Poštrnints t>1a£at»ts g> gns&vtm Domoljub V Cluhtjani, 28». seplerabra M937 . ----- Leto SO • Stav. 39 Beseda mm pmvem mestu Letošnjo poletje smo imeli v naši deželi toliko velikih io lepih prosvetnih prireditev, kakor jih še ae pomnimo, Dese', tisoči organizirane slovenske mladine so se nedeljo za nedeljo zbirali po večjih prosvetnih središčih naše dežele z namenom, da se tam navdušijo za svoja načela in jta novo delo po ieh načelih. Tudi ti tabori so bili potrebni. Treba je bilo razgibati vrsle naših mladih, ki so zadnja leta dobile toliko krivičnih udarcev. Treba je bilo pokazati onim ki so nam katoličanom skušali zadati najkrutejš: udarec s tem, da so preprečili širjenje krščanske in slovenske prosvete med narod, da so se njihove črne nakane ponesrečile in da je slovenska katoliška prosvetni organizacija iz preizkušenj in trpljenja izšla še močnejša in borbenajša kot je bila kdajkoli. Vendar pa bi bilo hubo napak, če bi bili mi sedaj r. vtem, kar se je lepega zgodilo, zadovoljni in bi »e brezskrbno veedli »a lavorije ter čakali prihodnjega teta, ko bi zopet začeli nastopati na (aborih. C« bi tako delali, bi bila naia prosvetna orgeniKacija podobna krhki lupini brez zdravega jedra, podobna drugi organizacijam, ki sc popolnoma izživljajo v zunanjih paradah in ob praznih govoraneash. Naše delo mora iti ria globokol To nalogo naših prosvetnih organizacij je prav močno poudaril na ižanskem prosvetnem taboru veliki prijatelj slovenske katoliške mladine naš minister dr. Miha Krek. T».ko-le dejal; »Živimo v času velikih odločitev in ravno mi imamo nalogo, da ie odločitve pripravljamo in da pri njih bistveno in požrtvovalno sodelujemo. Ni dovolj samo to, da manifestiramo in se veselimo vsakega lepo uspelega tabora. Ne sme ostali to gibanje srca, navdušenega in •iavnostnega razpoloženja, temveč mora vstati i i tega strumna in udarna vojska, ki je pripravljena odbijati vsak napad in ustvarjati novih, oživljajočih moči, da ne nazadujemo, ampak napredujemo. Zato pa je potrebna predvsem enotnost, strnjenost, en duh, ena duša, eno navdušenje,« Veliki časi zahtevajo velikih ljudil Te ljudi morajo našemu narodu vzgajati naše prosvetne organizacije. Vsaka naša prosvetna enota »ura ustanoviti nekako visoko šolo, v kateri »e bo naša mladina seznanjala z najbolj perečimi vprašanji našega časa, jih bo s kato-"škega stališča dobro preštudirala, bo v si« d načelne' jasnosti lažje ostala na pravi poti in bo tudi v stanu braniti pri razpravljanju o takih vprašnniih pred nasprotniki naše pravo »tališče. Za te. vrste prosvetnega dsla so zimski meseci, ko je časa dovolj, najprimernejši. Delo »aj se vrši v čim bolj pogostih društvenih se- stankih. Društvo ali društveni odsek brez rednih predavanj in temeljitih razgovorov po predavanjih ni vreden da obstoja. Druga važna postavka našega društvenega delovanja je vprašanje našega tiska. Društvenik, ki nima redno v rokah dobre knjige in dobrega časopisa, ne bo mogel biti kos nalogam, ki jih bo bodočnost nalagala na njegove rame. Društveno delo pa se ne sme razvijati kar tako v en dan, ampak po točno določenem načrtu. Da se tak načrt naredi in izvede, morajo pa poskrbeti naše prosvetne centrale. Upamo, da se te dovolj živo zavedajo, 'tako težka in velika je ta njihova naloga. Posebno važno je, da imajo ona naša društva, ki aSi majo uovoll izvežbauih voditeljev, pri osrednjih organizacijah vedno na razpolago vrsto dobrih ljudskih predavateljev, pripravljenih, da gredo tudi v najoddaljenejše kraje dežele vršit kulturno poslanstvo. Iz stotia slovenskih k a kili* ških akademikov in starešin menda ne bo: težko dobiti kadra ljudi, ki se ne bodo branili prevzeti to žrtev iz ljubezni do ljudstva na svoje rame. Če bomo letošnjo zimsko dobo dobro po* rabili za vsestransko poglobitev in načelno utrditev mladine, ki se v tisočih zbira po naših prosvetnih domovih, uspehi gotovo n® bodo izostali. Le tako bomo vzgojili nov slo« venski in katoliški rod, ki bo kos velikim na* logarn, ki jih veliki časi terjajo od nas. Intervencije Kaj je to? Časih jih nismo poznali in dobra javna uprava jih tudi, poznali ae sme, zalo je razumljivo, če velik del nagega ljudstva Se sploh ne ve, kaj je to - intervencija. Nekje so ustacovili obče koristno zadrugo. Časih so dobivale take ustanovo javno podporo, zato vlagajo tudi danes prošnje sanje. Toda živ krst se v Relgradu no bo zmenil z« tako prošnjo, Se ne bo tam stalno kdo pritiskal — »interveniral« — dokler ne bo izbe zal nekaj stotakov. Razpisanih je nekaj služb pismonož Bog ve kje daleč. Vloženih bo stotine prošenj. Časih jo službo dobil tak, ki jo je bil najbolj vreden, torej tak z najboljšimi izpričevali, danes proženj in izpričeval živa duša ne pogleda, temveč dobi službo tisti, za katerega kaka vplivna oseba pri merodajnih činiteljih pritiska — intervenira. Se več: vloži prošnjo ali kaj podobnega. Pred vojno si dobil v nekaj tednih redno rešitev v zmislu zakonskih predpisov, danes leže take prošnje cela leta in ;'ih živ vrabec no povoha, čeprav si moral za odgovor že vnaprej plačati 30 dinarjev. Rešitev boš dobil piavočasno samo, čo bo kdo »interveniral«, to je pritiskal na kljuke po Belgradu. Co nimaš takih zvez in znanstev, potem boš zastonj čakal na rešitev, razen seveda, če boš moral kaj plačati. Intervencije so sramota naše uprave ter ogledalo Kramer-Pucljevega cenifalizma. Ljudstvo plačuje milijarde za uradništvo zato, da bi to redno, pošteno in zakonito vršilo svoje posle, da bi dobil vsak državljan od oblastev hitro in v redu, kar.potrebuje. Toda, kaj vidimo danes? Vsako jutro se pripelje v Be-lgrad nekaj tisoč ljudi in lahko rečemo, da jo od teh polovica lakih, ki so prišli v Belgrad prosjačit in pritiskat, naj bi se ven-darlo že rešila njih zadeva, za katero so za- prosili ie pred toliko meseci ali celo —- iett* a že vedno leži pozabljena, Bog v& kje. Tisoči prihajajo zalo v Belgrad in ostajajo tans navadno po več dni, ker jih požiljajo od referenta do referenta, dokler končno ne dobijo nekje obljube, da »© bo vzela njih zadeva v »pretres«, nakar se odpeljejo, dokler niso čez nekaj mesecev prisiljeni zopet priti, ker o rešitvi še vedno ni ne duha ne shdia. In na stotine belgfajskih kavam in stiln ter trgovin dobro živi od teh tisočev, ki so prisiljeni hodil doli intervenirat, zato so seveda ne moremo čuditi, čo centralizem vsemu Belgradu prav dobro nese in 5o jo zato zvlekel že prav vse v Belgrad. Kar ao reševali lahko pred vojno okrajni glavarji, to j« pridržano danes ministru, a preden bo navadni zomljan »izgurak stvar tako daleč, da bo prišla na ministrovo mizo v podpis, mora »intervenirati« vsaj pri dveh ducatih slug, pisačev, referentov, inšpektorjev itd. itd. ter, navadno pri tem še primerno »mazatk. Da, to je žalostna slika naše centralistično uprave, a nobenemu vrabcu ne pado v glavo, da bi jo izboljšal. S tem upravnim centralizmom si je prisvojil Belgrad vso mo8 in vse odločevanje o vsaki malenkosti i od Triglava do Vardarja«, pa če imajo doti&ii uradniki v centrali kaj pojma o dotiČni stvari ali pa no. Saj tudi treba ui, kajii če bo kaka — intervencija, se bo stvar naredila v zmislu intervencije, če je pa no bo, naj pa stvar leži, dokler akt ne bo segnil all.se pa izgubil* Veliko večino teh intervencij delajo poslanci. Naš centralistični sistem jo ponižal poslano« tako,' da ti skoraj ne vršo drugih poslov kot same intervencije. Vsak so obrača na svojega poslanca in ko pridejo ti Belgrad, tedaj letajo okoli pisačev in referentov m Orožne wmje st Pretekli teden so bile velike orožne vaje naše armade ob Kolpi. Za i« vaje je vladalo veliko zanimaj e ne samo doma, temveč tudi v tujini. Bile so prve večje vo-jafck« vežbe v Jugoslaviji, ki naj pokažejo i udi v dejanja nezlomljivo moč hrabre naše vojske, Vzlic hudemu dežju, ki je v nemali meri oviral ves jaaneverski potok, smo Številnim vojaškim odposlancem tujih držav in vsemu svetu dokazali, da so in bodo naši fantje in možje tadš ob težkih vremenskih neprilikah možje na mestu, če bo šlo za obrambo nove velike naše domovine. Ako upoštevamo, da se je zbralo na bojni poljani mnogo nad stotisoč mož in fantov, so nezgode in bolezni, združene z orožnimi vajami, tako malenkostne, da jih ni vredno omenjati. Izkoreninjen« slovenskega naroda, listi na levi iu ua desni, sicer ne prizanašajo s svojimi lažmi in klevetami po kotili in oglih tudi orožnim vajam, da bi oblatili sedanjo vlado in armado. Pa jim ni in ne bo napelo. Poveljnik južne armade je odredil, da odrine s svojo armado 22. septembra ob 7 zjutraj z zbiralnega področja v smeri proti Novemu mestu. Južna armada je usmerila svoj pohoti proti severu v več kolonah, pred ke'erimi so nastopale hitre konjeniške enote. Južna armada je še ta dan prekoračila Kolpo med vasxni Kamenje in Giblo ter zasedla Metliko. Severna armad« pa se je zbrala na vrhovih severno ckI Koip«. Na velikem ozemlju, ki sega tla severni strani do Kočevja in Novega mesto in on jngn do Karlove« in Ogulina ter srbskih Moravic, je čakalo nad 100.000 moi povelja, ki so iih kmalu nato potegnile v veličastne vojaške veje. Na severni strani so stali vojaki z rdečina trakom ok rog čepice, na južni pa s belim trakom, ki sta predstavljala »prijatelje« in »sovražnike«. V petek in soboto 24. in 25. septembra je bi! glavni spopad, pri katerem je sodelovala pehota, konjeništvo, topništvo, rasni motorizirani oddelki, tanki, motorna in navadna kolesa, aeroplani in še razne droge moderne tehnične vojaške aaprave. Južni armadi se je koncem koncem posrečilo prodreti fronto »rdečih« in je bilo » tem »vojne« konec. K velikim orožnim vajam so priiii poleg kneza namestnika Pavk, tudi ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič, minister dr. Spaho in ie druge odlične osebnosti. Vodja oroinih vaj, armadni general Milovanovič se je ob koncu velikih manevrov ob Kolpi vsem in idasii inožtvu toplo zahvaiil za red, vztrajnost in žiiavost pri hudih naporih. Od src« p& je g. ermadm general obžaloval, da je velikansko deževje, ki skoraj ni hotelo ponehati, povzročilo, da je rnoraio moštvo s svojimi starešinami pretrpeti mnogo večje aapore, kakor bi jih sicer. Glede na to — je reke! ar med ni general — gre prav posebna hvala vsem vpoklicanim obveznikom, ki so, morda neutrjeni in nemi vajeni naporov, prišli iz najrazličnejših poklicev in vendar vzdržali vse težave prav tako kakor kadrovci. V nedeljo 26. septembra je okrog 15.000 vojakov korakalo mimo kneza namestnika Pavla in drugih najvišjih predstavnikov države. Pri skupnem kosilu v Toplicah je imel knez namestnik Pavle sledeči nagovor: »Gospoda! Zadovoljen z uspehom, ki ga je naša vojska poknzala ob tej priliki, smatram za potrebno, da dam zasluženo priznanje vsem vojaškim starešinam i« vojakom, ki so vložili ves svoj trud in požrtvo-vanje v to, da bodo ti veliki manevri kronal«! z uspehom. Vesel sem, da sem se mogel osebno prepričati, da je naša vojska v stalne® »apmtovftaja in da. je ostala zvesta naši preteklosti. Naša vojska je narodna zaradi tega, ker je ijabeaea narod« do naše vojske na. omajna; zaradi tega naš narod ne obžaluj« žrtev, kadar gre za našo vojsko. Naša vojsk« je jugoslovanska sate, ker vsako leta zbira v svojem okrilju krepke rodove naše Ktiaditne, siašo nado in nalo bodočnost, da razvije njeno teto ia njeno dušo v duhu junaške preteklosti in ne manj slavne bodočnosti, ki čaka jugoslovanski narod. Naša vojska je bistveno narodna organizacija, na katere »»stavah stoje napisane besede, da živi in umre za kralja in domovino. Kra-Ijevska. rodbina Karadjosdjevičev je v teka narodnega življenja, v njegovi epolialni borbi, pokazalo vedno največjo skrb in pažnjo za vojsko. Ljnbezen in zvestoba napram kraljevski družini, to je ponos iu samozavest naše vojske. V tesnem sodelovg. nju med kraljem in vojsko so padie premnoge dragocene žrtve, zato pa je ne njihovih grobovih vznikla veličastna tvorba naše močne in nerazrašljive današnje domovine. Ljubezen, zvestoba in sodelovanje, te moške lastnosti naše vojske, ne bodo s žalostno smrtjo mojega nepozabnega bratranca kralja Aleksandra I. — o tem sem trdno prepričan — nič manjše, temveč cclo podkrepljene za njegovega vzvišenega sina in mojega nečaka Nj. Vel. kralja Petra II. Taka vojska, kot močan čiuitelj miru, mote vedno računati na mojo skrb in vsestransko podporo v svojem stremljenju za izpopolnitvijo, tako, da bo v vsakem trenutku pripravljena, da izvrši in izpolni svojo nalogo. Pozdravljam ugledne predstavnike zavezniških in ostalih tujih vojsk, pozdravljam vse častnike, podfastniJke in vojake hrabre jugoslovanske vojske. Naj živi Nj. Vel kralj Peter ll Izamei so se pmsimvtM V nedeljo 26. septembra 1937 je ižanska proeveta praznovala lepo slovesnost; župnik g. Klemaačič je blagoslovil aovi prapor Prosvetnega društva, ki j« p*6 ode« najlepših v Sloveniji, ižanska fara je glede prometnih zvez precej odrezana od sveta, vendar se j« k blagoslovitvi ia nato sledečem tabora zbrale do 2000 ljudi, kar j« s* kraj, ki je deloma po krivici razupit kot nekako »samostojno« leglo, pač zelo lepo Število. najmanjše malenkosti. Take poslanske intervencije so kbko zelo Škodljive! Na stotino naših deklet čaka ie leta in leta na učiteljske službo, doma je 6—8 otrok, vse strada in komaj čakajo vsi, da b! prišla najstarejša do kruha ter pomagala ostalim s kakimi stotaki iz najhujšo bede, toda ta čaka zaman, kajti prišel je poslanec in interveniral m edino hčerko bogatega krčmarja in trgovca, ki j0 končate Sole Bele včeraj, drugi poslanec je interveniral m veleposestuiko-vegs sina, ki ima doma kruha dovolj itd. Tako so s© razvile intervencije tudi od te strani v pravo nesrečo. Gospodje, ki tako intervenirajo, bo zato v najvišji med soodgovorni sa danaSnje stanje, kajti namesto da bi se posveča!! regitvi občekorisin& naprav in vprašanj, pa obstoji njih delo dane« prav za prav v samih intervencijah, m čarih kaj temne zadeve posameznih vplivnih veljakov »Ji osetoili prijateljev. V obrambo dobrih poslancev je pa treba tudi povedati, da je tega koruptnega sistema do nek® mero krivo ljudstvo samo, katerega so nesrečni Kramep-Pueljetrf režimi deloma Se toliko izkvarlli, da naravnost tira poslano© v to pogubno smer. Edini izhod Is teh nevzdržnih razmofi k! nas nujno tirajo v pogubo, je popolna samouprava pokrajin, tako da ho vsaka intervencija v Beigradu sploh nepotrebna, ker jo bo lahko veljavno rešil brez Intervencije in a večjim poznanjem razmer in potreb S® domači okrajni glavar aH kvečjemu ban, ne pa* kak pteaS v Belgradu. Taka popolna samouprava pa seveda aašiin »uedinjeoim Jugoslovanom« ne gre v njih temne nsčuno, ker bi s takim resničnim oavobojenjem naSe-ga naroda priSIi ob vso svojo moč ia vpliv. Toda nag slovanski narod ne bo odjfenjal, dokler »i n® pribori take rosnlčne iu popolne svobode, O pomenu krščanske kulture za ves svtt in posebej za nal slovenski narod je govori! ižanaki rojak dr. Kraljič, Pri službi božji je bil« lepo ljudsko petje, ki ga je spremljala rakov-niška godba. Na taboru sta poleg dragih govorila minister dr. Krek in Miloš Stare, ki je zlasti poudaril, da ne smemo ostati samo pri zunanjih uspehih taborov. S petjem himne slovenskih fantov ja bil tabor, ki je napravil m ljudstvo velik vtis, zaključen, Popoldne je bil na telo* vadUču zelo lep nastop fantovskih ia dekli* iik odsekov. Poročilo bi bilo nepopolno, ako ne navedemo nekaj stavkov krasnega govora «»* eistra dr. Kreka, Minister Zapomniti si je treba, da je vsako nergs-Stvo v naših vrstah agitacija za nasprotnik«. Vssm, ki mislijo, da vedo več kakor oa'i v0" ditelji, je treba povedati, da je za bodočnost naie slovenske katoliške skupnosti zelo važno in brezpogojno potrebno, d* znaS ubogati, ko* likor skupni nastop ubogljivosti zahteva. 1° ®»oDOMOLJUBSne 29. septembra 1887. v. 33. Septembrsko neprestano deževje je povzročilo povsod v naših krajih ogromno Škodo, kajti še niso pospravljeni postni jesenski pridelki. Kmet je obupan. Na mnogih krajih je krompir popolnoma segnil aH pa je izredno slabo obrodit. Tudi ni letos ajda dobro obrodila. Močno je po dežja pokvarjena koruza. Tudi pesa ni dobra. Cenijo, da gre po septembrskem deževju povzročena Skoda v milijone, ocenjena je na približno 15 milijonov dia Izredno slaba letina je za zelje. To se pozna tudi na ljubljanskem fc-gu. Neprestano deževje je dalje zelo oviralo ureditvena dela na raznih krajih Save in pri drugih rekah, odnosno potokih in hudournikih. Sicer ni. bilo doslej kakih hujših in izrednih po- Tino aa 3 do 3.25, belo n* 3.70 do 3.80 din za liter, belemu grozdja na 2 ia črnemu na 1.75 din za kilogram. d Novo savefHče Vfacencsjeve konference. Te dni so zasadili v Zeleni jami v Ljubljani prvo lopato za novo, lepo in prostorno »Otroško zavetiiče Vfciceacijeve konference Srca Jezusovega v Zeleni jami. Zelena jama je tisti del nekdanje moščanske občine, ki leži med železniško progo in šmartiusko cesto. Je najbolj izrazita delavska naselbina v Ljubljani s prav vsemi znaki delavskih naselbin: male hišice, »strpane s številnimi družinami od kleti do podstrešij. V njih pa tipični spremljevalci takih okoliščin. Bivše občinske uprevc so se namreč brigale za središče mesta in za južnoza-hodni del, a šentpetrska župnija je tako velika, da je bilo ■sredstvo smotrnega dežnega pastir-aivah sploh izključeno. Stavba bo 50 m dolga in dvonadstropna. Načrt je velikopotezen: prednja fronta in levi trakt sta namenjena za potrebe dcSkegs in dekliškega zavetišča, za osebje, upravo in za razne organizacije, a desni trakt bo izpolnjevala 10 ta Stroka in 20 as dolga kapela, ki bo v njej prostora za na*d 800 vernikov. Stroški so preračunani na dobar poldrag milijon, ta sicer za saaio savetišče dober milijoni za kapelo pa dobrega pol milijona. Vsa Zelena fm« je hvaležna redovaikom-Iazari-•tom, ki tako uspeisio vodijo to Vincemšjevo konferenco. d IfoseSkl nitaokM so prfilš te dni v Slovenijo. Vodil jih je poveljnik nemškega mo-torizma gen. HSbnkic, Na 3? avtomobilih se je pripeljal© 83 Nemcev, Iz Ljubljane so odpotovali proti Zagrebu. d Hreattroiarimki sladkor. Ministrski svet jfe podpisal uredbo o breztroiar laškem sladkorju za siaditev mošta. Ta sladkor se bo dobil po istih pogojih kakor lani. d Sladkor brez troteira® bodo slabili če bebtrji. Finančni minister je izdal poseben odlok, ▼ katerem dovoljuje čebelarskim zadrugam, kakor tudi posameznim čebelarjem, kupovanje nezatrošarinjenega sladkorja, največ po 3 kg za vsak panj. Posamezna finančna ravnateljstva bodo na podlagi prošenj čebelarskih »adrag iu čebelarjev samih izdajala dovoljenja asa nabavo sladkorja iz državnih sladkornih to-Taras v Beljts in Cukarici. d Slovenski obrtniki pri trgovinskem mL Bistro. Dr. Vrfeanič, minister za trgovino in industrijo, je »prejel te dni odposlanstvo 30 obrtnikov iz dravske banovine s podpredsednikom Zbornic« z® TOI g, Ogrinom, Odposlance je vodi! poslanec dr. Jure Koče, Obrtniki s» se vodujf kot!. 1939, toda na več krajih so se pojavile krajevne pwodnji Mswgi potoki so poplavili polja. Tako na primer drugače mirna Račna na Dolenjskem je poplavila vso plodno ravan. Kraška kotlina pri Planini, kakor navadno, }e že ves mesec popolnoma pod vodo in je spremenjena v veliko jezero. Potuhnjena in nevarna Krka se je v svojem spodnjem teka, -lasti ob izlivu v Savo, močno razlila po ravninah. Krka je močno narasla pri Kostanjevici, kjer je bito njeno vodno stanje doseženo do 3.80 m nad običajno višiiso. Vode so povsod v Sloveniji drugače visoko napete. Naglo naraščajo in nato upadajo. Splošno vodno stanje rek je bilo fa mesec od 167 do 360 cm nad običajno višino. razgovarjali o sledečih predmetih: o zaščiti obrtništva, o uredbi o zbornicah, o pobijanju žušaiarstva in o starostnem zavarovanj« obrtnikov. Minister je na izvajanja g. Ogriaa izjavil: Vlada že dela na zaščiti obrtništva in bo v najkrajšem času zadevna nasedba. izdana. Glede pobijanja iit&marstva je že pripravljen zakonski predlog. Glede strokovnega zavarovanja bo v kratkem poslan vsesa zbornicam kakor tudi obrtnim odsekom skupnih zbornic osnstek uredbe o starostnem zavarovanju. d Belgrajski vclcsejem, ki so ga letos prvič otvorils, je obiskalo ves čas okoli 450.000 ljudi. ŽMnoroicil Z »porabo modernih dodatkov živinski itrm« B snora aSopiti r sosedno sobo, kjer se nahaja denar. Pa ni prinesla denar, ampak se je pojavila naenkrat med vrati % očetovo lovsko puško v rokah in jo namerila proti ciganu, ki je takoj skočil pfoli njej ter ji skuša! pnško iztrgati. Med vriščem in klici obeh hžetk aa pomoč ae je vodila borba za puiiko. K are?:?, so sosedje in a njimi družinski oee slišali klice ter takoj prihiteli in pregnali cigane, ki jih kljub zasledovanju niso mogli njeti. So se je v sobi odigrala borba med dekleti in napadalci, so ostali cigani pretaknili vse kote v bili in pokradli, kar ji:o* je prišlo pod tatinske prste. Odnesli so mnogo obleke in več parov čevljev, hov plen bi bil Xe večji, da nista e«k'e" priklicali ečefa in sosede na pomoč. Isko.1 po napadn so orožniki pričeli roparje zasledovati. ^^ V vsaki Hiš© »Bomoljuua«! železniški upravi trgovsko načelo, da se vloži denar pmSvaem tasa, kjer >® pronaet velik, kjer ae morejo vložke izplačati. C« zasebna podjetja na tem načel« napredujejo, ni vzroka, da ne bi tudi državna sledila njih zgledu. Saj zasebna podjetja bolj pazijo na dobičfc&noei-nost in v tem pogledu ae morejo državD*. le učiti od njihl d V »Sočo« se jc zaletel. Italijanski parnik »Vertuiso« je prevzel velik tovor drv iu lesa ter kreni! iz pristanišča na odprto morje. Pri odhodu je pa krmar tako nesrečno vodi!, d« g« je parnik zaletel v jugoslovanski peraik »Sočo«, ki je bil privezan k obali, K »reči udarec ni bil tako silen ter so jc na »Soči« polomil le del ograje ia odrgnila barva a trupa. d Pred csrkvijo je sspadk &®iaa. Pred neko cerkvijo v Mariboru je prišlo ono nedeljo sjntraj do uezaželjenega apo-pada. Delavec M, se je poda! s svojo izvoljen ko k poroki. Zft to njegovo namero pa je zvedelo njegovo bivše dekle Milka P. ie? je pri vbodu v cerkev navalila na ženina, ki mu je na vsak način fantek preprečiti vstop v cerkev. Očitala mu je, naj rajši skrbi tu svojega nezakonskega otroka, kakor pa da vstopi v zakonski jarem, njo pa osamljeno zapušča. Ženinu ni kazalo drugega, kakor da je pustil nevesto pred Cerkvijo, sam pa se jc zatekel po pomoč k stražnik«, ki je posredoval, da ae je lahko ženin nemoteno poda! k poroki. d Glej, koga pošiljaš denar menjati. Monter Julij Rc&točil v Mariboru je izroči! svojemu delavcu tisciak, nnj ga gre menjat. Guiovntk je s tisočakom odšel, menjava ga pa še sedaj, kea se ni več vrnil ter m niti o njem niti o jurju ne duha ne sluhu. Sedaj ga išče policija, ki pa tisočaka najbrž ne bo več našla. d Zopet vlora v župnilče. V Žabnici pri Škof ji Loki je bilo v nedeljo 19. septembra v zgodnji jutranji uri vlomljeno r lup« nišče. Med tednom so ničvredneSi zastrupljali pse-čuvaje iu je v torek 14. septembra poginil »radi zastrupi jen j a tadi župnikov pes. To okoliščino je vlomilce, ki je imel najbrž kakega tovariša, izkoristil in vdrl listo noč skozi okno v župnikovo kuhinjo, ko je želeame omrežje primemo razširil. Za to drlo mora imeti železu« pripravo — vin-to, a katero je brez luma omrežja razrinil, "bil lipo in odprl okno. Psiček je sicer zalajal, nakar je župnik vstal iu šel pri vratih ven pogledat, ker je bilo vse mirno, je šel nazaj počivat. Tat je zaklenjena kuhinjska vrata tudi od znotraj z zapahom zaprl in tako delal v zaprtem prostoru.. Od-»rsel je nekaj denarja, gospodinji »rebrno uro iu vež dmgih drobnarij. V stanovanjske prostore ni mogel, ker je bila kuhinj« zaklenjena. Pes čuvaj je v sedanjih razmerah v vsakem župnišču nujno potreben, a nnj fao poaodi znotraj v župnišču. d Že drugiS se je letos razcvetel sponki bezeg aa vrtu trgovca Smeha v Mfcsti-njah pri Celju. — Kronična sapeka in njene elabo posledic®, posebno pa motnje v prebavi, s« morejo preprečiti as že davno preizkusnim sredstvom za čiščenje, z naravno ^rans-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi Po dal|5S porabi izkaznic ko* seto odlična. °ni, ki bolehajo na želodcu in ftrevih, pa Pijejo »Frana-JosefoviK vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor iudi z njenim 'JČinkom. o«l. r«. 8. br. S04T4/8S. • Negujejo kožo —. P o le p 5 a j o poli ' ELIDA MILA EUDA^MILO CVETIC P posebno biago in učinkovito čudovitega vonja d Katoliška hrvatska mladina se organi-sira. Križarska mladina na Hrvatskem šteje 325 kmetskih, 101 delavsko organizacijo, 47 društev Mahničevih dijakov, 15 križarski}) starešinskih in 295 organizacij malih križarjev. Skupno šteje križarska mladina 26.689 moških in 14.974 ženskih članov. Križarska organizacija izdaja Iudi troje glasi!, in sicer »Križarsko stražo« za kmete, »Socialni red« za delavce in »Vrtec« za male križarke in križarje. d I7J9 zdravnikov je sedaj zaposlenih pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. Zanimivo je tudi število dohodkov Osrednjega urad® za zavarovanje delavcev, V teku 14 let in pol, odkar zavod obstoja, je bilo predpisanih nič manj kakor 3 milijarde 583 milijonov in 700 tisoč dinarjev prispevkov. Od predpisane vsote so morali odpisati nekaj nad sto milijonov, ker tega danarja ni bilo mogoče na noben način iztir j iti. Vsega premoženja, ki mora bit! na razpolago za izplačevanje delavskih rent in odškodnin, pa una osrednji urad za 540,000.000. d Garkvaa« ssastEisa. Te dni »is, izgo-t&vifa brata žmitc Is Ljubljane dragoceni sre-brai in pozlačeni kroni za sliko Marija Pomagaj v Št Vidu pri Lukovici. Slika je dospe!* v St. Vid pred dobrimi 50 leti iz Trsta, Je zelo originalna kombinacija navadne Marije Pomagaj z znano sliko Matere dobrega sveta. Naša reprodukcij* kaže sliko v detajlu in le v približnih obrisih. Ljudstvo ima do Marije na tej sliki veliko zaupanje in jo zelo časti, kar pričajo razne zahvalne slike. — Do sedaf ata imela Jezušček in Marija le naslikani kreni. Posebna njena časlilka pa je omogočila, da je slika dobila pravi kroni. Svata Žmuc sta nelahko nalogo sijajno rešila. Tako bo kronana Marija svoje častile« še bolj vezala nas«, kot se je to godilo ie do sedaj. d Lažni banovinski »uradnik z« nadzorovanje mer«. V, okrajih Školja Loka ia Kraoj nekdo hodi po gostilnah it, pregleduje, ali imajo predvsem četrtli rske steklenice žig a krono. Steklenice, ki ajso po njegovem mnenju pravilno žigosane, žigosa aa licu mesta, nakar zahteva odškodnine 40—120 din. Od nekaterih gostilničarjev zahteva tako; dcaas, drugim pa daje položnice Hranilnice dravske banovine. Mož ae predstavlja ss bano vinskega, uradnika oddelka za nadzorovani« mer v Ljubljani in ima ponarejeni izkaz prš sebi. Zveza združenih gostilniških podjetij opozarja, gostilničarstvo, da ne naseda temu goljufu in mu ne izroča steklenic in denarja. Napačno žigosane steklenice so namreč neveljavne. d Slahounme dekle je zažigalo, V vasi Sasineih pri Sremski Mitrovici je skoraj vsako noč gorelo, zdaj na tem, zdaj ns drugem koncu. Oni ponedeljek pa je izbruhnil požar kar no, peti!« koncih. Prestrašeni vaščani, ki so bili od dosedanjih požarov docela zbegani, so bili kar brez um«. Že nekaj dni so iskali z «*jvečje skrbnostjo pcžigalca, vendar ga niso mogli najti. Nihče pač «i sumil l? letnega slaboumnega dekleta. Dotični ponedeljek pa je nekdo tega dekleta opazil, kako je zbežalo od kozolca, iz katerega je hip nato švignil plamen. Prijeli so jo, potem pa je priznala, da js povzročila kar dvajset požarov. d Nadzorstvo nad vinskim prometom. Kr. banska uprava je uvedla na cestah v dravski banovini letečo nadzorstvo na motornih vozi- Dis ne bo cviček prekise! Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki zadržujejo normalno dozorevanje grozdja in jMjvzročajo, da grozdje letoa izredno gnije ter prooada, je izdal g. ban za letos splošno dovoljenje za alajenje vinskega mofcta. Nabavo trošarine prostega sladkorja je finančno ministrstvo že dovolilo. Na i h! mošta se sme dodati največ 4 kg sladkorja, sladiti mošt od 3amorodnic je prepovedano. , Zaradi zbiranja prošenj za nabavo trošarine prostega sladkorja veljajo sledeča navodila: Občine zberejo od vinogradnikov prijave za slajenja moštev v dvojniku po obrazcu A, kakor ga predpisuje pravilnik k vinskemu zakonu ter jih pošljejo za ozemlje bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzornik« pri kraljevski banaki upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika pri okr. načekstvu Maribor tevi breg. Istočasno pa morajo predložiti občine tudi skupne prošnje na finančno direkcijo v Ljubljani za izdajo trošarine prostega sladkorja. Tem prošnjam, ki morajo biti kolkov*«« s 30 din za vsakega prijavljenca, je prik»HK seznam vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta v litrih, kar mora potrditi občina, in pa množino sladkorja, ki ga potrebuje posamezni vinogradnik za slajenje mogla. Ker Je treba v prošnji navesti, odkod naj se občini! trošarine prosti sladkor dobavi, sporočamo, da sta prevzeli razdelitveno akcijo (poverjeni od' državne tovarne sladkorja v Belju) Gospodarska zveza v Ljubljani in Kmetijska družba v Ljubljani. 5' jih, ki naj nadzira promet s trošarinskimi predmeti, predvsem promet z vinom in špiritu-ornimi tekočinami. Vsi prevozniki se opozarjajo, da naj se pozivu nadzorstvenih organov v lastno korist brezpogojno odzovejo in ne ovirajo pregleda natovorjenega blaga. d Tudi »Neodvisnost« je odvisna od obstoječih zakonov. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati urednik levičarske »Neodvisnosti«, proti kateremu je Prosvetna zveza v Ljubljani vložila tožbo zaradi klevete v nekem članku, ki zadeva našo radijsko postajo. Urednik je bi! obsojen na 10 dni zapora pogojno na tri leta, na 250 din globe in na plačilo 250 din za materialno škodo ter na objavo sodbe v »Neodvisnosti«, Prosvetna zveza, katero je pri razpravi zastopal mariborski odvetnik dr, Fr. Schaubach, je z razsodbo sodišča dobila polno zadoščenje, javnost pa more spoznati, da izvestni krogi prav nič ne izbirajo sredstev, kadar je treba udariti našo prosvetno ustanovo in da se prav nič ne bojijo kot bojno orožje uporabljati tudi neresnico, d Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani se vršijo v vseh državah. Učimo se esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-!., da se bomo !ahko s tujci sporazumeli. d Nadebnda« sinov« sta pač dva v Lačar-ki pri Sremski Mitrovici. Ono nedeljo je bogati kmet Nikola Rajšič opazil, da mu je iz skrinje, ki jo je imel skrito ua podstrešju, izginilo nič manj kakor 101.000 dinarjev. Orožniki, ki jim je Rajšič tatvino naznanil, dolgo niso njogli najti za tatovi sledi. Iskali so v bližnji okolici hi-ie, ker so vedeli, da je mogel tatvino izvršiti le človek, ki so mu bile razmere v hiši precej dobro poznane. Nazadnje so pa le zadeli. Raj-Bičeva sinova, v starosti 41 in 37 let, sta imela siaeisfera! denar, ki ga je bilo pri njiju prej redko kdaj videii. Trdo so ju prijeli, da sla nazadnje priznala. IZ DOMAČE POLITIKE A Velik proračunski preostanek. Po jKKiatkih finančnega ministrstva je računski zaključek za leto 1936-37 končan z velikim presežkom dohodkov nad izdatki. Presežek znaša 774 milj. din, kar dokazuje ekrbno gospodarstvo sedanje vlade. d Narodna skupščii«, se sestane — če je izjava ministra Cvetkoviča točna — še pred 20. oktobrom. d Hrvatje ae pust« dr. Mačka napadati. V Zagrebu je nastal v Frankopanski ulici, kjer je skladišče lista »Danica«, ki ostro napada d/. Mačka, požar, ki je uničil vse skladišče. Gasilcem sc je posrečilo, da so požar omejili. d Hrvatje kojnsmistett ase fcodo prizanašali. Z novim načinom političnega boja jugoslovanski?« komunistov, ki so se po navodilih ruskih aovjefov postavili za prvo-boritelje »demokracije« v naši državi, se bavi dr. Mnčkov »Hrvatski dnevnik«. List poudarja že znano dejstvo, da komunist ue more biti iskren prijatelj demokracije in da jim nasedajo le taki, ki o komunizmu pravega pojma nimajo. Hrvatje odklanjajo njihovo zavezništvo, ker imajo svojo organizacijo, ki ima prav tako izdelan socialni program. Zato naj komunisti tudi ne pričakujejo kakega sočustvovanja, če jih preganjajo oblasti, Hrvatje imajo svojo seljačko stranko, ki je nositeljica njihove moči in vzvišene misli. Doslovno pravi »Hrvatski dnevnik«: Velika je odgovornost te stranke (HSS) in se prav zato ne more, niti ne bo dala zapeljati v kakršnekoli mehkočutne razloge, da je treba komunistom, ki jih oblasti preganjajo, prizanašati. d Kongres vsega pravoslavnega duhovniška se je pričel oni četrtek v Belgradu. Ali so sc razgevarjali za verski mir ali ne, bodo že sami povedali. d Konkordat In nadškof dr. Šariž, Nedavno je bil sarajevski nadškof dr Sarič v Nemčiji. Po povraiku je visoki cerkveni dostojanstvenik časnikarjem najprej govoril o razmerah v Nemčiji, nato pa se dotaknil konkordata. Dejal je, da konkordat izpolnjuje važno državno potrebo, ker mora biti katoliška cerkev v Jugoslaviji enakopravna. Glede hrvatskega vprašanja je izjavil, da je dobrogled, ker je borba za konkordat kazala, da se »ies prišla, in je ob tej priliki izjavila, da hft ,more biti njegova žena. ker ji to tudi shrši bril tlijo. Jereb je namreč bolehal za zelo razvito jetiko. Med obema je prišlo do hudega prepira, v katerem je Jereb po- tegnil nož in hotel Anko zabosli. Dekle je pričelo vpiti in ljudje so se pričeli zbirati, Loteč dekletu na pomoč. Jereb je naglo od; vrgel nekaj predmetov in svoje papirje na breg Ljubljanice ter se v bližini Čevljarskega mosta pognal v deročo Ljubljanico, ki je sedaj precej globoka. — Ljubljanski reševalci so sicer brž prihiteli na pomoč in potegnili Jereba nasproti Jugoslovanske tiskarne it vode. Vendar je bil nesrečnež že mrtev, , v — 'Prt. neredni. stofiei, napetosti, erev vsled zapeke prav odlično odvaja nar,avn$ »FVaiiz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški! praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Beg! po min. soc. pol. In nar. zdr. S-bs 15«8.1, 25. V. H. MOV! GROBOVI d Mladenič, rečem ti: * Ve toni!« V Kaiv diji pri Novem mestu je umrl vpok. župnik g. Martin Škerjanec. — V Beču pri St. Vidu na Dolenjskem je odšel v večnosti 78 letni Zajec Jožef; bil je 6 let žup^n nekdaj« občine Zagoriea. — V Kamniku je odšel h Gospodu po večno plačilo p. Di~ onizij Dušej. — Na Rakeku so pokopali Amalijo Baylner, roj. Czižek. — Na^Vičn so djali v grob Marjeto Ilrovat roj. Boje. — V Predanovcih pri Murski Soboti jo umrla Edita Zorko. — V St. Vidu pri Stični je zaspal v Gospodu Zajec Auton, oče g. Ludvika Zajca, kaplana pri Sv. Križa in brat dr. Zajcu Ivana, adravaika v Ljubljani. — V Mariboru so pokopali učiteljico v p. Ivanko Neuholt-Tominec. — V Ljubljani so umrli: ravnatelj ljubljanskega učiteljišča Nande. Marolt, sodnijski uradnik v pokoju Ivan Rakovee, lesni trgovec iz Dol. Logatca Leo Jelovšek, pisateljica »Slovenske kuharice« redovnica sestra Felicita Kalinšek, prodajalka sadja Marija Tihelj, soproga svetnika drž. železnic Alga Tancig, vlakovodja v p. Franc Kumar, pasarski mojster Avgust Mencej, Cedilnik Frančiška, sprevodnik drž. železnic v p. Jernej Trobec in Josipina Vončina. Te dni razpošilja znano pobarvana centrala za izdelovanje protidržavnosti po pošti nekake zmazke, ki naj bi bili okrožnica za slovenski narod. V teh zmazkih je veliko pozivov na nekak boj, na odpor, rta nasilje itd Okrožnica hujska proti pravo-slavju, proti političnemu redu v državi iu proti naši vojski iako in s takimi izrazi, da je takoj videti, kdo bi jo rad vodstvu katoliškega slovenskega ljudstva podtaknil. Besede in stavki v tem pisanju so vsakomur na prvi pogled znani: uporablja jih tako-zvano napredno in jugoslovenarsko časopisje ob drugih prilikah in drugačnem boju. Okrožnica ni namenjena slovenski javnosti, ker jo bo vsak človek pri nas po« gruntal. marveč naj bi s svojimi nemir vzbujajočimi pozivi na nasilje opozorila tiste orjunaške duše, kar jih še tiči kje po ki bi raznim tičem iz sračjegn gnezda bili pripravljeni še verjeti, da je slovenski narod protidržaven, protijugoslovanski itd., itd. Ni dvoma, da bodo v resničnost to, okrožnice verjeli samo tisti, ki so jo pisali in izdali ter kvečjemu še »Pohod« iu pa. tisto orjunaške duše, kar jih še iči kje po Sloveniji. Stvar je, preneumna, da bi se bilo z njo vredno baviti, ker kaže, kako trar. pasta iu otročja bojna sredstva mora rabit* jugoslovenarska opozicija pri nas. Slovensko ljudstvo ima danes dovolj javnih in zakonitih prilik, da lahko pove svoje zahteve in jih tudi pove, tako da jih slišijo vsi, najbolj pa tisti, ki državo vodijo in. tisti, ki jo varujejo. Zato ni treba nobenih zaupnih okrožnic po pošti. Slovenska pest pa bo menda enkrat res morala udariti po tistih, ki slovenskemu ljudstvu podtikajo nasilniške namene, kakršni stoje sicer samo v katekizmu izkoreninjeucev slovenskega naroda. Tisti ljudje so ta zmazek izdali in ne zaslužijo drugega, kakor s pestjo po nosu! RAZGLED ETU Nacionalistične čeie na severnem bojišču nevzdržno naprclujejo proti rvlnji rdeči trd-cjavš Gijorui Vladni ■> idelki sicer skušajo k''ubovi,ti, toda, na sp(o*no, brez uspeha. Na-jcionalisli to se približali Gijonu na 50 km raivia.je od mosta. Komunisti so izgubili Jjslej na severnem boječa »ar 307 aeroplan.^v in sicer 63 lovskih, 2? bombarderjev, 5 vodaih letal ia 11 ereo-planov drugih vrst. Izgube na aeroplanih so za komuniste na tem delu bojišča tem občuinejše, ker so imeli tu rdeči samo 136 aeroplanov, torej so izgubili kar 78 odstotkov letal. Ladje rdečih so pet polnih ur obstreljevale tovarne orožja v Toledu. Zažganih je bilo več hiš, ob priliki obstreljevanja rdečega topništva v gorovju Sierri je bil baje ranjen nacionalistični general Valera, poveljnik nacionalističnih čet rta madridskem bojišču. General Vaicra je dobil tri rane V Anglija in Francija si šc vedno prizadevata pregovoriti Italijo, da bi odpoklical® svoje prostovoljce iz Francove Španije, zakar bi dobila Italija velike ugodnosti v Sredozemskem morju. Baje je dal italijanski odposlanec na predmetno vprašanje Angliji in Franciji ta odgovori 1, Italija predlaga s svoje strani, da v Španijo ne bo več poslala prostovoljcev; 2. Italija ukine nadzorstvo nad Balearskimi otoki, in 3. italijanski vojaki, ki se itedaj nahajajo v Španiji, ne bodo tamkaj ostali za nedoločen čas. Nam se zdi, da iz te moke se bo kruha. Italija je namreč ©petovano izjavila, da pod nobenim pogojem ne bo trpel« ob Sredozemskem morju kakšne sovjetske države« Pariški časopisi poročajo, da je bil te dni v Španiji italijanski maršal Badoglio, ki je po proučitvi položaja na bojiščih odredil, da se pošlje v Francovo Španijo le 150.000 italijanskih vojakov. mm Japonci so si v preteklem tednu krepko privoščili kitajsko glavno mesto Nanking. Dne 21. septembra se je kar 300 japonskih letal pojavilo nad Nankingom in bombardiralo metlo na severni strani. Bombe so porušile velikansko palačo Ming, letališče, pa tudi krasen kolodvor. Japonsko vrhovno poveljstvo je obvestilo tuja poslaništva in konzulate v Nan-kingu, ds bo japonsko letalstvo zravnalo to mesto s tlom. KATOLIŠKA CERKEV s Opomin vatikanskega glasila nemškim preuapetežeas. Uradno vatikansko glasilo »Os-servatore Romano« še vedno opozarja na veliko nevarnost novodobnega hitlerjevskega poganstva, ki hoče katoliško Cerkev v Nemčiji zatrdi, zdaj bolj odkrito, zdaj po ovinkih. Predmetni članek zaključuje »Osservatore Romano* tako-le: »Kdo pa jamči današnjim oblastnikom v Nemčiji, da ne bo seme sovraštva, ki ga sejejo, in zaničevanje vsake zares svete stvari, ki se pred očmi oblasti samih vedno bolj nasilno širi, tudi enkrat v N«nčiji — na isti način, kakor v Španiji — ro-dik sadove, pred katerimi mora biti vsakega iskrenega prijatelja nemškega naroda in njegove bodočnosti strah.« IT ALi J A s To In ©no. Po Sešteto lir nagrade je naklonil Mussolini družini Stanislava Kobala iz Štanjela na Krasu m družini Antona čerina iz Cerkna, ker so v hiši dobili dvojčke. Ravno tako sta dobili od načelnika vlacL- po šeststo lir nagrade radi rojstva dvojčkov družini Torninevi Alojzij iz Labinja in Bernetič Ivan i/. Pirana. — V Barkovijah pri Trstu so praznovali 65-letnico pogrebnega društva in oblasti so jim dovolile prepevati ob tej priliki na pokopališču ob proslavi slovenske pesmi, kar je domačine zelo razveselilo. ■— V Gorici je uničil požar mizarsko delavnico Franca Pavšiča. — Iz reške delavnice Mednarodni vojaški strokovnjaki trde, da se japonski napad v aiverni Kitajski ni popolnoma posrečil. Poieg tega bo se začeli snežni zameti, ki so skoraj zaustavili bojevanje. Vsi trije dopisniki so ediai v tem, da sa vse kitajske čete silno junaško bore in vlada v njih pravi vojaški duh. Zadnje vesti vedo, da pripravljajo Japonci prof. Kitsjfiero nov napad, ki bo po svoji moči in grozovitosti prekaša! ysa dosedsnje. so spustili v morje nov italijanski rušilec »Liro«. — Od 26 milijonov hektarjev obdelane zemlje pripada v Italiji le ena četrtina malim kmečkim gospodarjem, ostalo imajo v rokah veleposestniki. — Vlak jc povozil 80-letnegn starčka Ivana Tince od Sv. Križa nad Trstom. — Nerazstre-Ijeno granato je našel 14-ietni Mirko Oberdank iz šempasa. Granata se je razpočila in hudo ra-n!' i ubogega fanta. —- S ko!c?a je padel 41-letni Anton Bačin iz Vodnjana tako nesrečno, da si je zlomil obe roki in dobil pretres možganov. — Z motiko ob vojni izstrelek je zadel 26-letni Ivan Gruden iz Ozeljana pri Gorici, ko je kopa! na polju. Izstrelek se je raz poči I in prizadel Grudnu hude- rane na levi roki in desni nogi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. A VS FS&idf A s Skrbi jiib. V avstrijskih političnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost giedc Mussolini-jevega obiska v Berlinu, tembolj, ker je Musso-linijevo obnašanje napram Avstriji zadnje čase zek> hladno. Italijanska vlada je dosedaj tudi odklonila vsak urad. sprejem Museolinija na ozemlju, ki ga bo prevozil nn potu v Berlin skozi Avstrijo. To na Dunaju bolestno občutijo, kajti Avstrija je vendar članica italijanske trozveze, kjer je v paktu predvideno, da mora vsaka zaveznica, preden podvzome kakšne zunanje politične korake, poprej s svojimi zavezniki stopiti v stik in dobiti njihovo pritrditev. Na Dunaju odklanjajo možnost, da bi Avstrija postala obesek na osi Rim—Berlin, ker bi to hitlerjevsko propagando v Avstriji ojačilo. Po Dunaju kroži mnogo alar-mantnih vesti. Tako tudi vest, da bo Avstrija raz. deljena. Na uradnih mestih temu sicer ne priji sujejo nobene pozornosti, vendar pa je avstrij. ska vojaška oblast poskrbela za izredno okrepi, tev vojaške moči na Tirolskem, z izgovorom, ds podo varovale Mussolinija na poti čez avstrijsko ozemlje. s Drobiž iz Korotana. Zik> je 11. t m. po-belil sneg in napravil mnogo škode. — le-ietai dijak Herbert O. iz Št. Pavla se je iz strahu pred izpitom ustrelil — Posestniku špehku v tinjskl okolici je krava vrgla 3 teličke. — španski kralj se je iz Do! pri Vrbskem jezeru v s rn! preko Benetk v Rim. — Granata je smrtno poškodovala pri Podkksštru blizu državne meje 15-lctriega Ferdinanda Ehrlicha in 14-letnega Elizija Loja, tretji pa je bil težko ranjen. Znano jc, da izptts-čuje italijanska vlada za nepoškodovane granate iz svetovne vojne nagrade, — V državi je bik) lani osušenih 2300 ha zemlje. — Kancler je bival minulo nedeljo v Inomostu. — 26 letni cigan Kari Held je bil zaradi poizkusa umora »a I rati pri Borovljah prijet. — Po najnovejšem odloku se dajejo ali podaljšujejo potni listi samo na podlagi domovnic, izstavljenih po letu 1920. — Upo-kojeh je šolski ravnatelj Mihael Arulnč v I očak FRANCIJA g Spopad v Tanisa. Posadka italijanskih §ol likih ladij »Amerigo Vespucei« in »Golombo« se je izkrcala v francoskem pristaniškem mestu Tu-nisu v severni Afriki v ponedeljek 20. septembra popoldne. Skupina kakih 60 italijanskih mornarjev ae je napotila pred zgradbo italijanske zve« za zaščito čk>večanskih pravic, v kateri sc nahajata tudi italijansko narodno društvo in Ga riba Idijev Is hib. Skupina italijanskih mornarjev je naskočila poslopje z vzkliki »Avanti, Avanti!«. V teni trenutku je bil v poslopju samo blagajnik imenovane komunistične zveze MicelH. Njega so napadaki ubili s strelom v srce. V iepežu, ki je nastal, so bili trije italijanski mornarji ranjeni, med njimi dva 8 streli iz revolverjev. Ker se j« med tem začek) zbirati na ulici ljudstvo, so napadalci začeli bežati. Pri poskakovanju z balkonov in oken so se nekateri precej poškodovali. Takoj je bila pozvana tudi policija, ki je začela zasledovati napadalce, vendar se je tem posrečilo rešiti ae na italijansko ladjo. AMERIKA s Razno. Letos je meseca avgusta znane Dionnove petorčke v Kanadi obiskalo 188,660 oseb iz raznih krajev Amerike in Evrope; to število prekaša za 19.000 oseb število letošnjega julija. Dr, Dafoe, zdravnik teh svetovnoznanin deklic je zaradi tega odredil, da bodo od sedaj petorke občinstvu na ogled vsak dan samo eno uro. — V cerkvi sv. Petra v Drvsdale Oui se je te dni darovala sv. maša za dober namen Matejeve družine, ki se ponaša, da je največja v Kanadi; šteje namreč 2.1 živečih otrok. Oče je star 47 let, mati pa 46. Vsa navedena družina se Jf udeležila sv. daritve, med katero je škof J-Kidd navzočim podelil papežev blagoslov. — V Clevelandu so umrli Helena Fajdiga roj. Sf-be iz Hinj pri Žužemberku, Anton Lušitt, Jože Kalister iz Žej na Notranjskem in Frank Zora« iz Jame pri Žužemberku. — V Joliei 111. je <»• šel v večnost Matija Vranešič iz belokranjsKt" Adlešič. — Ravnotam se jc poslovil od tega sveta Nikolaj Klepec iz Podzemlja pri Metliki- V jolielu so dajali v grob Nikolaja Rogino i belokranjskega Suhorja i/. Josipa Planinca. — V mestu Santa Monics, Cal., je dala policijska oblast na vseh onih krajih, kjer se je dogodila kaka avtomobilska nesreča, naslikati belo mrtvaško glavo nad prekriianimi kostmi rok v svarilo motoristom. — Vs pa piše, da je prav, ako svet ve, da je ta mednarodni sestanek namenjen povečanja obnovljenih vrednot v korist vsega sveta, kar je v sedanjem nravnostno in gmotna razrvanem času še posebnega pomena. To, kar hočeta Mussolini in Hitler, je izven vsakega zlobnega sumniČenja in ni v no« beni zvezi s pristranskimi koristi ali časti« hiepnostjo, temveč se nanaša na celokupno naše duhovno bogastvo, pa ga imenujmo evropsko zapadno kulturo ali kakorkoli drugače. Vsi listi ogromno pišejo o pri« pravah za sprejem Mussolinija v Nemčiji, večnost Jožef Novak iz Cerkelj na Gorenjskem. — V Chicagu HI. je umrl rojak Josip Košir. — V Njujorku je preminul 51 letni Andrej Pimat iz Jarš pri Domžalah. — V Clevelandu je odšel v večnost 5;i letni Jobri Rus i/, tare Št. Vid na Dolenjskem. — V Španiji je bi! ubit Slovenec Štefan Kozjak iz Clcveianda, Bori! se je za ko- Lepo mi govore, a nič ne O priliki otvoritve šolskega poslopja v Zavrhu na Koroškem je Siidmarkin predsednik povedal tudi to-ie: >V tednn dni praznuje nemški narod narod dan narodnosti. Vsaka blagoslovitev šolskega poslopja na meji je delo za narodnost. Naj pripomnim: Kakor jo drtu vsem, posebno nam »arodno-obrumbnim delavcem narodnost svetinja in kakor mi ne pustimo, da bi se kdk> naše narodnosti dotaknil ali jo nam vzel. tako nam je sveta tudi vsaka drug« narodnost, katere se nočemo dotakniti in je «e zmanjšati. Narod- nost je sila, ki človeku omogoči, da zmaguje težave. Ta hiša naj dokaže, do hoče zediu.iena Koroška v najuspešnejšem sodelovanju v deželi bivajočih narodov obraniti edinost za vse čase. V zadnjem času je bilo čuti rasna »nnenja. Ne morem si drugače misliti, kakor da je mirno sožitje raznih narodov in zavednih narodnih kultur prej obogatitev, nikakor pa težkoča ...« — Če je to, kar govorite, resnica in potreba, zakaj ne daste koroškim Slovencem tega, kar jim gre? muniste. — V Milwaukee je umrla 40 letna Ivana Barte! iz Vinavasi pri Podgradu. — V Elv Minn so pokopali 50letnega Jožefa Novaka iz Cerkelj na Gorenjskem. — V Mil!waukee je odše! v večnost 49 letni John Vodovnik iz Nazar-jev v Savinjski dolini. — V Port Washingtonu jc zaspala v Gospodu Neža Rajer roj. Sedlar., — V PuUmann 111. je na veke zatisnila oči SI« letna Terezija Hrovat s Ceste pri Dobrepolju< DROBNE NOVICE ......_______........,„-. -vt------------------------"f Italijanski p«rnikt ne bodo več pristajali % ruskih pristaniščih. H8 milijard mark izven proračuna je porabila v štirih letih za oboroževanje in javna dela nemška država. Deveti seznam italijanskih prostovoljcev, padlih na španskem severnem bojišču, obsega; 806 imen. Italija izjavlja, da bo podpirala nemške zahteve po dodelitvi kolonij, ker so pravične. Bivšega ruskega gesterala Mflllerja so odvedli sovjetski agenti iz Pariza neznauokara. RAZNO Ijnifajjt« miši! Arneri-kanci bo namreč izračunali, da znaSa stvarns ilsoda, povzročena po malih glodalcih, v letu okv. 96 milijard naših dinar )ev. En «am mišji par ima v letu 3« mladičev In če ae »amo tri leta neovirano enako pomno-tuje, naraste njihovo število na 250.0C0 živalic. Teh 250.000 miši rabi dnevno 800 meterskih stotov moke. Amerika patentira vsako leto ve? ducatov najraznovrstnej-ših miSjih stav, a še da-iifiB slovijo njena mesta po Številnem malem drobižu na štirih nogah in z dolgim, opolzkim repkom. t.af od vahoda. Dokazano je, da napreduje pokristjanjeuje vzhodnih dežela z vsakim letom. «» Japonskem šteje katoliška Cerkev nad 100 tiso« vernikov, protestanti navajajo število »vojih privržencev 250 tisoč. Kitajcev jo okroglo tri milijone katoličanov, nekaj manj ko milijon Je Protestantov. Seve ao te številke v primeri s številom celokupnega prebivalstva komaj dve tret "ni nrocenta. Zanimivo 44 L. Oangbofers Martinj ki oster Roman h začetka 12. stoletja Poslovenil Biai PozniS Tudi drugi bo se oglašali, in vsi, ki bo jih Vaco manovi sinovi zapodili, so govorili v strahu in trepetu. In kar je kdo tega povedal, jo Senaverju menda ugajalo, zakaj kima! je pri vsaki besedi. »Tako, vidite, možje, grdo se bodo spopadli samostane! pri Lokijevem kamnu in Vaeemanci v gradu. In mi Gadenci smo sredi med njimi kakor zrnje med kamnoma v žrmljah. Kam naj se nagnemo? Ce m nobeno stran, todo proti nam oboji. Ako se nagnemo k enemu, bo proti nam drugi. Zdaj svetujejo možje, kako, naj se ^ognemo stiski ln škodi! Runot, ti si najstarejši mod nami, spregovori ti prvi!« Starec je vstal. »Ne vem, kaj naj bi povedal! In o č«oi naj bi se mi Melinjci posvetovali? Ne pritožujemo se in boljšega ne pričakujemo. Dokler jo gcsped Vace oskrbnik, mu bomo dajali zakupnino to davek. Ako bi hotel kaj več, naj le pride! M! imamo drugega gospoda, rn eSv dobriHluM je naš brat Hiltišalk Drugega ne vem, kaj naj bi povedal Ln svetoval. Govoril ne bom proti Vaeemanu, zakaj stisko in škodo bi utegnil kopaU vam Gadencem na glavo. Govoril ne ^m Pro samo-Itocem ker bi utegni! razsrditi našega brata H.itišalka. SClSvetujteTmi, Gadenci, saj gre samo za vas^ Mislim r?- • »Jaz tudi!« je spregovoril Kaganhart. Medtem ko je efed zborovalci glasno vržalo, je prijel Ajgel Kaganharta roko. »Jaz tfidif Več ti ni Sinilo v glavo? Za ti dve beraški besedi r«« ni bilo vredno, da dem te pozval TVoia baba bi govorila drugače!« »Potrpi vendar, daj ud časa,« je zagodel Jsinet »So bom že govoril in se postavit« Medtem je rastoči hrup prevpil Oernroderjev glas: >Tudi jas nisem proti samostanceml Eden od njih je prifiei k naši hifii in m izkazal dobrega mojima otrokoma.« »Brez samostancev bi moralo moje ubogo dekle izkrvaveli.,« je vzkliknil Grajnvalder, >jaz sem na njihovi strani!« Slisnil jo pest .»Smrekov vrh v moji 8uamati žaka na svoj dobri dan « In Mardereker je zakričal: »AU za samostane« ali proti njim, mi j« vseeno, če gre te proti ¥ttoejuk Zmeda glasov je rastla in sa večala. Seaaver je driprnil svetli nož, toda nihče so ni oziral na znamenje, ki je terjalo inoik. Kar. je skočil kovač ii IlzanKa na tomen in je z močnim glasom, ki jo izsilil posluh, zavpil tja čez glave: »Možje, Česa se moramo bati in kar mo-jamo prestajati od Vacejja in njegovih sinov, vemo vsil Kdo j« naj nam pove, kaj smemo pričakovali in česa opati za življenje od onih pri Lokijeveni kamnu tj — Nastopila je mrtva tišina. >To nam mora vendar nekdo povedati, ako so hočemo posvetovati!« jo ?aklipal Iizatu ker. »Kdo ve o, tem kaj povedati?« , , , ■.. »Jaz, možje!« Zigenot je stopil v sredo med zl»ro-valoo. Glasno, vzklikajoč eo pozdravili ribiča in, vse oči so obviseie na njem. Po napetosti, ki je trepetala v vseh obrazih, je bilo ntogqče spoznati, kako tehtna je bila beseda tega enega, kako so vsi cenili njegovo, sodbo. Počasi so potihnili in vrste so se .stisnilo okoli Zjgenoia, ki je z rokami na glaviču meža stal visoko vzravnan, z bledim, globokoresnim obratom v žaru plapciajočega ognja. »Možje,« je spregovoril z zvenečim glasom, »od zbornega ognja vem zase in za vas vse samo ono pot, in ta drži k Ix>kijevemu kamnu in k onemu, ki je zdaj gospod v Oadenul« Glave ao se tiho zganilo in vse jo pritisnilo še bliže. Le Senaver je stal negibno in j« s tesuobo v očeh gledal ribiču na ustnice. »Ebervajn je ime poglavarju samostancev. Po pismu in postavi mu je pri pričah bila izročena oblast v Gadenu nad zemljo in narodom. 0 tem je vsak prepir odveč, in na stran, na kateri j« pravica, se moramo postaviti mi vsi, z ramo pri rami in a pestjo pri pesti.« Nemirno mrmranje je vstalo med možmi, in llzan-ber je zavpil: »Čast pravici! A bi le rad vedel, kaj imamo od tega?« »In £o bi ne bilo nič drugega, Uzanker, mir v tvojih prsih! Toda poslušajte! Bil sem pri Lokljovem kamnu in som govoril z gospodom in računal z njim o ljudskih in deželnih pravicah, ia pri tem sem Čutil, da ima roko mehko in dobro. In da gori v njegovem srcu ljubezen kakor plamen na ognjišču pozimi. In kako hoče vladati kot gospod v Gadenu, vaih sporoča po meni: pravica dobodi svoj dom v ogradih, in zaščito naj uživa vsttka kaplja krvi pri ljudeh in živadi, vsaka trska pri hlevu je, da je kitajski gejie-ral Cangkajšek odločen katoličan in da svoje vero očitno izpoveduje.-Tudi ostali katoličani na valiodu priznavajo svoj? vero manj v besedi in bolj v dejanjih. .Medtem pa Evropa Ione kljub tolikemu številu kristjanov, ker je njihovo krščanstvo razvidno zgolj i( krstnih listov. Skopah. Mišo je kupoval mišjo past, Trgo-, vec mu je razkazoval pasti vsaka vrste, a Mišo ni bil zadovoljen. Na-, zadnje pravi: »Dajte ml past, da se bo miš vjels prej, predno špehek požre.« Borbe med ribami. Spanci se veselijo biko-borb, Argentinci najdejo največje veselje ob pogledu na razarjenc, borbo dresirane petelin-čke, prebivalci polotoka Slama pa poznajo posebne ribe, ki so v ne: prestani medsebojni borbi. Siamska vlada je ma priredila velike akvarije (urejen prostor Ujer žive ribe); v katerih prirejajo dvoboje med čudnimi rlbnmi. očividci pripovedujejo, da J« i>ogled na boreče se rib« nad V3c zanimiv. Gledalci sklepajo pri tem po* s župnika Martina Skrjtusca. Prijatelju vojaštva i usoda tako nakloni!*,' da je tako reko« obdan 5d vojakov - ki eo na>aja& taborili oholi poko-tatiMa - legel v Rebrni m i«a«no zahv». liti njegovi podjetnosti, da imamo take zvonove. Danes bi jih ne irtrt^B! Pa' tudi s pepravo cerkva •e je g. župnik mnogo trudil. Po vojni snujoče se organizacije bo imele v pokojniku vso zaalonibo. Ce je kdo v etiski potrkal ne župnijska vrata, ni odSel praznih rok. Večni miri Priiiidkovo pri Litiji. Trgatev se je začela ludi v nažih goricah. Zaradi neprestanega deževja bc letos bolj pičla I Tudi ostali pridelki so precej manjši kot lani. Vendar smo zadovoljni, ,la vsaj vremenskih nezgod ni bilo, ki so blizu cas vse uničile. Dobrega časopisja imamo veliko naročenega, vendar b! ga bilo treba spraviti še v marsikatero hišo! Zavedamo se, da katoličani brez svojega tiska ne bomo pomenili nič. Cajnarje pri Cerknici. Z žalostjo v srcu smo t« poslovili od našega priljubljenega učitelja g. Flslra in njegove soproge, ki sta odšla službovat drugem. O. šolski upravitelj je bil mož na svojem mestu. Ki mu bilo dovolj to, kar mu jc dela nalagal zakon, on je storil mnogo več. Posebno po-nernost je posvetil gospodarski vzgoji naše kmečke mladine. V šoli in izven šole je imel pri svojem Orlu velike usjiehe. Vedno mu bomo hvaležni učenci in starši. Našji revna šola. ki gostuje v kme'ki hiši, je sedaj brez učnih moči. Davke za M v redu odrajiujemo, stotine učiteljev je brez službe, v mestih imate učiteljev, d» ue vedo kam > njimi, pri nas pa 95 otrok nima šole. Ali se takt razmere res ne bodo nikdar izboljšale? Kolovrat. Malo kasno, pa vendar ne prekasno M" zvedel, da si umrl, dragi Farkov Makselj iz Zvarovelj. Dve leti te je priklepala na bolniško postelj bolezen, pa je vendar novica o neizbežni smrti pretresla nas vse. Tudi kot bolnik si nam bil drag. Občudovali smo tvoje junaštvo. Nikdar nisi tožil zaradi bolečin, vedno si bil veder in šaljiv, zato te je vse rado imelo. Posebno ti je bil* draga tvoja mati. Gotovo ti bo Bog to ljubezen begat) poplačal. Ker zaradi bolezni svojega krojaškega poklic« nisi mogel izvrševati, si pa svoje trpljenje lajšal z branjem dobrega časopisja in knjig. jDomoijubai, ki je bil vedno v hiši, ei prebira/ od tedna do tedna. >Slovenca< ti je prinašal domači g. župnik. Poleg tega si prebiral celo vrsto nabožnega časopisja in se ob lepem branju pripravljal na smrt. Tako si se dobro pripravljen ločil od svei« v starosti 28 let. Bog ti daj večno plačilo! Preostalim žalujočim pa izrekamo njegovi prijatelji najiskrenejče sožaije. » . V8?!" J®">- Tu je umrl po daljši bolezni Alojzij Erjavec dober kongroganist iu delaven član in odbornik Prosvetnega društva. Pogreba se je udeležilo prav mnogo ljudi, dokaz, kako Je bil pri vseh spoštovan. Tovariši kougre-gamsti bo se udeležili pogreba s praporom in lepim vencem. Pri grobu mu je v slovo govoril gosp. Silvo Skebe, šenturški župni upravitelj, bivši duhovni vodja tukajšnje fantovske Marijine kongregacije. V ganljivih besedah jc popisal 'zares lepo krščansko življenje rajnkega. Moški zbor mu je v slovo zapel tri lepe žalostiiike. Naj ti sveti večna luč, dragi Lojze! Martinj vrh. Naša prostrana in prekrasna planinska naselbina v osrčju škofjeloškega hribovja se lahko s ponosom pridružuje veselju zlate obletnice lista, ki kot edini izmed časopisov leden za tednom prihaja v skorajda sleherno našo hišo. Naš neomajno zavedni katoliški in slovenski kmet, ki teden za tednom redno izrezuje iz lista povest in skrbno spravlja gospodarsko prilogo, bo jubilejno številko sprejel z mirno zavestjo človeka, ki iz resničnega in zdravega spoznanja resnice izpolnjuje svojo dolžnost. To je tista preprosta, ne-skvarjena, pa zanesljiva miselnost, ki odlikuje našega kmeta in ki ga vedno, iudi v težkih časih, ogreva za dobro stvar. 8 to trdno miselnostjo bo naš kmet enako budno kot doslej hrani! in čuval sveiinje slovenskega duha na oddaljenem planinskem koščku zemlje ob državni meji. lajata. Dne 1. avgusta I. leta mi je strašno neurje odneslo hišo in mlin z vso obleko, živežem in pohištvom, reši! eem '.e golo življenje sebi, ženi in 5 otrokom. Od tukajšnje občine eem prejel od fonda, ki je bil nakazan od banake uprave v Ljubljani znesek 5000 din kot jiodporo. Dobil sem tudi potrdilo od občine in župnega urada, lii bi mi služilo najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo ogled. Naslov: »Bogoljub«, na Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. za nabiranje darov pri dobrih ljudeh. Pri nabiranju milodarov v Brežicah mi Je rekel gospod Pajdaš, brivec iatotam, da naj osebno nabiranje tam opu-stim in uaj nJemu izročim priporočilo, češ, da bo 03, ki jo »nan v mestu, zame več dobil. Ker ne mi je zdelo, da bi bilo to res boljše, sem mu poslal potrdilo od župnega urada potom g. Jožeta Kodriča ml. m eem tako v dobri veri opustil tam osebno nabiranje. Zbirka, ki je bila nabrana na ta način, je bila odposlana Sokolu v Sv. Križu, čigar načelnik je gori imenovani g. Kodrič. leti jc razdelil med svoje član® in prijatelje denar, tako, da so drugi dobili, kar bi moral jaz, merii eo pa dali beri in piši /JO (dvajset) din. To mi je v zahvalo, ko so me ?rajšnja leta vabili in varali, da sem z JNS volil, rav prisrčna hvala pa g. banu dr. Natlačenu za velikodušen dar. Sedaj eem spoznal, kje Je pravica, ko vidim, da JNS-arii nimajo srca za reveža in ga poznajo le takrat, kadar rabijo njegov glas. — V Dolu, 20. septembra 1987. — Strgar Franc 1. r. Iz naših društev Železniki. Prosvetni dom v Železnikih obhaja letos 25 Ictnico svojega obstoja. To je bil povod, da se je vršil tu prosvetni tabor za Selško dolino. Zeleznikarji so za to priliko preuredili in popolnoma prenovili svoj dom in ga prekrstili za Jeglič e v dom. Pokrovitljstvo tabora je blagovolil prevzeti g. ban dr. Natlačen, ki je bil tudi govornik ob otvoritvi doma. — Jubilejna slovesnost ae je začela v soboto, 18. septembra, s slavnostno predstavo. Govor profesorja g. Fr. Koblarja r.am je obujal spomine na osebe in razmere ob nastanku doma. Pevski zbor je zapel venček narodnih, dramatski odsek pa io uprizoril Fiiižgarjevo »Verigo«. Nedeljski dež nas je navdat s strahom. Vendar pa se je ob sprejemu g. bana in za sprevod toliko zvedrilo, da se je oboje moglo izvršiti. Tako mogočnega in pestrega sprevoda naša dolina še ni videla. Sprevod Je krenil k maši v cerkev, ki pa je bila za to priliko premajhna. Tabor po maši na trgu je prekini! po prvem slavnostnem govoru g. prof Šolarja močan naliv, tako da je bii drugi slavnostni govor preložen na popoldanski ptogr&ni. Namesto telovadnega nastopa na prostem »e je popoldne mogla vršiti le akademija v dvorani, ki pa je bila vsaj petkrat premajhna, da bi sprejela vse navdušene gledalce. Najprej je nastopil g. ing. dr. Žumer Matija s svojim govorom. Med 12 telovadnimi točkami je ffljne stave in zasledujejo jiotek ribjega boja z »etiin zanimanjem, ka-ker uri nas naprimer ob-ludujejo boksarje. 1 igaaska Ma. V ogr-akeni Temešvaru so dvorili šolo za cigaDe. Prijavilo se je 160 otrok. Mal-flii j>a so prihajali k pouku često neverjetni umazani in zanemarjeni, tako da je hiio šolsko vodstvo prisiljeno, da uvede kot dnevno prvo 1110: kopanje. Začetno so šolarikl kazali pred mokrim elementom veliko •tojazen, sedaj pa so po poročilu vodstva veselijo na dnevno kopel in prihajajo k pouku snažni in sveži. Skrivnostna ledja. V juki angleškega priotani-Ma Portsmouth prodajajo ladjo, katere uganke do jlfines niso razvozlali. Ne-»' angleški parnik jo jo med svetovno vojno usta-na odprtem morju, fadjii je bila Miažna, vse je bilo na njej v najlep-•em redu. Nikjer pa angleški mornarji niso naši! «»e duše, plavala je po [norju brez človeka na Krovu. T)o danes so poizvedovali z« skrivnostno Jgodovlno in lastnikom JUdiie ladje, a zaman. Sedaj eo jo prodali. in hramu, vsaka bil na ajivi in travi. Kdor stori krivico, naj po stari žegi zapade sodbi mož iz sose«ke. Nič več naj se ne sklicuje veče skrivno ponoči, temveč svobodno podnevi, v svetlem soncu. Vsakdo sme svoj® polje graditi proti jelenom in srnam in prosto sme loviti vsako vrst roparske zverjadi, ki je škodljiva za ljudi in živino. Nihče naj se ne dotika gorskega gozda, bi stoji za varstvo pred plazovi in hudourniki. V dolini pa naj dobi sleherna hiša svojo lastno h os to, v kateri sme sekati vsak kmet, česar potrebuje za dom in za hram. Kar ostane še nad to gozda v dolini, naj se izkrči in rihtarji naj razdele pridobljeni svet med hiše po enakih delih. Nad gorskim gozdom zgoraj uaj nihče ne meče ognja v rušje in naj ne požiga strmin do golega, kosam in ovcam za pašo, zakaj kjer se zgoraj skrči gorski gozd za eno drevo, naraste v dolini zima za eno nadlogo. Toda divjadi na ljubo naj tudi ne leže več planice v pušči. Kjer je stala nekdaj planšarska koča, naj s© zgradi zopet nova, in vsak kmet imej pravico do proste paše, kolikor je potrebuje za dvoie živinčet. Kakor se naj namreč širijo polja, naj se množi tudi živina, da bi nastopili tako boljši časi za vsakega kmeta v Gadenu. In ker je dobri gospod menil, da je naloženo na glavo preveč davka in zakupnine, vam sporoča: zakupnina in davek naj se zmanjšata za polovico, t Zigenot ni mogel dalje govoriti; možje so radostno zakričali, tiščali proti njemu, stegovali mu roke nasproti in najbližji so grabili po njegovi obleki iu rokah, kakor bi ribič ne bil glasnik nekoga drugega, temveč sam dobri gospod, ki je prišel, da jim oznani nove, boljšo »Zupan,« je prevpil »tanker ves radostni hrup, župan, ukaži, naj razdeli drobljance! Volimo! Belo za samosUtticel« Sen&ver je dvignil migotajoči nož z roko, še omadeževano z žrtveno krvjo. Sodina sta se zagnala med može in jih rinila narazen. »Tiho, možje, tiho! Nož ukazuje mir!« Pomalem se je krog razširil, in možje bo potihnili, Tedaj je spregovoril župan s hripavo zvenečim glasom: »Večar, razdeli drobljance, po enega črnega in enega belega za vsakega moža! Sodina, napolnita vrče z medico in razdelita kozje meso, vsakemu možu njegov deli Vi pa, možje, pijte in jejte, bodite mirni in poslušajte, kaj bova govorila z ribičoin!« Počasi so je obrnil in stopil pred Zigenota. »Govoril si z onimi pri Lokijevem kunmu za nas in za Daše pravice kot vrl mož :n dober sosed, in tvoje sporočilo je svetlo ko sončna luč, ki ras-žari gorske stene in nam oznanja lep dan. Toda zdi se mi skoro, da je le preveč svetlo to sporočilo, in bi utegnilo kazati tudi na grdo vreme. Nočem trditi: ,Dosti obljubiti in malo dati, tako znajo novi gospodje ravnati'. Verjeti hočemo vse! A nekaj bi te rad vprašal.« ; »Vprašaj!« je odvrnil Zigenot, dofiim so možje naokrog nemirno in napeto prisluhnili. >Do3ti dobrega si nam obetal. Zamolčal pa si, kar bi bil jaz slišal najrajši. Ali bodo samostanei dali Gadenu novega oskrbnika, aH pa naj ostane gospod Vače, kar je?« »Tega ne vem.« »Zakaj nisi vprašal?« Zigenotove obrvi ho se namrščile. »Za to imam »vo| vzrok, župan, ki ne sodi na večeU »Tako?« Senaver je prikimal predse. »Naj bo, pa zamolči ta vzroki Brez tega zdaj vem: pri Lokijevem kamnu nisi mara! govoriti proti Vacemanu — in tako vem dovolj!« Zupan se je ozrl po prestrašenih obrazih okrog sebe. »lasti ugajal nastop dekliškega krožka Ljubljana meato in Kropsrjš a svojo talno telovadbo, posi-e-ieal p« a© biti seveda tudi Šfctrfjelcfesrf in dekliški nastop s Trate. Akademije je mkSjnČila kme6-ka ohce!, ki so jo uprizorili Slani prosvete i« Bukovščice. Tu moramo potiv.,liti Selško godbo, ki je irvrstuo sodelaval« pri celodnevni prireditvi. V soboto svečer p» oo igrali bratje Arnoi. SalSlia dolina je s io prireditvi)« pokušal«, da sledi svetlim vzorom, ki sta ji vidna simbol« Krekov dom. v Selcih in Jegličev dom t Železnikih. Vsem, H s«o na tem taboru kakorkoli sodelovali, kiitea.® »a svidenj«, ko se bomo spet zbirali pod gestam: Prosveii v hiči kriša! ('•Itatv Gradec. Veliko vesolje je i&viadalo tudi v naži fari, odkar so je zv«il«li>, da » !» ustanovil fantovski odsek. Ko so to zaznali fantje, zlasti šs tisti iz nekdanjih orlovskih vrst, uo ae načeli takoj prinašati, s seboj pa sto potegnili tudi lepo število mlajših, ki niso iišll i?, orlovske organizacije. V nedeljo 26. septembra je bil pravi praznik za vso faro, posebno pa za naše fante, ker se je takrat vršil ustanovni občni zbor odseka. Zgodaj zjutraj K se začeli shirati fantje pred prosvetnim domom in korperativno odšli v cerkev. Med. sv. mašo so vsi prejeli sv. obhajilo. Pa sv. mali pa so se zgrnile vrste fantov io mož v proev. domu k ustanovnemu občnemu zboru in akademiji, kjer so ae, polni hvaležnosti, spomnili najprej vseh Ustih, ki so največ pripomogli k ustanovitvi nove organizacije, potem p« tudi ti-stih prijatelje? mladine, ki na ie odšli v večnost Polna navdušenja in pi ipravljenoeti za resno delo se je množica fantov In resž po občnem zboru razžla. Želim«, da bi se fantje zares korajžno držali, kar upamo, tla tudi bodo, ker so jim možje obljubili vso svojo moralno pomoč. Mekiajc. Naše Prosvetno društvo bo imelo svoj redni občni zbor v nedelja, 3. oktobra ob treb popoldne. Precej nato se Do vršila Jegličeva proslava ob okrašeni sliki pok. g. nadškola. Na sporadu so: slavnostni govor domačega župnika, deklarnarije in lauiburaške točke. Vstopnine ni. Vabljeni alasti vsi člani in prijatelji Prosvetnega društva! Doisk« (ivamaira). Pri nas imamo že več let sadjarsko is vrtnarsko podružnico. Zn dolga smo želeli postaviti primemo saduo sušilnico, kjer bi lahko naše sadje pripravili » najkurisinaiSo uporaba Sedaj se nam j® ta žel,»a ispolnila. V Kam-niči stoji lepa, ina-deraa »išUnica. ki bo v nedeljo, 3. oktobra, ob treh blagoslov*,jeaa. Ob tej priliki bor,o priredili tod! sadno razstavo, ki ima njuraea pokazati, katere vrste sadja na naših vrtovih saj- IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ rm ** • * w »« t * s • Tum vtmcarft so ljudje Eden izmed najrevnejših stanov je ti-ničarskL Življenje viničarjev je obdano s toliko težkočami. da ae poraja vprašanje, ali se bodo mogli sploh še vnaprej obdržati v takšnem položaju. Nobeden stan ne okusi tolikšnega gorja in tako malega povračila, kot ta. Čim dalje greino s čaaoia, tem bolj se njih življenje potaplja v vedno hujši bedi. Viničarji so odvisni od vseh mogočih raamer današnjega gospodarskega življenj«. Slabo gospodarsko stanje pri ostalih stanovih neposredno vplira na razmer© r vintfarskih in bajtarskih rodbinah. Mnogi se vprašujejo, na kak način se je ta stan mogel tako povečati. Krive so razmere. Poklicnih viničarjev, katerih očetje «o že opravljuli isto del«*, je bilo že v predvojni dobi precej. Po tej pa se je e zboljšanjem razmer polagoma mednje naselilo zadovoljsvo, ki pa je v času hude gospodarske stiske pokazalo povsem drugaet.u obraz. Njih število je pričelo naglo rasti. Danes beležimo po nekaterih vinorodnih krajih skoraj polovico viničarjev, bivših kmetov, kateri so morali zaradi gospodarskih stisk s kmetij. Nekateri no sami prodali kmetije, drobim pa se nespametno sočutje ne drugo gorje ne potrka na tako srce.« »in to ja vse, kar mi morete dati,c vpraža Peter nevoijna, »pričakoval sem denarja, Vi pa mi hočete dati kamen!« »No, mislim, kakih s lotiš oč goldinarjev bi ti bilo za prvo silo zadosti Ce boš saai spretno s tem ravnati, lahko postaneS v kratkem milijonar.« »Stotisoč?« vzklikne ubogi ogljar veselo. »N«, le ne utriplji mi tako silno v prsih, saj bova kmalu gotwa drug i drugim. Dobro, Goran, dajte mi kamen in denar, pa mi lahke vzamete nemirneia Iz hišieetc »Saj sesa vedel, da ai pameten dečko,« odgovori Holartdec s prijaznim smehljajem; >dsj, izpijva še kozarec, potem ti izplačam denar.« Sedia sta zopet v sobo k vinu in pridno praznila kozarce, dokler ni Peter trdo zaspal. — Veselo je trebil poštni rog, ko se je zbudil ogljar-jev Peter, In glej, sedel je v lepem vozu, 3e peljal po široki cesti in ko se je sklonil iz voza, je zagledal v modri daljavi za seboj Črni les. Sprva kar ni hotel verjeti, da je on sam, ki sedi v tem vozu. Kajti tudi njegova obleka ni bila več tierta kakor včeraj, vendar se je spominjal vsega tabo natanko, da je naposled opustil vse razmišljanje in vzkliknil: »Peter Munk, ogljar, sem, to je gotovo, in nihče drugi!« Čudil se je samemu sebi, da se ga ni kar nič lotevala otožnosl, ko je zdaj prvič odhajal iz tihe domovine, Iz gozdov, kjer je tako dolgo živel. Celo RAZNO V »valovni rojoi dobljen« ran« so zahteval« t«£ žrtev kakor pa bitk« ki spopadi med vojn«. Po na Dueaj« pred kratkim zbranem gradivu (e m»4 rretorso Tojno za ranami umrlo 8,538.000 vojakov vseh narodnosti. M«d vojno p* j« ostalo iivib U 19,000.000 ra»j*nc»v, ki ni«« v«£ sapUani v nobenem spfark« ranjeno«'-Toda od lah 19 mibjojio*. ki »o ob koaco vejo« bi« še Mri, jih j« po vojni pomrlo ž« 15 milijonov. Sedaj Kri 5« 4,247.0» vojak-OT, ki »o bili r**i«* nI v vojn'- C* upoštevamo, da so bili vojaki, kt »o s« morali urlcleisva« svetova« vojn«, povpr«-no stari po 30 fut, vidimo, d* j« sedaj po vo>f» umrlo največ bivših ra-ajeuccrv. 60-letnica gramofona. Gramofon j» izum«! Francoz CWbt Gro«. ko i« lata 1877 predložil svoj p»t«m pariški akadcmi)' znacotiL Za njim i® h<1" s on prvi konstruiraj «r»" xr,olot> ss iiraktično uporabo. — Prvotni Ioni »o bUl rila »»okretni zaboji i« vrinit*«« dr«4i. Kot je že v niki, pa so i»lo km»W kmečkemu stanu izmotali se iz sedanje stiske Bog tako hoče in zato vam tudi kaže pot, po kateri morate hoditi, da boe.te izvršile vzvišeno naloiro Kralj Salomon hvali vrla ženo iu pravi: »Kdo bo EiOcl moi.io ženo?« Tu je pač mišljena žena ki je močna v čednostnem Živlienju ali mi bi dJne« »r rekli pobožno žeuo. »Njena cena,« nadaljuj" kralj Salomon, »visoko presega bisere.« In nadalje opisuje, kakšna je ta žena in katera dela opravlja Pripisuje ]i tri lastnosti ali čednosti: Pobožnosf' spretnost pri poklicnem delo in zadovoljstvo. Te tri lastnosti morajo krasili tudi dandanašnjo kmečko ženo. da bo ko« velikim nalogam, ki se na njo stavijo. V današnjem Članku ei nekoliko pobližie oglejmo pobožnott kmečke žene, v prihodnjem članku pa spretnost pri delit is njeno zadovoljstvo. Ce govorimo o krizi kmečkega etaiiu, ne smemo mislit! edino le na majhne dohodke in na velike davke, ki danes tarejo l-.mcta; tudi ne smemo pri tem mislili damo ne dolgov«, ki kmeta tlačijo. Kriza, ki grozi, da uniči krnela, je veliko globja. Kriza se loteva, ki to je pač aaihujše, verskega in moralnega življenja kmečkih ljudi. Kdor jiozna kmečko življenje, bo pač priznal, da je ono staro versko ozračje, v katerem je kmet do nedavnega delal in trpel in se tudi razvijal in utrjeval, iz jntiojrih kmečkih družin izginilo. Kmečko življenje pastaia zgolj tostransko usmerjeno, zgolj posvetno. Ona usmerjenost na Boga in na enostransko življenje, « katero «o se ponašali naši predniki na kmetih, vedno bolj izginja. Mnogim ni kmečko delo ničesar drugega več, kakor neko sredstvo, s katerim je mogoče zaslužiti denar in se več ali manj dobro preživljati. Kmečko delo ne ae smatra več za službo božjo, kakor je nekdaj bilo. in ravno v lem je ona klica propada kmečkega etanu. Kajti iz te posvetne miselnosti kmečkega človeka izvirajo veliki grehi in tudi grde razvade, ki izpodjedajo koreniko kmečkega stanu. Zakonska ljubezen in zveetoba sta mnogokje že izginili, tudi kmečke družine se rušijo. Ljubezen in spoštovanje otrok do staršev prehajata tudi že na kmetih med staro šaro. Mnogo kmečkih ljudi, pa naj si bodo to fantje ali možje, žene ali dekleta, govori z neko brezniidnoetjo o nečisiili grehih in te norčujejo iz stvari, ki bi morale biti svete fantu in dekletu, ženi in možu; opravičujejo svoje nečiste grehe z izgovorom, češ saj dane« usi tako živijo Namesto molitve se tudi po mnogili kmečkih hišah sliši grdo preJilinjevaoje. Cskrimjajo «e Gospodovi dnevi ia opuičajo verske dolžnosti. Kako bomo eo ponekod obiskani popoldanski krščanski nauki in razne procesije, po- I$h?urj s ____________v s.amireniipai Solema, hpenuH I Presenetljiv je trajni, eveži -vonj ini obilna, ' srnejanasta pena blagega Solea mila, prese- | nctljivo, kako mehka iu voljna postane ra-»kava in razpokana koža že po enkratnem temeljitem mazanju s Solea kremo! Ia vendar; Vrednost Solca-kožae nege ae sloni na takoj vidnih učinkih; Soiea milo vsebuje aktivni, učinkoviti lecitin,, £olea krema pa kolesterin, ki krepi kožo. Oboje vpije kožs kot hranivo, oboje se medsebojno dopolnjuje, oboja je drugo dragemu prilagojeno lit po leta trajajočih težavnih poizkusih drugo za drugo ustvarjeno. Mlada, prekrvljena i«, elastična koža, tibčntek Ugodja in ® -telesna svežost, to so nepehi .redne-Solea-kožne nege! ^AJ © Wi> '3 ^ "4l3kHUi(rin kmruu 'M V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI izpopolnili in pocenili, da •o nastopili zmagoslavno pot po svetu. Konkurenca jim )• nastala z radijem. V tej tekmi je priilo (So nekakega sporazuma kombiniranih radio gramofonov, ki pa gre na •kodo gramofona. Število jfiiifeoT. Koliko jezikov je prav za prav na svetu, tega do-«lej nihče nf natančno vedol. Večina učenjakov misli, da je sedaj na svetu kakih poldrugi tisoč «vih jezikov. Angleški jezikoslovec Williamson pa je s pomočjo svojih solrudnlkov, katere le imel no vsem svetu, in na podlagi ve£!»!nega svo-joga študija dognal, da je dsnes na svetu nič vei' 'n nI« manj, kakor 2790 s'vih jezikov, ki bo med seboj docela različni. Pra-pa, da Ja ls «60 takih Jezikov na svetu, ki so 'ako različni, da lahko rečemo, da so si popolnoma tuji. živi jeziki so na zemlli tako razdclje-»'•• v EVropl jih je 48, T Aziji 158, v Afriki 118, * Am<"-Ikj 427, r Av, :ra. "I' in na otokih Tihega ttcana pn 117. William- J« dognal, da večina Jezikov maloštevilnih in .^civiliziranih Ijtidetov po u8!h delih sveta iznmi- ko je mislil na mater, ki je «laj pač brez pomoči in v bedi, si nI mogel Iztisniti solze it olesa aH tudi samo vzdih niti; kajti nič ga ni moglo spraviti iz njegove ravnodušnosti, »Seveda,« sf je rekel, »solze In vzdihi, domotožje in bridkost prihajajo vendar Iz srca in moje — zahvaljen bodi Holandski Goran — je mrzlo in kamenlto.< Položil ei je roko na prsi, a tam ja bilo vse mirno in se nI nI? ganilo. »Ce se Je tndi s stotisoči tako obnesel kakor s srcem, me bo veselilo,« je dejal In pričel voz raziskovati. Našel je vsakovrstna oblačila, kl si Jih Je le mogel želeti, denarja pa ne. Nazadnje je zadel na mošnjo ln našel mnogo tisoč tolarjev v zlatu in Čekih, kl bo se glasili na banke v vseh velikih mestih. jZdaj imam, kar sem hotel,« si je mislil, sčdc! udobno v vozu v kot ln se peljal v širni svet. Dve leti se je vozli po svet« okoli in gledal iz svojega voza hiše na desni ln levi, pogledal, že se je ustavil, samo na gostilniški napis, dirjal potem po mestu okoli in si da! pokazati največje znamenitosti. Ali veselilo ga ni nič, ne podoba ne hiša na glasba ns ples, njegovo kamenito srce se nI za nič zavzelo in njegove oči, njegova ušesa so bila otopela za vso lepo. Nič mu ni bilo več ostalo razen veaelja do jedi in pijače In spanja in tako Je živel, da Je brez smotra potoval po svetu, za svojo zabavo Jedel In upal lz dolgega časa. Som ter tja se Je sicer spominjal, da Jo bil bolj vesel, bolj srečen, ko je bil Se ubog in Jo moral delati, da se ja preživel. Takrat se je radovnl vsakega lepega razgleda v dolino, godba ln petja, po cele ure se Jo veselil preproste hrane, kl mu Jo bo prinesla mati h kopi, Kadar J« tako preuiišljev?' o preteklosti, se mu Je zazdelo kuj čudno, da se zdaj še smejati no more, prej pa so je smejal najmanjši šali. Kadar so se drugi smejali, Je le iz vljudnosti za-, tegnil usta, ali njegovo srce se nI pri tem smehljalo« Potem Je čutil, da je sicer zelo miren, a zadovoljnega se vendar ni čutil. Ni bilo domotožje ali otožnost, atnpak puščoba, naveličanost in življenje brez ve-t selja, kar ga jo naposled zopet gnalo domov. Ko se je vozil od Strassburga in zagledal temni gozd svoje domovine, ko Je prvič zopet po dolgem času videl tiste krepke postave, tisto prijazne, zveste obraze Crnoleščanov, ko Je njegovo uho začulo do-" mače zvoke, krepke, globoke, a milodoneče, tedaj »ei Je hitro zgrabil za srce, zakaj kri mu je močneje plala' In menil je, da se mora veselit! in jokati obenem; toda — le kako je mogel biti tako nespameten, saj je Imel srce iz kamna. In kamni so mrtvi, se ne smeh« ljajo ln ne jočejo. Najprej Je šel k Holandskemu Ooranu, kl ga Je( sprejel s staro prijaznostjo. »Goran,« mu je dejal, »dosti sem popotoval ie vse sem videl, je pa vse skupaj sama neumnost in samo dolgočasil sem se. Sploh pa, Vaša kamenita stvar, kl jo nosim v prsih", me varuje res pred marsičem. Nikoli se ne razjezim, nikoli nisem žalosten, pa se tudi nikoli ne veselim fn zdi se mi, kakor bi samo na pol Živel. Ali ne bi mogli napraviti kamenito srce malo bolj gibljivo? ali pa —- dajte mi rajši moje staro srce. V peitndvsj* setih letih sem so mu privadil ln če jo včasih tudi kako neumno uganilo, Je bilo vendar vsaj živahno !n veselo srce.« Gozdni duh ss je srdito ln bridko zarežni. »KadaB boš enkrat mrtev, Peter Munls,< Jo odgovoril, »takrat ti ne odide; takrat zopet dobiš svoje mehko, čuteče srce in takrat boS lahko občutil, kar pride, veselja ali žalost. A tu zgoraj no more biti več tvoje! .Vendar, sebno procosije v križevera tedon. Da je tako, temu je pač krivo to, Versko predavanje — 10 Švicarski ljudski nape v i — 1! OlroSks ura — 11,30 Koncert Radijskega orkestra — !7 Kmet. ura: Gospodarska navodila u kmetovaks m tržne cene — 17.30 Narodne pesni: — !8 A. Medved: Na ogledih, zvočna igra — 19.30 Nac tira — 19.50 Stovstsaka ura — 28.30 jožek in Ježek — 22.15 Ruske cigeaske pesmi. — Ponedeljek. 4 okt,s 18 Zdravnika ura — 18.20 Koroške paimi — tS.40 Kulturna kronika — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti —- 20 Koncert Radijskega or-kesira — 22 15 Sram«! kvartet. — Torek, 5. okt.: I! Šolska uro — 13.15 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Davčne oprostitve in olajšave — 19.30 Nac. ura -- 1950 Zanuvni zvočni tednik — 20 Akademski pevski kvintet — 3045 Koncert Radijskega orkestra -- 2215 Koncert tamhuraSkeg« seksteta. — Sreda, 6, okt.: 18 Mladinska uis — 18.40 Železarstvo na jese.iicah — 10.30 Nac ura — 19.50 Šahovski kotiček — 20 Koncert opernih spevov — 22.15 Saksofon soic. Sejmi Od 1. do 7. oktobra 1837; \ sati ponedeljek: veliki t mi! Za grunt« in »Črna lena« naročajte na naslov: Redenšek Ivan, Domete. Priporočamo I »Vigredi. Seniki list. Septembrska številka nadaljuj« življenjepis Eiatere velikega pokojnika A. B. Jegliča. Na posebni prilogi prinaša nad »se zanimiv rodovnik. — »Vigred« se naroča v opravi »Vlgredk, Ljubljana, Masarykova cesta 12. "obe se «e vse letošnje Številke. Celolstna naročnina 25 din. k Prsim ik Vieh »vetih «e blila I Počseiimo spojin rajnkih na pokopali?;«h * petjem liagrobnici Opozarjamo na novo nagrobnice, ki se dobo v knjigami Glasbene Matice, r Jugoslovanski in U?itelJ-slll irallgarni: A. Jobst jTrl nsgrobntco« (4 din); ^EOMOUllBc, dae 28. septembra 1637. S tras fSS. mu »piti registr. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 PoveriAttfStvo: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtn« slučaje svojih članov v mesecu 1937 Žagai Marija zasebnira, Ljubljana Mayerhofer Johnu, jeklarniški mojster v pokoju, Uuštanj Kancler Štefan, dninar, Hoče Soaitenwald Terezija, Šivilje.. Katuen&ak fiipek Barbara, posestnira, Laško Skerbec Frane, čuvaj v pokoju, Sava Koeer Julija, trgovka, Maribor Dro*g Marij«, gostiiiričarka Jelenče p. Pesnic* Uibitig Marija, vpokojenka, Sv. Nikolaj Spindler Marija, posastniea, Krfcvitia-Mfiribui Puconja Jera, posestnioa. Ljutomer Kos« Marija, prevžitkarcia, Trg Letuberg Bremik Antonija, prevžitkarii a, Studenci Novinšek' Ana, prevfitkariea, Velenje Zupanič Tereiija, /asebnica, Maribor Motan Marija, prevžitkarica, Crnc p. Brežice Tratnik Josip, predde'ave£, Celja Kronovšek Ivan, posestnik. Sv. Peter v Sav. dol. žigari Franc, višji sodni ofieijal v pok,, S7. Lenart v Slov. gor. Pobec Andret, delavec, Cetjo Vari Leopold, čuval dri. Šel. v p. Pebroije, Maribor Plevčak Ans, prevžitkariea, Stojnoselo p. Rogatec Pavalee Peter, ponestnik, Studenci Kojko Marija, posestnica, Maribcr-Pobrežje Huber i vati, ievlj. mojster, Maribor Mulec Franc, skladiščnik, Tezno Siuhe«; Marija, vdova orož. narednika v p., Maribor Weiter Anastazija, zasebnica, Maribor Po vseh umrlih članih s« je Izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 221.890'- Kdor še ni član „Ljudske samopomoči", naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo, SlagsjniSto »sfelstve. Ct ne bi bilo bogatašev. »Pariš Soir« je zra-čunal, koliko bi pridobi! sleherni Francoz, če bi zaplenila in razdelila vlada med prebivalstvom vse nacionalno premoženje. Bogataši, lastniki vrednostnih papirjev, bi potem izginili. A koliko bi bilo t tem pomagfioo revežem? Premoženje vseh francoskih bank in delniških družb v znesku 36 milijard frankov bi zadostovalo, da bi prejel sleherni za jesen v velik! izberi po solidnih cenah nudi ugodno Namifalctiins Oblaiiinica za Slovenija ljubljena Tyrševa cesta 29 (hiSa Gospodarske zveze) Do preklica nudimo raznovrstno blago tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Francoz po eno delnico v znesku 900 frankov. Slednja a; vrgla do 80 frankov letno, kar znaša sedanji skupni zaslužek francoske trgovine in industrije 3 in pol milijard fiankov. Naposled bi lahko prejel vsak Francoz po 1250 frankov kot svoj delež zlatega zaklada Francoske banke, ki znaša 50 milijard frankov. A seveda bi morala država takoj obdavčiti to premoženje. In to pomeni po dosedanjem davčnem ključu, da bi pridobil posameznik samo do 5 frankov dohodkov na mesec. Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica at! nje prostor vetja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Prhtej&tat za raaie oglate s« pis£taje esprej, llltlfljU It8 £ I™ Javo kupujem skozi vse leto. Drago Hudi, Novo mesto. Ppiiils apfissp is- kilfilt 30 oblečete 1BP8, dobro ia poceni, nudi staroznana tvrdka Presker, Ljubljana, 3». Petra cesta tl. z vrtom, 1 uro od Ljubljane, na prodaj. Bizovik 315, Sp. Hrušica. Rjbhig dobi službo, ki bi pomagalo pri delu v gostilni. — Ponudbe pošljite upravi Domoljuba pod »Pri dno dekle', šle v. 15.486. vajeno kmečkih del, sprejmem tako). Hočevar, Zgornja Šiška št. ti, pošta Ljubliana VIL 3 iivaii! sireji »Singer« poceni naprodaj. Rogelj' Nada, Napoleonov trg 7. kupim. Kregar Jakob. Vlžmarje, BI Vid nad Ljubljano. SjUafa h goveji živini iiiupbs sprejmem — Gostilna Mokar, Ižanska c. 282, Ljubljana. @V8Si§M8i]Sl[S Sliši na prodaj. Poizve bo: Kožarje 105, Dobrova. perfekma, se išče k boljši družini. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Zanesljiva in poštena* št. 15.458. Si« »H najnižiih cenah. Jaslice že od Din Promet«. (Nasproti Križansko cerkve.) Stare vzamemo v račun. itastss letnega, po-«■»'■ SteMgs,' pridnega, vajenega km tč kiti del sprejmem ?a kmečka dela. Zaloška cesta 59, Ljubljana-Mosto. Strnili Sinka zdrava in poštena, vajena vseh ženskih del, Šivanja, kuhanja iu snaženja, dobi dobro službo v predmestju Ljubljane. Nastop takoj, Dopisi naj se pošljejo na upravo Domoljuba pod značko »Stalna služba 15589«. tnhn B kuhinjo in pri-®0H' tiklinami oddam v Dravljah 85. Iwfe tfSiMdft prvovrstno blago EBl BSSgt? dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. % o. r„, LJUBLJANA Tyrševn (Dunajska) c. 83. Javna skladišča (Balkan) V vsako hišo »domoljuba«! Siiic H&M, imm® srne, m kupuje Sever A Momp,, (jabiifins »Natakar, povejte kuharici, nnj ohrani mirno kri in se prav nič ne razburja, ča bo pogrešali enega izmed avojih las, našel sem ga jaz In »icer v juhi.« ladi *v@l£ice saloge Stolov za moške obleke, za moške in ženske površnik«, fantovske obleke, za moške delavne hlače i,'d prodajamo z popsJlsfom doktor traja ».»loga. izkoristite ugodno priliku ter se sklicujte na današnji inserat. Pri nakupu boljši moške obleke dobite še svileno kravato zastonj. r.LtiraiČM, UI)1IU/INA Sv. Petra c«si«t 2» Tujec: »Ako grem let vaš travnik, ali lom Se vjel vlak, ki odhaja ob jioldesetih?« Glavič: »C« vb s moj junec na paši opaii, boste vjoli Se onega, ki odhaja ob potdevetih.« imtfitc mirna vrednostne papirje vriovčujo pi> najboljši ceni ia takojšnem izplačilu, tjpotlllSC vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantnejt AL PLANINSEK, trg. ag. feaačaih poslsr Ljubljana, Beethovnova ul. I4./I. 1'cleion i)5-IO. Urednik: »Vprašate me, če naj pišete vah pesmi na eno, a'i na ob« strani papirja. Moj uvel je ts, da ne pišete ne na eno, ne na druge stran.« Na zalogi imamo m»W. «(2rla9, Ig i>rS l.gtiManl 10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno. Bila sta še mlada in v vsej naglici sta se vzela. Po porok: je nevesta objela svojega mož« ter jela bridko jokati: »Nekaj ti moram priznati, nekaj straSnega, jaz namreč ne znam nič kuhati.« »Le pomiri se, dušica zlata moja, jaz se.'™ pesnik iu pisatelj, zato največkrat :p!oh ne l*w imela kaj kuhati.« kupuje OROSLAV D0LENEC, Ljubljana, Wolfova ulica 10. Katchet: >No, Francek, povej nam, kater! zveličani bodo v nebesih nosili največje krone « Francek: »Tisti, ki imajo najbolj debele glave.« _ Urini© °ovo °ddai* p° u«odni ceni Ivaa Jelafiln, LlubSjana, Emonska cesta 8, 1 »Domoljub« staae »8 Din za eelo leto, za inozemstvo rate lo reklamacije pa uprave »Domol* ' S9-v\ CT-S4, 29-95, »-»4. — izdajatelj 1» to, za inozemstvo M Din. - Dopise in spise sprejema o red a 111 v g »Dometjaba«, naročnino, In«" Jomoljuha«. — 0*!asl ee zaračunavajo po posebnem ceu! ko. — Tefelon uredništva in upravei eljs Df, Gregorij Pečjak. — Uredniki jože K oII ae k. — Za jugoslovansko tlškaraoi Karel Cec,