ALBIN SPREITZ: Vzgojujmo državni čut. Pod omenjenim naslovom ie tov. Rudolf Dostai v 27. števiiki ,,Učiteljskega Tovariša" izvaial nekaj lepih misli vzgojiteljem v uvažeavnje in v ravnanje. — Bodi še meni dovoljeno, da osvetlim ta velevažni postulat moderne osnovne šole po svojem skronmem spoznanju. Res fe, da je predvsem državljanom velikih držav državljanski eut svojstven, globoko v duši zasidian. Svetovna vojna je doprinesla sijajen dokaz, da v splošnem brezdomovincev ni. in da je postalo reklo liekaternikov .,ubi bene, ibi patria" brezpredmetno. stavek brez stvarne podlage. So to enostavni psihološkj vzroki: plemenska duša. oiačena predvsem v mladmi po tradiciiah velikih mrtvecev, neoporečnih gospodarjih živih, ki daje Ijudem iste narodnosti približno slično duševno mehanvko in jim začrta pot v vseh velikih življenskih vprašanjih. Nadalje pa naravno in razumljivo psihološko dejstvo. da žele mase po svojih voditeljih te ali one politične skupine uveljavljati svoja stremljenja v od narave in okoliščinah odkazanih kraiih bivaroja in delovanja. Končno pa je še možnost razvitega državnega čuta pripisati važnemu dejstvu, da |e izločen vpliv Ijudi drugih duševnih ustrojev-tujcev. — f a psihološka dejstva nam nai usmerjajo pot pri privzgojitvi državnega čuta. Ohranimo v naših potomcih čisto plemensko dušo! — Res je, da izhaja iz staršev različne narodnosti več nadvrednih duhov, kakor je to dokazal nauk o podedovanju. a pri narodu to nikakor ne pride vidno v poštev. Veliki francoski mislec in socijolog Gustave Le Bon je napisal uvaževanja vredno resnico. da streme najrazličnejše politične stranke pod različnimi imeni za istimi političnimi cilji. V svetovnoslavni njegovi knjigi .Psihologični zakoni razvoja naiodov" (slovenski prevod Alb. Ogrisa) čitamo na 76. strani: ..Vzamimo od početka Francijo, to je eno izmed onih dežel na svetu, ki je pretrpela najgloblje prevrate in kjer so se v nekaterih letih spremenile politične inštitucije navidezno najkoreniteie in kjer so stranke dozdevno najbolj razIične. Ako premotrimo s psihološkega staiišča ta navidezno tako raznolika mnenja, te vedno si nasprotujoče stranke, lahko konštatiramo, da imajo v resnici popolnoma isto podlago, ki izraža natančno ideal našega plemena. Intransingenti, radikalci, monarhisti, socijalisti, z eno besedo, vsi zagovorniki najrazličnejših doktrin, teže pod različnimi imeni za popoinoma istovetnim ciljem: absorpciio posaineznika od države. Po čemer hrepene vsi z isto vnemo, to ie stara centralistična in cezarična vlada, država, ki vodi vse. ureia vse. absorbira vse, uravnava najmaniše posameznosti v življenju državljana in ga varuje skrbi, da bi moral pokazati le iskrico prevdarka in inicijative. Naj se imenuje obiast na čelu države kralj, cesar, predsednik itd., to je brez pomena, naj si bo ta •cblast kterakoli, ona bo imela nuino isti ideal in ta ideal je ravno izraz čustev plemenske duše. Drugega bi ne trpela. — Toda bodi dovolj! Po analogiji pa ne velja to samo v Franciji. — Od političnih strank najradičnejših programov torej ne preti takšna velika nevarnost za obstoi države. če tvorijo državo ljudje iste ali slične plemenske duše. Stranke oblikujejo po svoii rnoči državo. ali v celokupni interes naroda, ali v interes gotovih slojev. Prepuščajmo presojo v vsaikem slučaju politikoni! — Važno pa je, da ne dobe tu-jci v naši očetnjavi nikdar političnega vpliva, ker le ti so zmožni spreminiati našo plemensko dušo. Nadalje je treba delati na duševno zbližanje vseh naših treh plemen. O tem pa se je že premnogo pisalo in se še vedno piše. Prav tako! ,,Uredbe vzgajajo človeka!" Preosnujmo naša vzgajališča, v kolikor pritiče našim razmeram. po načelih šolskih občin, samovladanja učencev. Prmašajmo z eno besedo .,več demokratizma v šolsko sobo!" Ustavoznanstvo, ki se ga učenci pridobe na igrajoč način. je zelo važen predmet za pravilno pojmovanje državnega ustroja in ustavnega življenja. Bodoči državljan razvidi z veliko jasn-ostjo, da zavise vse uredbe (v najsplošnejšeni. smislu besede) od svoječasne prevladajoče naro- dove volje. — Tov. Dostal pravi: ,,Zava- limo kamen pozabnosti na pretekiost, naš pogled bodi vprt edino v bodočnost!" Ne morem se pridružiti temu mneniu. Ivan Cankar pravi nekie: ,,Čim tesnejše so sence. tem silneise ]e hrepenenje po luči!" -- Ravno pozhanje vsega gorja in temnih ciljev bivših naših avstrijskih krvnikoy je prešinilo slehernemu plemenskemu Jugo- slovanu vso notranjost in mu ojačilo voljo in pogum za težek boj osamosvoiitve. Svo- bode smo Ie tedaj veseli, če poznavamo sužnosti. Treba je demonstrirati pre- teklost. Privzgojitev državnega čuta mladhii bodi torej naiimenitnejša naloga državljanske vzgoje.