Zn/cuM&t
izdan okrajni odnvi Socia;iu>č<tc i>ežc deiovam ondi • lrbo«i|as - Ur« tule to odeotarja uredniki odbor - Odeoform urednik. Stane SuStai — ritka Mariborska tiskarn* • Mariboru - Našlo« urednstva n opran .Zasaeslti tednik'	rrbo»lje l Trjt re«oiuci|e a 28 (teleion st) - Haiur
ort podrutnicl Narodne Iranke « TrbovijaS tjI s-I 148 — Lisi drbaja »sake soboto — Letna naroinma 400 dm polletna 200 din Četrtletna 108 din mesečna 48 d'n — Posamezne številke to din — Rokopisi morajo bit* * nredniktvn oaltasoeie »sak tore* dorotdne 1» tib ne »rsiamo
Štev. 46
Trbovlje, dne 10. novembra 1956
Leto rX.
Občina Sevnica prašna j e
letos četrtič občinski praznik
IZ. november Je izbran kot dan, ko so borci Brežiške čete pod vodstvom Dušana Kvedra-Tomaža osvobodili leta 1941 iz sev niških zaporov večje število političnih jetnikov. Ta drzna *k" eija je bila ena izmed prvih v naši občini in je dokazala, da se tudi slabo oboroežni, toda hrabri in dobro vodeni borci lahko uprejo premočni sili okupatorja. Uspehi teh pogumnih akcij so dali pobudo tudi ostalemu svobodoljubnemu prebivalstvu, da se je pridružilo organiziranemu odporu proti okupatorju pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Posebno se je plamen odpora razplemtel po prihodu XIV. divizije na Štajersko in se je takrat pretežna večina Slovencev tokraj Save ozko povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem, bodisi da je vstopila v enote NOV, ali pa je podpirala gibanje odpora — vse s ci-
ljem dokončnega uničenja okupatorjevih sfl in osvoboditve svoje domovine. V tej neenaki in krvavi borbi so žrtvovali za ideale svobode in socialne pravičnosti nešteti borci svoje življenje, med njimi tudi narodni heroj Alojz KOLMAN-Marko.
Po zgledih borcev in za utrditev pridobitev NOV so občani Sevnice po zmagovitem zaključku vojne vložili vse svoje sile za obnovitev svojih porušenih domov, za utrditev ljudske oblasti In za splošen gospodarski razvoj in napredek občine. Delavstvo je z zavestjo, da dela na svojem, obnovilo poškodovane tovarne, rudnike in ostale gospodarske obrate in storilo vse za dvig proizvodnje. Proizvodni uspehi so se stopnjevali iz leta v leto, poseben uspeh pa je bil dosežen v proizvodnji po letu 1952, ko So delavci prevzeli upravo tovarn v svoje roke.
Med zlasti pomembne gospodarske uspehe lahko štejemo obnovo in razširitev rudnika Krmelj, zgraditev novih obratov mizarske produktivne zadruge, izgradnjo novega obrata pet v Kopitarni, modernizacijo tovarne »Jugotanin«, razširitev drevesnic in obnovo sadovnjakov z eizkodebelnim sadnim drevjem na kmetijskem posestvu v Sevnici in obnovitvi porušenega poslopja železniške postaje. Prav tako so bili doseženi znatni uspehi na področju kmetijstva ob udeležbi močnih kmetijskih zadrug. Za ureditev komunalnih objektov so bila porabljena znatna denarna sredstva s tem, da se je popolnoma obnovil in moderniziral vodovod v Sevnici, za zgraditev novih stanovanj, za izgradnjo novih cest in za popravilo starih.
K občinskemu prazniku čestita občinski ljudski odbor v, Sev-
nici vsem svojim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu z željo, da bi vsi tudi v bodoče posvetili vse svoje moči za uspehe občine in socialistične Jugoslavije pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita za dosego čim večjih delovnih zmag.
Pri delu v Splošno kovinarski zadrugi v Vidmu-Krškem
Pisano izobraževanje naših deklet in žena
V Trbovliah je najmanj zaposlenih žena
Prva povojna leta se nismo po okrajih okrajni zavodi za pospeševanje gospodinjstva, ta lotili reševanja gospodinjskih pospeševanje gospodinjstva, ki okrajni zavod pa bo inštruiral problemov. Pospešen ekonomski so rezultat prvih sistematičnih gospodinjske pospeševalke pre-razvoj znanosti in tehnike vna- naporov naše družbe za reševa- ko občinskih centrov, ša v naše družbeno življenje nje gospodinjske problematike. Program zavoda za čas od le-marsikaj novega, tudi v gospo- v Sloveniji obstaja že 10 eno- tošnjega septembra do avgusta dinjstvo kot sestavnem delu letnih gospodinjskih šol, od teh prihodnjega leta je razdeljen na družbenega gospodarstva. V sta dve v našem okraju.	tri dele. To se pravi, da bodo
obilici nalog in problemov po- Gospodinjsko izobraževanje je pri vseh občinah pričeli z de-vojhe izgradnje smo na te stva- v preteklih letih potekalo pre- lom občinski centri. Nadalje bori gledali kot na najmanj važne, ko krajših tečajev, ki so se več do izvedli več demonstracij, pri-Kasneje pa smo uvideli, da je ali manj razvijali neorganizira- pravili vse potrebno za potoval-
.__...____, .___v ,	.	. . , j	tudi gospodinjstvo važno za na- no, nenačrtno, in kjer je bilo ni gospodinjski tečaj, predvajali
priredila vsekakor šolski trodelni napad, eno članico, ta je dosegla prav .	„aL«h sorazmerno niz	"	"
Gasilsko lekmovanie v Dobovi
Prejšnji mesec je _	.......
Okrajna gasilska zveza Zasavja Tekmovanje je potekalo po lepe uspehe. Zakaj ni bilo več iz Trbovelj v Dobovi okrajno	razpisu. Rezultati	so bili nasltti-	članic?	Povsem verjetno se čla-
člansko tekmovanje, ta se ga je	nji: občinska gasilska zveza Vi-	ni niso	zanesli na	njihovo	stro-
udeležilo osem desetin, in sicer	dem-Krško, PGD	Celuloza 445.9	kovno	sposobnost	in jih	niso
prvaki občinskih gasilskih zvez,	toasej obč gas	zveza Zagorje,	uvrstili	’	m	kateri*T so ’ potem v tečajih njenTm ‘ v^akotoTOem" ~n^p£-
M so na obKnskem tekmovanju PGD Zagorje 4J4.5 ^ obe. "Vijem sodelujočim društvom*-^ £ ^	go- Vdelovali učnomov. Lani je „Ln delu poSagatl da se jo
Tetoio^^ riStetttt disci- tramH?4.2 A rt*. gas! iksvoje desetine na ŠUŠ&rffe *»£****'■bU° v našem okraju S5 gospo- razbremeni pri ruznih opravkih plinah: praktične vaje, gašenje zveza Brežice, PGD Brežice-me- ste pokazali svojo delavnost in sf.te^lat'<<jno Posposevau z vedrovko, plezanje in spušča- sto 424 točk: obč gas. zveza Ra- sposobnost. Pri prihodnjem tek- yl-|aU'
nje po vrvi ter hoja po gredi, deče, PGD Radeče 406,8 točke; movanju pa se jim pridružite še Poleg republiškega zavoda so Razpisano tekmovanje je razgi- obč. gas. zveza Brežice. PGD drugi!	G.
balo življenje v gasilskih četah Gaborje 382,8 točke; obč. gas.
šo skupnost, saj je življenjska zajetih sorazmerno nizko število s pomočjo potujočega kina po raven delovnih ljudi v marši- deklet in žena. Prav zato je za- vaseh gospodinjske filme in prijem odvisna prav od pravilno vod za pospeševanje gospodinj- rejah razne tečaje, seminarje, izkoriščenih materialnih dobrin, stva že lani, to je ob ustanovitvi, predavanja itd.
V ostalih državah, tudi v manj pričel s sestavo učnih načrtov, Naši delovni ženi je treba pri
diftjstah tečajev, katere je ob-	v gospodinjstvu Bežen pogled
iskovalo 1236 deklet in žena.	nazaj je dokaz, da je na tem
Predavateljski kader v teh teč a-	področju v zadnjih letih le na-
.	  ,	____,	•	„L|nnn,,lmi	jih je bil kaj pisan, zato so če-	pravljen korak naprej in to nebih pred letom	dni	ustanovljeni	^tokrat	^ predvide-	primerno večji kot v vseh pred-
in priprave za tekmovanje so zveza Trbovlje, PGD Cementar-bile zadovoljive.	na 364,3' točke; obč. gas. zveza
Praktični nastopi ccdroma va- Hrastnik, PGD Steklarna 343 je so bile dobre, pri nastopu pa točk
bi bilo treba še več strarrvnosti. Med posamezniki so bili naj-Strokovni pregled desetin je boljši: Ivan Marolt, Brežice, ki slonel preveč na šolski podlagi je dobil v dar ročno uro, Vili in na toliko na obvladanju si- Hohnec aktovko, Jože Lazar, tuadje po desetarjih. Znanje Krško listnico in 10.000 din desetarskega kadra je še po- Tri najboljše desetine pa so manjkljivo — manjka mu pred- prejele: pokal in 15.000 din, pla-vsem samostojnosti. Treba bo keto in 10.000 din in diplomo vaditi bolj življenjske vaje, ter 5000 din. osnovna podlaga pa mora biti Med tekmovalci smo videli le
Koristno sodelovon e
Zagorje so v soboto obiskali odborniki Občinskega LO Ljub-, ljana-Moste — Gostje so »i ogledali Zagorje in naprave
rudnika
so s poseb- ljudskimi odbori so gotovo koristni in služijo napredku naše ureditve. Prav je, da so si odborniki ObLO Ljubljana-Moste ogledali ravno Zagorje, ki je posebno v zadnjem času doseglo velike uspehe. Ta obisk je tudi prizadevanju (m)
Odprli so nouo trgovino
Trgovsko podjetje »Potrošnja« v Zagorju je na Cesti zmaga odprlo novo poslovalnico »Tkanina« — Dolgoletne želje domačinov po taki poslovalnici — Bogata izbira vseh vrst blaga, konfekcije itd.
Podjetje »Potrošnja* je naj- liko izbiro raznih kvalitet in boljše trgovsko podjetje na ob- vzorcev kamgama, sukna za močju občine Zagorje. Poleg moške obleke in plašče, za žen-tega, da ima vehko izbiro vseh ske kostume in plašče. V lokalu obČnali" vrst blaga, lepo urejene pošlo- je bogata izbira blaga za žen-valnice in solidne cene, si je ske obleke, posteljno perilo, prepoti j e tj e, ta je imelo do sedaj šite odeje iz brokata in svile v štiri trgovine (Cankarjev trg 1, izbranih barvah in kakovosti.
Nova trgovina ima na zalogi izdelke perila in konfekcije ter pletenine domačih priznanih
nega programa, kar Je povzro- vojnih letih. Iz tega lahko skle-čilo, da je bilo v nekaterih pre- parno, da bodo v kratkem dose-malo predavanj iz zdravstva, ženi še večji uspehi, ki bodo družbenih ved, in celo kuharski' omogočili razbremeniti ženo in pouk se je ponekod nagibal k jo še v večji meri kot doslej slaščicam in mesnim jedem, na- zaktivizirati kot enakopravno mesto da bi pripravljali vsak- družbeno delavko, danjo prehrano.
Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva Trbovlje ob-	. delata
^letošnK S bodo po vseh bro- občinski center Trbovlje in ustanovljeni centri za (Nadaljevanje na 5. strani)
Delo centrov
Preteklo soboto
nim avtobusom prispeli iz Ljubljane na obisk v Zagorje odborniki Občinskega LO Ljub-Ijana-Moste. Po sprejemu pri Občinskemu ljudskemu odboru v Zagorju so si gostje ogledali pridobitve revirskega kraja, vehko priznanje nato pa so se v spremstvu pred- Zagorjanov, sednika Občinskega LO Zagorje in republ. poslanca Alojza Lukača, podpredsednika ObLO Hinka Rusa in ostalih napotili proti rudniku rjavega premoga.
Tako sodelovanje in obiski med posameznimi občinskimi
Otona Župančiča c. 4, Loke št. 42 in Izlake št. 31) stalno prizadevalo, da bi odprlo prodajalno z blagom, konfekcijo in ostalim, saj so to nujno narekovale potrebe kraja.
V svojem prizadevanju podjetje ni popustilo. Tako je v
Združili bodo dobro s koristnim
O POLITIČNO-VZGOJNEM DELU PRI PREDSTAVAH POTUJOČEGA KINA
tovarn — Tovarne konfekcije SZd1 ^Trbovlje'’ razpravljali^o ^d^godk^do^aU^v^svetuCe
»Sava« in »Strojnega pletilstva« v Zagorju. S tem bo9ta tudi
Ko so ' na okrajnem
ge
programu politično-ideološkega bodo to pojasnjevanje povezali dela in sploh izobraževanja v še s filmskimi tedenskimi pre-
iu. xaj«.u .e »	°'°® P^jetji	lahko v večji meri	zirns\cem času,	je bil	govor	gledi, ki	pa seveda ne bodo
ponedeljek, 29. oktobra, odprlo	zadovoljili tudi domače potros-	tudi 0 vzgojnem	pomenu	potu-	smeli biti	zastareli, bo uspeh še
v novourejenih lokalih* na Cesti mke'	jočega kina Le-ta, kakor znano, večji.
zmage št. 17 (v prostorih pro- ■ Trgovsko podjetje »Potrošnja« obiskuje v našem kraju pred- Okrajni odbor SZ DL je prišel dajalne	čevljev	»Triglav«)	tr-	pričakuje	nasvetov	odjemalcev,	vsem oddaljene vasi, kjer ljudje	do tega sklepa na podlagi ugo-
govino	za	prodajo	tekstilnega	da	bo	lahko	vse	želje	upošte-	nimajo možnosti, da bi redno	tovttve, da organizacije SZDL v
blaga, konfekcije in galanterije	valo. Geslo	podjetja je: »Vaše	obiskovali kino.	Potujoči	kino	nekaterih	oddaljenih vaseh sla-
»Tkanina«. Trgovina ima ve-	zadovoljstvo	— naš ponos«, (m)	im a zadnje čase	na sporedu še	bo delajo	in le redkokdaj pokor dobre in nemalokrat tudi	jasnjujejo svojim elanom do-
vzgojne filme, ki prav gotovo	godke doma in v svetu. Cepa k
prispevajo k prosvjetljevanju	tej ugotovitvi dodamo še to, da
ljudi na vasi.	sta tudi radio in dnevni časniki
_	.....	. .	v teh oddaljenih krajih prava
Da pa bi bu vzgojni pomen	re^kost, se toliko bolj zavedamo
potujočega k.na še večji, je bilo	velikega pomena te oblike ob-
sklprnpnn dn. hodn t.mmrist iz_____^______•	__*
Ali bodo letos zeeele delati kmeefeo-gespodarske šole?
Na posvetovanju o kmečko-go-spodarskih šolah je bilo sklenjeno, da bi te šole ustanovili pov■
razlaganja aktualnih političnih
sklenjeno, da bodo -------- —
UČhih iir iz splošnih predmetov	spodarske šole. Tako je predrt-	občinskih odborov SZDL pred	vprašanj	seveda	če	jo	bodo	obit prid praktičnih in strokovnih	derpo, da bodo že letos ustanovili	začetkom vsake kino predstave	(inski	odbori	SZDL	sprovedli	v
predavanj. Pouk iz splošnih	več kot 20 kmečko-gospodarsk.h	pojasnjevali obiskovalcem •*"
sod tam,	kjer se	mladina	zanima	predmetov pa bo treba čim bolj	šol.. Poudarili pa so, da bo treba	mov aktualne notranje- in
zanje. Kmečko-gospodarske	šole	prilagoditi praktičnim kmetij-	s pripravami pohiteti, zagotoviti	nanjepolitične dogodke. Politične
naj bi obiskovali samo mladinci	skim predavanjem.	potrebna	sredstva	in	proučiti	informacije — ali kakor	koli bi
in mladinke, ki delajo doma na	Udeleženci posvetovanja so	učni program, da bi	te	šole lah-	jih že imenovali — bi	trajale
posestvu. Solarn bodo že letos	razpravljali prav tako o krajih,	ko začele	s voukom	15. novem-	največ deset mnut. V tem času
postavili trdne in solidne teme-	kjer naj bi obstajale kmečko-go-	bra.	-ne	bodo predstavniki SZDL	posku-
Marksistični krožek na trboveljski gimnaziji
Ker se zavedajo kako važna je poli lično-ideološka vzgoja mladine, so na gimnaziji ustanovili marksistični kro- ije, tako da bodo postale stalna žek, v katerem naj bi mladinci oblika izobraževanja kmečke dobili osnovne pojme o mar- mladine. Vsaka šola bo imela ksizmu, družbenem razvoju, svojega upravitelja, šolski odbor vlogi in pomenu marksizma v in proračun. V perspektivi bodo svetu in pri nas ter osvojili so- kmečko-gospodarske šole sre-ciaiistični svetovni nazor. Žani- dišče vsega izobraževanja na rami vo je, da se je priglasilo za si. V okririi teh šol naj bi se krožek kar 70 dijakov, med nji- organizirali tudi gospodinjski in mi prav vsi osmošolci.	drugi tečaji za dekleta itd.
To je prvi krožek te vrste v Na tem sestanku so predlagali, njem pregledali gospodarje-našem okraju. S tem je mladi- da dekletom, ki bodo obiskovale nje podjetja^ v letošnjem 3. tio-na trboveljske gimnazije doka- kmečko-gospodarske šole, r.e bi zala, da je politično najbolj bilo treba obiskorati tečajev zrela in obenem dala iniciativo Rdečega križa, ker bodo tudi r °štalim	programu kmečko-gospodarskih
življenje tako, kot je to sklenil in želel okrajni odbor Socialistične zveze.	-ne
Tovarna pohištva v Brez cah presega proizvodne naloge
— Pred nekaj dnevi so imeli v tovarni sestanek kolektiva in
meseč ju. Delali so dobro, saj so proizvodni plan prekoračili za 10,4 odst., finančni plan pa za 12 odst. Pogovorili so se tudi
Krožek vodijo dijaki sami, šol zdravstvena in druga preda- o izvršitvi plana v zadnjem tro-
Pornagajo jim pa tudi člani OK vanjo. Prav tako bodo v progra-LMS Trbovlje. Celotno delo so mu kmečko-gospodarskih šol razdelili v o9em predavanj, ki uvrstili tudi predavanja iz go-hodo za vse člane skupna, na- spodinjstva in drugo. Udeležen-naljnje delo pa se bo razvijalo ci posvetovanja so nadalje pre-
v debatnih krožkih.
mesečju. Ugotovili so, da se ja položaj podjetja na zunanjem tržišču zelo izboljšal in da ni bojazni za prodajo izdelkov tovarne v tujini. Da bi letošnja
dlagali, da bi znižali število naročila lahko Izpolnili, razmiš-
ljajo v tovarni o uvedbi dela v dveh izmenah. Podjetje dela samo za izvoz in lahko vse svoje izdelke sproti proda.
V tovarni hočejo kvaliteto svojih izdelkov še izboljšati. Vsa dela bodo kolikor je mogoče, normirali. Nič zato — pravijo — če pridni delavec zasluži tudi 30 odst. nad normalo.
Govorili so tudi o rekonstrukciji tovarno Ker so investicijska sredstva za to pičla, se je delavski svet sicer strinjal s tem, d« bj se kolektiv odrekel
delu dobička, vendar s svojo namero ni uspel.
V podjetju so težave za preskrbo kurjave za člane, ker ni dobiti ne drv in premoga. Tudi bolnih tovarišev *o se spomnili in jih obdarili s primernimi zneski. Razgovarjali so se tudi o delovni disciplini, ld pri nekaterih ni zadovoljiva Prav tako so na sestanku poudarili, da j« treba čuvati družbeno premoženje in bodo temu vprašanju posvetili večjo skrb.
V Zatvor u se pripravljajo na Novoletno tel o
V Zagorju so že začeli s pripravami za novoletno jelko, nedavno so se na pobudo občinskega odbora SZDL sešli predstavniki raznih organizacij in društev, kjer so izvolili poseben odbor, ki bo vodil priprave za Novoletno jelko. Sklenili so tudi, da bo v dneh pred Novim letom »Teden mladine«, v okviru katerega bodo razne prireditve in podobno Razveseljivo je da so v Zagorju že sedal začeli s temi pripravami To namreč kaže željo organizacij in društev v kraju, da bi bilo praznovanje Dedka Mraz« kar najlepše, -ne
r
i.s *

Prav je, če veste
Nekaj o telesnih poškodbah
Včasih je bilo pretepaštvo skoraj nekakšen narodni običaj in šport podjetnih fantov v Sloveniji. V marsikateri vasi ao tujega potnika, ki je šel, zlasti
tepih pa so se ravnali po človekoljubnem pravilu:	»Le po
glavi 'ga u;-.mii da ne bo šepali«
t>anes so ti stari običaji del-
poznejših urah, skozi vas, no po zaslugi športa, ki kanali-
fantje vprašali, 6e lahko hodi. Ce je odgovoril, da lahko hodi, so ga pretepli, da bo teže hodil; če pa je rekel, da težko hodi, so ga prav tako pretepli, da bo laže hodil. Drugje so spet imeli posebno na piki ljudi, ki so bili boljše oblečeni. Ce tak gost kmečkega fanta ob srečanju ni pozdravil, ga je ta udaril in mu zabrusil: »Prekleti š-kjic, zakaj
žira prekipevajočo moč in podjetnost mladih fantov v drugo smer, že precej odmrli, vendar ee pred sodiščem še vedno pojavljajo pretepači, ki pa 90 tam seveda zelo pohlevni in spokorni.
Za tiste, ki se še vedno ukvarjajo ali se mislijo ukvarjati s to vrsto »športne« dejavnosti, bj morebiti ne škodilo, če bi
pa ne pozdraviš?« Ce pa ga je- poznali pravna pravila, ki ure-pozdravil, ga je prav tako top- jajo to materijo. Prav tako bi nil in mu dejal; »Prekleti žkric, prišlo to prav tistim, ld se sami zakaj pa pozdravljaš?« Prete- sicer s tem »športom« ne uba-pali so se tudi fantje med se- dajo, so pa po naključju zaradi boj, zlasti zaradi deklet S tem njega oškodovani, so se fantje, ki so bili hudi pre- Kazenski zakonik določa za tepači, dekletom celo prikupili. > telesne poškodbe, ki so skoraj Se dr. Ivan Tavčar paše v svoji nujna posledica pretepov, dokaj povesti »Cvetje v jeseni«, da se ostre kazni. Ze za lahke telesne je zdel Meti grozno zal, ker je poškodbe predpisuje kazen za-premetal nekaj fantov. Pri ka- pora do enega leta. Lahka tezenskih obravnavah so kmetje lesna poškodba pa je že navad-dostakrat po krivem pričali v na po^hjtba ali odrgnina, ki se korist obtoženim pretepačem, zelo hitre pozna, zlasti pri ob-
li režiški vodni stolp
češ, živemu je treba pomagata, mrtvemu se več ne da: pri pre-
Važno opozorilo, ki ga ne smemo podcenjevati
Za dvig produkcije smo odgovorni vsi
Pred nami je izredno važno v imenu naše celokupne družbe opravilo: razprava in sklepanje in mora tudi ustvarjanje dohod-o proizvodnih načrtih podjetij kov meriti z družbenimi in ne za leto 1957. Toda zgodi se,. da z ozkoosebnimi merili. Letos, ko marsikdo to opravilo podcenju- se je začel trg umirjati in so zaje. Nekateri pravijo, da je to čele nastajati tako težko priča-zgolj delo tehničnega aparata kovane zaloge blaga, so na pri
bi ga lahko. O teh in podobnih nerednostih in nerodnostih torej velja temeljito razpravljati, preden se odločimo, kako bomo gospodarili prihodnje leto.
Razprava in sklepanje o osnutku proizvodnega plana je pa
čutljivih ljudeh. Sicer pa je kazniva tudi že navadna klofuta, če ne pusti nobenih »ledov; toda taka zaušnica se ne šteje kot telesna poškodba, ampak kot žalitev in je kazniva po členu 170 kazenskega zakonika s kaznijo zapora do 3 mesecev. Če pa se lahka telesna poškodba prizadene z orožjem, nevarnim orodjem ali z drugim sredstvom, s katerim »e telo lahko hudo poškoduje, pa je predpisana kazen zapora do 2 let. Takšna nevarna orodja so predvsem vse vrste nožev’ razen naj-
škodovanec zaradi poškodbe za pred sodiščem zastopa poškodo-vselej nezmožen za delo, za vse- vanca; ti stroški težko znašajo lej bolan ali skažen, je določena manj kot 1000 din. Ce je počelo kazen strogega zapora do 8 škodovanec zaradi poškodbe let. Cc pa je poškodovanec za- umrl, mora plačati tisti, ki je radi poškodbe umrl, se storilec poškodbe povzročil, osebam, ki kaznuje s strogim zaporom do 12 jih je bil umrli dolžan preživet.	ljati, vse, kar so zaradi tega iz-
Huda telesna poškodba se pri gabili. Zato je zlasti nevarno, pretepu sorazmerno lahko hitro telesno poškodovati človeka, ki povzroči, kajti zdravniki sodijo una družino. Ce pa poškodba kot take poškodbe že vsak prelom kosti (celo nalom kosti), zvine na hrbtenici, v kolčnem sklepu, v kolenskem in skočnem sklepu, količkaj resne okvare zrkla, ušesa, spolovila in podobno, zlasti pa pretres možganov, ki se z udarcem po glavi sorazmerno lahko zelo hitro povzroči.
V vseh primerih hudih telesnih poškodb mora tudi zdravnik poškodbe obvezno priglasiti.
Pri hudih telesnih poškodbah je tudi velika nevarnost, da poškodovanec zaradi poškodb umre, zaradi Česar je kazen seveda še večja. Zgodilo se je na primer, da je žena svojega moža v prepiru udarila samo s polenom po glavi, a' je mož nato še hodil okoli, kasneje pa zaradi tega udarca umrl.	*
Kazenski zakonik je nasproti pretepačem sorazmerno strog, kar se vidi zlasti po tem, da kaznuje še samo udeležbo pri pretepu, kar je značilno ravno za pretepe, saj pri drugih kaznivih dejanjih za samo udeležbo še ne predpisuje kazni. Kdor namreč sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se kaznuje za samo sodelovanje z zaporom do 5 let
Nadalje je tudi v kazenskem zakoniku določeno, da še kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev, kdor pri pre-
zanje pretežke in se zato ne iz- in dobiček na isti ravni kot la- loški proces v našem podjetju težji ali robati kamni, vrčki za plača beliti glavo s številnimi ni. To so napravili v pričakova- bolje organizirati, tako da bi
podjetje, so pa tudi takšni de- mer ponekod zmanjšali proiz- tudi najlepša priložnost za raz- manjših žepnih, sekira, kladiva, tepu ali prepiru seže po oro j, lavci, ki trde, da so te stvari vodnjo, da bi obdržali dohodek mišljanje, ali ni mogoče tehno- britve, večji železni predmeti, n|^r^^en^rpr^rl^tu s katerim se telo lahko hudo poškoduje ali zdravje hudo pokvari.
Pretepač pa nosi še drug rizi-ko poleg kazni, ki jo predpisuje kazenski zakonik. Poškodovanec ima namreč pravico zahtevati od tistega, ki mu je prizadejal telesno poškodbo, tako imenovano bolestnino, ki znaša že pri lahki telesni poškodbi najmanj 1000 din. Razen tega mora plačati tisti, ki je poškodbo prizadejal, tudi stroške odvetnika, ki
podatki, razmerji in podobno.
Ne eni ne drugi nimajo prav. Proizvodni plan podjetja je pa stvar vsega delovnega kolektiva, je zakon kolektiva. Proizvodni načrt mora biti vsakomur pred očmi, od takrat, ko se o njem
nju, da bodo obdržali cene svojemu blagu na isti ravni, ali pa dosegli celo »višek« in z viškom pokrili »izgubo«, ki bo nastala zato, ker so plačali več obresti za kasno prodano in dolgo vskladiščeno blago. Takšno ra-
razpravlja, ko sestavijo osnutek vnanje seveda ni nič pripomoglo plana določeni ljudje v podjetju k ustaliti’! trga, temveč je le — do tedaj, ko ga sprejme de- podražilo proizvodnjo blaga In lavski svet in ga je treba v do- bo to prizadelo denarnico nas ločenj poslovni dobi uresničeva- vseh.
ti. Zato mora. poznati proizvodni Takšnih in podobnih prime-
obseg proizvodnje porastel in bi dosežene izboljšave v podjetju vplivale na pocenitev blaga. Razmisliti velja nadalje, ali ni morda v podjetju zaposleno nekaj ljudi, ki pogostokrat »iščejo« delo v sosednih obratih, na dvoriščih itd. in bi proizvodnja prav nič ne trpela če bi se vsi ti ljudje produktivno zaposlili kjer koli drugje. Skratka — ob razpravi in sprejemanju proizvodnih planov podjetij se nam
pivo, steklenice za sodavico, pač pa običajno ne gumijevke, kozarci in podobni predmeti. Zato so pretepi s takimi predmeti bolj nevarni. Razen tega pa mora telesne poškodbe, ki so 'bile prizadejane s takimi predmeti, zdravnik po uradni dolžnosti priglasiti, medtem ko lahkih telesnih poškodb, ki so bile prizadejane z nenevarnimi predmeti, rti dolžan naznaniti.
Se hujša kacaen je določena
povzroči delanezmožnost, mora plačati tisti, ki jo je povzročil, vse stroške zdravljenja iff še primerno mesečno rento. Zgodilo se je na primer že, da je nekdo v pretepu nasprotnika zabodel z nožem v desno ramo, s čimer mu je zadel rano desnega ramenskega živčnega spleta, kar je imelo za posledico, da je ostala poškodovančeva desna roka nerabna. Zaradi tega je bil pretepač kaznovan na poldrugo leto strogega zapora, razen tega pa je bil na tožbo poškodovanca obsojen na plačilo zneska 10.000 din kot bolestnina, na 7600 din za izgubo zaslužka — mora pa tudi plačevati tožniku mesečno rento po 2000 din do smrti poškodovanca. Iz tega resničnega primera se zelo plastično raz-vidijo vse usodne posledice, ki jih utegne imeti navaden gostilniški pretep.
Posebne posledice imajo telesne poškodbe v primerih, če je poškodovanec zakonski drug, bližnji sorodnik, po katerem ima poškodovalec pravico dedovanja, in izročevatelj, ki je poško-dovalcu izročil premoženje z izročilno pogodbo. Zakonec ima v primeru, če mu njegov zakonski drug povzroči telesne poškodbe, pravico zahtevati razvezo zakona po krivdi zakonskega druga. Ce kdo poškoduje svojega zakonskega druga ali starše, ga smejo ti zaradi tega razdediniti, če pa nekdo poškoduje tistega, ki mu je izročil premoženje z izročilno pogodbo, sme le-ta zaradi tega pogodbo razveljaviti.
Iz vsega tega vidimo, da je pretepaški šport dokaj nevaren, pač bolj nevaren kot boks, smučarski skoki ali celo padalski šport, medtem ko so možnosti nagrad in drugih ekonomskih koristi pri njem manjše, saj je v glavnem ta šport samo amaterske narave.	S. M.
. , plen svhjega podjetja do zadnje rov je še več; tako so na primer ponuja priložnost, da uberemo za hude telesne poškodbe. Tu je potanko^I tako delavec kakor marsikje neenakomerno ižkort- pravo pot v gospodarjenju, da predpisana kazen zapora naj-
Kdo |e uresničil sklepe?
■^fiidi uslužbenec, tako tisti, ki si prizadeva' uresničevati načela plana s fizičnim delom ob stroju, kot tisti, ki uresničuje načela plana s svojim delom v računovodstvu, komerciali in drugi dejavnosti podjetja. To pomeni, da mora o osnutku plana razpravljati ves kolektiv, preden ga delavski svet sprejme.
Tako kot se opira družbeni plan zveze, republik, okraja in občin vselej na rezultate, .dosežene v. preteklem letu, temelji in mora temeljiti proizodni plan podjetja na uspehih in izkušnjah, ki si jih je pridobil kolektiv ob izpolnjevanju plana v pretečenem letu. Kolektiv je torej dolžan temeljito pretehtati svoje dosedanje poslovanje in obračunati s slabostmi, ki so v pretečenem letu tako ali drugače škodile uresničevanju plana podjetja in s tem škodile tudi našemu celotnemu gospodarskemu razvoju in napredku.
Priznajmo, da je bilo tudi letos pri uresničevanju naših planskih nalog precej slabosti. V marsikaterem podjetju so pa krenili na stransko pot, ne da bi pomislili, da škodujejo s tem tako sebi kot vsej skupnosti. Za nekatere je bil na primer »finančni« učinek podjetja vse, ne glede na to, kako so ga dosegli. Res je da je finančni uspeh podjetja eno izmed osnovnih meril, kako je podjetje poslovalo in gospodarilo. Toda ni vseeno, kako podjetje doseže določen finančni uspeh, zlasti ne, če ga poskuša doseči na račun drugih. Vsako podjetje je družbeno, kolektiv ga sama upravlja
Smrtne nesreče v Zasav u
80. okt. je na progi Zagreb— Zidani most pri vasi Litaa povozil Balkan-ekspres Pavia Omerza.
Posebna komisija je ugotovila, da je imenovani po nočnem delu — zaposlen je bil v tovarni Celuloza v Krškem — odšel v gostilno in se nato precej vinjen odpravil domov v Vrbin-sko vas.
Pri vasi Libna sta se križala dva vlaka. Baikan-ekspres mu je najprej odrezal nogo. nato pa še ostale dele telesa.
Pri vasi Orešje v občini Sevnica so našli v potoku Zabščica mrivega Ivana Imnerla. Komisija ’e ugotovila, da le zdrknil v rotok ti zlomil tilnik in s" tako utopil.
ščali letne dopuste. Več desetin se izognemo stranskim potem, manj 6 mesecev do 5 let stro-kolektivov pa je kar sredi leta da pretehtamo kaj smo dobrega gega zapora. Ce je huda telesna zaprlo tovarno in vsi so odšli in kaj napak storili, in kaj leh- poškodba take narave, da je za-na dopust. Kolektivni dopust je ko še storimo, da bo proizvod- radi nje v nevarnosti življenje vplival, da smo prav v poletnih nja in produktivnost porasla, da poškodovanca, ali p* uničen ali mesecih, ko je bilo dovolj elek- bodo proizvodni stroški nižji, za vselej oslabljen pomemben tričrje energije, vsaj za dva od- kar bo v prid nam vsem.	del njegovega telesa ali pomem-
stotlta slabše izpolnili plan, kot	-r ben organ, ali če je postal po-
Ze večkrat so na raznih posvetovanjih izrekli željo, da bi naši kinematografi naročevali tudi dobre mladinske filme. Na teh razgovorih je bilo prav tako sklonjeno, da bodo politične to druge vzgojne organizacije vpli-
ŠTUDENTJE SPODNJEGA POSAVJA
NA UNIVERZI IN VISOKIH ŠOLAH SO SE ZAČELA PREDAVANJA
Zašlo je vroče poletno sonce in z njim tudi počitnice. Študentje so se vrnili s svojih domov nazaj v Ljubljano odpočiti in z novimi močmi za nadaljnji študij. Mnogi so bili na praksi v
savja, nekje od Brežic ali Krike- pana skoraj na vseh visokih šo- predvsem pa brežiške gimnazi-ga. Rekel bi, da so se plaho ozi- lah; edina, najšibkejša točka so je, v kateri so rastli in preje-rali v velika, težka vrata l/ra- Akademije — likovna, igralska mali osnovno znanje ljudje, ki verze, ki so se grozeče odpirala ii* Akademija za glasbo. Teb šol danes zapuščajo Univerzo in rito zapirala. . Bilo je čutiti, da dijaki z Sp. Posavja še praktično šoke šole ter odhajajo v prakso niso ravnodušni, temveč da so v povojni dobi niso odkrili... kot visokokvalificirani strokov
naših podjetjih in' drugod in so nekoliko zmedeni ob prvih trti« Precej pa je v čislih tehtnica n jaki: zdravniki, inženirji, pro-,	’	sih in od novega načina Sirij«-,	pravice — vse kaže. da {Travico	fesorji itd.
nja, s katerim so se srečati pr-,	ne bo suše! Opaziti je, da se
vič v Ljubljani...	1 'S- 'Vftčina študentov nagiblje p rak- PRED LETNO SKUPŠČINO
»Zdravo, bruci in bručike! tičnim poklicom: agronomiji, me. Večina študentov se združuje Glavo pokonci-, saj se boste dicini, gozdarstvu, gradbeništvu, v Posavskem akademskem klu-kmalu udomačili,« se jim je na-	metalurgiji in ostalim prirodo-	bu, ki pomaga	študentom pri	re
smehnil starejši študent S. in	slovno-matematičn.m vedam.	Sevanju socialnih	vprašanj,	or-
odšel svojo pot.	•	ganizira debatne in družabne
Res je, da vtisne Utiivcrza STROKOVNJAKI V PRAKSI večere itd. Zanima se za vsa skoraj slehernemu'začetniku ne- V povojnih letih je končalo družbena vprašanja:	socialna,
kaj posebnega; še posebno pa, študij precej študentov, ki že politična in kulturna, tistemu, ki se ni nikjer ude j- delajo v praksi kot zdravniki v rrrpteklem šolskem letu1 ie stvoval - še kot dijak v gimua- (sedem), prav tulci, ekonomisti, bilo Zlo v klubu p™ ej poživ-ziji ali drugje r javnem živi je- matematiki, slavisti itd.	ljeno; prišlo je nekaj mladih
nju. Študij na Univ er:, i pa po- Marsikdo se zagrizeno vpra- članov. Največ delavnosti so pomeni za. dijaka veliko prelomni-	zakaj študentje hitreje ne kazali Karel Malneršič in Božena
co v življenju. Treba je postan ,ap,^čvjo Univerzo, predvsem Špindler iz Brežic, Molan iz Do-popolnoma samostojen —r ciovek^^ oddelic
zadovoljni, ker so dobili lep delež praktičnega znanja, ki jim bo nedvomno veliko koristilo pri nadaljnjem delu v šoli m tudi pozneje v praksi, ko se bodo morali samostojno lotevati težkih, družbi odgovornih nalog, kot: agronomi, zdravniki, ekonomisti, metalurgi, inženirji itd.
»ZDRAVO, BRUCI IN BRUCIKE ...«
V Ljubljani je postalo živahno; samo v knjižnici — menzi učenosti — kjer večina študentov študira, je nema tišina. Povsod lahko srečaš študente in študentke; med njimi tudi znane obraze, ki so dostikrat zaskrbljeni in resni. fTežka vrata Univerze, ki so se med počitnicami le redkokdaj odprla in zaprla, se sedaj neprestano odpirajo in zapirajo — študentje odhajajo, drugi prihajajo na. predavanja... Skozi ta velika vrata teče zopet življenje v posebnem ritmu, ki se ponavlja že vrsto let...
»kam si se vpisala?« vpra-a starejši kolega mlado študentko.
»Na pravo? In kaj pa ti študiraš?*	\
»Ali še ne veš? Jaz sem pa na jusu,« odgovori kolega.
»To je verjetno težki študij, ali ne?« se zanima študentka • »Ni dosti tsžji od tvojega,« se nasmehne kolega.
Oba sta bila zadovoljna, ker žice, Krško, Sevnica, Artiče, Bi-sta se našla na poti k enakemu zeljsko, Kapele, Dobova itd. — poklicu.	iz vseh teh krajev so doma štu-
Obstopili so ju še drugi. Iz dentje, ki se šolajo v Ljubljani razgovora sem kmalu spoznal, ali Zagrebu Mlada povojna gt-*da so začetniki iz Spodnjega Po- neracija iz Sp. Posavja je zasto-
z močno voljo, ki se mora marsičemu odreči, da lahko doseže zaželen uspeh.
Na Univerzi se postopoma skoraj dokončno oblikuje lik človeka in strokovno usposobi za življenje. Zato je v Veliki meri od-
l*(pa oddelke tehnične fakultete in
medicine? Pri vsem tem si moramo biti na jasnem, da ,ma tehnika in medicina najobšir-nejše učne programe (morda včasih preobilne!), prav tako je tudi zelo obsežen študij slavistika. Na drugi strani pa sc do-
z Bizelj-Pišec . in
visno od posameznika in od stikrat posameznim študentom družbe, kakšen bo postal st.ro- pridružijo materialne težave, ki
zelo ovirajo reden študij. Niso
kovrtjak in tlovek.
SPODNJE POSAVJE ZASTOPA LEPO ŠTEVILO ŠTUDENTOV NA UNIVERZI IN OSTALIH VISOKIH ŠOLAH
ravno najbolj redk. primeri, ko si mora študent odvzeti čas na račun študija, da si s honorarnim delom zagotovi vsaj delno reden študij. To so razlogi, ki jih je treba upoštevati.
bove, Vlado Kovačič skega, Karel Recer iz drugi.
21. novembra letos bo v Ljubljani letna skupščina kluba, ki bo posebno pomembna, ker se bo na njej razpravljalo o nadaljnji vsebini in obliki dela, ko klub ne bo več ločen od študentov Zgornjega Posavja, temveč bo po vsej verjetnosti pravno združen z Revirskim akademskim društvom v Trbovljah, ker bo le na ta način omogočeno vzajemno sodelovanje vseh Študentov trboveljskega okraja. Potrebno pa bo, aa se bo delo
V LJUBLJANI IN ZAGREBU .	.	.
Ce pogledamo statistične po- , Kljub temu pa smemo biti po- dei lo v zgornjo in spodnjo sku-datke, ugotovimo, da je že pre- kotni na mlado generacijo iz pmo, °d k.<iterih bo »mela vsaka cejšnje število strokovnega ka- Sp. Posavja, ki si utira pot v še posebej svoje vodstvo kar dra iz Spodnjega Posavja. Bre- najrazličnejša strokovna področ- zahteva obširnost teritorija.
ja in postopoma prevzema odgovorna mesta v družbi, ki potrebuje močne in vsestransko usposobljene ljudi, ki bodo družbi doprinesli največ	Po-
nosno se spominjamo krške,
Na skupščino vabimo vse tiste, ki se zanimajo za delo in življenje študentov, in vse študente, še posebej tiste, ki so letos prvič v Ljubljani.
Karl filipčič
vale na uprave kinematografov, da bi bile filmske predstave za mladino tudi ob nedeljah dopoldne. Ker vemo, da ni toliko vzgojnih mladinskih filmov, da bi bili lahko vedno na sporedu na teh dopoldanskih matinejah, ki bi jih obiskovala mladina, **> predlagali, da bi matinejam prisostvovali tudi vzgojitelji, ki bi pred predstavo pojasnili mladim ljubiteljem filmov vsebino filma in Jim tako pomagali, da bi lahko ločili dobro od slabega. Na šolah pa naj bi se, kdaj p* kdaj organizirali tudi razgovori vzgojiteljev In šolskih otrok o dobrih in slabih filmih.
Kljub pnovnim sklepom pa se do danes še niti eden ni uresničil. Ali ni čas, da že enkrat prenehamo z govoričenjem in preidemo k dejanjem? Za to .ie treba le malo več dobre volje ,n konkretnega dela.	, nc
Požari v zadn;Sh dneh v naem onraju
... v mestnem krojaškem podjetju v Trbovljah. Nepazljivost; sc rada maščuje! Uslužbenci tega podjetja so pustili vključen likalnik in odšli z dela. Zgorelo je nekaj leosov obleke in še nekaj drugih stvari. Skoda še ni dokončno znana.
...dne 31. okt. na Brnici v desetat&novanjskem bloku. v kleti so imeli stanovalci okrog nekega dimnika naložena drva Iskra, ki je prišla skozi odprta vrata dimnika, je vžgala drva. Škoda ni znana.
...dne 29. okt. v Vrbovški vasi pri Cerkljah. Gorelo, je gospodarsko poslopje. Požar J° nastal zaradi slabe namestitve štedilnika. Škoda znaša okrog 300.000 dinarjev, posestnik Ravnikar pa je imel zavarovano le za 100 000 dinarjev.
Iz vseh treh primerov je videti, da gre za malomarnost In nepremišlenost in tudi skrajno nepazljivost. Ni treba poudar-iati, da nam takile požari vsako leto prinašajo milijonsko škodo. Oškodovani smo torej sami. Zatorej: bodimo bolj pazljivi!
0 0 P I S U J I £
i jiami mr
Ob sevniškem občinskem prazniku
DRZNA AKCIJA
reziške Čete
Spravljanje silažc na zadružnem posestvu Kostanj
V jeseni leta 1941 so v Sevnici zaprli vse vidnejše meščane. Zapor, kjer so danes prostori okrajnega sodišča, je bil takrat skrbno zastražen. Okna so bila prepredena z železnimi mrežami, vrata tesno zapahnjena in dobro zaklenjena. Pri glavnih vhodnih vratih je bil elektr.čni zvonec. Vratar Marko Zibret je
še, kjer so ostali do belega dne. Kveder v kratkih besedah po-
Tudi 11. novembra je bilo tako. Z mrakom se je na zemljo spustila še gosta megla. Noč je bila temna kot v rogu. Vsa okna so bila skrbno zatemnjena. Od časa do časa je bilo slišati težke enakomerne korake nemške patrulje. Slednjič se je tudi to izgubilo v tiho noč.
jasnil, da so osvobojeni, niso mogli tega takoj doumeti :	‘
»Le brž, le brž!* je bilo Slišati Kvedrov glas.
Zibret, ki je imel na prsi naperjeno pištolo, je ostdl hem: Le z očmi je sledil dogodku, ‘črhniti si pa ni upal. Črna cev, ki
se je skoraj dotikala njegovega leto širi in modemizra telovnika, mu je vzela zadnji y upravi smo naleteli na pogum. Obračunaval je te še s upravnico tov. inž. Vido Cerne-samim seboj innapravil križ tovo, ki nam je rade vol j e raz-čez svoje življenje.	'kazala posestvo in nov nasad,
Dušan je prišel do zadnje -ce- kjer je vloženega precej njene-lice in spustil poslednjega jet- ga truda
Vzoren sadjarski obrat v Sevnici
V letu 1960 pričakujejo polno rodnost
Sleherni Spodnjeposavčan dobro pozna zadružno posestvo Boštan j-Sevnica, ki se iz leta
Notranjost nove hale v Kopitarni Sevnica
le-te odprl le na določene znd-ke zvonenja.
V Sevnici se je takrat čestokrat mudil tovariš Sinkuč iz Brestanice. Ta si je dobro ogledal zapor z vseh strani. Nekoč je celo opazil, na kakšno znamenje vratar odpre zapor. Vse kar je videl, je poročal komandirju Brežiške čete tov. Dušanu Kvedru in komisarju Rudiju Janhubi.
Sevničani so takrat živeli v neprestanem strahu, zdaj zdaj bodo Nemci spet koga zaprli. Po prvem mraku so se zaprli v hi-
Okrog pol enajstih zvečer sta se pojavila dva nemška ofic.rja pred vrati zapora. Večji je v znakih s presledki pozvonil in vratar je takoj odprl vrata, Dušan Kveder, k. mu je uniforma dobro pristojala, je vratarju v nemščini ukazal, naj mu izroči ključe zaporov. Ko se je Zibret nekoliko obotavljal, mu je Dušanov spremljevalec nastavil pištolo na prsi. Tako je vratar brez besed oddal ključe. Skupno so šli potem od celice do celice. Zaporniki so strmeli od presenečenja. Ko jim je Dušan
Problemi žagarskega obrata v
nika. Vsem je na kratko obraz- Marsikdo ložil, kaj je na stvari, in da so- izve da je svobodni. Med jetniki je- bil tudi Herman Kolman, ki je takrat odšel v partizane in pozneje padel.
Brez besed so potem osi zapustili zapor in se hitro porazgubili. Nekaj jih je odšlo na svoje domove, nekaj pa v partizane.
Zaporniškega paznika 'Zibreta so pustili v zaporu samega. Ko so vsi odšli, je hitro zavrtel telefon in poklical na pomoč Nemce, ki so kaj kmalu prišli.
Takoj so '■začeli streljati zg, bežečimi partizani. Njihove števil■».-ne krogle so prebijale le gosto meglo in ničesar drugega, kajti/v partizani so bili že na varnem.
Tako nekako je potekala pred petnajstimi leti v Sevnici drzna akcija, ki je bila opravljena v zelo kratkem času in kjer ni bilo smrtnih žrtev.
11. november bo ostal Semičanom v spominu vse življenje.
Tudi njihovi potomci bodo izleta v leto ob priložnosti občinskega praznika, ki so ga določili prav na to obletnico, gpno-čil prav na to obletnico, govo-boditvi sevniških zapornikov lita 1941.	v,
Sevnici	,	'
je
na
presenečen, ko tako obsežnem
kjer prevladuje sorta panatan, ki je na svetovnem trgu zelo iskana. Vmes so tudi koksoranž-na reneta, zlata parmena, krivo-pecelj in dolenjska voščenka.
Letos so pridelali že za poiz-kušnjo. v' prihodnjem letu pričakujejo že več ker so že vidni lepi cvetni nastavki. Polno rodnost pa pričakujejo v letu 1960.
Sredi nasada je velik čebelnjak. Tudi na to so mislili. V
Laboratorij v
N ihovi stroji so povsem dotrajali
Zagarsla-gtoCv SovnicL Je X . podjetju doseženi; uspehi v
.	• t	• v • •	o 1   — ■ - . — 1 rti n * p—v—-p	4-vV—• n /J prt pw-4* ! VA 
med najstarejšimi v Sloveniji. Njegov predhodnik je bila stara žaga na Planini pri Sevnici, ki je leta 1906 do tal pogorela. Ta požar je dal ugodno priliko za premestitev na sedanje mesto. Tako je leta 1906 pričela z delom nova žaga, ki je za takratne čase veljala za najmodernejšo v slovenskih krajih.
Ta obrat je med prvimi pričel predelovati bukovino v rezan les.
Ves čas žaga. niti stranski obrati niso doživeli posebnega napredka ali preskrbe1 novih strojev, ki so do danes, lahko trdimo, do kraja iztrošeni.
Tudi obrat v Sevnici je bil pred leti žrtev požara in v veliko škodo potem obnovljen v prejšnje stanje, z istimi stroji, ki bi takrat morali biti izločeni.
Prav zastarelost obrata danes moti produkcijo, zvišuje režijske stroške in les se ne predeluje tako, kot to današnji čas zahteva. V sklopu podjetja posluje še žagarski obrat v Boštanju, v glavnem za uslužnostni razrez, nadalje obrat za proizvodnjo embalažnih sodov in raznih lesenih izdelkov.
»Bohor«, podjetje za promet in predelavo lesa opravlja tudi važno nalogo posredovanja lesa s privatnega sektorja in odkupuje hlodovino za lastno predelavo ter ostale sortimente izključno preko kmetijskih zadrug.
Delavci v podjetju delajo pod nemogočimi pogoji. V obratu ni •prostora, kjer bi delavec lahko svojo malico v zimskem času použil na toplem. Stroji se stalno lomijo in .sodijo tako rekoč že v staro železo. Notranji transport je skrajno primitiven in osnova tega je fizična delovna sila1 ali koj na hrbtu.
Navzlic temu se proizvodnja količinsko in kvalitetno dviguje. V letu 1955 je znašala vrednost proizvodnje 105 milijonov din, v letu 1956 225 milijonov, v letu 1957 na predvidevajo 243 milijonov dinarjev.
V zadnjih desetih letih so bili
Uraditev ceste
Za ureditev ceste tretjega reda Brestanica-B.adeče so načrti v izdelavi. Odsek te ceste drži preko Sevnice. Občinski ljudski odbor bo ta odsek, to je od sejmišča do Trupeja v Šmarju, dal kockati, kajti asfalt bi kmečka vozila kaj kmalu uničila Odsek bo tekel v glavnem Fo stari trasi. Po trgu bo na obeh straneh hodnik za pešce, od trga do Smari i pa bo le-ta po eni strani ceste.
glavnem po prizadevnosti kolektiva. Tr-~utno je zaposlenih okrog 200 Ji in odpade zaradi iztrešenosti strojev na vsakega zaposlenega komaj za okrog 90.000 dinarjev osnovnih sredstev.
Imenovano podjetje je izdela-; lo analizo škode, ki nastaja s tem. ker so stroji absolutno izrabljeni, saj so stari 50 let, razen tega pa so bili že dvakrat v ognju.
S primernimi novimi stroji bi podjetje prihranilo samo pri rezanju 381 kub. metrov lesa. Vrednost rezanega lesa je na svetovnem trgu tako visoka, da
»v:
8»
it
iU
f.
posestvu upravnica ženska in ne moški. Prav tov. Černetova pa je s svojim umnim gospodarjenjem dokazala, da je tudi ženska vešča kmetovanja, da je tudi ženska zmožna voditi tako velik obrat, kot je Sevnica oziroma Boštan j.
Kljub obilnemu delu na posestvu ima tov. ing. Černetova še kup drugih obveznosti. Pri občinskem ljudskem odboru je predsednica sveta za kmetijstvo ' In gozdarstvo, razen tega ima še bi lahko s polovično vrednostjb 14 drugih funkcij. Tako je pre-
v Sevnici
nekaj letih si bodo poskrbeli tudi čebele, ki bodo poleg nabiranja medu skrbele tudi za oplojevanje cvetov.
Nasproti novemu je star nasad, katerega bodo še letos posekali in si tako pripravili dober travnik. Naslednja leta bodo tudi tu uredili okrog 8 ha novega nasada.
V Boštanju imajo preko 13 ha zemlje. V drevesnici imajo se-dj pretežno večino jbln in hrušk različnih podlagah. Sleherno leto prodajo iz te drevesnice približno 45.000 prvovrstnih sadik.
Potreba pa je pokazala predaj pretežno večino jablan in hrušk na različnih podlagah. Sleherno leto prodajo iz te drevesnice približno 45.000 prvovrstnih sadik.
Hleve so preuredili
Kot že uvodoma omenjeno, se ukvarjajo še s pomožno panogo — živinorejo. Gojijo 46 glav goveje živine sivorjave pasme. Med drugim opravljajo odbiro najboljših živali za pleme in izbirajo najboljše molznice. Živina je posestvu nujno potrebna za .pridobivanje gnoja, ki ga potrebujejo tako za nasad kot za drevesnico. Pridobljeno mleko pa v Sevnici lahko prodajo.
. Imajo tudi nekaj travnikov, tako da je krma za živino na razpolago doma.
Letos so obnovili* goveji hlev v Boštanju in goveji ter konjski hlev v Sevnici. Prav lično so uredili mlekarno v 'Sevnici. Pri obeh hlevih so napravili gnojišča z gnojničnimi jamami.
Nov goseničar
Pred kratkim so kupili nov traktor — goseničar, ki se izredno dobro obnese, saj je. širok le 102 cm. y prvi vrsti ga rabijo' pri oranju v sadovnjaku.
Nov traktor ima več plugov in škropilnico. Izkoriščen je popolnoma, ker ga po opravljenem delu na posestvu posojajo, seve-
le-tega kupili nove stroje.
Osnovni problem podjetja Je rekonstrukcija žagarskega obrata, nakup novih strojev, furnir-skega noža. ker je okolica polna žlahtnili ' listavcev, furnir pa iskan proizvod ha domačem in tujem trgu. Nadalje je treba urediti skladišča, notranji transport, zgraditi nove parilnice, sušilne lope, bazen za konservira-ranje bukovine, brusilnico, urediti -osnovne sanitarne, naprave in skupno z ostalimi lesno-in-dustrijskimi podjetji v Sevnici rešiti vprašanje izkoriščanja lesnih odpadkov, ker je masa teh koncentrirana v Sevnici. -a
ji pre-sploh ne
komerno zaposlena in ostane le malo. ali pa časa zase.
Naši prošnji, da nam pove o posestvu in delu v bodoče, se je rada odzvala. Iz njenega pripovedovanja posnemamo naslednje: ’
Tudi star nasad bodo obnovili
Zadružno posestvo Sevnica-Boštanj je sadjarski obrat s pomožno vejo - živinorejo Pred dvema letoma so posadili 14 in pol hektarja pritlikavih jablan na vegetativnih podlagah,
Kar na smeh jim gre (Tovarna čokolade v Brestanici)
da proti plačilu, kmetovalcem v občini in izven nje.
Z adaptacijo hlevov in preskrbo traktorja so na zadružnem posestvu Boštan j-Sevnica že podane osnove naprednega, socialističnega kmetijstva -a

t

Prebivalcem Sevnice
ISKRENO ČESTITAJO K OBČINSKEMU PRAZNIKU
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNICA OBČINSKI ODBOR SZDL SEVNICA
OBČINSKI SINDIKALNI
OBČINSKI KOMITE ZKS SEVNICA OBČINSKI ODBOR ZB NOV SEVNICA SVET SEVNICA
Čestitkam se pridružujejo tudi podjetja:
Jugotanin Sevnica * Kopitarna Sevnica * „Bohor“, podjetje za promet in predelavo lesa, Sevnica * Mizarska produktivna zadruga Sevnica * Tekstilna konfekcija „Lisca“ Sevnica * Splošno trgovsko podjetje Sevnica * Gostinsko podjetje Sevnica * Kmetijska zadruga Sevnica * Zadružno posestvo Boštanj-Sevnica * Komunalna banka Sevnica * Komunalna uprava Sevnica * Srdar-stvo Sevnica * Mlinsko podjetje Celje, obrat Sevnice *■ Zadružno trgovsko podjetje „Posavje“, baza Sevnica * Kremenica Sevnica

Sevniške novice
Kmetijska zadruga v Sevnici je z lastnimi sredstvi preuredila svoi trgovski lokal na Glavnem trgu, tako da je to sedaj moderen sodoben trgovski obrat Razen tega je odprla novo poslovalnico »Kmetijska oskrba«, kjer imajo na zalogi vse krneč- ‘ ke artikle.
Sedaj gradijo še nova skladišča in remizo Za poljedelske stroje.
★
Mizarska produktivna zadruga dokončno urejuje svoje prostore, tako da bo s tem dobil obrat dokončno obliko, kot je bilo to zamišljeno ob ustanovitvi. V programu imajo že nadaljnja dela v razširitvi obrata, za kar so zaprosili kredit v znesku 12 milijonov dinarjev.
*
V Sevnici delajo na tem, da bi se združili lesno-industrijski obrati v skupno podjetje: to je »Bohor«, Kopitarna in »Jugotanin«, Taka združitev bi bila velikega pomena za gospodarstvo občine in za sama podjetja zaradi skupnega koriščanja skladov. boljše organizacije nakupovalne službe, večje delitve dela pomožnih obratov, delavnic tei izdelave skupnega investicijskega programa za izkoriščanje odpadkov Vse te probleme je Biro za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici že podrobno obdelal, vendar so še nekatera vprašanja ki jih je treba, trezno in temeljito razmisliti, predeti ba se podjetja združila.

Stran 4
»Z A S A VS K I TEDNIK.
10. NOVEMBRA 1956 — ŠT. 46
JOŽE STOK-KOROTAN
ZLOČIN RAZTRGANCA
.  —: ' '	m
Brinova mama je živela v leseni hišici na pobočju Planine. Imela je ped zemlje — vrtiček in gozdno košenico. Redila je kravo in tri kokoši Preživljala se je s prodajo mleka in jajc ter z delom pri kmetih. Bilo ji je težko. JAoža je pred desetimi leti zasulo v rudniku, edinega otroka, sina Janka, pa so Nemci odvlekli* na prisilno delo v Avstrijo.
Toda Janko ni hotel delati za Nemce. Ze čez mesec dni je pi-
LESJAKA
Za nagradni natečaj 00ZB Trbovlje
plote, hrane in počitka. Kdo ve, bivala jasnejšo obliko. Bil je po-če je v tej hudi zimi še živi staven partizan, v škornjah in od ran, površniku, s titovko na glavi in
Morda že kje umira gladu in mraza!
Spreletela jo je mrzlica, a že ji je v glavo udarila vročica. Po
sal materi, da je pobegnil v par- razoranih licih so ji spolzele
t	TI O Ti n Dnlir.rn/i KTS n rt os, rl ni n nnl — *	4    • i .• i
solze sočutja in usmiljenja. Vedela je da neznancu ne sme odpreti, a vendar ne more biti nihče drugi kot partizan. Stopila je v vežo in odprla vrata.'
Nočnega gosta ni poznala. Bil je ves ivnat ko snežni mož. Čevlji so bili zmrznjeni, da so udarjali po podu, ko da so leseni. Prste na roki je imel trde, in tako ga je zeblo, da je komaj
okoli petin-
tizane na Pohorje. Ni ga videla že poldrugo leto. Jeseni 1943 so ji kurirji povedali, da je komandir čete. Za novo leto pa ji je poslal sporočilo, da se bo v kratkem zglasil na domu, ko bo potoval v Belo krajino v oficirsko šolo.
Mati je pričakovala Jankov prihod s prav takšno ljubeznijo in neučakanostjo kot pred dvajsetimi leti njegovo rojstvo. Že teden dni je bdela dolgo v noč bro, neobrit, star ter mu pletla volneno jopo in dvajset let. nogavice. Živela je skromno, a sleherni večer je prihranila zanj latvico mleka in kos ajdovega kruha. V leseni skrinji pa je imela suho sadje in kranjsko klobaso, ki jo je hranila že od takrat, ko je dobila pri Smrekarju koline.
Ko je nekega večera molzla kravico, jo je vznemiril pasji lajež nad bukovo poseko. Stisnila se je k linici in napenjala oči v temo. Nič. O pač/ Na obronku gozda je zagledala dvanajst temnih postav, ki so se pomikale čei košenico. Na razpotju se niso ustavile, niti ozrle proti hiši, šle so dalje ...
Brinova mama ni slutila, da so bili to raztrganci. Sli so ha Sedlo in tam postavili zasedo.
Vedeli so, da je tam važno križišče in edina partizanska pot pozimi za prehod s severnih poljan na zasneženo Planino.
Zima je bila neizprosna. Burja je piskajoče zavijala čez vrhove in pometala sipek sneg v zamete. Drevje je zmrzovalo in pokalo, sneg je skomignajoče škripal mraz pa je grizel prav v kosti
Vodja raztrgancev Lesjak je postajal nestrpen. Ker jim nihče ni padel v pest, je začel preklinjati. Bil je lačen izdajstva in žejen krvi. V dolino se ni nikdar začelo tajati srce Pomislila je na vrnil brez zločina. Zato tudi to mleko in kruh, ki ga je hranila noč ni odnehal	za sina. Oh, da ubog je kakor
V Brinovi hišici je še vedno ntojsin, ji: je šepetalo v notra-brlela petrolejka, mati je pletla njasti. Pa mu je pogrela mleko
torbico ob boku, brez puške. Pod vrhom je zadržal korak in dih ter prisluhnil v noč ... Nič ni slutil ne slišal, kajti bruja še ni utihnila s svojo satansko sin-fonijo.
Partizan je prijel za pištolo in nadaljeval pot. Ko se je približal razpotju, sta raztrganca Lesjak in Lovšin skočila nanj in ga podrla na tla. A partizan je
.co, so jo že objemali ognjeni zublji...
Bnnarico so vrgli v ledeno samico. Dva dni ji niso dali jesti. A ni se vdala, čeprav so jo mučili, m priznala, da je dajala partizanom prenočišče in hrano. Ko pa je stopil, pred njo raztrgamo Lesjak, se je zgrozila. On je bil tisti, ki mu je pred dnevi odprla vrata in mu dala jesti Zdaj mu je pljunila v obraz in stisnila skozi zobe-.
»Izdajalec! Judež Iškariot! Hlapec!«
Poslej je molčala in rabelj jo je gnal nazaj i celico...
Tudi zasliševanje ujetega partizana je bilo brezuspešno. Zato so ga začeli znova bičati in mučiti. A ničesar ni povedal. Odgovarjal je le, da je partizan Ši-
bil močan. Hipoma se je pognan- rnoP. Dali so ga na natezalnico kvišku in sprožil v napadalca. sa ^icali po podplatih in mu lo-Toda že v naslednjem hipu ga ml^' VrsJe- Pr.vezali so ga čelu je tretji raztrganec udaril s pit- P*-<#Rc*oi;oap.o pipo, da je hla-
govoril. Oblečen je še kar do- škinlm kopitom po glavi, ostali dna voda počasi curljala nanj. i—------«—*» —-	■ *•	..... - A vse zaman. Kadar je sprego-
vorili je Bil le partizan Simon.
s policijsko verigo, odgna- K,° 80	po. petdnevnem muče-
,i;no	nju spet	prignali	pred šefa	ge-
'■*	'stepi, je	dejal:
»Komunist sem.	Ne povem	ni-
česar. Boril sem se proti vam, in
pa so skočili nanj in ga zvezah: Svojo žrtev so kot zverino, ukle-Partizan? Da, partizan! Toda njeno mati mu ni zaupala, da je tudi li v dolino
njeri sin partizan. Ni hotela, da Na.gestapu so ujetega parti-bi se to razvedelir, kajti Nemci zana zaprli v temnico. Ko si je. so mislili, da je Janko še vedno Lesjak opomogel od. nočnega pb-na prisilnem delu.	hoda, je ukazal privesti jetnika
Partizan je prosil za skodelico	v mučilnico.	Začel ga je vpraše-
čaja in kos kruha. Rad bi se	vati,	od kod	je	doma, kako se
malo pogrel in si opomogel, da	piše,	kaj je	bil	v partizanih...
bi lahko nadaljeval pot Brinovi	Ker	n-	ni	spregcimril niti
pa so prišli naši partizanski žrtev
borci in maščevali tisočero
žila dva Nemca. Sef gestapa je ukazal, naj pripeljejo pred jetnike ujetega partizana Simona.
»Slovenci! Tv. je naša zemlja! Ne vdajte se!
Brinova mama je takoj spo-
Bil je komaj še živ. Od bičanja znala glas obsojenca, se strgala
je bil ves razmesarjen in ote-
če me spustite, vas bom tolkel kel• Obraz je imel tako stolčen, ‘	da je komaj gledal. Človeku ni
bil več podoben.
Naduti gestapovski oficir je opozarjal jetnike, da je komunist Simon obsojen na smrt, in da čaTca taka usoda tudi njih, če se ne bodo skesali svojih političnih grehov. Tedaj pa je Simon, v trenuticu, ko so ga krvniki privezovali k hrastovemu stebru smrti, zavpil:
še bolj z veseljem. To je vse!«
Peljali so ga na morišče. Ko so streljali talce, so • ga začeli znova zasliševati, a zaman. On je ostal partizan Simon ..,
Bil je lep, sončen zimski dan. Gestapovci so jetnike, dvanajst moških in tri ženske, med njimi prinovo mamo, pripeljali na obzidano dvorišče in jih postavili v vrsto. Na vsakega sta pa-
gestapovcerri in pretresu joče zavpila:
»Jgnkc, ljubi s.n moj!«
Simon je zastrmel v mater, zaklical: »Mama! Mama, ne joči/‘ — in že so votlo zadrdrali streli. Mati je planila k ubitemu sinu in se ga oklenila. Vroča kri je zapuščala usohlo mlado življenje in se razlivala po nezavestni materi in dalje po belem snegu, ki se je iskril v popoldanskem soncu.
Odbor ZB na Senovem se resno oprijel tekmovanja
je
Pnitajaie so dolge Kolone in os voda.jL.io ped za pedjo naše slovenske zemlje
mami, tej dobrosrčni duši, se je besedice, ga je začel pretepati.
A vse zamanI Ob zori ga je vrgel nazaj v ledeno temnico.
raztrganec Lesjak dg^rafevMr^iitičmin’oblastm poročal šefu gestapa o nočni ak- ■ fa#Wr31 :sJalpho'2 uprtlv0 senov-
Na razpis tekmovanja, ki ga je razposlal okrajni odbor ZB vsem organizacijam Zveze borcev v okraju, so na Senovem precej resnb poprijeli za delo. Občinska Organizacija ZB Senovo je bila sicer že prej na glasu kot ena izmed najaktivnejših podružnic v bivšem krškem okra' ju. 'Mnogo je pripomoglo k njenemu uspešnemu delovanju to.
nogavice za Janka, Po polnoči je luč ugasnila. In pol ure za tem je na Brinovi samoti zaškripal sneg. Slišati je bilo, ko da nekdo hodi po razdrobljenem steklu,
»Mamca, halo, odprite!« je neznanec začel trkati na okence in pritajeno klicati. Toda mati je molčala Glas ji je bil tuj.
»Mamco, slište, odprite!..■ Partizan sem, prezebljen in lačen kurir, odprite, lepo vas prosim!« je prosil in ukazoval.
»Jaz ponoči ne odpiram nikomur. Sicer pa ne poznam nobenih part.zanov Nikogar nimam, ki bi mu morala odpreti,« je odgovorila.
»Toda, mama, ali fiimate srca za omaganega partizana v tej
in odrezala kos kruha. Ko je videla, kako je polokal in hlastu kruh, mu je prinesla še pol klobase in prgišče suhih hrušk.
Ko Si je partizan opomogel, jo je vprašal za kurirsko javko, da bi s kurirji nadaljeval pot na Dolenjsko. Ni mu povedala, ker so jo tako naučili relejski kurirji. Vendar partizan ni silil vanjo, temveč se ji je zahvalil za gostoljubje, vprašal za ravno pot in odšel v noč.
V materino srce se je vselilo toplo zadoščenje. Vesela je bila, da je lahko pomagala partizanu v stiski. Nekam laže ji je bilo ob misli, da tudi druge matere tako sprejemajo, njenega sina. Utrujena je zaspala. .
Na sedlu pa sa še vedno pri
zimi? Opešal sem v snegu, pa bi žali raztrganci. Zaman so čakali
se rad pogrel Odprite mi, sicer bom tu pred hišo zmrznil .. Odprite, prosimI« je nemočno hlipal.
Zdaj se je začelo Brinovi mami srce tajati. Neznani partizan se ji je zasmilil v dna srca. Pomislila je na svojega sina. Morda tudi on kje takole prosi to-
na partizane. Lesjak je robanti. Njegovi pajdaši so bili že malone zmrznjenk Že je dal znak za odhod, ko se je na gozdni jasi prikazala človeška senca.
raztrganci sc se potuhnili nazaj v sneg, oprezali so kot tigri, ki čakajo na žrtev. Človeška postava se je bližala Sedlu in do-
ciju Naduti oficir, pruski Ne-me c, ga je seveda pohvalil in mri takoj napisal ček za tisoč mark nagrade. Nato je poslal desetino policistov na zločinsko akcijo, sam pa je šel v celico zasliševat ujetega partizana.
Ko je Brinova mama zjutraj polagala Sivki seno, so v hlev nenadoma stopili policisti. Dva Nemca sta jo zahrbtno surovo zgrabila in odvedla v hišico. Tam so trije policisti že brskali po pohištvu in iskali dokazov o zvezah s partizani. Vse so pretegnili in premetali, koristne stvari pa hiteli basati v svoje nahrbtnike. Roparska preiskava je bila hitro končana, Nemci so se pripravili zi odhod.
Oh, kako žalosten je bil pogled ng Brinovo domačijo. Mati, obdana z naperjenim orožjem, jo je zapuščala strtega srca, Za njo je stopal koščeni Nemec. V nahrbtniku je nesel zadavljene kokoši, na povodcu pu gnal kravico Sivko, Za njima so pritekli še ostali policisti, ki so se zadržali v bajti. Ko se je'Brinova mama s solznimi očmi še enkrat ozrla na zapuščeno hiši-
šfeega rudnika pravilno razumejo pomen in nalogo, ki jo opravlja ta organizacija ter ji nudijo potrebno moralno podporo, pa tudi skromnejšo finančno pomoč za razne obdaritve otrok padlih borcev in podobno.
Za letošhje tekmovanje organizacij ZB okraja vlada med se-novškimi borci precejšnje zanimanje. Tako so imeli občinski odbor ZB in tudi krajevni odbori že nekaj sej, namenjenih nalašč za to, da opravijo podrobne priprave za delo po. točkah. ki jih navaja razpis tekmovanja.
. Po analizah v posameznih krajevnih organizacijah ZB v občini se že sedaj’opaža, 'da"gle-de aktivnosti prednjači organizacija ZB Brestanica. Medtem ko so v Brestanici prejšnja leta nekoliko popustili, so letos dokazali, da se s požrtvovalnim delom lahko precej doseže. Tako so na primer samo v prido-
Letošnja jesen je omogočila naš emu kmetovalcu, da je pravočasno spravil vse pridelke	v •
bivanju novih članov pokazali viden uspeh, saj so organizacijo povečali kar za 49 novih članov. Ob sprejemanju novih članov v ZB so obiskali mnogo takšnih tovarišev, ki jih doslej ni nihče obiskal, čeprav so imeli vise pogoje za sprejem v organizacijo. Prav tako so ob letošnjem praznovanju Dneva borcev'v Brestanici okusno ©krasili izložbe z zgodovinskim materialom. Na splošno je delo brestaniški 'borcev letos km- pohvalno.
Pa tudi organizacija na Senovem ne zaostaja dosti za njimi. Res je sicer, da niso toliko povečali število svojih članov, vendar pridno obiskujejo teren ter nekdanje borce in ljudi, ki so podpirali partizane. Prav tako posvečajo mnogo skrbi otrokom padlih borcev. Nedavno so se resno oprijeli poživitve aktiva borcev na Reštanju. Ta predel senovške občine ima sicer precej članov ZB, vendar jih stoji še mnogo izven svoje organizacije. Na Reštanju je malo tovarišev, ki ne bi imeli pogojev za sprejem v ZB, saj so se med narodnoosvobodilno vojno dobro držali in pomagali borcem. Tudi pri Antonu, kjer je aktiv ZB in je delo v n.iem popustilo, bo občinski odbon ZB poskrbel, da delo spet poživi.
Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo organizacije ZB v občini Senovo v tem tekmovanju časno zastopalo Spodnje Posavje.
lože Stok
Korotan
Nsdalievanjei
Parlizamlca go<&
V ponedeljek je komisar Savnik pripeljal iz štaba korpusa obleke, perilo, nogavice m šotorska krila Vse to je pravično razdelil borcem — vsakemu tisto, kar je najbolj potreboval.
Zima še vedno ni popustila Bilo je tako mrzlo, da je škripalo, ko da bj -hodil po zdrobljenem steklu. Živo srebro je zdrknilo na —25 stopinj.
24. januarja je godba odkorakala v Črnomelj na rad.o oddajno postajo V radio studiu so godbeniki poslušali oddajo — govor Borisa Kidriča, ki je govoril o Vlog. Rdečega križa v vojni. Ob 21,30 pa se je godba s koračnico vključila v oddajo ... Koncert je trajal pol ure in je dobro uspel Po izjavah glasbenih strokovnjakov je bi la godba korpusa dobro vigrana in na dostojni umetniški višini.
Ko so se vrnili v Gradac, so godbeniki zvedeli, da je v bližini Metlike 3000 Nemcev Ta vest jim je kalila nočni počitek. Vendar je nevarnost hitro mini la, ker so se sovražnik j umaknili.
Popoldne je kapelnik godbe dobil brzojav iz štaba korpusa, da mora s svojim orkestrom v Sulice, kjer naj bi igral na slo-
vesnost; ob podelitvi odlikovanj najboljšim borcem XV. brigade. Vas Soš.ce je na Hrvatskem, oddaljena od Gradaca osem ur hoda. Zato so godbeniki kmalu legli k počitku, da bi se pred odhodom še pošteno naspali.
Vso noč je nalahno snežilo, A vseeno so godbeniki ob štirih zjutraj odrinili v celo proti Suhorju. Pot je bila zelo naporna. Težava je tudi bila v tem, ker niso imeli vodiča. Zato so kolovratili vsepovsod, samo po poteh ne. Naposled so povsem zgreš.li pravo smer in zašli v zamete, da so se le s težavo izkobacali na trdo. Po kaj čudnih ovinkih so končno le prikolovratili v Hrast.
Hrast je bil pred vojno ena izmed najlepših vasi, obdan z vinogradi. Pred dvema. letoma pa so Italijani vas do tal požgali Tu so bil, doma krošnjarji, ki so v času stare Jugoslavije prodajali po Revirjih razno blago. Od teh je životaril v zasilnem stanovanju med ruševinami te še čokati Janko. 'Ko je spoznal hrastniške godbenike, jim je hitel naproti in jim nato pokazal pot v Suhor.
Čeprav sta Gradac in Suhor vsaksebi le tri ure hoda, je godba potrebovala za to pot sedem
ur. Pa tudi •brez bila. ta pot, saj so sovražniki na ■njej najrajši postavljali zasede. Ijovrh vsega pašo bili podbeniki Izmučeni ko črna živčna ter premočeni in premraženi ko še nikdar v svojem življenju.
Zaradi vseh teh neprilik pa niso kazali žalostnih obrazov. Na Suhorju so se takoj zgnetli iv vaško 'gostilno. Ta je bila ta
nevarnosti ni dosledno in ob pravem času. In tudi tega bi, ko ne bi prišlo do pomote: ta pomota je bila v tem, da bi godba morala priti v Sušico pri Dolenjskih Toplicah in ne w Sošice na Hrvatsko.
»Prvi koncert odigrajte na Suhorju, nato pa nadaljujte pot v bolnišnice na področju Zumbe-raka!« se je glasil ukaz.
■ Kapelnik Brun se je tako gri-
ding — in to v hribih sredi najhujše žitne/
Ob treh popoldne so godbeniki že prispeti v Metliko in takoj
Po takem kosilu ni bilo težko nadaljevali pot v Gradac. Od
v t/u-arvi/ yuai,uiiv. i u je uuu IU-,	V .	’	~ J~	*
ko hladna ko ledenica; nekateri ze zaradi napačnega obvestila, so od mraza šklepetali, z zobmi <^aJe v dokaz, da je dobit
ko klopotci. Ko So zbrali nekaj lir in si kupili steklenico žganja, jim je malo odleglo. Potem so še nekaj časa tekali po sobi, nato pa so nakljub mrazu, mokrim oblekam, lakoti in izmučenosti začeli prepevati na vse grlo. Vse jih je občudovalo — le od kod jemljete to železno moralo!
»Saj je vseeno, ali tarnaš ali pa se veseliš!« je odgovoril Ve-zovišek, češ- »Ljudje pa imajo vedno rajši veseljake!«
Medtem sta se komisar in kapelnik vrnila z obhoda po vasi in odredila: v vsako hišo po dva godbenika.
Ura je bila že enajst. Kapelnik Brun je po telefonu sporočil štabu korpusa, da je nemoooče do dvanajstih priti na določeno mesto, ker so zaradi zgrešene poti zgubili štir: ure.
To sporočilo je malce razočaralo vodstvp korpusa Brun je bil vse doslej discipliniran vo-
na-
■Račno povelje, napotil v štab kdrpusti kurirja Vilija z origi-nftin'm 'telegramom.
‘Do’ večera so se godbeniki odpočili. si posušili obleke na kmečkih pečeh in očistili glasbila, tako cla so bili pripravljeni na večerni koncert. Prišlo je mnogo ljudi,, posebno mladine, Znano je, da so na Suhorju doma lepa dekleta. In res so s svojo lepoto tudi ta večer vzbujala pozornost, ko so se razigrano zavrtela po plesišču. Fantom so bila tako všeč, da jih je Brun o polnoči komaj spravil spat. Najraje bi noreli kar do zore.
Zjutraj je godba odrinila v 2umberck. Naprej se je ustavilo v vasi Dušice, kjer je bil nlavni oddelek bolnišnic. Nastanili so se v baraki nišjepa bolničarskega tečaja Bili so postreženi kakor v kakšnem večjem reprezentativnem letovišču Kar zamislite si v partizanih govejo juho z jetrnimi žličniki, svinjski zrezek s praženim krompir-
oditi v prvi oddelek bolnišnice in predvajati koncert. Zveneča melodija je ranjenim partizanom tako tešila bolečine, da so hoteli godbo zadržati pri sebi vse popoldne. Toda morali so v Sveto Nedeljo. Tam so priredili koncert v šoli. Čeprav so bile šipe na oknih pobite — vas so Italijani hudo opustošlli — se je zbralo okoli godbe vse polno vaščanov in partizanov. Poslušalci so bili tako navdušeni, da so morali fantje zaigrati še za ples...
Godbeniki so povečerjali v svoji baraki, nato pa so odšli v Doljane, kjer je bil tretji oddelek bolnišniče. Tam so jim skrbne bolničarke pripravile udobna ležišča v zakurjenih sobah. Razveselile so jih tudi s cigaretami, ki so jih . hranile za najhujse trenutke.
Zjutraj so ranjenci in domačini napolnili glavno sobo in zahtevali glasbo. Ker v tej vasi še nikdar niso sl šali godbe na, pihala, so partizanski godbeniki zaigrali še bolj z veseljem. Poslušalai so jim v zahvalo prijazno postregli in jim dali na pot rame Priboljške.
Opoldne so se vrnili v Dušice lišču.«
tridnevnega križarjenja po zasnežen. h Gorjancih so bili tako izmučeni, da so polegli p,0 ležiščih in zaspali, ko da jim je zima izpila pol ž.vljenja.
Naslednje jutro — bilo je že 30. januarja — je spet močno škripalo; mraz je potisnil živo srebro na 30 stopinj pod ničlo. Zato so se godbeniki držali peči in se pomenkovali o domu in svojc.h ter o lepih in težkih dneh v partizanih.
Ob treh popoldne so se pokazali nad Belo krajino št.rje anioni, Vsi godbeniki so menili, da so to zavezniška letala, le Ku-mlancu se je brnenje motorjev zdelo tuje. Zato je opozoril tovariše na previdnost, kajti letala so začela krožiti nad Grada-cem in so čudno zavijala.
»Ti krokarji so sumljivi,« je dejal Kumlanc in odšel v hišo.
Godbeniki so se mu smejali, zmajevali z glavami, Ivan Pokleka pa mu je hudomušno spustil pod rebra pikro pripombo:
»Ne morem te razumeti, da si takšen paničar; čim za hribom zalaja mitraljez ali pa v zraku znfrfota vrana, si že v skriva-
jak. Vsa povelja je izvrševal, jem >tt solato ter čokoladni pu-
in spet nr redM' koncert za ra-njen'-e. Nato jih )» vnrmnik bo,«’»ni»» fotoov tiral, ob slovesu pa so jih povabil', nai se kmalu spet oglušijo v Zumberaku.
Prisotni so se spet prešerno zasmejali, natb pa se Se enkrat ir^rl. na železne ptice in odšli v Dimovo hišo,
(Dalje prihodnjič)
SENOVO
Izboljšanje preskrbe z mlekom na Senovem
V našem listu smo ob neka priložnosti že poročali o nezadostni preskrbi Senovega z mlekom. Zilasti smo poudarili, da so možnosti za preskrbo tukaj večje kot drugod, pa tudi drugače je preskrba z mlekom v industrijskem okraju bolj pereče vprašanje kot v drugih podeželskih krajih. Takrat smo opozorili, da bi failo potrebno, da se zganejo organi naših kmetijskih zadrug, ki so za zadovoljivo rešitev tega vprašanja prav gotovo najbolj poklicani.
Izgleda, da se bodo razmere v tem pogledu sedaj le izboljšale. Nedavno je KZ Senovo preko svoje poslovalnice razglasila, da sprejema naročila za stalne odjemalce mleka, ki jim ga bo zagotovila po svoji odkupni mreži. Vsekakor moramo ta korak KZ v preskrbi našega delovnega človeka pozdraviti in zadrugo tudi pohvaliti. Želeti pa bi seveda bik), da se zadruga pobriga tudi za preskrbo ostalih kmetijskih pridelkov, zlasti v Času preskrbe ozimnic, da ne bodo naši delovni ljudje primorani, da si sami iščejo krompir, zelje, sadje in ostalo drugje in plačujejo drage prevoze, medtem ko bi jim zadruga verjetno laže preskrbela te pridelke in morda še v boljši kvaliteti.
Občni zbori društev in organizacij so pred vrati
Številčne organizacije in društva v občini Senovo se zadnje čase pripravljajo na bližnje občne zbore, s katerimi bo treba pohiteti, saj morajo bita po večini opravljeni še letos.
DPD »Svoboda« ima svoj občni zbor že za seboj, ostale organizacije pa ta naloga še čaka. Poraja se pa vprašanje, če bodo te priprave dovolj temeljite, zlasti še, če so v društvih in organizacijah posvetili zadostno skrb vprašanju izbire novega vodstva, na kar jih je politično vodstvo občine že večkrat opozorilo. Tako je na primer že posvetovanje ZK na senovšhcam -rudniku pokazalo, da mnogi marljivi, delavoljni in sposobni ljudje ne zmorejo več toliko raznih funkcij, s katerimi so obremenjeni v raznih društvih, in da je treba to delo pravilno porazdeliti še na druge sposobne .ljudi.
Znan je pogost pojav, da vidimo v tej ali oni organizaciji in društvu ene in iste ljudi. Ra-
zumljivo je, da v takem primeru delo ne more napredovati tako, kot bi želeli. Če bodo naša društva in organizacije zadovoljivo rešili to vprašanje, potem je tudi v tem pogledu pričakovati izboljšanje.
Sedaj je še čas, da se dobro premisli, koga naj se predlaga kot kandidata za to aili ono
svoje odbornike. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti — na mlade kadre. Našo delavsko in tudi kmečko mladino iz okolice moram začeti vključevati v vodstvo naših organizacij in društev, kajti starejši kadri bodo morali prej ko slej prepustiti svoje položaje mlajšim, svežim močem. V vrstah naših »Svobod« je že kar lepo število mladih ljudi, pa tudi ostale organizacije kažejo razumevanje, da svoje odbore pomlade.
IZLAKE
Poučno predavanje. — Prejšnjo soboto je priredilo podjetje »Elektro-Trbovlje« iz Trbovelj na Izlakah zelo poučno in koristno predavanje pod naslovom »Pravilna uporaba električne energije v gospodinjstvu«. Obžalovati pa je, da so gospodinje pokazale tako majhno zanimanje za tako potrebno predavanje saj ima danes v pretežni večini že vsaka gospodinja opravka z električno energijo, če že ne z radio aparati, raznimi električnimi kuhalniki in likalnika, pa vsaj z električno lučjo, ki je tudi v izlaški dolini že davno izpodrinila petrolejke.
Predavanja se je udeležilo sa-
mo nekaj gospodinj in nekaj mladina, najiveč pa je balo otrok, kar je tudi dobro. Zaradi tega. je predavatelj tudi otroke opozoril na nevarnost električnega toka, ki kaj radi vtikajo prste v pokvarjena stikala, plezajo po električnih drogovih, prijemljejo za žico — in nesreča je tu.	»
Žene — gospodinje naj le malo pomislijo in videle bodo, da se največ nesreč zgodi le zaradi nevednosti in neprevidnosti, in da je dobro, če se udeleže takih predavanj, ker bi se na njih spoznale s stvarmi, ki so jim v življenju samo koristne.
G. M.
Jašek Zakov (rudnik Senovo)
funkcijo. Od pravilne izbire je odvisno tudi bodoče delo in uspeh. Ljudi je na srečo dovolj, ki lahko poprimejo za delo v tej ali oni organizaciji. Tako je tudi mnogo članov ZK, ki niso v nobenem odboru, čeprav bi bili sposobni delati tu in tam. Prav tako je tudi v vrstah SZDL mnogo sposobnih delavcev, uslužbencev in kmetov, ki bi jih organizacije lahko uvrstile med
Sedaj so v teku tudi priprave za izbiro kandidatov za nova sindikalna vodstva. Vodstvo sindikalnih podružnic je v našem kraju še posebno važno. Vsekakor pričakujemo, da bodo tudi te organizacije izbrale v svoje vodstvo najboljše delovne ljudi, med njimi pa tudi sposobne mlade delavce, ki se bodo vzgajali v sindikalnem delu.
Pri »Agi-oservisn« v Brežicah ao dobro gospodarili. — Pred
kratkim je v podjetju zasedal delavski svet. Na zasedanju so obravnavali obveznosti svojih dolžnikov in trpnikov in napravili potrebne sklepe. Razpravljali so tudi izvršitev plana zb letošnjih 9 mesecev in o ostalih vprašanjih. Podjetje ima precej dolžnikov. Da pride do potrebnih sredstev, je podjetje prisiljeno izvesti sprejete ukrepe. — Plan proizvodnje so v »Agroser-Visu« prekoračili za 21 odst. in dosegli nad 3,600.000 din dobič-ka.V letošnjem tretjem tromesečju so presegli proizvodni plan v podjetju v primeri z istim razdobjem v lanskem letu kar za 66 odst. Precej so napravili nadurnega dela, Id pa je spričo dejavnosti podjetja opravičljivo. Na zasedanju je delavski
svet izvodil komisijo Za HTZ, ki bo skrbela -za varnost pri delu. Soglasno ze svet sklenil uvesti za vse člane kolektiva toplo pred-poldamsko matico. To je pohvale in posnemanja vredno.
Zvedel! smo.
»IZNAJDLJIV« MESAR
Pred dnevi so bili Zagorjani priče nečloveškega ravnanja. Uslužbenec mestne klavnice mesar Anton Omahne je prignal iz Senožetov skoro 400 kg težkega junca, zvečer pa ga je na tehtnici tehtal. Od tu do slaščičarne Kadri je mož še spravil žival. Tam pa mu je padla na tla in ni šla več naprej. Ker je bil mesar precej okajen, je odšel po konja, ovil juncu verigo okoli rogov in ga pripel na konja. Tako je konj začel vleči govedo po tleh kakor les.
Ljudje, ki so prišli na kraj, so seveda preprečili, da bi mož še nadalje trpinčil žival. Neki drug mesar, ki je prispel tjakaj, je potem spravil junca pokonci brez mučenja in ga odgnal v klavnico. Antona Omahneta pa bo moral sodnik za prekrške poučiti, da se z živino tako ne ravna.	(m)
S TRBOVELJSKE GIMNAZIJE
ZAGORJE
Prisilna likvidacija »Restavracije«. — V soboto, 3. novembra, je posebna komisija strokovnjakov prisilno likvidirala gostinsko podjetje »Restavracija« v Zagorju-Toplicah. Gostišče je prišlo v prisilno likvidacijo zaradi nastalega finančnega primanjkljaja v smislu sklepa nedavne seje občinskega LO Zagorje. Krivci se bodo morali za tako stanje podjetja zagovarjati pred sodiščem.
Nova avtomatska telefonska centrala. — Dosedanja telefonska centrala pri pošti v Zagorju je močno obremenjena in ne zmore več novih priključkov. O gradnji nove telefonske centrale
Četrta redna seja upravnega odbora Gostinske zbornice za okraj Trbovlje je bila 19- oktobra t. 1. v Mokricah. Seje se je udeležil tudi podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Bur-keljc, zastopnik občinskega LO Brežice tov. Jože Ogorevc, tajnik Gostinske zbornice za LRS tov. Ivan Jernejčič in zastopniki zadružnega sektorja.
Po poročilu okrajne komisije za pregled prehrambenih obratov je upravni odbor ugotovil, da v nekaterih gostinskih obratih vlada še vedno nered in nečistoča, kar povzroča tudi propadanje osnovnih sredstev. Ce
opravljanje gostinskih storitev in nivo cen.
Glede odkupa kmetijskih pridelkov neposredno od proizvajalcev, vštevši tudi vinski mošt in vino, se je na seji razvila širša diskusija. V smislu 2. odstavka 3. točke odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko gospodarske organizacije kupujejo kmetijske pridelke neposredno od individualnih pridelovalcev (Uradni Ust FLRJ št. 48-55), sme izdati tako odobre-nje le svet zg gospodarstvo okraja. Zastopniki zadružništva stoje na stališču, da se izločijo nakupovalci vseh sektorjev, ki če-
v Zagorju so že večkrat razmišljali. Sedaj pa so začeli zares. Direkcija PTT v Ljubljani bo Zagorju preskrbela novo avtomatsko telefonsko centralo. Občinski ljudski odbor v Zagorju je iz investicijskega sklada za leto 1956 najel posojilo 1 milijon dinarjev in ga dal za začetek del pri gradnji prizidka novemu poslopju. — Z gradbenimi deli so že pričeli.
V Renkah nadaljujejo z deli. — Dela pri gradnji mostu v Renkah, ki bo vezal desni breg reke Save s tamkajšnjim železniškim postajališčem, so nekaj časa počivala. Graditelji niso .mogli nikjer dobiti potrebnih finančnih sredstev za nadaljevanje del. Pred dnevi pa so spet krepko poprijeli za delo. Tudi Občinski LO Zagorje jim je dal na razpolago 500.000 din, ki jih je najel iz investicijskega sklada za letošnje leto.
Predavanje o tuberkulozi. —
Mestni odbor Rdečega križa v Zagorju je priredil pretekli petek zanimivo in aktualno predavanje v Tednu borbe proti tuberkulozi. Temo »Kako se obvarujemo tuberkuloze« je obravnaval dr. Stojan Cergolj iz Trbovelj.
Smučarji na planem. — Muhasto jesensko vreme nam je prejšnji teden nasulo po hribih precej snega. Tudi okoliški vrhovi v Zagorju se že lesketajo v snežni odeji in vabijo smu-' čarje. Lepo vreme in prvi sneg
so izkoristili nekateri zagorski smučarji, ki so jo preteklo soboto mahnili na Partizanski vrh, kjer so uživali belo opojnost.
Kakor izgleda, bodo tudi tisti, ki nočejo na smučanje v planine, kmalu prišli na svoj račun.	•	(m)
¥
Zagorska mladina bo prihodnje tedne organizirala mladinski teden. Pripravili bodo več kultumo-prosvetnih in športnih prireditev, na sestankih pa ee bodo temeljito pomenili o zimskem delu.
Gimnazijska mladina v Zagorju je pretekle dni osnovala več pionirskih skupin. Najštevilnejša je dramska družina, v katero se je priglasilo kar 150 pionirjev. Mladi šahisti so že začeli z delom in bodo že v prvem polletju priredili več šahovskih dvobojev in nekaj turnirjev. Pa tudi ostale skupine bodo v prihodnjih dneh polno zaživele. Mladi se posebno zanimajo za strelstvo in so pripravljeni sodelovati tudi pri izgradnji strelišča.
Okoliška prosvetna društva bodo imela prihodnje dni svoje občne zbore. Pripravljajo pa že tudi programe za zimsko delo. Posebno lepo je skrbela za razvedrilo svojih ljudi dramska družina iz Cemšemika in še nekaterih drugih vasi.
V počastitev 37. obletnice SKOJ so dijaki organizirali delovno akcijo. V Zagorju so delali na igrišču »Proletarca«, gimnazijci iz Trbovelj pa na gradbišču novega Delavskega doma. Skujmo je delalo 115 mladincev, ki so opravili 466 prostovoljnih delovnih ur. Nadalje so sodelovali pri zadnji paradi in proslavi v počastitev SKOJ.
Mladinski tisk. — V zadnjem šolskem letu mladinski tisk ni bil posebno razširjen na gimnaziji, zato je bila ena izmed začetnih nalog komiteja, da poveča število naročnikov. »Mladino« je prejemalo 63 dijakov (50 odst.), literarno revijo »Mlada pota« pa 33 mladincev (28 odst).
Izdajali bodo svoj list. — V
počastitev Dneva republike bo izšla prva številka gimnazijskega glasila »Mi mladi«. Glasilo bodo dijaki urejali sami in tudi vanj pisali. Prvič bo list izšel v 50 izvodih. Papir za prvo šte-
vilko je preskrbel OK LMS Trbovlje, ki se je tudi obvezal, da bo poskušal izposlovati potreben papir za druge izdaje pri rade-ški Papirnici po znižani ceni. Svoje glasilo bodo dijaki razmnoževali na ciklostil.
List »Mi mladi« je sicer izhajal tudi lani, vendar je imel razredni značaj, letos pa ga je osvojila celotna gimnazija kot svojo glasilo.
Kaj je s pevskim zborom? —
Lansko leto je bil na gimnaziji ustanovljen tudi ženski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ulage postal zelo kvaliteten, vendar ga letos ni več. Kaj je temu vzrok, ni znano. V začetku šolskega leta je bilo slišati, da bo ustanovljen mešani pevski zbor, ki pa za sedaj še ne eksistira. — Prav bi bilo, da bi tudi trboveljska gimnazija s tako velikim številom dijakov imela svoj pevski zbor, če že ne mešanega, pa vsaj ženskega.
K. N.
SEVNICA
V Trbovljah jo najmanj zaposlenih žena
Bolj sodobno ...
niti opomini niti odločbe ne zaležejo, bi bilo umestno, da se taki obrati postavijo pod prisilno upravo, posamezni gostinski delavci in uslužbenci pa izroče disciplinskemu sodišču v strogo kaznovanje.
Izpitna komisija pri zbornici ima nalogo, da organizira vse potrebno, da se bodo tečaji za izpopolnitev v stroki čim prej pričeli. O programu tečaja b° vsa gostinska mreža obveščena s posebno okrožnico.
V prvem polletju 1956 je znašal iztržek gostinske mreže 358 milijonov dinarjev, medtem ko je znašal lansko leto v istem razdobju 409 milijonov'. Na realizacijo prometa so delno vplivale organizacijske spremembe v mreži, nenormalna zima. dobra sadna letina, nekontrolirano
šče le izkoriščajo ugodne cene. Odkup nai se opravlja le preko zadrug, kar ni šteti na monopol, ampak le na ureditev našega tržišča.
Po vsestranskih razgovorih je odbor osvojil sklep, da bodo naša gostinska podjetja in. gostišča odkupovala vinski mošt in vino od proizvajalca preko zadrug, o čemer je bila vsa gostinska mreža obveščena že podrobneje.
Odbor je nadalje ugotovil, da nekateri člani zelo neredno plačujejo svojo članarino in bo zbornica proti le-tem zavzela najostrejše sankcije.
Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo bodoči sestanki članstva vršili po občinah.
Gostinska zbornica Trbovlje
(Nadaljevanje e 1. strani) Hrastnik. Poleg raznih krajših tečajev so v Trbovljah pred kratkim odprli pralnico, v bodoče pa nameravajo odpreti še krpalnico in čistilnico. Predvidena je še vzgojna posvetovalnica, kjer bi fene dobile tudi nasvete za krojenje in šivanje. Obenem bi pripravljali en obrok hrane — enolončnico — za zaposlene družine.
Hrastniški center ima pravkar gospodinjski tečaj za mlajša nezaposlena dekleta in prikroje-valni ter šiviljski tečaj. Na tečaju pečejo dekleta razne slaščice, katere prodajajo v mlekarni, za izkupljen denar pa si poskrbe razni material.
Zastopnico ostalih okrajnih zavodov so povedale svoje izkušnje, katerih se bodo naši centri lahko posluževali. Kot vse izgleda, je najboljši v Sloveniji okrajni zavod za pospeševanje • gospodinjstva v Novem mestu, ki deluje že tri leta
Slabo založeni trgi
Tovarišice iz centrov so se pritoževale nad slabo založenim tržnicam. Pozimi v industrijskih središčih ni dobiti zelenjave, solate, ne sadja. Tudi v zgodnji spomladi ni na trgu prvih kmečkih pridelkov.
Popolnoma nasprotno pa Je na primer v Brežicah, kjer letos niso mogli plasirati na trg zgodnjega krompirja in paradižnika,
tako da so ga potem morali prodati v Zagreb, da jim pridelki niso zgnili.
V	Brežicah se sedaj ukvarja predvsem z vrtnarstvom že približno 20 ljudi in je spomladi v tem kraju težko prodati sadike in zgodnje pridelke,
Ker je na eni strani trg slabo založen, na drugi strani pa kmečkih pridelkov ni moč vnovčiti, bo treba izboljšati našo odkupno mrežo pri kmetijskih zadrugah.
V	revirskih krajih več uslužnostne dejavnosti
Kot že omenjeno, so v Trbovljah odprli pralnico. Potrebno pa jc še dosti več uslužnostnih podjetij, kot so krpalnica, čistilnica, popravljalnica nogavic itd. Zakaj bi morali iz revirjev nositi obleke v čiščenje v Ljubljano ali Celje, ko drago plačujemo vlak, da ne govorimo o izgubi časa. Vse to bi lahko imeli v svojem kraju, kjer po vsej verjetnosti dela ne bi zmanjkalo. V teh uslužnostnih podjetjih bi lahko zaposlili žene, ki so danes brez službe. Prav v Trbovljah je trenutno najmanjši odstotek zaposlenih žena v Jugoslaviji. Zakaj bi naših žen ne zaposlili, obenem bi jim pa olajšali delo in jih razbremenili drobnih opravil? Naj bo naša žena enakopravna v pravem pomenu besede in enakovreden član naše skupnosti.	-a
Na željo prebivalstva z Dolenjske bo v kratkem spet vzpostavljena prometna zveza med Planino in Studencem ter Bučko. Občinski ljudski odbor- Sevnica je zaprosil avtoprevoeno podjetje »Prevoz« Brežice; ki je dobilo pred leti kredit od OLO za vzdrževanje proge Sevmca-Planina. Na žalost pa imenovano podjetje nima ha razpolago prevoznega sredstva za vzdrževanje te proge.
Ker se zanimajo za to progo prebivalci z Dolenjske, bo vozil čim bo cesta dograjena, avtobus iz Novega mesta preko Bučke, Studenca v Sevnico in nato preko Planine v Celje.
Občinski ljudski odbor Sevnica je skupno z Mizarsko produktivno zadrugo pričel z gradnjo novega stanovanjskega bloka na Kolodvorski ulici. V novi zgradbi bo 6 trosobndh in 2 dvosobni stanovan ji ter 2 samski sobi. Prvo nadstropje bo last Mizarske produktivne zadruge, v ostale prostore pa se bodo naselili uslužbenci občinskega ljudskega odbora Sevnica.
S 1. novembrom se je del občinskih uradov preselil v nove prostore, ki so prizidani poleg sedeža občine. Tako se je preselila uprava za dohodke in katastrski urad. Z dozidavo novih prostorov je občinski ljudski odbor v Sevnici dobil tudi sejno sobo za seje svetov in komisij.
Pred kratkim je bil vložen občinskemu ljudskemu odboru Sevnica predlog za uvedbo prisilne likvidacije zadružnega podjetja »Obnova«.
Omenjeno podjetje je zabred-
lo v velike finančne težave, saj ne krije niti 60 odst. plač. Plače njegovih delavcev in uslužbencev so bile že dvakrat izplačane v breme občinskega ljudskega odbora.
Zadružna hranilnica v Brežicah pa je podjetju odpovedala kredit za obratna sredstva. Zadružno podjetje »Obnova« v Sevnici sklenjenih pogodb in danih obveznosti ne opravlja. Vodstvo podjetja se ni zavzelo v zadostni meri za odpravo teh težav, delavci pa, ki vidijo, kakšno j« stanje, nimajo volje do dela.	.
Brestanica
Brestaniška kmetijska zadruga je že pred več tedni začela odkupovati jabolka in drugo sadje. Doslej je odkupila že 10 vagonov. V glavnem je letos sadje v brestaniški okolici dobro obrodilo, le v nekaterih krajih ga je precej uničil kapar.
Zadruga je in bo še odkupila nekaj orehov, ki pa jih je letos v teh krajih zelo malo
Loke-Kisovec
Pred dnevi je imela športna sekcija kisovške »Svobode« svoj redni letni občni zbor. Športna sekcija ima več skupin, najštevilnejša pa je smučarska. Izgleda, da bo sekcija tudi svoj zimski program kar dobro izvedla, saj se bo zelo prizadevala vključiti v sekcijo vso preostalo kisovško in loško mladino. Prav bi bilo, če bi vključili v delo tudi rudarsko mladino, ki je v ondotnem internatu.
HRASTNIK
Na novem rudniškem obratu na Dolu pri Hrastniku delajo rudarji pod zelo težkimi pogoji. Ker tamkaj ni kopalnice, kjer bi se lahko umili in preoblekli, hodijo domov kar umazani in često tudi premočeni, ker delajo v vodi. Uprava rudnika je sicer obljubila, da bo zgradila kopalnico, vendar to še ne bo tako kmalu. Delavci predlagajo, da bi se za sedaj zgradila zasilna kopalnica, začeti pa bi morali seveda tudi z zidanjem nove kppalnice.
*
Prebivalci na terenu II. v Hrastniku se zelo razburjajo zaradi saj iz bližnje trboveljske elektrarne, ki jim uničijo vse vrtove. Gospodinje se pritožujejo, da nimajo kje sušiti perila. Ce ga namreč sušijo zunaj, je potem še slabše, kot je bilo pred pranjem. Volivci zahtevalo. da se izvedelo v elektrarni
potrebni koraki, da jim saje ne bodo več uničevale njihovih vrtov.
*
V občini Hrastnik so dosegli lepe uspehe v pridobivanju članov v Socialistično zvezo Zadnji podatki govore o tem, da je v hrastniški občini le 10 odst. volivcev izven SZDL. Najboljše je v tem pogledu vsekakor na terenu II., kjer je že 99 odst. volivcev včlanjeno v Socialistično zvezo. Izven nje so samo še ljudje, ki nočejo biti njeni člani.
Zadnje čase so si v Hrastniku prizadevali, da bi še povečali število članov SZDL. Na bolj uspešni so bili na terenu I., kjer so v kratkem času pridobili kar 100 novih , članov. Uspešni so bili tudi na Dolu, kjer so član-srtvo SZDL povečali od 600 na 744.	-nc
Večja aktivnost v kulturnoprosvetnih društvih in „Svobodah“
Razgovor našega dopisnika s tajnikom okrajnega sveta kulturnoprosvetnih društev in
,Svobod"
V Brežicah so uprizorili 5600 prostovoljnih ur dela za svoj kulturni hram
Naš dopisnik je obiskal tajnika okrajnega sveta kulturno-prosvetnih društev in »Svobod* in ga naprosil, do bi mu odgo- seveda tudi strokovno vzgajal, varil na nekaj vprašanj v tvezi
pri »Svobodah* obstajajo gostišča. btekatcri ljudje zelo radi povezujejo gostišča s kulturo. Menim, da to ni pravilno. Sicer pa je res, da so gostišča pri »Svobodah* lahko za vzor vsem ostalim gostiščem, tako glede
Na občnih zborih je bilo na-
z občnimi zbori kulturnoprosvet-	K	1
tovrstne sekcije samo-v Zagorju, $e	^razglabljanje o
ni h društev in »Svobod*. Tava-
*^	»-“STA«"2;
odzval njegovi
nih društvih, bi rad poudaril
r>rn«n« i«	dovolj aktivne. Krivdo za to pa
prošnji m mu n-	tolifc<> ^ ljudeh f:t
odgovoril na postavljena vpra- vodijo te sekcije, pač pa v Sanja	upravnih odborih društev. Ti so
SO BILI OBČNI ZBORI	vrednost ' lutkovnih gledališč,
USPESNI?	čeprav je jasno, da je ravno laSe posredovala kulturo delov
Doslej je Se več kot 80*/* vseh preko njih mogoče vzbuditi za-kulturnoprosvetnih društev ir. nimanje za odrsko umetnost tu-
Potrčevc „Krefle‘
V počastitev občinskega praznika v Brežicah je tamkajšnja gledališka skupina uprizorila Potrčeve »Ktefle«. Ob tej priliki moramo omeniti tole:
Izbira tega odrskega dela je bila primerna. Gledališka dvorana Prosvetnega doma je bila polna. Tudi izvedba dela je pokazala, da so igralci, posebno pa režiser, mislili ne samo na to, da bodo nekaj dali na oder, ampak da bi čim bolje zaigrali. Režiser se je res moral potruditi, da je delo toliko uspelo, čeprav, je bilo videti, da so nekateri igralci svojo vlogo malo teže razumeli in igrali. Je pa spet res, da so drugi igralci igrali dobro. Posebno močan je bil v svoji vlogi stari Krefl. pa tridi Jula, Franček in Juzlek so
Končno so se na stežaj odprla vrata
Svobodarji loškega delavskega svojih lanskoletnih zamisli. No,
prosvetnega društva so imeli le tošnji občni zbor v popolnoma dograjenem in preurejenem domu. Delo, ki so ga opravili v treh letih, res ni majhno in gre pravzaprav zasluga za pravočasno izgradnjo doma predvsem tistim tovarišem, ki so vso to
sedaj po so končno le dobili stalnega režiserja in upati je, da bo sekcija ob prilivu mladih, pa tudi starejš.h ljudi le polno zaživela, saj to zgovorno kaže že prvo letošnje naštud.rano delo »Jakob Ruda*.
Izobraževalni odbor je pripra-
obdobje nialone vsak dan pribo- vil poučevanje nemškega jezika.
samo to, da ta gostišča niso ni- i«raHi brez težav in prepričljivo.
koli obstajala zato, da bi ljudi
»S*
»Svobod* opravilo svoj reani di pri naših najmlajših, letni občni zbor, ki so bili z ne- V skoraj vseh društvih so tu-katerimi izjemami zelo uspešni, di knjižnice, ki pa so zelo revne Tudi poročilo no občnih zborih in skromne. Predlagano je bilo, so bila zelo skrbno pripravljena, da bi si te knjižnice izposojeva-Programi za delo v prihodnjem le knjige od knjižnic v centrih, obdobju so bili zelo konkretni, Menim, da bi bilo to mogoče, zaradi česar dajo slutiti, da bo Knjižnice v centrih bi na ta na-bodoča aktivnost kulturnopro- čin preko vaških in društvenih svetnih društev in »Svobod* še knjižnic posredovale dobro knji-večja.	g0 tudi kmečkim ljudem na va-
Bilanca dosedanjega dela je si, ki sicer drugače ne bi našli pokazala, da so kulturnoprosvet- poti do oddaljenih občinskih na društva in »Svobode* v pre- knjižnic.
nemu človeku. Znano je namreč, da društva ne prejemajo skoraj
torej
nobenih dotacij in da so odvisna od lastnih virov.
P. Šetinc
Gledalci so bili zadovoljni. Vsem igralcem in režiserju moramo izreči pohvalo.
•Uprizoritev igre je pokazala napredek v njihovem delovanju. Gledališčniki so tudi pokazali, da imajo voljo in da so sposobni postaviti na oder resnejša in težja dela. Pričakujemo, da nas bodo še večkrat tako zadovoljili.
jali k poslopju in opravili kar 5600 prostovoljnih ur dela.
Pospešena gradnja doma je tudi vzrok, da društvo lani ni izboljšalo svoje kulturnopro-svetne in druge dejavnosti, čeprav ta ni bila tako pičla. Dobro je deloval moški pevski zbor, ki je razveseljeval poslušalce s svojimi nastopi in prireditvami ne le v Kisovcu, marveč tudi v okoliških vaseh. Sem sodi tudi delovanje ženskega pevskega zbora, saj so dekleta in žene sodelovale, kjer koli je bilo potrebno.
Dramska sekcija ni uresničila
Občni zbor DPD „Svobode“ v Radečah
Najbolj se je uveljavilo gledališče
Prejšnji ponedeljek gledali svobodarji v
tekli sezoni napravile lep raz- Občni zbori so med drugim svoje enoletno delo. Skupščina zdravnikom«, da to kar deset voj, ki se kaže tako v številu ogrinjali tudi na velik pomen društva je bfla bogata po poro- predstav s povprečno udeležbo •*“*—“■	’	čilih, diskusiji in predlogih, žal 211 gledalcev,-kar je za mlade
rosnih gledaliških, glasbenih, medsebojnih gostovanj med pevskih in drugih prireditev, ka- društvi jd prispevajo k izme-kor tudi v njihovi večji hvali- njavi Skušenj in k zbliževanju teti. Znatno se je povečalo tudi delavskega razreda Taka gosto-
vanja pa so seveda v zvezi s
so pre- prištejemo še gostovanje na PIU Mladinsko gledališče pa z »Bra-Radečah z »Analfabetom- in »Na silo tovščino Sinjega, galeba«.
Osnovan bo samostojen moški in mešani mladinski pevski zbor, Zagotovljeni so številni koncerti godbe na pihala. Bogat je repertoar predavanj, ki bodo političnega, literarnega, gospodarskega in znanstvenega značaja. V načrtu je tudi trideset korak naprej; samostojno so pa_ lutkovnih predstav, pjmičarji uprizorili »Žene na Vse to in še mnogo več primita lahko ugotovimo načrtno Niskaviurju« in »Ujež« —« sode- pravljajo v tem poslovnem letu delavnost vseh sekcij društva lovali pa pri vseh predstavah delavni odseki radeške »Svobo-
* •' '	-	■ • — de«, katere upravni odbor bo še
pa udeležba ni bila takšna, kot gledališčnike lep uspeh, je bilo pričakovati. Opazili pa srno, kar je razveseljivo, precejšnje število mladine. To dokazuje, da za kader v Radečah ne bo problema.	v
Po izčrpnem poročilu predsed
DRAMSKA DRUŽINA PAPIRNICE
je v letošnjem letu stopila še
število aktivnih članov v
društvih. Razveseljivo je, da prejšnjimi stroški, ki jih dru-med člani prevladuje mladina, ^va ne zmorejo. Podjetja bi ki kaže vedno večje zanimanje moralu pokazati več razumevala delo na kvltumoprosvetnem nja ko razpravljajo o prošnjah področju. Skoraj na vseh občnih društev za brezplačen prevoz.
polovic i? mladi h*l judi^	k0t T^d'<l j6 dol^a^da’ ^ edujejo ta' ni^ovo prizadevnost za dvig radeškega’ Mestnega gledališča.
IN DELO V SPLOŠNEM	kSSaSaTSaTpeSieSemite
IZOBRAŽEVANJU?	se 2bUžujejo z ostalimi delovni-
V okviru nekaterih društev so mj kolektivi. Na občnih zborih sicer obstajale izobraževalne so predlagali, da bi društva or* sekcije, ki pa se še niso znašle ganizirala več gostovanj v okvi-m tudi niso dosegle nekih po- m občin, ker bi to zahtevalo sebnih uspehov. Izjema velja za manj finančnih sredstev, izobraževalne sekcije v nekaterih večjih društvih v centrih, ki JE BILA REPERTOARNA
so organizirale nekaj predavanj.	POUTIKA DOBRA?	~Jto™ zahtevni to^stTter-	GODBA NA PIHALA
Toda tudi za te sekcije velja pretekli sezoni ni	bito opa- tri.	nemalo truda in časa In	Ce bi izrekli priznanja,	potem
ugotovitev, da so premalo skr- ^	^ b, kultumoprosvetna	Trinajst ponovitev in še bi Jih v prid vrsti morali dah
bele za sistematično izobraže- druitva imela v svojem gledah- ^ goetovanja, med katerimi je članom in dirigentu tega odse-
Najvidnejšo vlogo je, kakor vsa leta, tako tudi letošnje leto, odigralo
MEŠANI PEVSKI ZBOR Delo tega odseka je bilo vidno zlasti pri opereti »Dijak prostak«. Več kot sedemdeset sku-MESTNO GLEDALIŠČE,	šen j in sedemnajst nastopov je
To je pripravilo svojemu ob- bilanca njegovega dela. Sedaj v činstvu v tem letu sicer samo zadnjem času pa se pevci že dve deli in sicer opereto »Dijak pripravljajo na ponovitev »Pla-prosjak« in Kreftovo dramo nmrite rože«.
»Velika puntanja« Obe stvari pa sta zelo zahtevni in sta terjali nemalo truda in časa. In
naprej vodil dosedanji predsednik tov. Pergar.	Z. J.
oeie	za	sisienuinauj	druitva imela v svojem gteaaa-	^	go6tovanja, med katerimi je	članom m aingenui iega
vanje	delovnih	ljudi na svojem -kem repertoarju slaba ati celo	gostovanje ob	ka. Toliko ^ požrtvovalnosti, lju-
območju.	nevzgojna dela. •Tudi vaška drv., obfjnakem prazniku v- Zagorju, bežni, discipline m dobre volje,
štva so imela se kar srečno ro-	kjer je postavo obiskalo več	kolikor je pokazal ta odsek kot
ko pri izbiranju gledaliških del,	2000 gledalcev. Poleg tega	kolektiv, ni bilo zapaziti drugod,
ki so jih naštudirala in se z nji-	„	^ mdeški gledališčniki spre-	V tem letu so imen godbeniki
KAKO JE S PEVOVODJI?
Skoraj v vsaki večji vasi bi lahko deloval pevski zbor, če bi imeli na razpolago dovolj pevovodij. Zdi se mi, da bi tudi uči
mi predstavila občinstvu. Ra. zumljivo pa je, da so vaška
Žitu oc Trt*’, uu u•	i*v»------------ -	*	-	•	.	.	.	•
raj vsak učitelj tudi pevovodja, zato je bilo število pevskih zborov na vasi veliko večje. Danes pa število ljubiteljev pevske urrietnosti ni nič manjše, kot je bilo nekoč, le da ni nikogar, kt bi jih zbral okrog sebe in jih
pa taka, ki niso zahtevala večjega števila vlog.
GOSTIŠČA PRI »SVOBODAH«: DA ALI NE?
Zadnje čase se res veliko govori o tem, da ni pravilno, da
pa so radeški gledališčniki sprejeli v goste še Celjane, Semičane in okoliška prosvetna društva. Vidimo torej, da je hram boginje Tatije nudil občinstu dovolj hrane, i
MLADINSKO GLEDALIŠČE • Tudi ta najmlajši in najbolj množičen odsek je postavil v pretekli sezoni na oder dvoje del — Pehto in Jurčka — in če
RADIO
V TEM TEDNU
Poročila postajajte »sak dan ob 5,05, 7.00. 13.00. 15,00. 17.00. ia 10.00 radijski dnevni* te* ob 22.10. „2elel; ate — poslu**]«" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvet* in kmetijsko univerzo vsak delavnik ot> 12.30. „Naš jedilnik" vsak delovnik ob 7.20. Oddajo ..Dobro Jutro, dtagi postabalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 3.00 do 7.00.
NEDELJA, 11. NOVEMBRA 6.00—7.00 Vesele melodije a prijetno nedeljsko Jutro. 7.35 Zabavne melodije.
Obračun dela hrastniške ,,Svobode I’
Bolj razvijati društveno življenje
Pred občnim zborom smo v ne- da bo morala največjo vlogo od- Važno je končno tudi to, da ai ki naši številki zpisali nekaj be- igrati njhova res bogata knjiž-
o *	_	hrnjitniklcp niča m pa seve odbor, ki bo se tesnejše stike s soseanjima
3i^TrSSl-l^!5ta P-prav/pro^v. »redi«,jI .. --------------------" “ ”
so vse društvene skupine lepo sploh vsega društvenega sivlje-opravile svoje programske na!o- nja. ge in da bodo v prihodnjem letu dejavnost še bolj poživili.
_	,	_	___mo želijo, da bi jih bralo le več	....
Ravno o tem pa so na občnem	prostori vedno jim nalaga precejšnje obvezno-
2000 dobrih knjig je sicer za ta del Hrastnika kar veliko. Sa-
društvoma. In kot za zgornjo, velja tudi za to društvo, da pomoč dolski »Svobodi« n$ ostala brez haska.
Vsekakor bodo morali v društvu pohiteti z delom. Program
sH«
delo. In ker so pazljivo prisluhnili nedavnemu posvetu Zveze »Svobod* in prosvetnih društev, na katerem so obravnavali nekatere probleme delovanja delavskih društev, so spregovorili še o tem.
Društvo ima lepo in prostorno dvorano, velik, sodoben oder, nima pa prostorov, kjer bi
»Logaritmi in ljubezen"
no trboveljskem odru
preko 80 vaj in 24 samostojnih
nastopov, med katerimi so vse- g30	predstav« — Hstittr Ca-
fe akor najvažnejši že tradiclo- robna pi3č«i. 9,14 Pisan« vrsta sioveo-rcalni nastopi V spodnjem delu «Mb narodnih i* umetnih pesmi. 945 Zasavja. Opaziti pa je bilo njihovo sodelovanje tudi ob vseh proslavah in akademijah.
LJUDSKA UNIVERZA
je v tem letu usmerila svoje delo zlasti na okoliške vasi in je razveseljivo, da je pri ljudeh naletela na razumevanje. Štiriindvajset predavanj je poslušalo 1550 ljudi, kar je vsekakor velik procent glede na majhno število prebivalstva po vaseh.
KNJIŽNICA
Ta je povečala število članstva ' na 572 in nakupila j« precej novih knjig. Omembe vredno in hkrati razveseljivo je tudi, da v knjižnico zahaja največ mladine.
BOGAT PROGRAM DELA
Po diskusiji in predlogih je bil sestavljen osnutek za bodoče delo. društva, ki zajema vse sekcije. Samo nekaj izvlečkov:
Mestno gledališče pripravlja še v tej sezoni:	»Skupno stanova-
nj®«, ponovitev Linhartovih »Kranjskih komedijantov«, v poletnih mesecih pa bodo Radečami lahko gledah na prostem »Mlinarjevega Janeza«. Dramska družina Papirnice se bo pa predstavila z dramo »Metež«,

Sevnica
V sklopu r. regulacijo Sevnične so Pft Kopitarni pričeti z gradnjo novega, modom ega betonskega mostu, ki bo, vsaj tako upajo, končan še v letošnjem
Preteklo soboto je bila v Do- svojo nalogo dobro opravila.
.....	.	mu »Svobode II* v Zg. Trbovljah Sploh so se igralci » »»oje ««•
članstvo, oziroma ljudje zbirali, prstem Senečičeve komedije ge zelo vživeli kajti dijaško žtv-To pa je vsekakor precejšnja »Logaritmi in ljubezen* v upri- ljenje dobro poznajo, saj so sa-ovira za razvijanje društvenega zornvi mladinskega gledališkega mi dijaki. Tudi odrski jezik in življenja. Vendar so se zedinili, ~fctil,a gimnazije « Trbovljah, v izgovorjava sta bila dobra razen letu. da bo	to	delo odslej	njihova	po-	re*jji pTOf. Rada Cešnovarja. To	manjših narečnih spodrsljajev.	•*
glavična	skrb.	Hočejo	ubrati	ta-	je (,j[ za mlade igralce zelo lep	Gledalci so bili z izvajanjem	y Sevnici je hal pred	kratkim
ko pot, ki je v njihovih prilikah in uspel večer, ki jim bo gotovo zelo zadovoljni in so nastopajo- ^tanov-ljon občinski pododbor mogoča, in če po tej poti ne bo vzpodbuda pri njihovem na dal j- če pohvalili z dolgotrajnim plo-	obrtne zbornice, katere-
šlo vse po sreči, ali tako, kakor njem delu Tudi gledalci so z skanjem.	, • ga predsednik je tov. Ivan
si želijo, bodo s skupnimi moč- 0bUno udeležbo pokazali, da se Zanimivo je to, da so 'Pealoi	Omenjeni r**^*1-
mi premagali tudi te ovire. Se- zanimaj0> fcaj naša mladina tudi le osmošolci. Denar pa, M ga ^ ^ redno ehaja in zastopa
ustvarja.	bodo s predstavami	interese obrtništva ter pomaga
Zelo zahtevno vlogo stroge hočejo uporabiti za maturitetni občinskemu ljudskemu odboru profesorice je odlično prikazala izlet. Največ zaslug za to uprl- . obj-t^g^h vprašanjih.
Berta Zičkarjeva. Vlogo sluge zoritev ima vsekakor prof. ces-	*
so zaupali tovarišu Tonetu Ko- novor. Soboiišn ji uspeh je. mla-	..	m-
rehu, ki je svojo nalogo prav dimke mu gledališkemu kdlekii- Iniciativni odbor	pp-
dobro izpolnil. Posebpo pa je	vil najboljša izkaznica za gosto-	»lovne	zveze v Sevnici	je
ugajala ljubka Irena: Mihelina	vanje v Zagorju, Hraštn.ku, Bre.	ha več	sestankov » so	tako	re-
Goznikarjeva, ki je ponovno do- žicah, Krškem in drugod.	Itoč pred ustanovitvijo -vrate.
kazala, da je igralski talent. Pa Mladim gledališčnikom Seli- omenjeno področno Plovno tudi Boris (IVnko Pušnik) in mo pri nadaljnjem delu še mno- zvezo bi spadala občina Radeče
veda pa ne bodo ostalega društvenega dela jiustili vnemar. Nemajhno pozornost bodo vsekakor posvečali tistim skupinam, ki se še niso utrdile in ki terjajo večjo pomoč upravnega odbora in čianftva sploh. Program sekcij pa zgovorno kaže, da so si naložili precej težke naloge.
Slej ko prej bodo nadaljevali
z izobraževalnim delom. Sodijo, Marta (Meni Krasnikova) sta go uspehov in jim iestdamo! Jn Sevnica.
Še pomnit« tovarni! — 11.15 Oddaja z« Bone a« Slovenc«. 12 00 Pogovor s poslastici; 13.00 Z« našo ns. 16,00 Stanovanj« ra na* raaoere (reportaia).
19.30	Zabavna ctabs. 21,00 Kulturni NugMi.
PONEDELJEK. 12. K05EMBRA
11.05 Radij«* a »ola ta predajo stopnjo — a) Joie Ropnit: če de-Utik potuje — b) P»rt« Kaian: Ali st« Jih i« *li-asli 11.35 Po|o BrdnMJci Imrtjc. vmes igrajo Veneli pUniarji. 12.40 Lahe* spored ovaja Ansambel dom »lih pesmi In napevov. 14.05 Radijska Soia ra vUjo stopnjo — Herbert Roland; B to jo v okori Mato Orosso (prevedel I. Desničar). 15.40 Utrio*; ir literature — Wi)iam Snroyan: Roc* W*gram. 13.00 Drnlinski pogovori. 15.10 Igra Kmečka eodba. 18.30 Radijska univerza. 20,00 STadinska oddaja.
TOREK, IS. NOVEMBRA
8.00	Operetne melodije. 8.50 Nekaj poskočnih domačih vti. 10.30 Jezikovni pogovori (pooovttev). 10.45 Melodije za razvedrilo. 11.15 Za dom ki lene. 12.00 Slovenske narodne v priredbi Filipa Bernarda. 14.20 Zanimivosti ir znanosti in tehnike. 17.10 Zabavna i« plesna glasba. 18.00 športni tedni*. 20.00 DoanCe aktualno« ti.
SREDA. 14. NOVEMBRA
11.00	Staven tke narodne in domače pesmi. 12,40 Melodije t Montmartre.
13.30	Pesmi (n plesi bratskih narodov.
15.40 Utrinki H literature — Vinko Mouni:	Melodije brez Imena. 16.00
Koncert po leljah. 18.00 Kulturni (led. 18.15 Koroike narodne revmi . . Mariborski komorni zbor p v. Rajka Si-koflka. 18.30 Zunanje-politični feljton.
ČETRTEK. 15. NOVEMBRA
11.00	Nad najml.vjK pojo. 11.15 Cicibanom —- dober doni (Pesmi Črtomir a Šinkovca). 13,30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.» Pionirski kotiček. 13 40 Utrinki Ir literature — Kurt Kutenberg: Veliki veter. 18.30 Repor-taia. 18-45 Poje moSki komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. ».00 Tedeo-ski zmm»|e-T04iti«iii pregled. M, 10 če-trtkor večer domačih pesmi in rapevov — sedelo le jo priljubljeni solisti ki ansambli. 21,00 Ob tridesetletnici »tke Kvedrove.
PETEK. 18. NOVEMBRA
8.00	Slovenski zbori ..Svobod" pojo narodne ki umetne poemi. 11.00 Za dom m tene. 12.00 Staven tke narodne pesmi. 13.15 Za staro in mlado (operetna, lahka in taborna gVssba). 15.40 Utrinki Iz literature — VHevn Zarode; Pesmi. 17,10 športniki, pozori 17.30 Zsbavn« m plesna rtasta 18.13 Partizanske pesmi oole narinski oktet. 18,30 Iz nadih kn’ekt>-vor. 20.00 Tedenski znranle-politUni preetad. 21,15 Oddaja o morja tn pomor-Kato.
SOBOTA, 17. NOVEMBRA
11.00	Igra Trio Dor* a Skoberne tali.15 Dober dim, otroci 1 (Monica Komanov* pripovedni«). 11.30 Pe»m: otaven-•kih skladate:<er 13.15 Poj* Slovenski Okle*. 14 » Zanimivosti h znanosti in tehnik«. ’ 13.40 Nove kobra 18.00 Okno * svet. 18.15 Po'« «*n«trf zbor Svobode I»RW> n. t. tali'* Oozlčv. m vo JezRtor-ri pogovori, 20-00 Veseli večer.
Skraja je tečaj obiskovalo precej Ločanov in Kisovčanov, potem pa so jeli iz nerazumljivih vzrokov izostajati. Sklenili pa so s tečajem nadaljevati.
Lutkovni oder so popolnoma preuredili in le-ta bo lahko v letošnjih zimskih mesecih začel igrati doma in drugod.
Osnovno delo tega društva pa bo razvijanje društvenosti, se pravi, privabljati v svoj lep in prostoren dom res vsak dan ondotne ljudi. Ne le, da bi ljudje prihajali k igram in drugim prireditvam, marveč da bo dom resnično postal nekak drugi dom slehernega prebivalca te doline.
Prostorna čitalnica, lepo urejena knjižnica, razne klubske sobe dajejo naravnost idealne možnosti, da postane hram kulture resnično zatočišče vseh tistih, ki po sojem delu iščejo razvedrila, sproščenih pomenkov in poglabljanja v vse tiste probleme, ki jih je moč odpraviti le s skupnimi močmi.
Vrata doma so odslej na stežaj odprta za vsakega prebivalca. Nad 1000 raznovrstnih knjig čaka, da jih bodo ljudje brali, in drugi pripomočki so tudi na razpolago.
Ob vsem tem pa razvijati obstoječe društvene skupine in jih bolj temeljito pripravljati za svoje odgovorne naloge. To bo odslej glavna naloga tega rudarskega kraja in prihodnje leto bodo lahko ugotovili, da jim nudi društvo vse tisto, kar pač potrebujejo po svojem napornem delu.
Rešitev magičnega kvadrata iz 44. številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpččno): 1. slon, 2. lava, 3. oven, 4. Nana.
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev uganke Marti Boršt-nar, učenki 3. razreda osnov, šole v Trbovljah II, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno nagrado — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žretoa Leopold Rovan, učenec II. raeroda gimnazije, Zakot 7, pošta Brežice, kateremu bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala.
Uredništvo.
Nov nagradni magični kvadrat za pionirje
Besede (vodoravno in navpično); 1. človek, katerega pogostimo; 2. skromna domača žival, ki je zadovoljna tudi z osatom; 3. redni sestanek društveni li odborov; 4. pritisk
I 2	3	4
Crite: AA, EE, G, J, K, LL, OO, SSS, TT.
Rešitve nam prinesite ali j>a pošljite po pošti do nedelje, 18. novembra opoldne. Dvjt izžrebanca boste dobila za pravilno rešitev uganke knjižno darito-
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole. ki Jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer sto doma.
Uredništvo.
Kfe se interesenti za semensko žito?
V 42. številki z dne 13. oktobra t. L je priobčil »Zasavski tednik« na 4- strani članek pod gornjim naslovom, v katerem se očita nekaterim kmetijskim zadrugam v Zasavju, med drugim tudi KZ Brestanica, da niso naročile semenskih žit za svoje člane v pričakovanem roku. Resnici na ljubo pripominjamo k temu članku, da je tudi KZ Brestanica storila svojo dolžnost in naročila semenska žita za svoje zadružnike, vendar šele i» dnevu, ko Je bil ta članek odposlan uredništvu Ust*.
Uredništvo.