluje pri skupni oceni po zaključenem usposabljanju;
—	predlaga strokovni komisiji prekinitev usposabljanja, če pripravnik že v posameznih fazah izvajanja programa pokaže neprimerne rezultate dela in
—	daje komisiji pismeno poročilo o poteku usposabljanja in o rezultatih, ki jih je pripravnik dosegel v posameznih fazah dela.
Usposabjanje pripravnikov mora spremljati in ocenjevati kolektivni organ, to je petčlanska komisija, ki jo postavi delavski svet za dobo dveh let. O svojem delu mora komisija najmanj enkrat letno poročati DSP. V komisiji bo sodeloval tudi mentor, k delu pa lahko povabi tudi druge strokovnjake iz posameznih področij dejavnosti. Vsi člani komisije morajo imeti visoko strokovno izobrazbo.
Pristojnosti komisije so predvsem.
—	potrjuje program usposabljanja pripravnikov;
—	ocenjuje usposobljenost pripravnika, o čemer izda ustrezen sklep;
—	odloča o prekinitvi ali podaljšanju pripravniškega staža;
—	predlaga višino nagrade za uspešno opravljene naloge in višino nagrade za mentorje;
—	daje predloge za razpored pripravnikov na delovno mesto ali prekinitvi delovnega razmerja.
Ocena strokovne usposobljenosti vsebuje oceno dnevnika.
praktičnega znanja, teoretičnega znanja iz strokovnega področja delovnega mesta, znanja iz seminarske tematike in strokovnih nalog.
Višina osebnega dohodka je tudi določena v pravilniku in sicer:
—	pripravniki z visoko šolo prejmejo poprečje OD podjetja;
—	pripravniki z višjo šolo prejmejo 90 % poprečja;
—	pripravniki s sredjo šolo prejmejo 70 % poprečja in
—	pripravniki s poklicno šolo 60 % poprečja.
Po uspešno končani pripravniški dobi se pripravnika razporedi na delovno mesto, za katero se je usposobil. O razporedu odloča komisija za delovna razmerja na predlog strokovne komisije. Če pa ni na razpolago prostega ustreznega delovnega mesta, je lahko začasno razporejen na delovno mesto nižje stopnje strokovnosti. Na takem delovnem mestu ostane delavec, dokler ni na razpolago prosto ustrezno mesto.
Pripravniku lahko preneha delovno razmerje V naslednjih primerih:
—	če ni na razpolago ustreznega delovnega mesta;
—	če je pripravnik ocenjen z oceno neuspešno;
—	če je sam potek pripravniške dobe pokazal neuspešne rezultate ;
Člani skupščin esocialnega zavarovanja v Celju so 18. februarja t. 1. razpravljali o finančnem stanju zdravstvenega zavarovanja.
Na poslovni uspeh skupnosti vplivajo predvsem gospodarski uspehi našega področja in produktivnost dela, najbolj pa osebni dohodki zaposlenih, ki so osnova od katere se plačujejo vsi prispevki za socialno zavarovanje.
Člani skupščine so ugotovili, da znaša v letu 1968 nekriti del primanjkljaja v skladu za zdravstveno zavarovanje 2 mili-jdna, 027.030,57 N-din ter da je ta primanjkljaj nastal predvsem iz objektivnih razlogov. Zanimiva je ugotovitev, da je imela celjska regija v tem letu za 12 % nižje osebne dohodke od republiškega poprečja, da imamo za 0,12 % višji bolniški stalež, da pada število aktivno zaposlenih oseb in narašča število zavarovani hoseb, da imamo v naši regiji nadpovprečne izdatke za rehabilitacijo in nadomestila invalidom ter še razni drugi iz-
— če je odklonil ponuđeno delovno mesto.
Na odločitev komisije o prenehanju delovnega razmerja ima pripravnik pravico do pritožbe na DSP, prav tako tudi na odločitev strokovne komisije. Na postopek usposabljanja pa ima pripravnik pravico do pritožbe na strokovno komisijo.
Vse ostale pravice in dolžnosti veljajo za pripravnika enake kot za druge delavce v rednem delovnem razmerju in so urejene s splošnimi akti Železarne. Pripravniki v času pripravniške dobe pa niso upravičeni do ugodnosti, ki jih železarna nudi ostalim aktivno zaposlenim pri izrednem študiju.
Pravilnik je začel veljati 6, februarja t. 1. ko ga je sprejel DSP, uporabljati se ga prične 15 dni po sprejemu, torej dne
21.	februarja 1969. S pričetkom veljave prenehajo veljati vsa navodila in določila, ki so v nasprotju s tem pravilnikom.
To je le povzetek iz pravilnika. Kogar zanima spoznati se S celotnim določilom pravilnika, ga lahko dobi na vpoged v vodstvu vsake enote podjetja, ali v kadrovskem sektorju. Izobeše» je tudi na glavni oglasni deski pri glavnem vhodu v podjetje ter obrata livarne sive litine.
R. M.
datki, ki presegajo republiško poprečje.
Za pokritje primanjkljaja ima skupščina socialnega zavarovanja edino možnost predpisati izredni prispevek. Z ozirom na to, da so zavarovanci v različnih občinah tudi različno trošili, so bili člani skupščine mnenja, da se uvede diferencirana stopnja izrednega prispevka. V celjski, laški in brežiški občini bomo od 1. 3. 1969 dalje plačevali 0,30 % od neto osebnega dohodka izrednega prispevka, v ostalih občinah pa od 0,74 % do 0,88 %.
P. S.
VOLIVCI !
Ali ste prijavili spremembo prebivališča, da bo možno to zabeležiti v volilni imenik?
Poskrbite za prijavo morebitne spremembe prebivališča, da bo le-to evidentirano v volilnem imeniku.
Izredni prispevek
BENEFICIRANA DELOVNA DOBA
Kljub temu, da smo v našem glasilu o podaljšani delovni dobi že pisali, menim, da ne bo odveč, če nekatera vprašanja bolj podrobno obdelamo, istočasno pa bo to služilo tudi nekaterim delavcem za odgovor, ki se pogosto obračajo na kadrovski sektor z zahtevo, da moramo uvrstiti njihova delovna mesta med tista, ki $e bonificirajo.
Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokjninskem zavarovanju v 41. členu točno določa pogoje za pridobivanje delovne dobe, ki se šteje s povečanjem.
Člen 41 se glasi:
«•1. Za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti le delovna mesta, na katerih se stekajo, tile pogoji:
1)	da v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi' vplivi, ki jih ni mogoče izključiti s predpisanimi ukrepi za varstvo pri delu ali z drugimi za to primernimi ukrepi. Šteje se, da škodljivih vplivov na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca ni mogoče izključiti, če škodljivi vplivi . delujejo kljub temu, da so bili, na zadevnih delovnih mestih uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, ki jih določa,io.,predpisi o delovnih razmerjih i in o varstvu pri delu, kot tudi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanj-
šati, kot so: periodična zamenjava delavcev po določenem času dela na takih delovnih mestih, močnejša dnevna hrana, organiziranje rekreacije med delovnim počitkom ter med dnevnim, tedenskim in letnim oddihom oziroma dopustom, podaljšanje letnega dopusta, skrajšanje delovnega časa pod poln delovni čaš in drugo;
2)	da opravljajo delavci delo na delovnem mestu v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu ;
3)	da dela na delovnem mestu v okoliščinah iz 1.. in 2. točke tega odstavka isti delavec poln delovni čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi delovni čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna delovna mesta določen krajši delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev v skladu s predpisi o delovnih razmerjih (posebno težko in naporno delo, delo pod povečanim zračnim pritiskm, delo v vodi ali vlagi, delo, izpostavljeno ionizirajočim sevanjem, delo v ozračju strupenih plinov, strupenega prahu in drugo).
V istem Uradnem listu je izšel tudi zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. V tem zakonu so že našteta delovna mesta v železarnah, na katerih se lahko zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Komisija, v kateri je kot predstavnik delovne organizacije Že-
VODSTVO IM KOMISIJE SINDIKALNE PODRUŽNICE
SEKRETARIAT:
Ocvirk Franc, ekspedit, predsednik; ‘Verbič Miško, valjarna, podpredsednik; Rozman Franc, mehanična delavnica, tajnik; člani: Lubej Frida, finančni sektor; Kapor Džordže ing, energetski : obrat; Sajovič Vlado, kadrovski sektor; Kaluža Vlado, skladišče. ODBOR ZA REKREACIJO:
Lončarič Jože, mehanična delavnica, predsednik; Gozdnikar Mirko, elektroobrat, . podpredsednik; člani: Veber Tine, splošni sektor; Subotič Vjekoslav ing., OTK; Žumer Ivan, mehanična delavnica; Pavlič Alojz, energetski obrat; Gobec Jože, elektroobrat.
KOMISIJA ZA GOSPODARSTVO IN SAMOUPRAVLJANJE:
Korošec Ignac, livarna valjev, predsednik; Logar Zdravko, jeklarna, podpredsednik; člani: Cene Roman, gradbeni oddelek; Senčič Srečko ing., razvojni oddelek; Zakonjšek Niko ing., energetski obrat; Mahne Dane, mehanična delavnica; Belej Marjan, komercialni sektor.
KOMISIJA ZA ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA VPRAŠANJA:
Sajovic Vlado, kadrovski sektor, predsednik; Borovšak Franc, valjarna, podpredsednik; člani: Korent Rado. priprava proizvodnje; Vrečko Karel, elektroplavž; Vodeb Ferdinand, .gradbeni oddelek.
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE TER SOCIALNA VPRAŠANJA: Mackošek Anton, energetski obrat,
podpredsednik; Plazar Stane, kadrovski sektor, podpredsednik; člani: Vodeb Jože, promet; Mravljak Ivan, tesarji; Strašek Vinko, šamotarna; Selič Srečko, ekspedit; Gornik Franc, livarna sive litine; Selinšek Janez, mehanična delavnica; Cater Franc, jeklarna.
KOMISIJA ZA DRUŽBENO AKTIV NOST ŽENA;
Bule Julčka, šamotna, predsednik; Čuvan Olga, finančni sektor, podpredsednik; člani: Lamut Marica, kadrovski sektor; Žumer Mara, laboratorij; Krajnc Dragich, komercialni sektor; Ivanšek Greta, priprava dela; Punger-šek Justa, komunalni oddelek; Križanec Rezika, kadrovski sektor; Rozman Erna, obračunska služba.
ODBOR ZA RK IN KRVODAJAL STVO:
Krumpak Štefan, gasilci, predsednik; Kresnik Franc, ambulanta, podpredsednik; člani: Pungaršek Franc, ambu-anta; Vrhovšek Elica, HTV; Vodeb Jože, komunalni oddelek; Škoflek Jože, kurilnica; Piingeršek Karel, elektroplavž.
ODBOR VZAJEMNE POMOČI ZA POGREBE UMRLIH ČLANOV IN UPOKOJENCEV KOLEKTIVA:
Legvart Franc, obdelovalnica valjev, predsednik; Jernejšek Frido, knjižnica, podpredsednik; člani: Potočnik Viktor, obdelovalnica valjev; šumej Franc, komunalni oddelek, Pavlič Alojz, energetski obrat.
lezarne Store sodeloval tudi vodja službe varstva pri delu tov’. Ocvirk,- je imela nalogo ugotoviti delovna mesta v našem podjetju. katera so že navedena v omenjenem zàkonu. Delovna mesta, ki niso navedena v zakonu in ne izpolnjujejo vseh zgoraj navedenih pogojev, komisija ni mogla upoštevati.
Zahtevo za beneficirano delovno dobo so postavili mešalci mase iz Šamotarne, kovači iz mehanične delavnice, kurjači iz energetskega obrata ter še nekateri drugi. Iz zgoraj navedenih razlogov komisija njihovim zahtevam ni mogla ugoditi.
Na ponovni razpravi 16. 1. 1969 je komisija še enkrat obravnavala zahtevo delavcev iz valjarne — adjustaže, da se delo na delovnih mestih predškarje-vec, škarjevec, predzabijač in zabijač šteje s povečanjem. Po vsestranski razpravi je komisija zaključila, da se ta delovna mesta lahko štejejo kot končni postopek pri valjanju z ročnim orodjem na vroče ter vpisala tudi ta delovna mesta v zapisnik
kot delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Delavci, ki so delali najmanj 5 let ali več na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se jim bo ta povečana zavarovalna doba priznala ob upokojitvi.
V členu 5. Zakona o delovnih mestih je predpisan postopek za določitev novih delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Zahtevo za to lahko vloži delavski svet delovne organizacije ali organ, ki ga on pooblasti, oziroma samoupravni organ združenja. Zahtevo vloži lahko tudi socialno zavarovanje. Zahteva za določitev novih delovnih mest mora biti dokumentirana od zavoda oziroma organizacije, ki se ukvarja s problemi varstva pri delu, organizacije dela, medicine dela ali zdravstvenega varstva in še od drugih ustreznih zavodov. Dokončno o tem odloča zvezna skupščina, ki izda ustrezen zakon.
Socialni delavec
Predsedniki sindikalnih pododborov po delovnih enotah
Obdelovalnica valjev: Gradbeni oddelek (tesarji): Promet :
Jeklarna :
Elektroobrat :
Livarna valjev :
Uslužbenci (finančni sektor): Valjarna:	I
Elektroplavž :	!
Šamotna :
OTK — Razvojni:'
Ekspedit:
Mehanična delavnica: Komunalni oddelek:
Livarna sive litine: Energetski oddelek:
Legvart Franc Mravljak Ivan Vodeb Jože Logar Zdravko Gozdnikar Mirko Korošec Ignac Lubej Frida Brečko Anton Vrečko Karel Flis Leopold Senčič Srečko, dipl. ing. Selič Srečko Žumer Ivan Kresnik Franc Bule Vinko Mackošek Anton
Malo za Šalo
TEŽKO IN ŠE TEŽJE
Ne vem, kaj je z mojo ženo. Če ji kaj dopovedujem, ji gre pri enem ušesu notri, pri drugem ven.
Jaz imam še slabšo — odgovori prijatelj. — Moji ženi gre pri obeh ušesih notri, ven pa pri ustih.
ŠKOTSKA
Ženi, ki je ležala na smrtni postelji, je rekel Škot:
— Grem v lekarno, draga. Če bi čutila, da se bliža konec, ne pozabi ugasniti luč.
NI DOUMELA
Mlada žena ni znala pripraviti drugega kot samo golaž.
Teden dni je mož to prenašal. Osmega dne zgrabi krožnik z golažem in ga vrže skozi okno.
Naivno ga je ženka vprašala: »Mar misliš danes zunaj obedovati?«
TEŽKA BOLEZEN
Zdravnik pregleda pacienta in ga začudeno vpraša:
»Kje pa najbolj čutite bolečine?«
»Na šihtu, gospod doktor.«
SI.BIČNEŽ
Gospodinjska pomočnica hiti nasproti gospodarju, ki se vrača iz službe:
»Hitro, hitro, pravkar je v hišo prišla štorklja.«
»Pojdite k vragu! Ljubše bi mi bilo, če bi prišla goska.
PRIJAVLJANJE NEZGOD
Uveljavljanje pravic zavarovancev v primeru nezgode pri delu ali na poti verjetno ni dovolj jasno vsakemu zavarovancu. V praksi prihaja do najrazličnejših zapletov zaradi nepoznavanja pravic, največkrat pa zaradi pomanjkanja dokazov in zamujanja roka, ki je predpisan s Pravilnikom o evidencah na » področju dela.
Kaj je nezgoda pri delu?
Za nezgodo pri delu velja vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in krat-,-ikotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, s kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nevarne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu, ali z delom oziroma dejavnostjo, na. podlagi katere ima poškodovanec svojstvo zavarovanca v smislu določb Temelj-.nega zakona o invalidskem zavarovanju člen 46 (Uradni list SFRJ, št. 10/65).
Ta določila veljajo tudi za poškodbe na poti na delo in z dela če je prišlo do nezgode na redni pofi rta delo ali, z ejela v rednem času prihoda na delo in odhoda z dela.
Nezgoda pri delu torej ne more biti vsaka poškodba, ki nastane na področju podjetja, če ni v vzročni zvezi z opravljanjem rednega dela ali posebej odrejenega dela. Za nezgodo pri delu torej ne moremo šteti poškodbo delavca, ki se je poškodoval med obiskom pri sodelavcu na drugem delovnem mestu, pri urejanju osebnih zadev med delovnim časom, pri igranju nogometa med odmorom, pri opravljanju privatnega dela med delovnim časom ali pri medsebojnem fizičnem obračunavanju in podobno. Prav tako ni mogoče šteti za nezgodo na poti na delo in z dela tiste poškodbe, ki ni s pričami ali kako drugače nesporno dokazana in pravočasno prijavljena obrato-vodstvu obrata.
Delavec, ki se pri delu poškoduje, mora vsako, tudi najmanjšo poškodbo, takoj javiti svojemu neposrednemu vodji. Prijaviti mora tudi vsak nevaren dogodek, ki se je pripetil pri delu, čeprav ni prišlo do poškodbe. Če delavec ne more tega sam storiti zaradi težje poškodbe, mora poškodbo prijaviti najbližji sodelavec. Nezgodo na poti na delo in z dela mora delavec sam prijaviti ali pa poskrbeti, da je prijavljena najpozneje naslednji delovni dan.
Delovodja mora o nezgodi sestaviti poročilo na posebnem obrazcu in takoj oddati en izvod
obratovodstvu, kopijo pa poslati Službi za varstvo pri delu. Za manjše praske ni potrebno sestavljati poročila o nezgodi, če je iz - poročila o nudenju prve pomoči razvidno, da je delavec poslan nazaj na delo. Ce pa zaradi takšne poškodbe pride vseeno do bolovanja, je treba sestaviti poročilo in ga oddati takoj prvi dan bolovanja. O nezgodi mora delovodja po možnosti čimprej obvestiti Službo varstva pri delu. Na mestu nezgode mora ostati vse neizpre-menjeno do prihoda komisije ali delavca iz službe varstva pri delu, ki analizira nezgodo in ugotavlja vzrok. Če preti nevarnost nove nezgode, ali če bi prišlo do večjega zastoja v proizvodnji, se lahko tudi spremeni stanje na mestu nezgode, kolikor je nujno potrebno. V primeru hujše ali kolektivne nezgode mora delovna organizacija takoj obvestiti pristojno inšpekcijo dela. Na mestu nezgode pa posneti situacijo, izdelati skico, napraviti zapisnik o
V okvir nudenja prve pomoči spada tudi pravilno dviganje in prenašanje ponesrečenca. V nar šem podjetju smo nemalokrat priča, ko skupina ljudi na dokaj neprimeren način dobesedno vleče ponesrečenca iz obrata do ambulante. S takim ravnanjem pa lahko ponesrečencu napravimo - več škode kot koristi. Kako boš prijel ponesrečenca, je odvisno:
1.	od vrste poškodbe,
2.	od splošnega stanja ponesrečenca (šok, krvavitev, motnje pri dihanju itd.),
3.	od razdalje do ambulante,
4.	od tega, kakšna je pot, po kateri je treba ponesrečenca prinesti.
nezgodi in zaslišati priče. Takšne nezgode raziskuje komisija, sestavljena iz strokovnjakov za tisto področje dela.
Nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec boloval en dan ali več, ali pa je zaradi poškodb umrl, mora delovna organizacija prijaviti zavodu za socialno zavarovanje. Obratovodstvo mora napisati prijavo na posebnem obrazcu ER-8 v štirih izvodih. Podpiše jo ódgovorni vodja obrata ali enote. Prijavo nezgode pri delu mora delovna organizacija poslati zdravniku, ki je pregledal poškodovanega delavca v 24 urah od nastanka nezgode. V primerih, če delovna organizacija ni mogla biti neposredno obveščena o nezgodi, pošlje prijavo v 24 urah potem, ko je zvedela za nezgodo (člen 89 in 90 Pravilnika o evidencah-na področju dela — Uradni list SFRJ, št. 55/65).
V primeru suma o utemeljenosti zahtevka delavca za priznanje nezgode pri delu, lahko služba varstva pri delu tudi za-
Zapomni si: vedno dobro premisli, če ni bolje ali celo nujno, da nudiš prvo pomoč na samem mestu nesreče (na primer: krvavitev, prenehanje dihanja, kompliciran prelom). Ponesrečenca preneseš šele potem, ko so. za to dani vsi pogoji.
V našem podjetju so na določenih mestih nameščena nosila, vendar jih v primeru nesreče nihče ne uporablja. Načelno mo-
ramo vsakogar, ki je utrpel hujšo poškodbo, prenesti na nosilih. Le v primerih, ko ni nosil v bližini in če zaradi tesnega prostora prenos z nosili ni mogoč, prenesemo ponesrečenca z rokami, vendar tako, da mu ne prizadenemo še večje bolečine. V pri-
vrne zahtevo kot neutemeljeno. O tem mora obvestiti obratovodstvo obrata, kjer dela prizadeti delavec. Delavec ima pravico pritožbe na Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Nadomestilo osebnega, dohodka v času bolovanja zaradi nezgode pri delu ali poklicnega obolenja ter zaradi nezgode- na poti je 100 %, če delavec ni bil sam kriv za nezgodo. Pri nezgodah zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev in varnostnih naprav, zaradi kršenja varnostnih predpisov ter zaradi, nevarnega načina dela pri posamezniku pa je višina nadomestila osebnega dohodka v času do 30 dni bolovanja enaka kot za navadna obolenja. Za prvih 7 dni bolvanja je 70 %, od 8. do 30. dne je 80 %, od 31. dne dalje pa 100 %. Osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka je povprečje osebnega dohodka zavarovanca iz preteklega leta.
L <- F
ponesrečenca
rheru težje nesreče je najbolje poklicati bolničarja, oziroma zdravnika, ki bo na kraju nesreče uredil vse potrebno. .Višem, ki ne vedo, kje se nahajajo .nosila, naj velja naslednje pojasnilo, kje se nahajajo nosila:
1.	samotama, v pisarni preddelavca;
2.	elektroplavž, v omehčeval-nici;
3.	livarna sive litine, v hodniku pri vratarju;
4.	valjarna, pri pisarni mojstrov ;
5.	jeklarna, pri mazutni postaji jeklarne;
6.	čistilnica livarne valjev, na stavbi obdelovalnice valjev- pod žerjavno progo;
7.	livarna Store II v pisarni mojstrov;
8.	skladišče starega železa, v strojnici razbijalnice;
9.	skladišča, pri skladišču plinov.
Nosila se nahajajo v pokončnih pločevinastih omaricah zelene barve.
Vse osebe, ki bodo do 13. aprila 1969 dopolnile 18 let starosti, naj se prijavijo za vpis v volilni imenik.
Prijave sprejema oddelek za splošne zadeve pri občinski skupščini, Celje, Trg svobode 9, soba št. 82, vsak delovni dan, razen sobote.
Kako dvigamo in prenašamo
Uspešno zaključena smučarska šola za pionirje
Skupina vaditelja Dušana Gabrijela se veseli na sončnih pobočjih
Občinsko prvenstvo osnovnih šol
Perčič Vojko iz Celja, 3. mesto Cvahte Rosana in 4. mesto Perčič Stanka, obe iz Celja.
V 1. skupini, v veleslalomu, je zasedel 1. mesto TRATNIK Gorazd iz Štor, 2. mesto Jeraša Boštjan iz Celja, 3. mesto Slatav Samo iz Štor, 4. mesto Mljač Ado iz Štor, 5. mesto Tratnik
Matjaž iz Štor in 6. mesto Zidar Vojko iz Celja.
Organizator namerava v prihodnje zajeti v take šole še več predšolske in šolske mladine, kar je treba seveda podpreti in pohvaliti, saj vemo, kako zdrav šport je smučanje.
R. U.
Najmlajši so se vsako popoldne zbrali na pobočjih pri Lipi
Agilno TVD Partizan-Kovinar Štore je tudi v letošnjih polletnih šolskih počitnicah organiziralo sedemdnevno smučarsko šolo za šolarje celjskih šol in štorske osnovne šole, za predšolske otroke iz Štor pa 10-dnevno šolo. 2e je kazalo, da muhasto
zahtevnejši — prvi skupini — pa so se pomerili starejši pionirji, ki so že tretje leto na tečaju smučanja, zato so tekmovali v veleslalomu. Vsega skupaj je tekmovalo 73 tečajnikov, od tega 24 deklic.
Skupina vaditelja Rozmana na Svetini
vreme tudi letos ne bo naklonjeno organizatorju in otrokom, končno pa je ta skrb odpadla in šolanje jé potekalo v naj lepšem redu in razpoloženju. Za učenje smučanja je društvo oskrbelo 7 vaditeljev in 2 vodnika. Na Svetini so učili otroke v 5 skupinah, ena skupina je imela pouk v Kompolah, cicibane pa so učili smučanja kar na Lipi. Tu se je priučilo smučanja 16 predšolskih otrok. V Kompolah je štela skupina 10 šolskih otrok, na Svetini pri vlečnici pa se je učilo in izpopolnjevalo 67 šolarjev iz Celja in Štor. V šolanje so torej zajeli 93 otrok, kar je doslej največ in je začudilo vsakega, ki razume, koliko truda in požrtvovalnosti zahteva tako šolanje. Šolanje cicibanov je bilo zaključeno v petek, 24. januarja, v ponedeljek, 27. januarja, pa je bilo s tekmovanjem na Sve-• tini zaključeno tudi šolanje šestih skupin učencev in učenk celjskih in štorskih šol.
Zaključno tekmovanje je potekalo v 3 težavnostnih skupinah. V dveh skupinah so tekmovali začetniki v slalomu, v naj-
V	3. težavnostni skupini (najlažji) je zasedla 1. mesto GOLOB Barbka iz Štor, 2. mesto Gašpar Mojca iz Štor in 3. mesto Simončič Robert iz Celja.
V	2. skupini je zasedel 1. mesto Sotler Aleš iz Celja, 2. mesto
Člani TVD Partizana-Kovi-narja iz Štor so z veliko požrtvovalnostjo steptali sneg in pripravili tekmovalne proge v petek, v soboto, 8. februarja pa je bil ves teren pokrit z novo, 20 cm debelo snežno odejo. Toda organizator — TVD Partizan-Kovinar Štore se je odločil tekmovanje vseeno izvesti. In tako se je okoli 70 pionirjev in 25 pionirk pogumno pognalo po progah kljub temu, da je kar Pri pionirjih je zmagal Mladen Zelič z osnovne šole Štore, drugi je bil Cetina Marko z II. osn. šole Celje, tretji je bil Der-
Skupina pionirjev iz Kompot
žek Blaž s III. osn. šole Celje,
4.	je prispel na cilj Klinar Gojko z osn. šole Štore, 5. Lubej Zoran iz Štor, 6. Kopitar Frano z II. osn. šole Celje, 7. Lubej Zoran iz Štor, 8, Lavrenčič Niko,
IV.	osn. šola Celje, 9. Kolšek Rado, Štore, 10. Arnuš Jani, III. osn. šola Celje.
Pri pionirkah je zmagala Jezernik Ksenija s I. osn. š. Celje,
2.	mesto je zasedla Lončar Bora z II. osn. š. Celje, 3. Vizjak Jana,
II.	osn. š. Celje. 4. Prelog Sonja,-
II.	osn. š. Celje, 5. Dostal Milena, I. osn. š. Celje, 6. Prelog Manja, II. osn. š. Celje, 7. Košto-maj Irma, osn. š. Polule, 8. Cvahte Rosana, I. osn. š. Celje,
9.	Petaver Karmen, IV. osn. š. Celje in 10. Zavdlal Zora, osn. š. Polule.
Ekipno so zasedli 1. mesto pionirji osn. šole ŠTORE:
Zelič Mladen	0:51,3
Klinar Gojko	0:53,3
Lubej Zdravko	0:56,0
Lubej Zoran	0:56,4
Skupni čas	3:37,0
2.	mesto II. osn. š. Celje, 3. mesto III. osn. š. Celje, 4. mesto osn. š. Hudinja, 5. mesto IV. osn. š. Celje, 6. mesto osn. š. Polule.
Pionirke ekipno: 1. mesto I. osn. š. Celje, 2. mesto II. osn. š. Celje in 3. mesto osnovna šola Hudinja.	R. U.
SE ENKRAT USPEŠNI
Organizacija pionirskega smučarskega prvenstva celjskega in zasavskega področja je bila zaupana TVD Partizanu-Kovinar-ju v Štorah, za tekmovanje pa je bila določena nedelja, 2. februarja. Muhasto vreme je zadajalo organizatorjem precejšnje skrbi pa vendar je nazadnje
Zmagovalec v skupini starejših pionirjev Mladen Zelič na progi
vse lepo potekalo in uspelo. Ob lepem sončnem vremenu se je to nedeljo zbralo na smučiščih Rri Celjski koči 87 mladih tekmovalcev iz 6 klubov, svoje znanje in moči so pomerili pionirji iz Trbovelj, Hrastnika, Šempetra, Žalca, Celja in Štor. Mlajši pionirji in pionirke skupine B so vozili na 700 m dolgi progi
z višinsko razliko 100 m skozi 16 vratc, tekmovalci ostalih kategorij pa so se pomerili na 800 m dolgi progi z višinsko razliko 120 m in z 21 vratci. Največ znanja in spretnosti so pokazali mladi člani TVD Partizana-Ko-vinarja iz Štor, sledili pa so jim mladi smučarji z Celja in Trbovelj.
Pri mlajših pionirkah B-sku-pine se je najbolje plasirdla Tajhmajstrova iz Štor, druga je bila Jezernikova iz Celja (Izlet-
nik), mlajše pionirke A-skupi-ne: 1. Spilarjeva iz Trbovelj, 2. Lončarjeva, 3. Prelogova, obe iz Celja.
Mlajši pionirji B-skupina: 1. Vovk iz Šempetra, 2. Šlatov iz Štor, 3. Eberlinc, Trbovlje; mlajši pionirji A-skupina: 1. Klinar iz Štor, 2. Bevc, Trb., 3. Tratnik, Štore, 4. Zidar, Štore.
Starejši pionirji A-skupina: 1. Zelič, Štore, 2. Kavka, Štore,
3.	Rezar, Trbovlje.
Pri starejših pionirkah A-sku-pine so zasedle 1., 2. in 3. mesto članice Izletnika iz Celja, in sicer Jezernikova, Prelogova in Dostalova.
Kljub izrednim težavam je organizatorju uspelo izvesti tekmovanje odlično.
R. U.
Po uspešnem tekmovanju še skupinski posnetek vseh mlađih
tekmovalcev
Nasmejani in srečni zmagovalci. Dve zlati in dve srebrni medalji so nagrade za trud in športno delo
IZ TEHNIČNE KNJIŽNICE
ZBIRKA tehničkih propisa iz oblasti industrije. II. izmenjeno d dop. izdanje 1968. Sl. 1, 1968. S2433.
TREATISE on analytical chemistry. Part I. vol. 8, New York, 1968. S-2320/I-8.
REČNIK tehničkih izraza srpskohrvatsko-engleski-francuski-nemački. Izd. »Tehn. knjiga« Beograd, 1961.
UNUTRAŠNJI transport u železarnama. Prevod iz ang. štamparija Jž, Subotica, S-1991.
STOŠIĆ P.: Priručnik za termičku obradu metala u sonim kupatilima, Beograd, 1959, S-2451.
SPRAVOCNIK po ohrane truda i tehnike bezopasnosti, Moskva 1958, S-2447.
SKOROHODOV N. I.: Tehnika bezopasnosti v litejnom proizvodstve, Moskva-1947, S-2246.
ŠTAMBUK D.: šta radnik treba da zna o radnoj higijeni? Izd. »Rad« Beograd, 1960, S-0054.~
TRANSPORTNA sretstva u proizvodnji. Izd. »Privredni pregled« Beograd, 1967, S-2448.
The WORKING, Heat Treating and Welding of Steel. Second edition, New York, 1968, S-2452.
BULLENS D. K.: Steel and Its Heat Treatement. Volume I, S-2450/I.
BULLENS D. K.: Steel and Its Heat Treatement. Volume II, S-2450/II.
BULLENS D. K.: Steel and Its Heat Treatement. Volume III, S-2450/III.
BIBLIOGRAFIJA razprava i članaka. IV. Historija jugosl. naroda.
JEDRSKO orožje in zaščita. DU, Celje', 1968. S-3327.
GOSPODARSKA organizacija z zunanjetrgovinsko registracijo v SRS, Gosp. zbornica, Ljubljana, 1968, S-3328.
ORGANIZACIJA i planirovanje proizvod-stva v domenjih cehah i aglomeracio-nih fabrikah. 1968, S-2463.
KOCIĆ D.: Uporedni pregled standarda GOST i JUS, S-2457.
TAGANOV G. I.: Spektralnji analiz me-tallov i splavov s pretprijateljnim otvorom rpobi. »Metallurgija« Moskva, 1968, S-2464.
BERNŠTAJN M. L.: Termomehahičeskaja obrabotka stali. Izd. »Metallurgija« Moskva 1968, S-1992/I, II.
KIBERNETSKA automatizacija poslova nja industrijskih preduzeća. Beograd, 1968, S-2455.
GOLOVIN G. F.: Visokočastotnaja termi-českaja obrabotka. Izd. »Mašinostroen-nie« Leningrad, 1968, S-1993.
VIDAV I.: Višja matematika. I. Tretja izdaja. DZS, Lj. S-1256/b.
MAYNARD H. B.: Oblikovanje rada. Izd. »Privreda« Zgb. 1962, S-2456. *
MARJANOVIČ S.: Primena kibernetike u rukovodjenju radnom organizacijom, Zgb., 1967, S-2471.
Podprimo
prizadevanja
TVD
Partizana-
Kovinarja
Dejavnost našega telesno-vzgojnega in športnega društva nam je znana po zelo dobrih rezultatih dela, po uspehih, ki jih dosegajo pripadniki posameznih sekcij, pa naj gre za kegljačice in kegljače, za mlade smučarje, ali za telovadce in nogometaše. Požrtvovalnost in vztrajna prizadevanja za lepše dosežke so že doslej rodila zadovoljive uspehe. Toda pravi športniki ne morejo biti zadovoljni z doseženim, želijo še več in prav je tako. Treba jih je podpreti, jim vsestransko pomagati.
Na letni skupščini TVD Parti-zana-Kovinarja smo slišali, kakšne naloge so si zadali za nadaljnje delo, kakšen program dela imajo. V tem programu pa so naloge, ki jim sami ne bodo kos pa če si še tako prizadevajo. Tu pa smo naleteli na prizadevanja, ki navsezadnje niso le zadeve samega društva, temveč imajo širši pomen, saj gre za razmah športne dejavnosti, ki bi še bolj poudarila pomen in vlogo tega društva in Štor kot športnega in telesnovzgojnega centra.
Avtomatizacija kegljišča nas takoj__ spomni na visoke izdatke. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v Štorah kegljače in še posebno kegljačice, ki nekaj pomenijo v republiškem in zveznem merilu. Ne gre torej za muhe posameznikov ali odbora sekcije, temveč za dejansko potrebo, saj bi s tem prihajalo na naše kegljišče še več kegljačev iz Celja na treninge, več bi bilo tekmovanj in stroški bi se polagoma poravnali, naložba bi se amortizirala.
Kotalkanje, oddelek za to zvrst športa bi izredno koristil zdravemu razvoju mladine. Strokovno pomoč nam nudijo Velenjčani. Ne zavrzimo priložnosti! Igrišče imamo, potreben nam je le strokovni vodja, ki ga bo treba seveda finančno stimulirati. Ne glejmo enostransko!
Plavalni bazen — koliko ljudi, mladih in odraslih si ga želi?! Toda to ni le pobožna želja, to je pereča potreba, saj ni treba izgubljati besed o koristnosti plavanja.
Pokažimo, da znamo ceniti vlogo in pomen zdravega športa in telesne vzgoje sploh! Pomagajmo reševati te pereče probleme, korist ne bo izostala.
R. U.
NEZGODE PRI DELU
V januarju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število
nezgod pri delu:
Jeklarna	1
Valjarna	2
Livarna valjev	5
Livarna šive litine	3
Samotama	1
Energetski obrat	1
Ekspedit	1
Skupaj	14
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati:
elektroplavž, modelna mizar-na, obdelovalnica valjev, mehanična delavnica, elektroobrat, energetski obrat, gradbeni oddelek, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek, ostalo.
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 4 nezgode; 1 iz elektroplavža, 1 iz livarne sive litine in 2 iz nadzorne službe.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
PAVIČ Stefan. Pri metanju grodlja v SM peč je brizgnilo tekoče železo iz peči ter ga opeklo po stopalu desne noge. Pri tem delu bi moral uporab-ljati zaščitne gamaše.
VALJARNA:
DEBELICA Mirko. Pri na-stavljariju klešč za dviganje ingotov so se klešča prevrnila in mu stisnila' palec leve roke ob ingot.
GOLOB Jakob. Pri obračanju ozkotirnega vozička mu je spodrsnilo, da je padel na voz in se na ostrem robu okvirja urezal na desni strani trebuha.
LIVARNA VALJEV:
ANDERLIČ Anton. V razbi-jalnici litine je naravnaval kos zlomnine pod kroglo. Pri tem mu je težki komad stisnil tretji prst na desni roki.
AVŽNER Franc je nesel model v modelno mizarno. Na klancu pri livarni valjev mu je na ledu spodrsnilo, da je padel vznak, model, ki ga je nesel v rokah, ga je udaril po glavi in ga poškodoval.
ZEME Jože je zapenjal kokilo. Žer javo vod j a je prehitro pričel dvigati ter mu je veriga stisnila palec na desni roki.
KOREN Franc. Zgornji del kalupa za valj je žerjavovodja spuščal na sušilni voz. Kalup se je na eni strani naslonil na cev vlivka, se nagnil, pri tem se je n!a eni strani veriga odpela in je kalup padel na njega ter ga poškodoval po glavi in zatilju.
VREČKO Franc. Pri prehodu preko livne jame mu je spodrsnilo na deski, da je padel v jamo med kalupni okvir za kokilo in steno jame. Poškodoval si je desno koleno.
LIVARNA SIVE LITINE:
MALGAJ Albin. Pri vlivanju z ročno ponovco se je z roko dotaknil vročega lijaka ter si opekel drugi in tretji prst na desni roki.
KRAMPERSEK Ivan. Pri čiščenju ponovce je z železnim drogom odstranjeval žlindro. Drog mu je spodrsnil ter ga udaril na nart leve noge. Če bi uporabljal nove zaščitne čevlje za zaščito narta, ki jih nekateri delavci že nosijo, do nezgode ne bi prišlo.
RAMŠAK Karl. Pri delu v jedrarnici je nerodno stopil in si zvil levo nogo v gležnju.
ŠAMOTARNA:
POČIVALŠEK Anton. Pri iz-praznjevanju prekucnika mu je v ležišču posode prekucnika stisnilo sredinec na levi roki, ker je z roko neprevidno prijel na nevarnem mestu.
2ABERL Bernard je potiskal poln prekucnik gline. Na spolzkih tleh mu je spodrsnilo, pri tem se je oprl na levo roko in si poškodoval zapestje. Diesel lokomotiva je bila v popravilu in so ves premik morali izvajati ročno.
JEZOVŠEK Rok je skoblal držaj za kladivo. Ščitnik na skobeljnem stroju je bil nastavljen previsoko, tako, da je z roko lahko med skobljanjem segel pod ščitnik. Pri skobljanju mu je grčast držaj zbilo iz rok, pri tem se je s prsti desne roke dotaknil nožev, ki so ga poškodovali".
ENERGETSKI OBRAT:
GODUNC Vlado. Z dolgim drogom je prebijal ogorke v generatorju. Ko je izvlačil težak drog (ca. 30 kg) iz generatorja, ga je nenadoma zabolelo v križu. Pri tem delu bi moral počakati na sodelavca, da bi mu pomagal izvleči drog.
EKSPEDIT:
PESJAK Alojz je razkladal valjane palice z ozkotirnega vozička. Ko je z železnim kavljem vlekel palice z vozička, je kavelj spodrsnil, z roko je udaril ob drugo palico in se vrezal na desno zapestje.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali:
MLAKAR Ivan z elektroplavža je na poti na delo padel in si poškodoval desno koleno.
HUDEJ Karl iz livarne sive litine. Na poti na delo ga je na cesti zbil mopedist, da je padel s kolesom ter si poškodoval zgornjo ustnico ter golen desne noge.
VIDEC Anton, iz nadzorne službe; je na poti z dela pred glavno vratarnico padel na ledu in si zvinil desno nogo v gležnju.
CIMERMAN Frančiška iz nadzorne službe je na poti z dela na ledu padla in si poškodovala desno koleno.
Primerjava števila nezgod v mesecu januarju v zadnjih petih letih.
Leto 1965 1966 1967 1968 1969
Nezgod
pri delu 19	10	13	11	14
Nezgod
na poti	3	5	15	4
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Iz tehnične
knjižnice
Kraut Bojan: Žepni strpjniški priročnik. Izd. »Tehnična knjiga« Zagreb, 1967 (tretja slov. izd.).
Giesserei-Kalender 1969, Verein Deutscher Giessereif acheute, Giesserei-Verlag Düsseldorf, 1968.
Stahleisen-Kalender 1969. Verlag Stahleisen. MBH Düsseldorf, 1968. Ljubljana 1968. S-3334/A
Statistični pregled Slovenija v Jugoslaviji. Zavod SR Slovenije za statistiko.
Non-destructive Examination in the Steel Industry. Co. The Iron and Steel' Institute. 1967. S-0063.
Avtomatizacija i tehnologija mašino-stroenija. Trudi LP I No. 2486.
Informacija. Perevod s anglickogo. Izd. »Mir« Moskva 1968, S-2485.
Zec. N.: Uvodjenje i unapredjenje statističkih metoda u vezi kontrole kvaliteta u željezarama. Analiza Vari-janse. Metalùr. institut Zenica, 1968,
, S-3333.
Obren Stankovič: Naknada imovinske štete. Iznos naknade kod deliktne odgovornosti. Beograd, 1968. S-0065.
Tehnična dokumentacija. Prostorska ureditev delovnih mest in sredstev. Biro za instr. in fehn. dokument. Ljublj. 1968, S-3335/C.
Privredni prijestupi propisi i sudska praksa. Informatorov priručnik za kadrove, br, 9—10, 1968, S-2487/II. S-2487/I.
Privredni prekršaji. Propisi. Informatorov priručnik za kadrove. Zagreb, 1968. S-2428.	•
Kukoleća Štovan: Ekonomika preduze-ća. Knjiga I. Sveska 2. Principi i rezultati reprodukcije. Organizacija i ekonomika preduzeća, Zagreb 1968, S-2490.
Delovno dolžnost so prekšili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v januarju 1969 trikrat sestala in obravnavala 30 primerov kršitve delovne dolžnosti. V 24 primerih je izrekla najmilejši ukrep opomin, hujše pa so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani
—	z javnim opominom:
1.	NAPRET Marjan, iz kemičnega laboratorija, je dne 23. 11. 1968 prišel v službo ob 10.30 namesto ob 6. uri — javni opomin.
2.	JANČIČ Franc, iz modelne mizarne, se je dne 21. 11.
1968	med delovnim časom sprl in fizično obračunal s sodelavcem — javni opomin.
3.	ZORE Jože, iz modelne mizarne, se je dne 21. 11. 1968 med delovnim časom sprl in fizično obračunal s sodelavcem — javni opomin.
4.	ŽLENDER Jože, iz elektroplavža, je dne 8. januarja
1969	neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
—	Z zadnjim javnim opominom:.
5.	TERŽAN Ivan, iz energetskega oddelka, je malomarno opravljal službeno dolžnost ,ko je dne 20. 12. 1968 malo pred 14. uro sprejel službo od svojega predhodnika, ki'ga je v garderobi obrata seznanil z delom, sam pa potem ni poskrbel za to, da bi se pravočasno osebno prepričal, ali so ventili na egveh za prečrpavanje mazuta v jeklarni dovolj zaprti in je imelo to za posledico, da je ob nadaljnjem prečrpavanju izteklo preko rezervoarja v jamo okrog 15 ton mazuta — zadnji javni opomin.
6.	MOČNIK Rudolf ml., iz mehanične delavnice, je dne 16. januarja 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
KADROVSKE VESTI
Nov! člani delovne skupnosti
KRAMPERŠEK STANISLAV, delavec, elektroplavž; GOŠ-NJAK FRANC, delavec, livarna valjev; ŽNIDARŠIČ DANICA, dipl. oec., naša štipendistka, pripravnica; PEZDEVŠEK FRANC, delavec, livarna sive litine; PA VLEČ ALOJZ, delavec, livarna sive litine; JAZBINŠEK IVAN, delavec, livarna sive litine; KLINAR DANILO, delavec, ekspedit; TKALEC JOŽEF, delavec, ekspedit; ZAKOŠEK ANTON, delavec, obdelovalnica valjev; PUŠNIK ANTON, delavec, livarna valjev; KRAMER JOŽE, dipl. metal, inž., naš štipendist, livarna valjev; OCVIRK ANTON, delavec, splošni sektor — stanovanjska enota; ŠPREITZER HINKO, delavec, modelna mizama; VEŠLIGOJ JOSIP, delavec, livarna valjev; ĆEBULIN MIHAEL, delavec, livarna valjev; PREŠIČEK IVAN, delavec, livarna sive litine; JURJEC VILHEM, delavec, livarna sive litine; TURNŠEK FRANC, delavec, livarna sive litine; GRAČNER IVAN, delavec, livarna sive litine; MO-ŠKOTEVC JOŽE, delavec, promet; KOČAR MARIJA, delavka, komunalni oddelek; MRAZ FERDINAND, delavec, livarna sive litine; KAJBA FRANC, delavec, livarna sive litine; OGRINC FRANC, delavec, livarna sive litine; GRABENŠEK GABRIJELA, delavka, komunalni oddelek; ŠTANCER MARJAN, delavec, livarna sive litine; POGLŠEK PETER, delavec, livarna sive litine; LUBEJ ADALBERT, delavec, livarna sive litine; OCVIRK FRANC, delavec, promet; ZIDAR ANTON, delavec, livarna sive litine; LEBER ANTON, delavec,' livarna sive litine; FAFLJA VELIMIR, delavec, livarna sive litine; JAZBEC ALBIN, delavec, livarna sive litine; KAJBA FRANC, delavec, livarna sive litine; ŠKORJANC VINCENC, delavec, livarna sive litine; ŠKET ANTON, delavec, livarna sive litine; GUZEJ FRANC, delavec, livarna sive litine.
Delovno razmerje je prenehalo :
SEME FRANC iz mehanične delavnice, po lastni želji; FIDLER IVAN iz mehanične delavnice je samovoljno zapustil delo; STRES JANEZ iz mehanične delavnice, samovoljno zapustil delo; KRAJNC VINCENC iz ekspedita, samovoljno zapustil delo; TURK ADOLF iz mehanične delavnice, samovoljno zapustil delo; ROPOŠA BORIS iz
ekspedita, po lastni želji; STROK ŽELJKO iz livarne sive litine, samovoljno zapustil delo; MAR-ZIDOVŠEK JOŽE iz obdeloval-nice valjev, samovoljno zapustil delo; SITAR FRANC iz obdelo-valnice valjev, samovoljno zapustil delo; GAJŠEK FRANC iz valjarne, samovoljno zapustil delo; TURNŠEK ZMAGOSLAV iz valjarne, samovoljno zapustil delo; BAUKIRHNER RUPERT iz elektroplavža, samovoljno zapustil delo; HORVAT VIKTOR iz valjarne, po lastni želji; ZIDAR ANTON iz livarne sive litine, v preizkusni dobi; MOČNIK MIHAEL iz šamotarne, umri; GRIL PETER iz livarne valjev, samovoljno zapustil delo; NOVAK ANTON iz prometa, samovoljno zapustil deio.
Zakonsko zvezo so sklenili :
URLEB ANTON, livarna sive litine; DEČMAN MILAN, mehanična delavnica; FAJDIGA IVAN iz direkcije — gasilci.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili :
STRAŠEK FRANC iz livarne sive litine; CIZELJ CVETKO iz modelne mizarne; ŽLENDER JOŽE iz jeklarne; SIRK RUDI iz elektroplavža; ŽLENDER MILAN iz livarne valjev.
Čestitamo!
ZAHVALA
Vsem sodelavcem, »dežurnim gasilcem Železarne Štore«, se iskreno zahvaljujem za darilo ob priliki odhoda v invalidski pokoj. Enako jim želim še vnaprej polno uspehov pri požrtvovalnem opravljanju svoje službe.
Oberžan Anton
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj bi rad še enkrat pozdravil vse svoje sodelavce, prav tako tudi celotni kolektiv železarne. Rad bi se zahvalil za povabilo k pogostitvi, ki jo je pripravila železarna. Obenem naj se zahvalim tudi za prejeto darilo.
Ob tej priliki želim celotnemu kolektivu pri nadaljnje!!# delu še mnogo delovnih uspehov, še posebno pa hekdanjim sodelavcem iz el. plavža.
Anton Vrtovec
UPOKOJENI
Prvi upokojenec v letošnjem letu je bil ŠKOBERNE ANTON, rojen 28. julija 1938 v Kruševcu — Srbija. Sedaj stanujoč v Dobju pri Planini. Livarskega poklica se je izučil v Štorah in se redno zaposlil v svojem poklicu
Škoberne
Anton
septembra 1956. leta. Delal je v enoti livarne sive litine, dokler ni 7. januarja t. 1. zaradi invalidske upokojitve prenehalo delovno razrherje z našim podjetjem.
Delovno razmerje je prenehalo zaradi upokojitve tudi ŠEŠERKU FRANCU, rojenemu 28. septembra 1915. leta v Tratni pri Slivnici in sedaj stanuje v Prožinski vasi. Po poklicu zidar. Delal je od maja 1947. leta naprej v gradbenem oddelku našega podjetja. Poklica se je sicer
Šešerko
Franc
izučil pri privatnem zidarskem mojstru v Celju, kjer je tudi nekaj časa delal. Dne 11. januarja letos je bil invalidsko upokojen.
MAJORANC, rojena Frece FRANČIŠKA, je bila rojena v Šentjanžu nad Štorami februarja 1924. leta. V Šentjanžu sta-
Majoranc
Frančiška
nuje tudi sedaj. Od februarja 1948, ko je vstopila v delovno
V JANUARJU
razmerje z Železarno Štore, je ves čas do upokojitve delala v enoti šamotarna pretežno kot čistilka opeke. Dne 17. januarja letos je bila invalidsko upokojena in s tem je tudi prenehalo delovno razmerje z našim podjetjem.
Iz vrst strokovno-administra-tivnih služb se je od nas poslovil PETRINJA PETER, rojen v Petrinjah pri Sežani dne 29. junija 1924, sedaj stanuje v Celju. Od maja meseca 1962. leta do upokojitve je delal kot vodja oddelka za delovna razmerja v kadrovskem sektorju. Med vojno je od septembra 1943 pa do
Petrinja Peter
ovsoboditve aktivno sodeloval v NOB, kjer je zaradi hrabrosti zasedal važne položaje v partizanskih edinicah. Po vojni je delal v službi notranje varnosti skoraj do vstopa na delo v naše podjetje. Kot posledica zadob-ljénih ran v NOB, bil je večkrat ranjen in 50 % invalid, ter iz drugih zdravstvenih razlogov, je bil dne 21. januarja 1969 invalidsko upokojen in s tem je prenehalo delovno razmerje -'Z Železarno Štore.
ZAHVALA
Oh prerani izgubi mojega brata Karla VOVKA se iskreno zahvaljujem za vso pozornost, tov. Žmaharju za poslovilne besede, organizaciji ZK, pevskemu društvu in Vrem, ki so darovali cvetje.
Iskrena hvala — sestra Štefka
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
ODELU ODBORA VZAJEMNE POMOČI ZA POGREBE IN SKLADU
Naša sindikalna podružnica si je že leta 1953 zadala nalogo, postaviti tako imenovano hitro pomoč, ki se je leta 1954 preimenovala v ODBOR VZAJEMNE POMOČI ZA POGREBE, ki skrbi za pomoč svojcem pri urejanju grobov, za dostojno spremljanje n apokojnikovi poslednji poti in v zadoščenje pietete.
Razumljivo je, vendar je treba to naglasiti, da bi ta pomoč bila le težko izvedljiva, če ne bi bilo navzoče zajesti solidarnosti vseh članov kolektiva, ki ob tromesečju prispevajo v sklad. Finančna sredstva, ki jih sklad dobiva, za posameznika ob odtegljaju niso občutna, v skupni prizadevnosti pa omogočajo pomoč v najhujši nesreči.
Naš namen je kolektiv in svojce čimbolj informirati o uporabi oziroma klicanju te pomoči, da bi lahko bila v svojem okvira in v danem primeru hitra in učinkovita.
Kadar gre za pogreb aktivnega člana kolektiva, ki je umrl, pa pogreb umrlega upokojenca, ima ODBOR te-le naloge:
—	objavi osmrtnico na treh mestih v tovarni:
—- naroči in poskrbi za dostavo vencev, ki jih daruje sindikalna organizacija;
—	organizira za pogreb moštvo nosačev, voznika in pogrebni voz (izvzemši okoliše, kjer deluje pogrebni zavod mesta.);
—	sodeluje na poslednjem spremstvu s sindikalnim praporom;
—	poskrbi za govor na grobu;
—	organizira prihod pevcev ali godbe;
—	opravi druga1 morebitna opravila po želji svojcev, če leta sodijo v okvir možnosti.
Načeloma se mora odbor o organizaciji pogreba pogovoriti z odgovornim najbližjim svojcem ali družnskim članom, katerega, želje glede organizacijske oblike Odbor tudi v celoti upošteva, če niso v nasprotju s sprejetim pravilnikom. Stroški namreč, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem nalog iz prejšnjega odstavka (venci, nosači, voz, pevci ali godba in drugo) gredo v breme sklada vzajemne pomoči za pogrebe.
Čim torej umre član kolektiva ali upokojenec našega podjetja, naj odgovorni družinski član, ali če le-teh ni, oseba ki naroči pogeb, sporoči v OBRATNO AMBULANTO službujočemu bolničaju ali pa v TEHNIČNO KNJIŽNICO (tov. Jernejšku) podatke o smrti, po možnosti pa že tudi nepreklicne podatke o času, kraju in obliki pogreba in druge potrebne podrobnosti.
Ambulanto kot mesto, kamor naj se podatki posredujejo, smo navedli predvsem zato, ker jè v njej ob vsakem času (npr. dela proste sobote, državni prazniki, nedelje) kdo v službi, tehnično knjižnico pa zato, ker je blizu tistim, ki pridejo z Lipe in sosednih okolišev.
Ko tako prejme Obor potrebne podatke in je seznanjen z željami, ukrepa v smislu svojih nalog. Sèveda pa je to ukrepanje glede določenih storitev lahko bolj ali manj učinkovito, kolikor je prejel potrebna obvestila pravočasno (po možnosti že na dan^, ko je oseba umrla, ali pa najkasneje naslednji dan dopoldne) ali pa je prejel obvestilo z zakasnitvijo.
Sicer pa se v izjemnih primerih Odbor zadovolji že tudi s samim verodostojnim sporočilom o smrti, nakar pošlje svojega delegata na dom umrle osebe, kjer se pogovori o vsem potrebnem.
Resnica je, da pridejo trenutki, ko morda človek ne ve, kam bi se bilo treba obrniti, morda je šla ravno ta-le številka Štor-skega Železarja v izgubo — toda naj je nadloga tudi huda, nekje se bo našel prijazen sosed ali sodelavec, ki bo vedel svetovati, če bi že drugi viri informacij ne bili ravno pri roki.
H kraju bi v orientacijo še podali gibanje izdatkov in dohodkov sklada v preteklem, 1968. letu:
din
prejemki : (dohodki iz prispevkov članov) prejemki za izposodbo voza izdati za socialno pomoč
za storitve vozniku, nosačem, dnevnice,
poslovanje za vence
honorarji za pevske nastope (pevskim skupinam)
prevozi z avtobusom (spremstvo, pevci in drugi)
poštnine za nakazila različnih računov prispevek občini za storitvene honorarje oprema nosačev, voznika, garderoba, razna popravila voza in vzdrževanje, pisarniški material 1.291,55
Svojci, ki se zaradi smrti člana kolektiva ali upokojenca znajdejo v težkem gmotnem položaju, se lahko pismeno obrnejo na Odbor s prošnjo za socialno pomoč, katero odobri odbor glede na materialno stanje in socialne prilike družine.
Jernejšek F.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše matere, tašče in babice ZAGORIČNIK ANE družinske upokojenke iz Celja se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali nam na kakršenkoli drug način nudili iskreno pomoč v teh za nas res težkih dneh.
Posebno se zahvaljujemo pevcem DPD »Svobode« Store za res pretresljivo poslednje slovo.
Zagoričnik Ignac in Magda
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta MASTNAK Jakoba, upokojenca Železarne Store, se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in za izraze sožalja. Iskrena hvala sindikalni podružnici Železarne Store za darovane vence, posebna zahvala pevskemu zboru Železarne ter pogrebnemu zavodu. Žalujoči sinovi in hčerka z družinami
MIHAEL MOČNIK
V petek, 31. janudrja t. 1., je tragično preminul ročni oblikovalec šamotarne Mihael Močnik, star komaj 35 let. Rojen v Jazbin vrhu pri Šentjurju je dokončali razrede osnovne šole in živel nato na kmetih, dokler se ni 14. aprila 1956 zaposlil v Samotami kot transportni delavec. Potem je nekaj let delal kot drobilec, nazadnje pa kot ročni oblikovalec. V decembru 1957 se je poročil z delavko v Samotami Marijo Kajtnerjevo, živela sta v Šentjanžu nad Štorami. Otrok nista imela. Močnik je bil dober in vesten delavec, ki se je dobro razumel s sodelavci, zato ga bodo tudi težko pogrešali.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in brata MOZGON Ernesta, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena Jožica, sin Roman in ostalo sorodstvo
KRIŽANKA
/ ■■■■	s	3	4		* i	u	6	7	8	9	16	H	
12				P	13	»	O	K					
X			P	n			16	P	»				
20		P	21					»	0	P	23		
	N	25			P	26			27			r	
*□		s—			30	P	31				r		
													
							O	u			35	1		
36		o	P	i?—			36			P	38	40	
4f			n>~	O	v—				p	45			
46				TT^	O	46		0	49				
55						n	51						
VODORAVNO: 1. drog za skakanje; 6. korališče s podmorskimi otoki iz koral; 12. svetopisemsko ime; 13. zaimek; 15. budnost; 16 sij; 17. vojaška enota; 19. medena rosa na listju; 20. avtomobilska oznaka Tunizije; 21. mesto v Hercegovini; 23. razum; 24. želatina iz alg; 26. ovajavec; 29. zareza v dogah; 31. mesto na Arabskem polotoku; 32. delavec kletnih prostorov; 34. moško ime; 36. oranje; 37. srbsko moško ime; 39. simbol za arzen; 41. popularni brazilski nogometaš; 44. ukras; 45. žensko ime; 46. grška boginja modrosti; 48. skrajšan podredni veznik; 49. smučanje; 50. azijski narod; 51. hiša samotnica.
NAVPIČNO: 1. sredstvo za lovljenje miši; 2. ilustrirana revija; 3. vrsta športa; 4. veznik; 5. pogorje na polotoku Halkidiki; 7. reka v Rusiji; 8. alkoholna pijača; 9. žensko ime; 10. lenčina; 11. pokrajina v Aziji; 14. poje visoko (tujka); 17. porotništvo; 18. dnevna pijača; 21. dalmatinsko moško ime; 22. Oseba, ki dela na radio postaji; 25. zgoditek v igri; 27. kamela; 28. reka v Bosni; 30. kmetijski pripomoček; 32, otok v Sredozemskem morju; 33. naše obmorsko mesto; 35. napihnjen; 36. mašnik; 38. spodrsljaj; 40. ribiška mreža; 42. letenje; 43. število; 45. celjska tovarna; 47. argon; 49. Sremska Mitrovica.
25.436
750
201,50
4.488,70
3.323.00
2.300.00
412,00 23.90 555 00