Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemal velja: Za eelo leto predplažan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velia 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
+
i
Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje iu praznik«, ob ' ,6. uri popoludne.
&tev. 11-
Po deželnih zborih.
i.
Z binkoštnimi prazniki zaključili so deželni zbori svoje zborovanje, ki je letos bilo bolj kratko, ker so nekateri deželni zbori že poprej bili rešili svoj proračun. Sedem deželnih zborov se pa niti sklicalo ni, ker ni nujnega dela. Tudi lahko rečemo, da so razprave v deželnih zborih sploh letos vršile se precej mirnejše, nego druga leta, le v dolenje-avstrijskem in pa češkem deželnem zboru so bile hujše debate.
Poslednjega zborovanje je nas prav spominjalo na naiburnejše prizore v francoski in španjski zbornici. Samo na Špaujskem se je že prigodilo, da so parlamentarni sluge namesto predsednika delali red s tem, da so kot krčmarski hlapci razgrajalce pometali iz zbornice, na Češkem pa do tega še ni prišlo.
Naš kranjski deželni zbor se je letos pečal le bolj z narodnogospodaiskimi vprašanji. Zato pa tudi m bilo toliko hudih debat, kakor druga leta. Videlo se je pa vendar, da naš narodni razpor ne seže le na politično, temveč tudi na narodnogospodarsko polje, in so tukaj še skoro očitneje pokazali naši liberalci svojo pravo liberalno barvo. Konservativci so bili povsod za varčno gospodarstvo z deželnim premoženjem in pa za zmanišanje bremen našemu kmetu. Naši naprednjaki se pa za vse dotične ugovore konservativnih zastopnikov niso dosti brigali in so radi jo potegnili proti konservativcem z nemšku-tarji v kacih stvareh.
Konservativni poslanci so grajali, da se je deželno gledališče na tako drag način zidalo, da se je za mnogo deset tisoč prekoračil proračun. Res je mesto dobilo s tem nekoliko lepše poslopje, ali gledati ue gre le na mesto ljubljansko, temveč na vso deželo. Razvoj ljubljanskega mesta je odvisen od
V Ljubljani, v sredo 24. maja 1893.
Letnik XXI.
razvoja dežele, tega gospodje nikdar ne smejo pozabiti, tudi zastopnika ljubljanskega mesta morata to vedno imeti pred očmi. Pri takih prilikah ne gre klicati, da je morda že vse plačano. Plačano? Pač, ali kako. Je li morda plačano deželno posojilo, najeto v ta namen? Morda bode kdo ugovarjal, da se to posojilo amortuzuje z dohodki lož. Kaka amortizacija je to, če se na jedni strani zares dobi za lože, na drugi strani se pa mora blizu toliko tisočakov dajati za podpore sloveuskim in nemškim predstavim. Mari ni to tako, kakor bi iz jednega žepa jemal, pa v druzega deval. Tako se breme le pre-devlje z jedne rame na drugo.
Mi nimamo nič proti temu, da se podpirajo slovenske gledališke predstave, ker vemo, da je gledališče tudi nekolikega pomena za razvoj narodov, če tudi ne tolikega, kakor nekateri trde. Ce je pa podpiranje nemških predstav povsem umestno, je pa pač že bolj dvomljivo. Toda naš namen je bil, le pojasniti, da je graja s konservativne straui, da so gledališče predrago zidali, vsekako bila umestna, ker vse kaže, da bode gledališče še veliko breme deželi.
Ravno tako je bilo ugovarjanje proti temu, da se zida deželna bolnišnica na veliko, popolnoma opravičeno. Treba je pač že sedaj misliti ua to, kako bode dežela zmagovala velika bremena, posebno ker v kratkem preneha država plačevati doneske za zemljiško odvezo. Mi se spominjamo, da je neki naprednjaški poslanec se izrekel jako lahko-mišljeno, se bode pa povišala deželna priklada, vsaj je že bila višja, nego je sedaj. Kdor pa pozna žalostne razmere našega kmeta, posebno na Dolenjskem in Notranjskem, ta bode pa pač se resno po-praševal, ni li že sedanja priklada prevelika. Ljudstvo se zaradi revščine že seli v Ameriko, pa mu hočete nakladati še večje davke. Bati se je, da se na ta način ugouobi naš kmet, ki je bil doslej najmočnejša opora naše narodnosti.
Pomisliti je treba, da so narodnogospodarska vprašanja v tesni zvezi z naroduimi vprašanji. Ce narod gmotno podkopljete, ga tudi ne bodete ubranili potujčenja z nobenim še tako lepim slovenskim gledališčem. Tujci bodo prišli in si v slepo ceno prilastili našo rodno zemljo. Posebno bode ta nevarnost velika, ko bodo dodelane železnice. Blizu železnic se že tako naseljujejo radi tujci. Tujci bodo osnovali obrtna podjetja, Slovenci bodo pa jim delali, kolikor se jih ne izseli preko morja. Da bi se branili tujemu gospodstvu in se sami pomagali, to bode nemogoče, če gmotno opešamo. Najbolje se vidi, kako neugodno vpliva slabo gmotno stanje na narodno stvar naš na Poznanjskem, kjer Nemci po-kupujejo poljska posestva drugo za drugim. Prusi so navlašč to pokrajino gospodarski zanemarili, da jo ložje potujčijo.
Na kako stališče so se naši naprednjaki postavili glede notarske legalizacije, to smo že večkrat dovolj označili. Danes le toliko konstatujemo, da se naravuost legalizacije zagovarjati niti več ne upa »Rodoljub", drugo glasilo naše napredne stranke; boje se menda, da bi le pristašem naših napred-njakov pale mrene z očij, da bi spoinal, od kakih prijateljev narodovih se dajo voditi.
Veliko veseiie imajo liberalci povsod za velika podjetja ua državne, oziroma deželne troške, ali vsaj z deželno ali državno pomočjo. Komu ni v spominu nekdanja doba »Griinderjev". Tako veselie imajo tudi naši liberalci. Da hočejo takoj vse, kar vidijo v Pragi ali Zagrebu, napraviti tudi pri nas, to že davno vemo. Večkrat smo že imeli Driliko, grajati tako postopanje pri mestni upravi. V deželnem zboru mislijo nastopiti jednako pot. Ker po drugih deželah grade lokalne železnice, je deželni poslanec Hribar predlagal celo vrsto lokalnih železnic. Mi pač ne bodemo ugovarjali, da bi nekatere predlagane železnice bile jako koristne. Ali kje je
LISTEK
Prah in pepel.
Spisal P. L. Coloma. Prevel Basnigoj.
(Dalje.)
Ob desni mu je sedel Manolo na hrastovi mizi. Deset do dvanajst mladih mož — navdušenih udov borilnega kluba — je stalo in sedelo kraj njega.
»Dalje, Kurito, dalje!" klical je Manolo, ko je Penkas pretrgal pripovedovanje ob najinem vstopu.
„Vednega govoričenja, kdaj da bo borba, bil sem že sit do grla. Celi dan sem postopal po ob-kopih, da me je zvečer zeblo kot mokrega pseta. No slednjič je bila vendar borba. Samo, gospoda moja, človek bi kmalu smeha počil. 'Cela okresnica je vam bila kot lonček pomade; in ko je prišel prvi tur na borišče, svirali so mu na kitaro."
Velik krohot se je razlegel po visoki izbi. Se le Kurito je udušil zadnje zvoke, ko je začel dalje pripovedovati.
»Samo enkrat sem sunil, in zver vam je ležala tuleč na tleh. Če bi bil storil to v Sevilli, bila bi Triana vsled osupelosti zblaznela in Giralda bi pričela sama od sebe zvoniti. Toda Francozi ne umejo tega. Korakal sem po borišču z bodalom, da se poklonim pred cesarsko ložo. Tam je sedel Napoleon ter se držal kot lipov bog; ob njem je bila cesa-
, rica, cesarjevič, nekaj gospodov in gospej, ki so bile | suhe kot trske.
I	o
Menda so jedle same oblate, da ne bi preveč
odebelile. Cesarica mi namigne in povedejo me v ložo. Napoleon natakne na nos očala ter me gleda kot krava novo leso. Potem mi pa tebi nič meni nič pokaže hrbet ter prične govoriti s sosedo, grdo starko.
„ Kraljica, Španka, govorila je z menoj .kot rojakom. Rekla je, da me je že videla v Granadi pri neki borbi ter me svarila, naj bodem oprezen, da česa ne staknem.
„Nato zahrka starka z grozno kislim obrazom pa s še groznejšo španščino:
»Pa ste mu dobro puščali!"
„Ako nočete, da mu puščam, pa bi poslali po zdravnika, da ga s homeopatičnimi krogljicami umori!"
Ne vem, če me je umela ali ne, ker sem jako hitro govoril. Toda cesarica se je toliko smejala, da se ji je zaletelo, in je pričela kašljati. V tem ko je mama kašljala, papa se razgovarjal, priplazi se mali Napoleonček do mene in me povleče za jopič ter zašepeta: »Ali mi podariš to krasno opravo?"
„Zakaj ne, ljubček moj? Drevi jo dobiš, rečem mu jaz po tiho. Mladič je bil ljubek kot angeljček."
Rečeno, storjeno! Se tisti večer pošljem dva dečka v Tilerije, da sta nesla obleko. Pridejal sem
vizitko in nanjo lepo zapisal: »Cesarjeviču, Kurito Penkas".
To se mu je pokadilo, gospodo moja!
Ko sem drugi večer mislil iti v opero, pride i nekov mosje Koliflor, cesarjev komornik, suh, kot trska.
»Gospod Penkas?" Tako me pobara.
»Klanjam se, dragi moj!" odgovorim mu. Ne da bi se bil prestopil, prične se mi priklanjati na vse pretege. Potem je govoril dolg govor in ob vsaki drugi besedi ponavljal »gospod Penkas". Konečno pa potegne iz žepa 4000 frankov ter mi jih da meneč, da jih pošilja cesar za podarjeno obleko.
»Kri mi je šinila v glavo, gospoda moja! Bilo mi je, kakor da me je ta mosje počil po obrazu. Da bi kdo meni dajal 4000 frankov — meni, pa za podarjene stvari! »Premagaj se Kurito", tako sem dejal sam pri sebi, „tega moraš pa dobro naslikati".
In kakor bi bili bankovci nič vreden papir, vržem jih na mizo in malomarno povabim mosje-ja Koliflora: »Sediva in pokadiva vsak eno smodko!" Nato odprem dragocen, zlatom vdelan zabojček, kateri mi je podarila kraljica.
„Aj, kako prekrasna dragocenost!" vikne Koliflor.
»Ni napačna", odvrnem nemarno, »španska kraljica mi ga je podarila!"
denar. Sedem milijonov ni tako majhna reč za tako ubogo deželo, kakor je Kranjska, kateri troški že tako od leta do leta naraščajo. Večina teh železnic bi se ne splačala in kdo bi plačeval nedostatek, kakor dežela. Bojimo se, da je to pot do popolnega našega propada.
Gospod Šuklje je še vlani imel pomislike zaradi prevelikih troškov za šole. Od tega časa je pa svoje mnenje popolnoma premenil. Menda zaradi tega, ker se je pobratil z naprednjaki. Priporočal je, da se osnuje v vsakem okraju po jedna meščanska šola. O koristij tacih šol so še v druzih deželah jako različnega mnenja. Posebnega vspeha od njih ui videti nikjer. Vsekako bi se pa s tem prebivalstvu nakopalo novo breme. Bes da baš to breme bi se v deželnih računih ne videlo, ker bi je morali prenašati okraji, ali davek je davek, naj se že plačuje v obliki cesarskega davka, deželne ali občinske priklade.
Poslednje deželnozborsko zborovanje je nam torej pokazalo, da naši naprednjaki radi jahajo visokega konja in se ne ozirajo na slabo stanje našega kmeta, za katerega kažejo srce le tedaj, kadar so volitve.	_
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. maja.
Kaj bode na Češkem ? S tem vprašanjem se bavijo sedaj vsi politični krogi. Nemški liberalni listi so že vedeli povedati, de pojde feldčajgmajster Hedervary za namestnika v Prago, da užene poredne Mladočehe. To se je dementovalo. češki listi pa dokazujejo, da sedaj ne ostaja vladi druzega, kakor popustiti spravo. Kak oster nov namestnik, kakor je Kuen-Hedervary na Hrvatskem, bi ne mogel po njih mislih ničesar opraviti, ker je dežela mirna, v deželnem zboru bi pa itak ne imel moči. Mi pa nikakor nismo taki optimisti. Prihod tacega moža bi kmalu čutili v Pragi. Pred vsem bi mu naš društveni zakon bil ugodno sredstvo za delovanje zunaj deželnega zbora. Sicer je pa vse le od tega odvisno, kako bi se mož lotil svoje naloge. Hrvatski ban si je svojo moč s tem utrdil, da je pridobil Srbe na svojo stran. Novi namestnik v Pragi bi tudi pri spretnem postopanju utegnil kako češko stranko pridobiti zase. Seveda pri tem bi ne smel računati na Staročehe, ki so premalo agilni in so prišli preveč ob veljavo. Kdo ve, če bi pa ne našel zaveznikov pri kmetski stranki ali pa pri realistih. Sploh je v mladočeškem taboru taka nejedinost, da bi odločnemu namestniku ne bila težava mej nje zabiti klina. Tudi je na Češkem še mnogo mlajših politikov, ki bi radi splezali na površje. Po mestih ima pa uradništvo tudi še precejšen vpliv in bi pri vsacih volitvah lahko močno vplivalo. Seveda sedaj še vlada ni ničesa odločila. Težišče vsi stvari ne leži v Pragi, temveč na Dunaju. Do jeseni najbrž vlada vso stvar lepo na miru pusti. Še-le jeseni, ko se snide državni zbor, se bode odločilo. Ce bode vlada videla, da more
„In kako slastne smodke!"
„To so „BeguIarillos". Portugalski kralj mi jih je poslal šest zabojev."
Ko je Koliflor to slišal, gledal je debelo. Nato vzamem kar je le mogoče resno bankovce, zvijem jih v svalk, prižgem na sveči in mu ponudim, da si zapali smodko."
.Gospod Penkas!" zakriči osupel. „Vi sežigate denar!"
„Niker se ne menite za to! Toliko zlata imam še vedno v mošnji, da lahko kupim vašemu cesarju dudo in opico, da se preživi, če bi hotel na Špansko."
.Gospod Penkas, kaj se to pravi?" praša vedno bolj osupel.
.To se pravi, če še ne veste, da Kurito Penkas ne trži z obleko in starimi capami. Kar Kurito Penkas podari, to se mu ne plačuje z denarjem, razumite! Ne francoski, ne kak drug cesar na širni zemlji ne bode sramotil Penkasa, razumete?"
.Jaz sem ves zbegan! zavpije Koliflor.
„Umijte si glave, da vam ne pride slabo!"
Tako sem mu rekel ter mu pokazal hrbet. Se tisti večer sem se odpeljal s svojimi ljudmi. Na postaji sem še zavpil skozi okno: „Z Bogom Pariz, Kurito Penkasa ne vidiš nikdar več".
Kurito obmolkne in navdušenje njegovih poslušalcev je prikipelo do vrha.
(Dalj« sledi.)
brez levičarjev izhajati, ali če jo levičarji ne bodo preveč priganjali, bode pustila vso češko-nemško spravo pri miru, ako bode pa levičarska sila premočna, se bode pa vlada morala odločiti za kak odločen korak. Hitre odločitve pa nimamo pričako-kovati, ker Taaffe|eva navada ni, da bi se v tacih stvareh prenaglil. On si je večkrat se pomagal po pregovoru: Čas pridobljen, je vse pridobljeno in tako bode tudi sedaj. Na češko-nemški spravi njemu ni nič ležeče, temveč le na večini v državnem zboru, naj si jo potem dobi kjerkoli.
Vladna ielja. Vladni listi porabili so mjado-češke škandale v Pragi v to, da priporočajo nemškim liberalcem in pa konservativnim veleposestnikom, da naj si lepo podajo roke v boju proti Mlado-Čehom. Vse stranke, ki so za red in postavnost, se morajo zjediniti proti razsajalcem. Ta poziv vladnih listov pa niti v liberalnih listih ni našel ugodnega odmeva. Liberalci mislijo, da ni mogoče skupno postopanje s konservativnimi veleposestniki, dokler ti ne popusti češkega državnega prava. Sicer pa liberalni listi naglašajo, da je dolžnost vlade, ne pa posamičnih strank, skrbeti za red, in jej očitajo, da dosedaj še ni druzega storila, kakor zaključila češki deželni zbor. Govori se sicer, da se bode v kratkem ministerski svčt posvetoval, kaj je storiti, da se uveljavi državna avtoriteta na Češkem. Liberalci pa s tem še niso zadovoljni, po njih mislih bi vlada že davno morala na Češko poslati kakoga mažarskega generala za namestnika, da z železno roko ukroti Mladočehe. Najbrž pa tudi veleposestniki ne želč zbližanja z nemškimi liberalci in zatorej vse ostane le vladna želja.
Vrejenje valute zadeva vedno na večje težave. Zlato ima zopet ažijo, katero so hoteli odpraviti, in je sicer sedaj tri odstotke, ali se je bati, da se še povekša, predno začne država izplačevati v gotovini. To prihaja odtod, da ni mogoče dobiti potrebnega zlata. Židovski bogatini ga trdno drže v svojih krempljih. Težavni položaj naše države si hočejo židovski bogatini popolnoma izkoristiti. Naši domači židje si tako ne upajo rovati, zato pa z vso silo delajo v Berolinu proti avstrijskemu kreditu. Po berolinski borzi in po berolinskih listih se razširjajo novice, kakor bi Avstriji že pretil bankerot. Kdor v^, kako so si židje vsega sveta v zvezi, bode pač tudi vedel, da tukaj proti državi sodelujejo tudi dunajski židje. Samo hinavščina je, ako se sedaj dunajski židovski listi jeze nad berolinskimi špekulanti, ki podkopujejo avstrijski kredit. Sedaj se še le vidi, kako prav so imeli tisti, ki so svarili pred vpeljavo zlate veljave, kajti sedaj je v nevarnosti že ravnotežje v našem državnem gospodarstvu.
Razkol ogerske nezavisne stranke. Kakor že naši čitatelji vedo, je v ogerski nezavisni stranki nastal razkol zaradi dogodkov v zbornici zastran odkritja honvedskega spomenika. Predsednik Eotvos pogajal se je z vlado, ne da bi bil kaj vprašal druge svoje pristaše za svet. To je pa vzbudilo nezadovoljnost večino stranke in izrekla mu je nezaupnico. Posledica temu je bila, da je odložil predsedstvo in izstopil iz stranke s sedemnajstimi somišljeniki. Ta razkol bode pa imel še večje politične posledice. Eotvos je bil velik prijatelj Židov in je znan posebno, odkar je Žide zagovarjal v tiszaeszlarski aferi. Sedaj se je pogajal z vlado, da bi njegova stranka podpirala vladno proticerkveno politiko. Zaradi tega se je nekajkrat že ministerski predsednik jako laskal nezavisni stranki. Eotvos je bil že pridobil Kossutha, da je v nekem pismu se izrekel za vladno proticerkveno politiko. S tem je mislil, da pripravi vso stranko, da podpira vlado. Našel se je pa mož, Polonyi, ki se je odločno ustavil Eotvosu in tako rešil stranko židovskega vpliva. Eotvos je osnoval svojo Btranko, katera se pa najbrž v kratkem spoji z vladno stranko. Nezavisni 6tranki se pa bajd pridruži Ugronova stranka. Nezavisna stranka se bode poprijela nekoliko proti-semitskih načel in je zaradi tega velik vik in krik v Izraelu.
Srbski kralj in njegova mati. Te dni se je kralj srbski bil v Kladovu sešel s svojo materjo. Ta shod je tolikega političnega pomena, da je kraljica zopet stopila na srbska tla in je 8 tem zgubil veljavo sklep skupščine, na katerega podlagi se je bila iztirala iz Srbije.
Ruski car je v nedeljo ogledoval vojuo mornarico v Sebastopolju. V Carigradu so bili s prva malo vznemirjeni, ko so izvedeli, ali pozneje so se pa potolažili, ko so spoznali, da se 8 tem ne na-
merava nobena politična demonstracija in da se car še vedno drži mirovne politike.
Francoska zbornica je v soboto dovolila, da se proti poslancu Baudinu začne sodnijska preiskava, ker je dne 1. maja delavce kujskal, Debata je bila jako burna in so posebno nekateri poslanci hudo prijemali ministerskega predsednika in se norčevali iz pravosodnega ministra, da pojde v Tunis Artona in Herza lovit. Posledica burne razprave v zbornici utegne biti še nekaj dvobojev, če se gospodje mej prazniki niso kaj poravnali.
Francoski vladni program. V nedeljo je bila v Toulousu velika slavnost francoskih telovadcev, kateri je predsedoval ministerski predsednik Dupuj. Pri banketu, katerega so mu priredili na čast, je razvijal vladni program. Govoril je o vspe-hih republike, kako zgubljajo monarhisti svojo moč. Vse se vriva republiki. Volilci bodo pa že vedeli ločiti tiste, ki so vedno služili republiki, od tistib, ki so se jej še le sedaj pridružili. Potem je naglašal, da monarhisti, če hočejo pristopiti republiki, morajo to storiti brez vsacih pogojev. Z drugimi besedami bi se to pač reklo, kdor hoče biti republičan, mora se popolnoma podvreči proticerkveui politiki sedanjih republičanskih strank. Ministerski predsednik je potem naglašal, da je on za vpeljavo zakona v prid delavcev, pravičnejšo vredbo davkov in za nov društveni zakon, ko bi vredil odnošaje mej državljani in verskimi družbami. S poslednjimi besedami se je minister le bolj zvito izrekel za omejenje cerkvenih pravic. Zbrani liberalci so temu govoru seveda veselo pritrjevali. Sedaj vemo, pod kakšnim praporom se bodo vršile nove volitve, ako poprej ne pade sedanja vlada.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. maja.
(Napredek na ljubljanski pošti.) V dosego primernejšega dostavljanja poštnih pošiljatev za Udmat, Selo in Moste bode pričenši z dne 16. t. m. selski pismonoša te kraje med tednom vsako dopoldne obhajal ; popoldne pa ravno isti pismonoša Obrije, Hrastje, Šmartno, Jarše in Tomačevo ob ponedeljkih, sredah in petkih, Budnik-Lavrico pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Poštne pošiljatve za Martinovo cesto, tri hiše pri mitnici pri sv. Petru in za tako imenovano tovarno za zavozno mast, kamor je dosedaj selski pismonoša le vsaki drugi dan zahajal, dostavljal bode mestni pismonoša po dvakrat na dan.
(Dijakonat) prejeli so včeraj 23. maja v tukajšnji knezoškof. kapeli naslednji čč. kleriki reda sv. Frančiška: br. Matej Vidmar, br. Kazimir Vaj-dič, br. Ecehijel Jurinič, br. Flor. Klinec, br. Klemen Grampovčan in br. Hubert Bant.
(Služba božja.) Prih. nedeljo ob 9. uri imajo delavci iz Činkelj-nove tovarne na Božniku slov. sv. mašo s pridigo.
(Katoliško slovensko akademično drnštvo.) Z Dunaja dne 20. t. m.: Danes so se predložila na-mestništvu v potrdilo pravila katoliškega slovenskega akademičnega društva .Danica". — Javljajoč to veselo novico iz celega srca kličemo: hvala Bogu. Verska brezbrižnost je že pokončala našemu narodu toliko nadarjenih, čilih mladeničev, da je že zadnji čas iskati jej leka. Značajni, zavedni gospodje vse-učiliščn.ki, ki so sami od sebe čutili potrebo duševnega središča, koder bi se ob možati katoliški zavesti krepila in jačila prava ljubezen do nareda in domovine, so s tem pokazali, da jim je prepričanje več, nego strah pred napadi. V našem času uprav tisti, ki najbolj kričč o ljubezni do naroda, zahtevajo od svojih somišljenikov, naj sovražijo vse, ki niso ž njimi, pred vsem seveda — tiste, ki se ne sramujejo v javnosti svojega krščanskega dostojanstva. Zato smo prepričani, da se bodo pri nas nadaljevali že pričeti robati napadi na novo društvo, da se bo z vsemi sredstvi rovalo proti njemu in njegovim udom, a uprav v tem vidimo najboljše znamenje zanje. Trpljenje in nezasluženo zasramo-vanje vjekleni človeka; čim več trpi, tem ložje, tem raje trpi. Božje pomoči in blagoslova želimo tedaj pogumnim našim gospodom akademikom, ki ume-vajo, da je vsem** velikim, zaslužnim in vzvišenim, človekovim dejanjem tajna duša: požrtvovalnosti — „Vesna" že besni; .Slovenijani" so .Danici" odpovedali vsakoršno občevanje, češ, da tudi z nekim židovskim ruskim društvom ne občujejo. Dovolj je dokazov, da je bilo tako društvo potrebno, če že ne za to, da varuje versko prepri-
tanje, pa vsaj, da ubrani surovosti in neotesanosti vsaj nekatere naših vseučiliščnikov.
(Bankovci r Ljubljanici.) Danes ob 10. uri je plavalo po sredi Ljubliamce celo vrsto lepo razgrnjenih bankovcev. — Imed mnogobrojuih gledalcev na obrežjn bi bil vsak vsaj jednega rad dobil. Ker j h ni bilo z dolgimi drogovi mogoče h kraju spraviti, je skočil neki pomočnik kar na pol opravljen v vodo in srečno jednega vlovil. Toda kolika prevara in velik smeh na obrežju! Bankovec je bil star in brez veljave. — Neznaui hudomušnež je svoj namen dosegel, ker je lahkovernega spravil v mrzlo kopel.
(Iz Goričice), dn£ 20. maja: Za pogorelce v Stobu so mi poslali sledeči prečast. gg. dobrotniki: M. Narobe, župnik, 5 gld.; Fr. Schvveiger, župnik, 10 gld.; L. Zaletel, duh. pomočnik, 20 gld.; dr. Svetina, c. kr. profesor, 5 gld.; A. Stenovec, župnik, 5 gld.; J. Kalan, duh. pomočnik, 2 gld.; Al. Vodnik, kamnosek, 5 gld., iu zasebnica Jera Car-man 3 gld. — Bog vsem stoterno poplačaj!
J. Strupi.
(Avstrijske državne železnice) bodo leta 1894 potrebovale 583.000 ton premoga. Obratno želez-nično vodstvo v Beljaku ga od skupne svote dobi 51.000 ton. Ponudbe se sprejemajo do 15. junija 1893.
(V štirih dneh iz Evrope v Ameriko.) Kmalu bomo letali kakor ptice pod nebom in vsaka daljava bo prenehala. — Na Angleškem delajo sedaj velikanski parnik, kateri bode 700 čevljev dolg in 68 čevljev širok. Njegova parna sila bode znašala 45.000 konjskih močij. Atlantiški ocean bode prevozil v 100 urah — tedaj v štirih dneh. Našim Amerikancem bode tedaj blažena Amerika kmaln tako blizu, kakor domači zelnik.
(Iz Goričice) se nam piše z dnč 21. maja: Dne 18. maja nas je obiskal mil. gosp. opat Bernard L o č n i k a r. Prija ni gospod se je zanimal za naše slamnik&rstvo. VzUsti so mu dopadle Domžale in lepa naša okolica. Domžale je primerjal s kako novo amerikansko naselbino. Lepe, večinoma nove hiše zidane so daleč na okoli, v sredi vasi lepi travniki in rodovitne njive. Kot palače visoke tovarne in visoko vkvišku štrleči dimniki vsiljujejo popotniku nenavadni vtis, tako, da je 2e marsikdo vprašal, kako se to mesto imenuje. No, mesto ravno še ni, a priznati se mora, da Domžale silno napredujejo. Pred kakimi dvajsetimi leti so bile Domžale majhna in priprosta vas, a danes je lepa in šteje že nad sto številk. Letos se bode zopet pomnožila za šest številk in za jedno palačo. Vse to dela slamnikarska obrtnija. Vse sili semkaj, ker so drugod res še slabeiši zaslužki. Slamnikarstvo samo na sebi ne propada; le domači izdelki nimajo več prave cene, ker tovarnarji, domači in tirolski, dobivajo lepe in fine kite iz Italije in Kine prav po nizki ceni. Zaslužek v tovarnah je tudi vedno manjši. Je pač tako, kakor povsod, ker je pri vsakem obrtu vedno večja konkurenca.
(Letina na Ogerskem.) Žita so radi velike suše v rasti vsaj za štiri tedne zaostala. Izmed vseh pridelkov obeta pšenica najboljšo — če tudi v primeru drugih let le slabo — žetev. Ozimna rž je zelo slaba in ječmen so morali večinoma podorati. Oves je boljši, dasi radi suše veliko trpi. Soršica je skoraj popolnoma uničena, kar jo je ostalo, obeta sredno žetev.
(Liebkneekt in židje.) V Norimberku in Mo-nakovem je govoril prvak socijalne demokracije, Liebknecht, o razmerah med socijalno demokracijo in antisemitizmom. Rekel je: „Der Jude, der sich gegen die Sozialdemokratie erklart, ist geradezu fiir einen moralischen Verbrecher zu halten." To je, kakor bi bil hotel reči: mi socijalni demokratje se bojnjemo za Žide, in zato je zločin, ako nam kakšen ■žid nasprotuje, ker nasprotuje i sebi..
Liga + 38.
(Novice iz Prage.) Pred plemiško hišo v Ce-letne ulice je napravilo nekaj ljudij domovinsko demonstracijo. Razbili so nekaj oken in sramotili posebno deželnega maršala in princa Karola Schwar-zenberga. — Ustanovil se je „klub českych n&rodnich velkostatk&fu", ki stoji nasproti konservativcem, oziroma punktacij. — Kandidat za državni zbor, dr. iSam&nek, pred spravo Staročeh, po spravi Mlado-Čeh, je rekel neki o svoji stranki: .Menim, da ne postopa mladočeška stranka v svoji opoziciji previdno in da mora biti ostrejša." — Na prazoik av.. Janeza Nepomuka se je ustanovilo društvo če-
ških Židov, nUstredni jednota češko - židovski". —
—	Nekaj otrok se je skrilo pred nevihto v luknje : starega zidu v Sokolskih ulicah in zasulo jih je. ; Zidarji, ki so blizu delali, so jih hitro rešili. Slabo j zidovje bi bilo treba razrušiti, drugače se še večje j nesreče pripetijo. — Na kolodvoru Franca Jožefa j je razmesaril vlak strojevodjo Michaela Kladra.
Hotel je skočiti na lokomotivo, spodrsnilo mu je in I tako je našel grozno smrt pod kolesi. — Mejnarodno ' gospodarsko razstavo na razstavišču jubilejne ra7-■ stave je obiskalo dozdaj 34.250 oseb. Cene se bodo delile danes.
i
(Koliko Ilircev še živi.) Najstareji med njimi ' je po smrti Mirka Bogoviča nadopat Jurij T o r-d i n a c, rojen 1813; Š t e f a n 11 i j a š e v i c, kanonik v Varaždinu rojen 1814; dr. Bogoslav S u 1 e k, književnik in tajnik jugoslavenske akademije v Zagrebu, r. 1816; Matija Ban, član bel-gradske akademije v Belgradu r. 1818; Ivan vitez Trnski, polkovnik v miru v Zagrebu, r. 1819; Albert Ognjan S t r i g a, slavni širitelj hrvatske glasbe v Zagrebu, r. 1821; Š i m e Ljubic, ravnatelj muzeja v miru v Staremgradu r. 1822 in fra G r g a Marti č, duhoven frančiškanskega reda v Kreševu v Bosni r. 1822.
(Kazensko preiskava — ustavljena.) Našim bralcem je znano, kak hrup so zagnali stanjčiki poljski in njihove časnikarske trombe, ko so se lansko leto začeli v precejšnjem številu izseljevati gališko-ruski kmetje na Rusko. Kdor v6, da imajo židje Galicijo v rokah in da kmet pri svojih vlaste-linih redno nima nobene — zaslombe, temu ni bilo treba stikati, Bog vi, kod, da je uvidel, zakaj zapuščajo reveži svojo domovino. Iščejo si kruha v tujini; branit se gredo smrti za lakoto. Poljakom in za njimi našemu nemškemu, v tem oziru vedno »lojalnemu" časopisju je pa dopalo iskati uzroka v
—	panslavizmu. Ta naglavni greh sploh velikokrat rešuje iz zadrege slovanske nasprotnike. V našem slučaju so dejali, da sta vrednik „Ruske Pravde", Gregorij Kupčanek, in vrednik „Nauke", Kosarin-ščuk, s svojimi spisi kalila javni mir in zapeljevala ruske kmete, naj se izseljujejo na Rusko. Sodnija je začela kazensko preiskavo; Kosarinščuka so zaprli ; Kupčanek jo je pa popihal v Petrovgrad; rad bi se bil pozneje sam izročil sodniji, a državno pravdništvo v Lvovu mu ni dovolilo prostega spremstva. Sedaj je ustavljena preiskava, ker ni bilo nobene podlage neosnovanim predbacivanjem, ki so imela samo politične uzroke. Čudno pa je to, kakor se nam poroča z Dunaja, da je bila preiskava proti Kupčanku ustavljena že 4. aprila, a da je odvetnik njegov dobil odlok še le 16. maja.
(Jezuiti in grof Hoensbroech.) Ni dolgo, kar je izstopi! iz reda jezuitov grof Pavel Hoensbroech. Vzroke svojega izstopa je napisal v člankih „Mein Austritt aus dem Jesuitenorden", koje je priobčeval časopis »Preussische Jahrbucher". Vsi liberalni listi, posebno nemški, so komaj pričakovali, ko bodo , brali njegova zanimiva razkritja o tem redu, in že ; naprej so se vsi njegovi sovražniki veselili udarca, kateri mu bode s tem prizadet. Toda prezgodaj so j zagnali svoj vrišč. Berolinska „Germania" piše o njem in njegovih izjavah: „Ako preiskujemo mirno i in nepristransko izjavo nekdanjega člana jezuitskega reda grofa Hoensbroecha, pridemo k sklepu, da je ^ mož milovanja vreden. Sovražnike reda je razveselil j le tam, kjer zagovarja svoje osebne nazore, zaradi katerih ni bil on sploh za redovniško življenje, tem manj pa za jezuitski red. Vrh tega se daje v izjavi redu pričevanje, katero sovražnikom nič kaj po volji biti ne more. Posebno slavi njegovo vnanje delovanje, ko piše: nJezuitski red je velikanska naredba, je organizem čudovite jedinosti, moči in razsežnega delovanja. Njegovi nameni so daleki, so najpleme-nitejši, najvzvišenejši, vredni navdušenja in hvale." Ko tako piše o toliko črtenem redu, ob enem pobija ono mnenje ali natolcevanje, kakor bi imeli jezuiti posebno moralo. Pa tudi to posebej omenja, pišoč: „Obtožbe, s katerimi se jezuitski red grdi, so neosnovane, prihajajo iz nevednosti ali nevošlji-vosti. Posebno kar zadeva jezuitsko moralo, moramo priznati, da je nedotakljiva, čista; tako zvana ,spa-čena jezuitska morala' spreminja člane reda v najčistejše može." Tako sodi o tem predmetu mož, ki je preživel v svetovno-slovečem redu sv. Ignacija 13 let, ki je bil poprej pravo študiral ter bil poročevalec pri sodniji, ki je hotel svoj izstop opravičiti pred svetom.
Društva.
(Konservativno-obrtno društvo r Ljubljani) priredi v nedeljo, dud 28. maja t. L prvi letošnji društveni izlet na goro k Sveti Katarini. — Udeleženci odpeliejo se z gorenjskim vlakom, kateri vozi z južnega kolodvora zjutraj ob 7. uri 6 minut, z državnega pa ob 7. uri 14 minut, do Medvod; odtod takoj odhod na goro, kjer bode ob 10. uri pridiga in sv. maša. — Odbor vabi uljudno spošt. svoje člane in prijatelje društva, da se v mnogobrojnem številu udeleži tega zanimivega izleta.	^
(Vabilo na XXVIII. redni veliki zbor »Matice Slovenske" v sredo dne 7. junija ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam : 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo o odborovem delovanju v ddbi od 1. jun.
1892.	do 31. maja 1893. leta. 3. Račun o društvenem uovčnem gospodarstvu v dobi od 1. |an. do 31. decembra 1892. leta. (Računski zaključki so gospodom društvenikom v matični pisarni na ogled in jim bodo pri velikem zboru tiskani na razpolaganje.) 4. Volitev treh računskih presojevalcev. (§ 9. dr. pravil.) 5. Proračun za leto 1894. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Po § 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora gg.: Grasselli Peter, dr. Lesar Josip, Navratil Ivan, Praprotnik Andrej, Rutar Simon, Stegnar Feliks. Svetec Luka, Šuman Josip, Vavru Ivan in Zupančič
: Anton. Popolniti je vrh tega še mesto pokojnega 1 g. kanonika Marna, ki je bil I. 1890 voljen v odbor 1 za d6bo štirih let. V odboru pa še ostanejo gg.: , Bartel Anton, dr. Detela Franc, dr. Dolenec Hinko, 1 dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Fr., dr. Janežič Ivan, dr. Jarc Anton, Kersnik Janko, • Koblar Anton, Kržič Anton, dr. Lampe Fr., Leveč Franc, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, dr. Požar Lovro, Sen^kovič Andrej, dr. Sernec Josip, dr. Sket Jakob, dr. State Josip, Šubic Ivan, Sukije Franc, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Iv., Vilhar Ivan, Wiesthaler Franc, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej. Vsaj 16 odbornikov mora po § 12. društvenih pravil navadno bivati v Liubljani. IzstopivSi smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in pri volitvi treh računskih presojevalcev (4. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacib dru-štvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboro-1 vanju, ki so pa vendar volilne listke poslali odborn s svojeročnim podpisom, tako, da ni suma zaradi kake prevare. 7. Posamezni nasveti in predlogi. (Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, mora ga po § 2. lit. a) opr. reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 2. junija
1893.	leta, ako hoče, da pride v velikem zboru na razgovor.
(Dijaška in ljudska kuhinja) -ma svoj občni zbor v petek, 2 6. maja, ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih v Stre-liških ulicah s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo o društvenem delovanju v zadnji dobi. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih presojevalcev. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev revizorjev. 7. Posamezni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi ODBOR.
(Slov. hranilnica in posojilnica v S i n č i v e s i) na Kor. je imela 1. 1892 82.492 gl. 80 kr. denarnega prometa in 320 zadružnikov. Hranilnih vlog se ie vložilo 34.544 gld. 5 kr., posojil vrnilo 3117 gl. 44 kr. Dalo se je posojil 29.391 gl. 39 kr., izplačalo hranilnih vlog 10.868 gl. 6 kr. Upravnih stroškov je bilo 175 gl. 72 kr., čistega dobička 357 gl. 24 kr. Posojila zadružuikom iznašalo 52.351 gl. 95 kr., deleži 2768 «1., hranilne vloge 48.918 gl. 67 kr., rezervni fond 642 gl. 89 kr. — Načelnik zadrugi je g. J. Šumah, tajnik čg. St. Fr. Bay«r.
Telegrami.
Bruok, 24. maja. Cesar je prišel ogledovat vojaško taborišče. Spremljajo ga generalna pobočnika Paar in Bolfras ter inozemski vojaški atašeji. Proti poslancu Fi-scherju, ki je bil pri vsprejemu na kolodvoru, je cesar hvalil vspešno delovanje dolenje-avstrijskega deželnega zbora v minolem zasedanju, posebno zaradi tega, da se je sklenil zakon o preskrbovanju ubogih.
Dunaj, 24. maja. Kongres filologov se je v prisotnosti ministrov pod vodstvom Taaffe-jevim otvoril. Pl. Grubl je zborovalce pre-j srčno pozdravil v imenu mesta dunajskega, ; rektor Ludwig v imenu vseučilišča, Gautsch pa v imenu cesarja in vlade. Otvorilni slav-! nosti je sledilo odkritje spomenikov grofu Thunu, Bonitzu in Exnerju na arkadnem dvoru vseučilišča.
Dnnaj, 24. maja. Nadvojvode, Taaffe in ! vsi ministri so izrekli svoje sožalje Schrner-l lingovim hčeram.
| Gradeo, 23. maja. Zdravje knezoškofa dr. Zwergerja, ki je bil zbolel za čevesnim
katarom, se jo precej zboljšalo, ker se ni nobena druga bolezen pridružila.
Črnovioe, 23. maja. Vsled silne plohe, ki lije od sobote neprenehoma, je dolenji del mesta poplavljen. S stežavo so nekatere prebivalce preselili iz poplavljenih hiš. Trije osebe so mrtve. Dež še gre.
Reka, 23. maja. Knez črnogorski, finančni minister Matanovič in general Petrovič-Njeguš pripeljali so se s parnikom »Zagreb" iz Kotora. Popoldne je knez s spremljevalci šel v Opatijo, kjer je ostal do večera. Danes ob osmih zjutraj odpotovali so z brzovlakom na Dunaj.
Sofija, 24. maja. Cirila in Metoda praznik se je po vsej deželi jako slovesno praznoval.
Pariz. 23. maja. Porotno sodišče je obsodilo Artona in contumaciam zaradi po-neverjenja pri dinamitni družbi v dvajsetletno ječo.
Bruselj, 24. maja. K kongresu rudniških delavcev iz Francije došla odposlanca Basly in Lamendin sta se iztirala in sta se povrnila v Francijo.
Rio de Janeiro, 23. maja. Zbornica je pritrdila predlogu, ki zahteva, v pokrajini Rio grande do Sul naj se naredi red.
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih '240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(13 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Ziirich). (16-6)
Umrli so:
20.	maja. Marija Dolničar, gostija, 80 let, Kravja dolina št. 11, marasmns senilis. — Vincenu Tertnik, delavoc, 49 let, Krakovske ulice 12, jetika.
21.	maja. Sofija Span, črevljarjeva hči, 2 leti, Dunajska cesfa 8, pneumonia. — Simon Klopčič, delavčev sin, 6 let,
Cesta na loko 11, škarlatica. — Prane Kešek, mizar, 32 let. Hrenove ulice 15, pleuritižni eksudat.
22. maja. Ana Avguštin, hišna oskrbnica, 63 let, Go-spodske uliee 19, marasmus senilis. — Marija Očakar, železniškega sprevodnika hči, 8 let, Marije Terezije cesta 12, škrltt-tioa. — Terezija Baznik, pomočna sestra pri usmiljenih sestrah sv. Vincencija Pavlanskega, 42 let, Kravja dolina 11, jetika.
V bolnišnici:
19.	maja. Damijan Bovhan, gostač, 23 let, jetika
20.	maja. Alojzij Kačič, delavec, 25 let, pneumonia. — Franc Žebre, gostač. 72 let, ostarelost.
Vremensko sporočilo.
Dan 1	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zmkorneru v mm	toplomera po Celziju			
23	7. u zjut. 2 u. pop. 9 *. zveč.	7338 733 fi 734-3	144 23 4 15 8	sl. vzh. M n	oblačno dež	20 00 dež
Ignacij Čamernik
kamnosek v Ljubljani pri mesarskem mostu
priporoča bogato svojo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
natančno in lično iz prav trpežnega kamna izklesanih oenejših kakor bodisi pri kateremkoli kamnoseku. — Prečast. duhovščina blagovoli naj se ozirati pri naročilih na	264 3—1
cerkvena kamnoseška dela,
podjetniki in sl. občinstvo pa pri naročilih na razna stavbinska in poljubna v kamnoseško obrt spadajoča dela. — Izvrši vse kar najceneje, trpežno in
Srednja temperatura 17 9 za 4 5'' nad normalom.
V najem se daje
sbroiarska dclainica is
281 1
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je predragi naš soprog, oziroma oče, stari oče, strijc in tast, gospod
Anton Rozman,
posestnik v Trebnjem,
v ponedeljekob ',,5. uri zjutraj po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika pokopalo se je danes v sredo,-dne 24. maja, ob 8. uri dopoldne na pokopališču v Trebnjem.
Svete maše zadušnice brale so se v farni cerkvi v Trebnjem.
Predragi pokojnik bodi priporočen blagemu spo-
Iminu.
Trebnje, dne 24. maja 1893.
Marjeta Rozman roj, Bukovec, soproga — Franja Logar roj Rozman, Josipina Pla-nlnšek roj. Rozman, Marija Rozman, Tere-zina Tomio roj. Rozman, hčere — Anton Planinšek, usnjar in posestnik na, Mirni, Vilko Tomio, trgovec in posestnik v Trebnjem, zeta. -Mnogi vnuki in vnukinje.
W	t
z vsem potrebnim orodjem in napravo.
ki je v najboljšem stanu. Hiša. v kateri se ta obrt že čez fiO let nahaja, ju na pripravnem kraju blizu larne cerkve iu dobro obiskovana. Več natančnega, kakor tudi najemne pogoje pove lastnik Fr. Ks. Nagode. posestnik v Idriji na Notranjskem. 280 i
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
MarljacBljsRe kapljice za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vpiivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 stekl-nica velja 20 kr. o tucatov samo 8 gld.
Vsakomur
priporočamo obisk naše prodajalnice in ogled vele-zanimive zaloge najraznovrstnejših
rezbarskih proizvodov, korbic v najrazličnejših oblikah in izpre-hednih palic	218 11
z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in na.nižje cene.
Franc Stampfel
(kočevska domača obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
ril Uradne jjjin trgovske
i
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA i
v Ljubljani.
A^^^^A^bldlcjbfcjcjblcjbtet^jlcjlct
|V(HIKAGO!!
----k najznamenitejši 258 (4)
Kolumbovi svetovni razstavi
......;■:.■: ■::■ :•':■:'■':■::■:'•:
—MfflMKfMH^ffiK
ckkmkšL Ž««.'-*'.
priporoča vozne listke po najnižji ceni in naj ugodnejši kombinaciji, in sieer: iz Ljubljane do IvvvAvO CsJ^^ Chikage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'—,
mmmmmm
iR&vSi
I. in II. razred gld. 370'— in višpj.
mej narodna potovalna pisarna
Jos. Paulin v Ljubljani.
Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpo- | laganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej
Gospodarji in kmetovalci!
H
Pomlad. čas za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje ie dosel. Pri nakupovanju vseh 'oh reči ie pa paziti, da se Kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna in vrata in s cementom.
V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, pieskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje inuam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd.
Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
posebno pa opozarjam na svajo veliko zalogo mnogovrstnih
• e
in njih posameznih delov ;
3V Itartlielov izvirni karbolinej.
Vnanja naročila se točno in vestno zvrše.
Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča	210 13
Andrej Druškovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
mii»« >.■	>, i.	i. i. u » i| » ii ir ii i, hj~ |j-
zssjsamsmismisss^ar
ii ii a j
8 k a borza.
Dne 24. maja.
Papirna renta 5%, lt>% davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.
Zlata renta 4%. davka prosta.....117
A% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	982	„
Kreditne akcije, 160 gld................333	„
London, 10 funtov stri. , ......123	,
Kapoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini....................h	„
Nfmških mark 100 ....	60	„
50	kr.
20	„
10	„
15	.
(!) 81
30
Dne 23. maja.
Ogerska zlata renta 4% .	. .
Ogerska kronina renta 4 % , 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1S54., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma , , , . , 4'1, %
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Genois,srečke. 40 uld.......
115 gld.	— kr.
94 ,	35 .
148 „	n
165 .	n
196 „	75 .
98 „	80 ,
100 .	— „
196 „	75 „
67 „	— „
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	139	gld.	50	tir.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	.	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........70	.	—	.
Ljubljanske srečke..................22	,	75	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.] . .	149	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2950	„	—
| Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—	,	—	„
Papirnih rubeliev 100 ..............128	„	—	„
Sf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmaojšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„n e r c r b
UVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti a^- naloženih ar 1 n. v ni c.