SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
: kV:; B ž’S'i-ž
Pravila
Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.
1 m e.
§ 1-
Društvo se zove: „Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo.“
Namen.
§ 2.
Društvu je namen, skrbeti za hitro in urejeno pomoč pri požarih, pri povodnjih in drugih elementarnih nezgodah in nesrečah. Poleg tega društvo v mirnem in v vojnem času sodeluje pri nezgodah kot prva pomoč, pri transportu bolnikov, ranjencev in ponesrečencev.
Mrličev in bolnikov z nalezljivimi boleznimi društvo ne sprejema.
§ 3.
Da se doseže namen, skrbi društvo za strokovno izvežbanje udov za gasilni in re-
sevalni posel, za točno organizacijo, za neizogibno disciplino v društvu ter za nabavo in popoljnjevanje modernih gasilnih in reševalnih- priprav.
Sedež in obseg društva.
§ 4.
Društvo ima svoj sedež v Ljubljani ter posluje v mestu Ljubljani in najbližji okolici; izven Ljubljane pa le po naročilu in dogovoru v izrednih slučajih.
Sredstva.
§ 5.
Dohodki društva so:
a)	udnina podpornih udov,
b)	subvencije in votacije,
c)	povračila za naročene službe,
č) dohodki veselic itd.
§ 6.
L Premoženje se razdeli po okolnostih v tri blagajnice, in sicer:
a)	v društveno blagajno,
b)	v bolniško blagajno in
c)	v podporni sklad.
2.	Blagajnice sub a) in c) oskrbuje prvi, ono sub b) pa drugi društveni blagajnik.
3.	Uporaba bolniške blagajne se razmo-triva v prilogi L, ona podpornega sklada pa v prilogi II.
Udje.
§ 7.
Društvo ima:
a)	izvršujoče ude,
b)	društvene zdravnike,
c)	podporne ude,
č) častne ude.
Sprejemanje udov.
§ 8.
1.	Izvršujoče, podporne ude in zdravnike sprejema odbor, častne ude pa imenuje na enoglasni odborov predlog občni zbor.
2.	Kdor hoče biti sprejet v društvo kot izvršujoči ud, mora biti neomadeževanega imena, poštenega vedenja in krepkega zdravja. Kdor nima teh lastnosti, ali če še ni izpolnil osemnajstega leta, ali pa, če je prekoračil štirideseto leto, se v društvo ne sprejme.
3.	Uslužbenci morajo imeti dovoljenje svojega gospodarja ali delodajalca, če hočejo pristopiti k društvu. Prijavljence sme odbor odklanjati, ne da bi navajal razloge za to.
4.	Nov ud obljubi načelniku na roko, da se hoče ravnati po obstoječih določilih.
1*
5.	Definitivno se sprejemajo udje šele potem, ko so se dovolj izvežbali v gasilnem in reševalnem poslu.
6.	Kot zdravniki se sprejemajo prakso izvršujoči zdravniki ali medicinci, ki imajo prvi rigorozum in dva semestra klinike. Praktični zdravniki, ki obljubijo sodelovati pri reševalnem poslu le v gotovih slučajih, so uvrščeni med podporne ude. Starost se ne vpošteva.
7.	Podporni ud je lahko vsakdo, ki z najmanj 4 K na leto podpira društvo.
8.	Častnim udom se sme imenovati vsakdo, ki je neomadeževanega vedenja in ima posebne zasluge za društvo ali za gasilni in reševalni posel vobče.
Dolžnosti udov.
§ 9.
1.	Dolžnosti izvršujočih udov so:
a)	brezplačno in vestno sodelovanje, bodisi pri gasilnem ali reševalnem poslu po obstoječih določilih in pri vsaki priliki;
b)	dostojno vedenje v službi in izven službe;
c)	brezpogojna pokorščina napram svojim višjim in vestno izpolnjevanje vseh določil službenega reda;
c) gojenje in čuvanje vojaške discipline v društvu;
d)	varovanje društvenega ugleda povsod
in pri vsaki priliki.
2.	Podporni udje nimajo drugih dolž-nostij kot to, da plačujejo najmanj 4 K na leto v društveno blagajno.
3.	Častni udje nimajo nobenih dolžnostij.
Pravice udov.
§ 10.
1.	Izvršujoči udje, ki služijo eno leto v društvu, društveni zdravniki, kakor tudi častni udje imajo pravico glasovanja ter pasivno in aktivno volilno pravico. Iste pravice imajo tudi odborniki in šarže.
2.	Izvršujoči udje in zdravniki imajo pravico v službi nositi društveno uniformo; lastno uniformo, napravljeno po predpisih, pa tudi izven službe.
Izstop.
§ 11.
1.	Iz društva sme vsakdo izstopiti, kadar hoče, mora pa društveno obleko, opravo in orodje izročiti skladiščniku v snažnem stanu.
2.	Udje, ki izgube lastnosti, ki so se od njih zahtevale, prenehajo biti društveni udje; ravnotako tudi oni, o katerih se šele pozneje izve, da niso imeli vseh predpisanih svojstev.
Izključitev.
§ 12.
Ako ud zanemarja svoje dolžnosti, če se v službi pregreši, ali če s svojim vedenjem ali življenjem kvari ugled društva, če moti slogo v društvu, krši disciplino, ga sme odbor izključiti, ne da bi navajal vzroke izključitve. Proti izključitvi ni priziva.
Izključenih udov se na novo ne sprejema.
Odbor.
§ 13.
Društveni odborniki so:
d)	načelnik,
b)	podnačelnik,
č) trije odborniki (četopoveljniki),
c)	tajnik,
d)	dva blagajnika,
e)	vodja zdravniškega oddelka,
/) tajnikov namestnik,
g)	dva blagajnikova namestnika,
h)	pobočnik.
§ H.
V odbor voli:
a)	občni zbor:
načelnika, podnačelnika, tri odbornike (četopoveljnike), tajnika, dva blagajnika, in namestnike na dve leti,
b)	zdravniki:
vodjo zdravniškega oddelka na dve leti,
c)	načelnik:
pobočnika za nedoločen čas.
§ 15.
Odbor potrjuje občinski svet ljubljanski, j.» Načelnik in podnačelnik obljubita vpričo , j zbranega moštva županu na roko, da hočeta jJ vestno in natančno izpolnjevati vse dolžnosti |f po določenih predpisih.
Če občinski svet kakega odbornika ne I potrdi, voli se dotični dostojanstvenik vnovič.
Odborov delokrog.
§ 16.
Dolžnosti in pravice odborove so:
a)	oskrbovanje premoženja,
b)	sprejemanje in izključanje udov,
c)	imenovanje šarž do četovodje; odstavljanje šarž,
c)	naprava in poprava službenega reda,
d)	skrb za red in izvežbovanje,
e)	disciplinarno postopanje,
/) kaznovanje prestopkov z globo do 2 K v prid društveni blagajni.
§ 17.
Proti točki b), c), č), d) in e) ni ugovora na občni zbor, pač pa proti točki d) in /).
§ 18.
Odbor, katerega sklicuje načelnik, ali če je odsoten, njegov namestnik, je sklepčen, če je prisotna polovica odbornikov. Glasuje se z večino glasov; pri enakem številu odloča načelnikov glas.
Poslovanje načelnika in odbornikov.
§ 19.
1.	Načelnik, oziroma podnačelnik, je vodilni, nadzorovalni in izvrševalni organ odbora. Isti predseduje obravnavam po navadnih parlamentarnih običajih ter zastopa društvo tudi na zunaj.
2.	Rešitve in razglasi so veljavni le tedaj, če jih podpiše načelnik in tajnik, oziroma podnačelnik in tajnik. Stvari, ki niso službene, podpisuje tajnik.
3.	Rešitve in razglase, ki se tičejo posla v reševalnem oddelku, podpisuje poleg načelnika tudi vodja zdravniškega oddelka.
4.	Pisarniški posel opravlja tajnik, blagajniški pa blagajnika.
5.	Načelnik sme razdeliti društveni posel med odbornike, če smatra za potrebno, in če je eden ali drugi za oskrbovanje dotič-nega posla določeni član z delom preobložen.
Zdravniški shodi.
§ 20.
1.	Delokrog zdravniških shodov je:
a)	volitev vodje zdravniškega oddelka izmed zdravnikov;
b)	oskrbovanje reševalnega materijala, reševalnih voz in razpolaganje z njimi;
c)	razmotrivanje zadev, katere odstopa odbor zdravniškemu shodu.
2.	Izvolitev vodje zdravniškega oddelka potrjuje odbor.
3.	Zdravniškim shodom predseduje vodja zdravniškega oddelka, ki zastopa društvo v zdravniških zadevah tudi na zunaj.
4.	Vodja zdravniškega oddelka, odnosno njegov v to svrho določeni namestnik, ima v odborovih sejah sedež in glas.
Službeni shodi.
§ 21.
Načelnik ali odbor ima pravico, če se mu zdi potrebno, sklicati službeni shod vseh udov ali samo šarž. Na službenem shodu se razpravljajo notranje službene zadeve, pomerja se obleka, pregleduje oprava udov in poskušajo se eventuelno tudi udje o sposobnosti za gasilni in reševalni posel. Posvetovalni glas imajo volilno pravico imajoči udje.
Občni zbor.
§ 22.
1.	Redni občni zbor se skliče vsako leto meseca maja, izredni pa, če smatra odbor za potrebno, ali pa če to zahteva polovica volilno pravico imajočih udov. V poslednjem slučaju je vložiti pismene razloge.
2.	K občnemu zboru se vabijo udje 14 dni pred zborovanjem z okrožnico, ki obenem naznanja dnevni red.
Delokrog občnega zbora.
§ 23.
Delokrog občnega zbora je:
a)	poročilo o društvenem delovanju in gospodarstvu,
b)	volitev odbora,
c)	imenovanje četopoveljnikov in podpoveljnikov,
č) volitev treh preglednikov računov,
d)	imenovanje častnih udov,
e)	izpremena pravil,
/) razpust društva,
g) slučajnosti.,
§ 24.
Pregledniki računov se volijo, kakor odbor, na dve leti.
§ 25.
Samostalne predloge udov je 8 dni pred občnim zborom vposlati odboru.
§ 26.
1.	Za sklepčnost občnega zbora je treba, da je prisotna polovica volilno pravico ima-jočih udov. Če občni zbor ni sklepčen, skliče se drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu.
2.	Glasuje se z listki ali pa z vzdigo-vanjem rok. Sicer pa občni zbor od slučaja do slučaja lahko določi način glasovanja.
Organizacija.
§ 27.
1.	Načelnik, oziroma njegov namestnik — podnačelnik — je vodja društva v vseh slučajih. Pri službenih nastopih poveljuje v odsotnosti načelnika najvišja in po činu najstarejša šarža. Moštvo je uvrščeno med plezalce, brizgače, vezače in varuhe ter je razdeljeno v vrste in čete, kakor ravno zahtevajo razmere in okolnosti.
2.	Vsaka četa ima:
a)	četopoveljnika,
b)	podpoveljnika,
c)	četovodjo ali četarja,
c) nadzornika,
d)	rednika,
e)	členarja.
3.	Zdravniki in udje, prideljeni v reševalni posel, so oddelek zase, kateremu načeluje vodja zdravniškega oddelka. Ta oddelek tvori v slučaju potrebe „Reševalni oddelek“ društva. Udje reševalnega oddelka nosijo zelen križ na levi roki.
Vse drugo razpravlja službeni red.
Službeni red.
§ 28.
O službovanju, o opravi, o kaznovanju prestopkov, o nastopih pri požarih in rešitvah, o stražah, o vajah in o razporih razpravlja službeni red.
Razpori.
§ 29.
Če nastane v društvu iz društvenega razmerja razpor, si volita nasprotujoči si stranki do dva zaupnika izmed udov. Izvoljeni zaupniki si volijo izmed udov petega uda kot predsednika. Razsodbi teh zaupnikov—-proti kateri ni priziva — se je nasprotujočima strankama pokoriti brezpogojno.
O službenih pritožbah v zadnji instanci razsoja odbor.
Mestna občina.
§ 30.
1.	Občinski svet ljubljanski je nadzoro-valec društva. Zategadelj poroča odbor vsako četrtletje občinskemu svetu o sposobnosti udov, o društvenem delovanju in poslovanju ter o rabljivosti orodja in oprave.
2.	Občinski svet ima pravico grajati napake, ki se pokažejo pri izvrševanju službe in načelnik je dolžan odpraviti nedostatke ter se pokoriti sklepom občinskega sveta.
3.	Računski zaključki se po rednem občnem zboru predlagajo občinskemu svetu.
4.	Če se pojavijo v društvu kaka nesoglasja ali kaki prepiri, ki bi v stanu bili škodovati društvu in motiti ga pri vršenju gasilne ali reševalne službe, poskusiti ima župan poravnati nasprotja. Če se mu to v teku enega meseca ne posreči, prevzeti ima v imenu mestne občine vodstvo društva, ter poveriti isto kakemu magistratnemu organu za tako dolgo, dokler se ne izvrši izredni občni zbor, ki ga je sklicati v dobi treh mesecev, in se ne povrnejo v društvo zopet redne razmere.
Izpremena pravil.
§ 31.
1.	O izpremeni pravil more sklepati občni zbor le tedaj, če sta navzoči dve tretjini volilno in glasovalno pravico imajočih udov.
2.	Izpremembam pravil pritrditi mora občinski svet ljubljanski, preden se predlože v oblastveno odobrenje.
Razpust društva.
§ 32.
1.	O razpustu društva sme sklepati občni zbor le tedaj, če je navzočih toliko udov, kakor je to določeno za izpremeno pravil.
2.	V slučaju, da občni zbor sklene društvo razpustiti, izvoliti je likvidačni odbor petero članov. Ta odbor ima sklep o razpustu nemudoma naznaniti občinskemu svetu ljubljanskemu in udje so obvezani, da še tri mesece preskrbi j ujejo gasilni in reševalni posel.
3.	V slučaju, da se opusti le reševalna postaja, se reševalui materijal ne sme prodati, temveč se, kolikor ga napravi mestna občina, izroči mestni občini ljubljanski v reševalne namene.
4.	Če se društvo razide, je likvidačnemu odboru z mestno občino glede prevzeme gasilnega orodja in oprave napraviti čim ugod-
nejšo pogodbo, sicer pa naj se speča v prid bolniški blagajni. Mestna občina prevzame po sklepu računov bolniško blagajno in podporni sklad v oskrbovanje.
5.	Dokler žive bivši udje, in sicer taki, ki so bili za razpustitve udje društva, se obresti obeh skladov v smislu sedanjega namena uporabljajo le za te, ko pa pomrjo, preide vse premoženje v neomejeno last mestne občine ljubljanske.
6.	Če se ustanovi novo gasilno in reševalno društvo, izroči občinski svet vso prevzeto opravo, kakor tudi bolniško blagajno in podporni sklad novemu društvu v sedanje namene, toda le tedaj, če ima občinski svet popolno zaupanje v novo društvo.
Določila
za bolniško blagajno „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“.
Ime, namen in sedež.
§ 1.
1.	Bolniška blagajna „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“, tako se zove, ima pred vsem namen po možnosti podpirati bolne izvršujoče ude in društvene zdravnike, dalje pa tudi prispevati k pogrebnim stroškom.
2.	To podpiranje nima značaja zavarovanja, ampak je le nekaka neomejena bonifikacija udom za njih žrtvovanje v društvu in izpodbuja za nadaljnje delovanje.
3.	Bolniška blagajna, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ni društvo zase, ampak je le del „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
Sredstva.
§ 2.
1.	Dohodki bolniške blagajne so:
d)	neomejeni letni prispevki iz društvene
blagajne,
b)	za bolniško blagajno namenjena darila
in eventualni prostovoljni prispevki udov,
c)	obresti naloženih svot,
č) izredni dohodki.
2.	Visočino rednih letnih prispevkov iz društvene blagajne — vpoštevajoč prihranke —■ določa občni zbor na odborov predlog.
Vodstvo blagajne.
§ 3.
1.	Bolniško blagajno vodi konstituirani odbor „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“, oziroma drugi društveni blagajnik.
2.	Blagajno je vsako leto, kakor društveno blagajno, pred občnim zborom zaključiti in predložiti preglednikom računov v pregled ter je o njej poročati na občnem zboru.
3.	Premoženje se plodonosno nalaga v zanesljivih denarnih zavodih.
4.	Društveni občni zbor je obenem tudi občni zbor bolniške blagajne in dotična določila zmiselno veljajo tudi za to blagajno.
2
Udje in izkazilo.
§ 4.
1.	Bolniška blagajna je ustanovljena za vse izvršujoče ude in zdravnike, ki so šest mesecev po definitivnem sprejemu udje „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
2.	Za izkazilo velja sprejemnica v društvo.
Doba in dokazilo do porabe.
§ 5.
Uda, ki zboli, preišče društveni zdravnik, napravi zdravniško izpričevalo ter obenem nasvetuje, jeli isti podpore potreben. To izpričevalo, katero mora potrditi četopoveljnik, je blagajniku nakazilo za izplačevanje iz bolniške blagajne, in sicer od dne, ko je bilo napravljeno. Zdravniško izpričevalo je veljavno le za en teden; po preteku tega časa je preskrbeti novo izpričevalo, ali pa se bolniku ustavi podpora.
§ 6.
1.	Podpora se izplačuje do 20 tednov, dlje pa le v izrednih slučajih, če to dovoli odbor. Pred vsem je vpoštevati, če se kdo ponesreči v službi. Visočino podpor določa odbor.
2.	Podpora ne sme nikdar presegati 2 K 60 v na dan.
3.	Udje, ki imajo redno podporo iz podpornega sklada, ne dobivajo obenem tudi podpore iz bolniške blagajne.
4.	Ozdraveli udje in zdravniki morajo nemudoma naznaniti blagajniku, če kdo okreva, da se mu ustavi podpora.
§ 7.
1.	Uda, ki bi hotel na kak način izkoriščati bolniško blagajno, je izključiti iz društva.
2.	Iz društva izključeni ud z dnevom izključitve izgubi vse udobnosti bolniške blagajne.
Zdravniki.
§ 8.
Društveni zdravniki, ki zdravijo bolne ude, napravljajo izpričevala itd., niso plačani, toda odbor jim sme nakazovati iz bolniške blagajne, redne nagrade ali pa nagrade od slučaja do slučaja.
Pogrebi.
§ 9-
1.	Umrlim izvršujočim udom in zdravnikom preskrbi društvo, če dopuščajo sredstva, pogreb po tretjem razredu, če le mogoče, z godbo.
2.	Ako žele sorodniki rajnega drugačen pogreb, se jim izplača primerna svota, da preskrbe sami pogreb.
3.	Pogrebov častnih udov se društvo korporativno udeležuje, če je pogreb v bližini, ter preskrbi tudi pogreb, kakor za redne ude, če sorodniki prosijo za to.
Dolžnosti udov in odbora.
§ 10.
Z ozirom na to, da udje uživajo vdru-štvu v smislu teh določil velike udobnosti, se posebno poudarjajo dolžnosti udov, odboru pa se še posebej nalaga, da pazi na te dolžnosti in da kaznuje prestopke z izključitvijo iz društva.
Ugovori.
§ H-
1. Udom, ki mislijo, da se jim godi krivica pri bolniški blagajni, je dovoljen ugovor na občni zbor. Ugovor je dovoljen le udom, ki so za občnega zbora izvršujoči udje društva.
Razpust.
§ 12.
V slučaju, da se „Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo“ razide,
preide bolniška blagajna v oskrb mestne občine ljubljanske. Občinski svet bo tedaj porabljal obresti bolniške blagajne v smislu § 32, društvenih pravil za bolne bivše ude „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
Priloga II.
Določila
za podporni sklad „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“.
Ime, namen in sedež.
§ 1-
1.	Podpornemu skladu je namen, po možnosti podpirati onemogle, ostarele in za gasilni in reševalni posel nesposobne ude „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
2.	To podpiranje nima značaja zavarovanja za onemoglost, ampak jele neomejena bonifikacija udom za požrtvovalno delovanje v „Ljubljanskem prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu.“
3.	Podporni sklad, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ni društvo zase, ampak je le del „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
4.	Sklad se zove: „Podporni sklad Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.“
Sredstva.
§ 2.
L Dohodki podpornega sklada so:
a)	neomejeni prispevki iz društvene blagajne,
b)	eventualni prostovoljni prispevki udov,
c)	darovi, podpore in drugi taki prispevki,
namenjeni za ta sklad.
2. Visočino prispevkov iz društvene blagajne — vpoštevajoč prihranke — določa na odborov predlog občni zbor.
Vodstvo sklada.
§ 3.
L Podporni sklad vodi in oskrbuje konstituirani odbor „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“, odnosno prvi društveni blagajnik.
2. Sklad je vsako leto pred občnim zborom zaključiti ter je o njem poročati na občnem zboru.
3.	Društveni občni zbor je obenem tudi občni zbor podpornega sklada in dotična določila zmiselno veljajo tudi za ta sklad.
Udje in izkazilo.
§ 4.
1.	Podporni sklad je ustanovljen za iste onemogle in v službi pohabljene, podpore res potrebne ude „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“, ki so šest mesecev po definitivnem sprejemu udje društva.
2.	Za izkazilo velja sprejemnica v društvo.
3.	Iz društva izključeni ud z dnevom izključitve izgubi vse udobnosti podpornega sklada.
Podeljevanje podpor.
§ 5.
1.	Podpore podeljuje običajno vsako leto enkrat odbor „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“, med letom pa le v izrednih slučajih. Podpore so trajne ali začasne.
2.	Za podpore se porabljajo v prvi vrsti obresti naloženih svot, naložene svote pa le v izrednih slučajih.
3.	Če nihče ne prosi podpore, je obresti plodonosno naložiti k drugim svotam. Odbor
sme nakazovati primerne podpore tudi bivšim, prostovoljno izstopivšim udom ali pa njihovim ubožnim rodbinam, če to dopuščajo sredstva in razmere.
Ugovor.
§ 6.
Udom, ki menijo, da se jim godi krivica pri podpornem skladu, je dovoljen priziv na občni zbor. Ugovor je dovoljen le udom, ki so za občnega zbora izvršujoči udje društva. Proti sklepom občnega zbora ni priziva.
Razpust.
§ 7.
Če se razide „Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo“, preide podporni sklad v oskrb mestne občine ljubljanske, ki bo v smislu § 32, društvenih pravil porabljala obresti podpornega sklada za onemogle in revne bivše ude „Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva“.
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je glasom razpisa z dne 14. januarja 1907, št. 198/pr., pravila odobrilo.
Slovanska knjižnica
6K n
B 6348
silililllls

COBISS
' J
I
S
I
M

v