Mnßfeo io opmišfuo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaja
Z eredai&vom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon fit. 113.
Št. 47.
Baročni&a listu:
Celo leto..................[2	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno.................... I	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 24. aprila 1911.
Letnik III.
Ljubljana ni več liberalna.
S toliko napetostjo pričakovane občinske volitve v Ljubljani so dovršene. Liberalci so dobili 23, S. 11. S. 14,: Nemci 7 in socialdemokrati,' 1 odbornika. Rezultat pomenja zadnji, smrtonosni sunek slovenskemu liberalizmu. Poražen in strt leži na tleh v svoji glavni trdnjavi, ki mu je bila od vsega pričetka najvažnejša opora, iz katere je črpal vse sile in moči. Desetletja je neomejeno gospodaril nad slovensko pre-stolico in sedaj je dogospodaril, Je to popolnoma zasluženo plačilo. Liberalni mogoicnjaki j so svojo moč nad belo Ljubljano brezobzirno in teroristično izrabljali v svoje sebično-strankarske interese, ajkrbeli so za korita, metali denar z odprtimi rokami svojim podrepnikom in se niso vstrašilj nobenega lopovstva, s katerim so onečaščali našo prestolico, samo če je jim kazalo. Sedaj so želi vihar, ki so ga sejali dolga le-■ ta. Volilcem se je zagabilo početje liberalnih sebične-žev in z glasovnico v roki so povedali, dai ne marajo več liberalnega gospodstva. Ljubija,nčain je potrpežljiv in dobrodušen, toda konečno mu je bilo vendar le preveč in postavil je liberalce pod kap. Vse divje kričanje liberalnih listov v zadnjem času ni nič izdalo j in vleklo. Vsi zavedni volilci so uvideli, kje so njihovi največji škodljivci in odločno so povedali, da ne dopuste, da bi se še nadalje grešjilo na njihov račun.
Izid volitev je liberalce silno poparil. Pričakovali so sicer opozicijo, toda da niso dobili niti dela-možne večine, to jih je zadelo, koti strela iz jasnega. Prevec so že bili navajeni na slepo zvestobo Ljubljančanov, ki so se dali s podlim hujskanjem proti V. L. S. in kmečkemu ljudstvu vedno vloviti, zato jih je zadel poraz še silneje.
V. L. S. je lahko zadovoljna in ponosna. Jasno se je zopet pokazalo, da žanjejo njena načela in njeno smotreno delovanje povsod vspehe. IDolgoi so se dali mamiti ljubljanski volilci s i frazami : o „črnem klerikalizmu“, o „mračnjaštvu“ in kolikor je še takih bav-bavov, toda konečno je začela zmagovati zdrava pamet, začel se je naravni proces. S. L. S., ta organizacija z zdravim jedrom in polna življenja, je stopila, v beli Ljubljani na plan, da korakoma prevzame dedšeino po zastarelem, v svojem bistvu gnilem li-, beralizmu. iTo dejstvo bo gotovo'vzbudilo po vsem Slovenskem radosten odmev. Vse ogromne množice, združene v V. L. S. širom naše domovine, se bodo (veselile z Virlimi ljubljanskimi somišljeniki, ki so z
krepkim korakom nastopili ,pot proti zmagi, k osvojitvi bele Ljubljane, Le pogum vrli bojevniki! Na obzorju vstaja zarja novega lepšega dne.
Iz Maribora se je odposlalo voditelju V. L. S. dr. Šušteršiču naslednjo brzojavko:
./Iskreno čestitamo k lepemu vspehu. Za štajersko V. L. S. dr. Korošec.“
'V'
Šmarje, Rogatec, Kozje — kandidat dr. Jankovič.
Včeraj so se dovršile v,s e predpriprave S. K. Z. za državnozborske volitve. Zhupniki volilnega o-kraja Šmarje—Rogatec—Kozje so z navdušenjem enoglasno postavili za kandidata S. K. Z. <dr. Franca Jankovič^, deželnega glavarja namestnika in zdravnika v Kozjem. Sedaj stopamo na celi črti po zmago.
Shod zaupnikov pri Sv. Križu tik Slatine.
Ves rogaški okraj je bil častno zastopan. Shod je vodil častiti gospod nadžupnik Korošec, zapisnikar je bil častiti gospod kaplan Krajnc. Najprej se je vzelo na znanje pismo gospoda dr. Antona Korošca, s katerim se srčno poslavlja od sedalnjili' volilcev. Z izrednim navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija :
„Zaupniki S. K. Z., zbrani danes dne 23. aprila pri Sv: Križu tik Stotine, iskreno obžalujejo, 'da je njihov dosedanji velezaslužni in neumorno delavni poslanec gospod dr. Anton Korošec,; sledeč pozivu naših' vrlih somišljenikov v Savinjski dolin j, se odločil za kandidaturo v Celju—Vranskem, da kot izborni vodja naše katoliške narodne stranke pribori tudi še ta mandat in ustvari potrebno edinost. Zaupniki mu izrekajo za vse njegovo uspešno, trudapolno delovanje svojo najiskrenejšo zahvalo in ga prosijo, da bi tudi v bodočnosti ohranil za svoje dosedanje vojilee naklonjeno srce in ljubezen. Pozabili ga ne bodo in pa vsikdar radi sledili njegovim navodilom v prospeh in rast S. K. Z.!“
Nato se je prebralo naslednje pismo:
,/Častiti zaupni možje! Podpisani, starosta rogaškega okraja Vam s tem naznanim, tla sem zadržan .udeležiti se tega zaupnega shoda. [Ob enem pa Vam izražam svoje veselje, ko sem izvedel danes, da našai Kmečka zveza nasvetuje nam za kandidata mno-gozaslužnega moža*, gospoda dr. Jankoviča, zdravnika v. Kozjem. Vsem občinam in vsem volilcem našega volilnega okraja priporočam z najboljšo, vestjo, meni dobro znanega, bistroumnega, pra\jico]jut|nega in za kmečke koristi toli vnetega gospoda 'dr. Jankoviča, 'da ga za našega državnega poslanca soglasno volite. — Martin Debelak, župan pri Sv. Mohorju.“
In vsi volilci so se kot en mož izrekli za, kandidaturo gospoda dr. Fr. Jankovič a.
Častiti gospod M. Roškar je može navduševal za krepko agitacijo in shod je bil sklenjen s prisrčnim vsklikom: „Bog živi S. K. Z. in našega kandidata, gospoda dr. Jankoviča!“
Kandidati navdušeno sprejeti.
Poročila o prvih shodili 'kandidatov S. K. Z. nas navdajajo s ponosom in velikim zadovoljstvom. Ljudstvo sledi z navdušenjem zastavi Slovenske kmečke zveze. Nastop naših dosedanjih poslancev na Dunaju in v Gradcu, radi katerega se je vsa avstrijska javnost morala seznaniti s slovenskimi razmerami, je vsepovsod vzbudil zaupanje v sedanje vodstvo naiše politike. Za to pa tudi oni, ki še niso popolnoma v našem taboru, žele, da zmaga naša kmečka stranka na celi črti in da se pri volitvah ne cepijo glasovi na dve ali več strank. Ljudstvo v svoji ogromni večini je sito vednili prepirov, ki nastanejo vsled tega, ker gredo nekateri politiki svoja stranskai pota. Ljudstvo želi enotne, složne in krepke delegacije, vsled tega pa se zbira okoli Kmečke zveze.
V celjsko-vranskem volilnem okraju so pokazali prvi volilni shodi našega kandidata, da je tudi tam ljudstvo istega mnenja. Mirno in dostojno se je začel razvijati volilni boj in brez vsake žaljive besede proti nasprotnemu'kandidatu se volilci vendar z veseljem in navdušenjem izrekajo za kandidata! dr. Korošca. Vse uvidi potrebo, da so na Dunaju naši poslanci e-nega mišljenja, enega naziranja in vsled tega tudi e-notni v vsem postopanju.
PODLISTEK.
Šejkova hči.
Na skrajni vojaški postojanki El Manzur je vladala med Spanci precejšnja razburjenost, ker je dospela zjutraj neka karavana, ki so jo napadli kabil-ski rodovi.
'S Skrbjo na obrazu je zrl polkovpik. skozi okna svoje pisarne, ki je bila na skrajnem koncu utrdbe, obrnjena proti gorovju Gurugu, kjer so gospodovali najdivjejši rodovi Kaibilov.
Potem je poklical vojaka), ki je imel nekaj opraviti na dvorišču utrdbe. Kmalu jje stal pred njim.
—	Pokliči mi poročnika; straže, —I naročil je polkovnik. — Reci mu, da ga prosim, naj hitro pride semkaj.
De Ferry je prišel ravno od patruliranja k poveljniku, ki je zopet poln skrbi zrl na bližnje gorovje.
—	Želite, gospod polkovnik? — vprašal je hitro častnik.
—	Ah, tu ste že. Prosim, vzemite si prostor. — Razprostrl je pred častnikom zemljevid ter skušal govoriti mirno: — Marokanci nas hočejo zaplesti v presneto kočljivo stvar. Tudi ako so poročila pretirana, ne moremo vedeti, kaj tiči zadaj. Prisiljen sem poslati vas na poizvedovanje.
De Ferry se je molče priklonil.
—	Dati vam morem samo dva jezdeca s seboj, — nadaljeval je polkovnik, — ker je do» Ramon odšel včeraj z večjim oddelkom v Meblo m morami biti tukaj pripravljen na vse slučaje. Vzemite s seboj Penita in Juana. Oba sta izkušena. Ako mogoče, dobite stik s Šejkom Atmanom bu Diba, ki tabori nalvadnov pokrajini med velikim Karavanserajem in zahodnimi
gorami pogorja Gurugu. Od njega boste zvedeli nar mere ostalih rodov.
Migljej z roko in častnik je odšel.
V hodniku poslopja je De Ferry . postal za trenutek. Povelje je bilo zanj primerno, tojda kratek Čas, ki ga je imel na razpolago . . .
—	Ah, kaj, — zacepetal je z nogo, da so zazvenele ostroge — bo že Mo.
In mirno in stvarno je poročal obema vojakoma potrebna povelja.
Prvi jutranji mrak je odkril trem jezdecem razvaline iz pradobe pogorja Gurugu, neskončno enakomernost skalnatih pobočij, na katerih je Je tu ali tam rastlo pest na pol ovenelih travnatih bilk. De Ferry je svoja spremljevalca 'dobro opremil z vsem potrebnim in vsi so se pripravljali h kratkemu odmoru, kajti bili so že nekaj ur v sedlu.
Častnik si je ogledoval okolico z nekega višjega mesta z dalnogledom. 'Videl pa ni ničesar razen pustih' skal. Videli niso sploh Še nobenega bitja, in to jih je napolnilo s skrbjo, ker je bilo to znamenje, 'da. so se Kabili umaknili v gorovje na podlagi kakega) skupnega načrta, kar gotovo ni mirovno znamenje.
De Ferry je sedel na odeji, M mu jo je položil Benito preko skale ter je hotel napraviti malo risbo. Naenkrat se je čul izza skalovjai pok; kroglja je u-darila v tla poleg častnika. Gdškočili so drobci zemlje, iz gorovja se je čul odmev.
—	Na konje! — zavpil je poročnik, ki je takoj spoznal za kaj se gre.
Toda zop,et je počilo na drugi strani, petkrat, Šestkrat. Sedaj kroglje niso zgrešile: Benito in Juan sta se zgrudila, z vsklikom na tla.
Thidi De Ferry je začutil neko skelečo bolečino, trenutek se je opotekal, zagrabil je v zrak, tu je občutil uzde svojega konja, Uprl se je v konja ter ga s težavo zasedel. Zvesta žival je odhitela sama od sebe proč. Se parkrat je počilo za njim, potem je bilo
tiho. Samo topot konjevih kopit je odmeval od trdega skalovja.
Krčevito se je držal De Ferry grive svojega, konja, ki je drvil v pustinjo, sledeč le svojemu instinktu. Neusmiljeno je peklo žareče solnce na skalovje. Kakor v sanjah so hitele daljne in bližnje slike mimo ranjenega jezdeca dalje.
Potem je občutil žejo. S težavo je potipal ob ter-bi pri sedlu, kjer je bila pritrjena cev z vodo in še težje jo je odvezal in privzdignil k ustom.
Toda o groza — kroglja je cev prevrtala in dragocena snov se je zlila že prej na sovražna tla. Čutil je, kako mu vedno bojlj gineva zavest. Kaikor megla se mu je yleglo na oči in kakor iz daljave je čul topot kopit svojega zvestega konja. Potem je bilo vse tiho.
Ko se je De Ferry zopet zavedel, ozrl se je začudeno okoli sebe, Glavo je imel vso vročo in bolečo. Počasi se je dvignil, ležal je v šotoru. Okoli njega so bile razprostrte orientalske preproge in zaiboji, na katerih je mehko ležal.
Toda, kako je došel semkaj? In ko je o tem razmišljal, se je spomnil, kaj se je vse zgodilo. Videl je, kako je jezdil skozi kamnito, tiho pustinjo, dokler — dokler —
Prevjdno se je razgrnila odprtina v šotoru in v odprtini se je pojavil previdno rujiavkast obraz — deklice. Crni lasje so ji viseli razprostrti preko ramen, in komaj je zagledala častnika, ko je tudi že skočila notri brzih nog.
—	Mirno, senor! — je zašepetala, — Alah te hoče rešiti, toda ti moraš počivati!
—	Kako sem prišel semkaj? — vprašal je tiho De Ferry in se vlegel vbogljivo v blazine.
—	Jutri, — je zašepetala v odgovor, — ako A-lah hoče, ti bom povedala.
Postavila, je velik prsten vrč ob njegovem ležišču ter odhitela hitro iz šotora.	(Dalje prib.)
Dramlje.
Prvi Koroščev volilni shod pri nas na belo nedeljo po prvpm svetem opravilu se. je imenitno obnesel ter naredil na vse naše župljane [ najboljši utis. Shodu je predsedoval gospod Blaž 'Jesenek, ki je gospoda kandidata v izbranih besedah pozdravil in ga ob koncu toplo priporočal.
Navdušenje vlada vsepovsod za kandidaturo dr. Korošca, ki nam je z domačo in vneto besedo razložil program Slovenske kmečke zveze,, na i katerem kandidira, Mirno, brez vsakega tudi najmanjšega nasprotovanja, z vedno večjim veseljem je nia stotine ljudi poslušalo zanimiv govor in nazadnje, ko ga je še gospod predsednik in gospod Miha Vengust iz So-telke volilcem priporočil z navdušenimji živioklicl obljubilo dati kandidatu svoji glas. Tudi gospod M. Jar-novič je svoje želje v lepi obliki naznanil ter se izrekel za svobodne in dostojne volitve.
Nad Dramljami sije sed,aj solnce sporazumljenja in navdušenja za Slovensko kmečko zvezo.
i	Frankolovo.
Ponosno vihrajoče narodne trobojnice so naznanjale, da bo na belo nedeljo po veČernipah na Frankolovem pri gospiodu Brložniku vodilni shod, na katerega pride kandidat gospod dr. Korošec. Od vseh strani so prihajale krepke postave naših mož na zborovališče, tako da jih mnjogo niti ni moglo v zborovalne prostore, ampak so morali zunaj poslušati govore. Navzoča sta bila tudi gospoda župana iz Frankolovega in Višnjevasi.
Shod otvori gospod Volavc, predsednikom se izbere častiti gospod župnik A, Požar, ki v navdušenih besedah predstavi gospoda kandidata,
Nato nastopi gospod dr. Korošec ter se v iskrenih besedah zahvali Frankovljanom za ganljivo Zvestobo, ki so jo v slabih in dobrih Časih izkazovali Slovenski kmečke zvezi. Potem razvije svoj program, ki se je z zanimanjem poslušal.
Nazadnje se z velikim navdušenjem pritrdi kandidaturi dr. Korošca in z živioklici nanj in na Slov. kmečko zvezo se zaključi zborovanje.
Domači pevski zbor je prepeval narodno-budil-ne pesmi.
, Sv. Marko pri Ptuju.
Poraženi slogaši in liberalci.
Včeraj dne 23. t. m. po rani službi božji je priredila S. K. Z. prvi volilni shod y gostilni gospoda Goloba, kateremu je predsedoval pooblaščenec S. K. Z., nadrevizor Vlad. Pušenjak.
Shöfl'a se je udeležilo mnogo domačinov, prignal je pa veliko gardo liberalcev in slogašev od g. Ploja plačani agitator — pardon sourednik“ „Singe“, kakor se je sam nazival — Vesenjak, „slučajno“ je prišel na shod dr, Pivko. Že med službo božjo je Vesenjak koval načrte in skušal preprečiti, oziroma onemogočiti shod, a njegove nakane so mu izpodlete-
le takoj.	..	„
Prvi je nastopil kandidat gospod Miha Brenčič, ki je v lepih besedah obrazložil program; osobito je razpravljal o razbremenitvi kmečkih posestev, davkih, šolskem vprašanju,) dveletni vojaški službi, povzdigi živinoreje itd. in povdarjal, da bode v slučaju izvolitve neumorno delal za dobrobit kmečkega
stanu.	.	..
Nato prevzame besedo gospod nadrevizor vlad. Pušenjak, ki govori o vzrokih razpusta državnega zbora, o delovanju poslancev S. K. Z., o njjili boju za pravice naroda in o njih' delu za kmeta. Govornik se peča nadalje s strankarskimi razmerami in priporoča kandidata kmeta Miha. Brenčiča, kojega kandidatura se z veliko večino sprejme. Proti so bili trabanti Vesenjakovi iz Sjv. Marjete in nekaj domačih Štajercijancev, liberalcev in slogašev.
K besedi se oglasi Vesenjak, ki začne z napadi na gospoda poslanca dr. Šušteršiča in dr. Korošca, kar izzove veliko ogorčenje pri zborovalcih.
Predsednik pozove govornika, da preklice na-ppjde, kar govornik po daljšem obotavljanju tudi stori. Marsikatero bridko je moral slišati Vesenjak in komaj se je posrečilo predsedniku napraviti mir. V svojem nadalnjem govoru je ponavljal vse, kar je kandidat govoril in hvalil na vse pretege krušnega očeta Ploja, Ko pa je začel govoriti proji obstrukciji v deželnem zboru, nastalo je tako ogorčenje pri zborovalcih, da mu je predsednik j moral i vzeti besedo. Vesenjak, kateri je dobil besedo, akoravno on na svojih ..(shodih“ ne da besede našim pristašem, je lahko izprevidel, da bo Ploju pri volitvah slaba predla.
Naslednji govornik je bil dr, Pivko, ki je s sladkimi besedami in zavijanji delal „Štimungo“ za Ploja. Govoril je kakor kak političen otrok.
Izvajanja Vesenjaka in dr. Pivka je med velikim odobravanjem pobil Vlad. Pušenjak.
Prvi volilni shod S. K. Z. v okraju Ptuj—Ormož je pokazal,, da stoji vse * dobromisleče i kmečko ljudstvo v taboru S. K. Z., da ne pusti blatiti svojih voditeljev in da bo dne 13. junija navdušeno šlo v boj zä kandidata S. K. Z. Nastop Vesenjaka in dr, Pivka pa je naši stvari zelo koristil; mi želimo, da bi ta dva „govornika“ še večkrat prišla na naše shode.
Vurberg.
V stari šoli so se zbrali po poznem ( opravilu najuglednejši možje in mladeniči cele župnije k volilnem sh’o'đn, kateremu je predsedoval vrl somišljenik Kreti.
Po pozdravu predsednika povzame besedo kandidat gospod Miha Brenčič, ki razvije svoj program in obljubi,, da bo kaklor do sedaj tako tuf» v bodoče deloval za napredek kmečkega stanu.
Nadrevizor gospod Vlad. Pušenjak govori o političnem položaju, se pečaj z nasprotnimi strankami in poziva zborovalce, da volijo kandidata, S. K. Z.
Soglasno in z navdušenjem se sprejme kandidatura M. Brenčiča, proti ni glasoval nikdo.
Predsednik se zahvali govornikoma. S klici: Živio Brenčič! se zaključi krasno uspeli shod.
Sv. Urban pri Ptuju.
Kdor primerja dogodke o priliki zadnje državnozborske volitve z včerajšnjim shodom S. K. Z., se bo čudil velikemu , preobratu, kateri se je izvršil v naši župniji. Krasno in mirno se je izvršil včerajšnji volilni shod S. K. Z. v gostilni gospoda Klemenčiča. Neumorno, vztrajno delo S. K. Z. je isti pridobilo mnogo pristašev, marsikateri prejšnji nasprotnik je sedaj vnet pristaš S. K- Z.
Shod je spretno vodil po ses t n i kHameršek, ki je v znesenih besedah pozdravil kandidata M. Brenčiča, ki je v krasnem, nad jedno uro trajajočem govoru razvil svoj program.
Drugi govornik, gospod Vlad. P u š e n j a k', je opisal delo prve ljudske zbornice, boje naših poslan*, cev in njih uspehe. Obširno je govoril o političnih razmerah na Spodnjem Štajerskem, osvetlil delo Štajercijancev in priporočal kandidata S. K. Z.
Kandidatura M. Brenčiča je bila z viharnim navdušenjem soglasno sprejeta, j kljub pozivu predsednika ni nikdo nasproti glasoval. Z zahvalo govornikom in s ppzivom: Vsi na delo za našega kmečkega kandidata! zaključi predsednik shod. Dne 13. junija zmaga kandidat S. K. Z.!
Sv. Martin na Pohorju.
Včeraj dne 23. afprila se je vršil tukaj brž po službi božji shod,, da takejga še Smartinčani nismo videli.
Deželni poslanec gospod P. Novak je govoril o deželnem zboru in o napravi nove občinske ceste.
Kandidat S. K. Z. gospod Piše k je govoril o delovanju v državnem zboru, o velikem pomenu novih volitev, o novih agrarnih postavah j in o pooblastilnem zakonu.
Zborovalci so z veliko pazljivostjo poslušali in odobravali delo naših dosedanjih poslancev in jim izrekli zaupanje. Po shodu so se zbrali najodličnejši možje iz cele župnije v gostilni gospoda Korena, kjer sta jim poslanca razložila kako postopati, da se izpelje prepotrebna cesta od Smartina skozi Vojtino, in Smrečno do Sv. Urše in iz Smartina v Freiheim.
Želeli bi, da se o priložnosti napravi tudi gospodarski shod.
Remšnik.
V nedeljo dne 23.. t. m. po prvem opravilu je bil pri nas volilni shod.
predstavil se nam je kandidat S. K, Z. deželni poslanec dr. Karl Verstovšek, ki je v poljudnih in prepričevalnih besedah pojasnjeval razna gospodarska vprašanja. Omenjal je zlasti obstrukcijo in ljudem dokazal, da so poslanci S. K. Z. primorani tako nastopati proti graški gospodi. Pri tej priliki je dobro očesal '„Štajerca“ in štajerčijance. Govornik je razložil razne davke, šolsko [vprašanje, vojaške zadeve in sejme.
Navzoči možje so se docela strinjali z izvajanjem gospo'eta kandidata in obljubili, * da gredo zopet voliti le kandidata S. K. Z. gospoda dr. Karol Ver-stovšeka.
Velecastiti gospod župnik Podvinski se zahvali gospodu kandidatu za poučni govor z obljubo, da ga bodo podpirali RemšniČani kakor že pri zadnjih volitvah z glasovnico v rokah.
! Sv. Primož nad Muto.
Dasiravno je imel gospod deželni poslanec dr. Karl Verstovšek Še le pred 14 dnevi pri nas govor, je vendar sklical dne 23. t. m. nekatere ugledne može od 'Sv. Primoža na posvetovanje in razgovor glede državnozborskih volitev. Sv. Primož stoi* kakor trdnjava za dr. Karl Verstovšekom, katerega spoštujemo in čislamo, ker vemo, da je on neumorno delaven. Zasnoval se je agitacijski odbor samih kmetov, kateri bodo pazili na to, da ne bbde pri nas nobenega nasprotnega glasa. Naš kandidat je edino kandidat S. K. Z.’ in to je deželni poslanec g. dr. Karol Ver stovšek!
i	Artiče.
Volilni shod S. K. Z., ki se je vršil j pri nas včeraj dne 23. t. m. po ranem svetem opravilu, se je obnesel krasno. Zbralo se je okrog 25|0 mož in fantov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem priljubljenega dosedanjega poslanca gospoda dr. B e n k o v i-č a, ki je poročaj o delovanju razpuščenega državnega zbora in poslancev S. K. Z. ter povdarjal, da si bosta stale [v Posavju nasproti v volilnem boju samo dve stranki: S. K. Z. in socialna demokracija, Tukaj slovenski kmet — tukaj mednarodni protikmecki rudeekar, pod tema devizama se bo izvršil volilni boj.
Častiti gospod župnik PotovŠek je predlaga!, da se od zaupnikov proglašena kandidatura dr. Benkoviča sprejme, čemur so zbrani z navdušenjem pritrdili in zaklicali dr. Benkoviču trikratni „živijo,“
Urednik Kemperle je pozival k polnoštevilni udeležbi pri yolitvah, da bo zmaga, ’ki je že zagotovljena, tudi sijajna. Na tisoče volilcev naj lahko pokaže vsak poslanec S, K. Z. in njegova beseda bode tudi izdala.
Zdole.
Nad vse veličasten je bil volilni shod, ki se je vršil pri nas na včerajšnjo nedeljo. Po sveti maši se je zbralo na zborovalnem prostoru na stotine ljudi.
Župan gospod Pajdaš je s pozdravom | na vse navzoče pričel zborovanje.
Predsedoval je častiti gospod župnik PotovŠek, ki je dal besedo kandidatu dr, Benkoviču. T*a je obrazložil delovanje poslancev S, K. Z,, očrtal svoj program, ki je program S. K. Z,, kateri bo ostal vedno zvest in pozival na boj proti socialni demokraciji, ki pride kot nasprotna stranka najbolj v poštev. Vsak glas, oddan kakemu nasprotniku, bo- koristil konečno najbolj protikmečki rudeči internacionali.
Na predlog gospoda predsednika je zbrano IjucS-stvo zaklicalo dr. Benkoviču krepak /„živijo."
Urednik Kemperle je pojasnil sovražno stališče sedanje vlade v narodnih in gospodarskih zadevah, in je pozival v boj za S. K. Z., ki je navajena zmagovati in bo zmagala tudi sedaj na' vsej črti.
Nekdo, ki ne ve, kaj bi bil, ali socialdemokrat, ali štajerčijanee ali pa liberalec, je hotel delati medklice, pa se ni zgodila nobena nesreča.
Govoril je konečno še Častiti gospod župnik Šoba, ki je opozarjal na Č?£u primerne predloge S. K. Z. za preosnovo’ ljudskega šolstva.
Med navdušenjem'za S. K. Z. se jo shod zaključil. Zmaga bo sijajna!
Konec Maroka?
Hanibal ante- portas! Fez oblegajo rodovi Beni* Mer. Alarmujoča vest, da je mesto Maroka že pack lo, še sicer ni potrjeno, toda zdi se, da je usoda Mu-ley; Hafidai že zapečatena. In kaj potem?
Napoleon III, je rekel nekoč: Moje cesarstvo je | mir. Akoravno so se pozneje te ponosne besede izkazale kot lažnjive, vendar je pri evropski diplomaciji postalo nekak '„dober ton“,, da zatrjuje svojo miroljubnost do neposrednega izbruhal vojne. Kako malo resne volje tiči za takimi frazami, nam je pokazala zgodovina zadnjih desetletij. Berolinteka pogodba od leta 1878 in algecirašjđ akti so radi svojega, polovičarstva ' zelo pripravni za to, da dovedejo v nove zamotljaje. Da je posebno maroška pogodba ustvarila nevzdrž-ljiv položaj, ( ni dvomil nobeden poznavalec razmer. Za Angleško in Španijo je odnehala tudi Nemčija, kot zadnja izmed sil, ki so nasprotovale osvajalnim željam Francoske. Brezpogojno varovanje* neodvisnosti in nedotakljivosti maroškega sultanata je bilo žrtvovano, Že v juliju leta 1905, tri mesece po tangerskem dnevu in devet mesecev pred zaključkom konferenčnih pogajanj, je knez Radolin v neki posebni pogodbi prodal alžirsko obmejno ozemlje. Algesiraška pogodba je prinesla Francozom tako zaželjeno j -„jnštrukcijo“ marokanske policije in počasi so bili žrtvovani Še tudi tisti rö.d'k'i zadržki, ki so bili v pogodbi. Vrhovno vodstvo omenjene „instrukcije“: bi moral dobiti kak nevtralen mož. Toda tega — namreč nekega Švicarja — so Francozi nekaj tednov po nastopu službe čisto jednostavno napodili.
V julijski pogodbi z Nemčijo določena francoska interesna sfera v vzhodnem Maroku; se i jej tako razlagala, da je imela Francija od aprila 1907 ozemlje trajno zasedeno. Ko se je koncem julija 1907 vršilo nekaj pouličnih izgredov v Casablanci, je bilo to Franciji dober povod, da se je mesta polastila, čeravno so tukaj bili i nemški interesi v pretežni večini. Mestno okolico so počasi v obsegu vec sto kvadratnih milj vpotegnili v svoj varstveni okraj-, Nemčija Jo sicer protestirala, toda njeni ugovori so bili zmiraj sla-bejši, dokler se ni konečno pl. Scboen koncem 1908 izrečno odrekel vsaki zahtevi.
Tudi v gospodarskem oziru ni iz, politike, katero je obljubila Francija glede Maroka vsem deželam, nič bilo. Banque Marokhaine je, kakor tudi carigrajska banque ottoman, izrečno francoski zatvod.
Nekaj časa se je zdelo, kakor bi se z Maroku imelo resne namene«. Sultana Abd-ul-Azisa, ki je bil Francozom naklonjen, so Marokanci sami odstavili in so njegovega brata, Muley Hafida, ki ni bil zavzet za Francoze, proklamirali za sultana. Po dolgem odporu ga je morala Francija prippznati kot sultana. Toda kmalu je prišel novi sultan tako kot njegov brat radi večnih denarnih zadreg y francosko odvisnost, ker mu je slednja 'dajajla denar. Njegovo gospodstvo nad ljudstvom, katero je bilo njegovo samo z imenom, je postalo brezmočno. Francija se je pa začela; kazati v pravi luči. Beseda „aneksija“, katere se dolgo niso upali imenovati, se je naenkrat pojavila med vrstami francoskega časnikarstva. Izdala se je parola: Zdaj se umakniti, bi bila bojazljivost. Vhod v Fez je potreben. Dovoljenje velevlasti je sicer neprevidnost, toda mora se ga dobiti v novi konferenci.
Pripomniti je treba, da je postal sedaj zopet tisti Delkasse mornarični minister, ki se je že pred šestimi leti (pripravljal na osvojitev Maroka;.' Delal je na tem načrtu sedaj že sedem let. On lahko sedaj pokaže, da se je način, katerega je določila algesiraška konferenca za zadovoljitev sultanata, izkazal kot nehvaležen.
Fez stoji pred padcem. Evropa, ki je tako zelo interesirana na razvoju Maroka., bo morala poseči v-
mes.	Da kak „evropejski mandat" napravi red, je po-
stalo potrebno. Mora pa biti Francija edini mandatar? Močna španska armada že dve leti biva na ma-rokanskem ozemlju. Toda Francija, kakor se vidi, o kakem skupnem nastopu s Španijo noče ničesar vedeti. Za Evropo bi pa bilo skupno postopanje obeli držav velikega pomena. Na ta način M javpost natančno izvedela o vsem, kar se godi v Fezu, ker bi si o-menjeni dve državi gledali ena drugi na prste. Osvojitev Maroka od strani Francije se je hotelo od t)£jn-gerskega dneva do podpisa algesiraškili aktov zabrar niti; nobenega vzroka ni, vsakih pet let hoteti kaj drugega.
Volilno gibanje.
Volilni imeniki
bodo prihodnje, dni enkrat v občinskih pisarnah razpoloženi na ogled. Zaupniki, pazite, kdaj bodo razpoloženi! Kjer pa nimajo zaupniki pravočasno sestavljenih zasebnih volilnih imenikov) po vaseh, naj si prepišejo volilni imenik in iz abecednega j volilnega imenika izpišejo volilee po yatseh, da bodo lažje kontrolirali, a'ko ni kak našinec izpuščen, oziroma, če je kak nasprotnik, i ki nima volilne pravice, vendar v imeniku. Naše reklamirajte takoj noter, če niso v volilnem imeniku, nasprotnike pa ven. Vzorec za tako reklamacijo glej v 42. štev. „Straže.“
Cas za reklamacije se začne z dnem razglasitve, da je volilni imenik razpoložen na ogled, in traja samo 14 dni., pazite na volilne imenike zlasti tam, kjer so župani ali tajniki zagrizeni nemčurji ali liberalci.
Zaenkrat ni za volitve važnejšega dela, nego skrb, da so v volilnem imeniku vsi naši pristaši, ki imajo volilno pravico, pa noben nasprotnik, ki po postavi nima volilne pravice. Ne zamudite ta zeio važen Čas!
«
*	M
Kakšna agitacija je prepovedana?
Podkupovanja je tisti kriv, kdor kakemu volileu ali pa tudi kaki tretji osebi namenoma j kak premoženjski dobiček ponudi, da ‘ali obljubi, da bi s tem vo-lilca podkupil, da se volitve ali ne udeleži, ali pa da v gotovem smislu voli
Kazen je strogi zapor od 1 do C mesecev; razen tega pa Še premoženjski dobiček ali njega varstvo zapade ubožni blagajni občine.
Isti pregrešek j zakrivi r tudi, kdor z istim namenom za-se ali pa za kako tretjo osebo tak dobiček zahteva, sprejme ali si obljubiti da in zato obljubi, da se volitve ne udeleži, ali jpa da bo za to v gotovem smislu volil.
* *
*
Sodnije na volilni dan.
Prodsedniš.tvo višje deželne sodnije v Gradcu je poslalo vsem sodiščem naslednji odlok:
Z ozirom na objavo ministra za notranje zadeve z dne 8. t. m. tičoce se državnozborskih volitev, se naj z ozirom na to, da se omogoči svobodno izvrševanje volilne pravice, dne 13. junija) ne razpišejo nobene obravnave in osebne zaslišbe, ali se naj vsaj • omejijo na najnujnejše slučaje.
Ako je razvidno, da bodo v volilnem okraju sodnije mogoče ožje volitve, se naj isto kakor zgoraj o menjeno stori tudi na dan ožjih volitev, dne 20. jun. Tudi se naj službeni čas med uradniki in slugami, kakor tudi drugimi volilci, ki imajo s sodnijo opraviti, tako razdeli, da bodo mogli vsi neovirano izvrševati svojo volilno pravico.
*	*
V	četrtek dne 20. t. m. se je vršil v Mariboru pri Götzu volilni shod, na katerem se je sprejela kandidatura Wastiana in se mu je izrekla zaupnica.
*	*
*
Dunajski listi so poročali, da se je baron Mor-sey odrekel zopetni kandidaturi. Toda to ne odgovarja resnici. O konečni postavitvi kandidata bo še le
zaupno zborovanje odločevalo.
*	*
Deželni odbornik gro! Barbo se je odločil, da bo kandidiral v kočevskem volilnem okraju, na mesto odstopivšega kneza Auersperga.
*
-*	•
Odbor nemškega političnega društva v Trstu je hnel sejo, v kateri se je sklenilo, j da bodo postavili Nemci v vseh štirih mestnih volilnih okrajih Števnega kandidata.
*	*
! Volilni shod v Ptuju.
V	soboto dne 22. t. m. je bil v Pftuju/ volilni shod, na katerega je prišlo 134 (volilcev, Volilni govor Rauterjev se je vzel z navdušenjem na znanje, posebno pa njegova izjava, da bo hodil isto pot z Wa-stianom in Marckhlom.
Malik, ki je bil tudi zraven* je ostro napadal Rauterja, povedal pa po svoji navadi ni nič novega.
Politični pregled.
Vseučiliško vprašanje.
Italijanska ljudska stranka je imela dne 20. t. m. zaupni shod v Tridentu, kjer je poslanec Conci slikal boj za italijansko visoko Šolo in je med drugim izjavil tudi sledeče:
Mi se ne bojimo danes več V,i javnosti) izreči ime onega, v kateri je največ kriv na tem, da ni bila
rešena predloga glede italijanske pravne fakultete pred veliikbnočjo. In ta oseba ni bil nikdo drugi, kot naučni minister grof Stiirgkh, ki je tudi po naročilu vlade v tem smislu skušal vplivati na italijanske po-* slance. Italijanski poslanci so pja odločno odklonili svojo pritrditev in vztrajali n,aj stališča* da se mora predloga rešiti pred velikonočnimi počitnicami.
Poslanec Conci je zvračal vso krivdo na vlado in jo je poživljal, da mora sedaj tem preje storiti svojo brezpogojno dolžnost in brez vsakega nadaljnega zavlačevanja aktivirati italijansko fakulteto.
Slovaki
številno nazadujejo. „Slov, Tyždennik“’ j računa, da konča letošnje ljudsko Štetje za Slovake neugodno. V minulem desetletju se je preselilo s Slovaškega skoro
300.000	oseb, od katerih se je vrnilo samo 45.000. In vsled tega bo po novem ljudskem štetju tudi število vseh Slovakov manjše nego leta 1900.
Novi avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu.
Novoimenovani avstro-ogrski poslanik pri Va/ti-kanu, princ Schönburg-Hartenstein, je dne 20. t. m. popoldne posetil kardinala državnega tajnika Merry, del Vala. Te dni vsprejme poslanika papež v slovesni avdijenci.
Sporazumna pogajanja na Tirolskem.
V Inomostu so se vršila sporazumna pogajanja med konservativci in krščanskimi socialci. Končala so se z provizoričnim zaključkom. Udeležili so se teh pogajanj tudi tirolski škofje, kateri so posredovali med obema strankama v tem smislu, da vstopijo konservativci v krščanskosocialno stranko, ne da bi odne-* hali od svojih' osnovnih načel in brez kakih žrtev.
Krščanski socialci so stavili sledeči predlog:
Kršeansko-socialni in konservativni (Tirolci tvorijo na podlagi skupnega | programa enotno deželno stranko, katere kandidati bodo skupno postavljeni in ki bodo po izvolitvi v državnem zboru skupno postopali.
Konservativci so izjavili, da pod temi pogoji ne morejo skupno postopati z krščanskimi socialci.
Vstaja v Mehiki.
Iz El Paso se poroča, da je Madero izjavil, da bo napadel mesto Juarez, Če ne bo dobil zagotovila, da odstopi predsednik Diaz in Če ne bodo vladne čete zapustile mesta.
Poveljnik zveznih čet je izjavil, da ne stori tega pod nikakim pogojem.
Prostovoljna mirovna komisija mesta Mehike je obiskala Madero v njegovem taboru. Slednji je izjavil, da je pripravljen, odreči se svojemu mestu kot provizorični predsednik v slučaju, da odstopi Diaz. Tudi noče, da bi bil zopet voljen. 'Mesto Juarez se mora takoj udati. Vstaši, katerih je 2500 mož, so z topovi tik pred Juarezom koncentrirani.
Vstaja v Albaniji.
Iz Podgorice se brzojavlja, da so bile turške čete po dvanajsturnem boju na višinah okoli Tuzi poražene. Mrtvih je baje 2000, ranjenih 700. Zatrjuje se, da je ta zmaga Albancev odločilna, seveda če tudi odgovarja resnici,
Raznoterosti.
Volilni imeniki so po nekod razpoloženi! Prepišite^jih in reklamirajte!
Cesar rahlo zbolel. Pri cesarju se jer pojavilo zopet rahlo prehlajenje, vsled česar so vse splošne) avdijence do dne 2, maja odpovedale.
Iz srednješolske službe. Naučni minister je dovolil dr. Matiju Potočniku, profesorju na mariborskem učiteljišču in profesorju na idrijski realki Matiju Pircu, da menjata s svojimi službenimi mesti.
Iz pol. službe. Namestnik je t namestnišk’ega konceptnega praktikanta Julijaj Reininghausa v Ptuju vpoklical v službovanje i k namestništvu, namestniškega konceptnega praktikanta dr. Maksa Steffana je prestavil od namestništva k okrajnemu glavarstvu v Ptuj.	ki llhrl
Iz žlvlnozdravnlške službe. Okrajni živino-zdravnik Adolf Fischer v Mariboru je imenovan provizoričnim okrajnim višjim živinozdrajvnikom. — Provizorični okrajni živinozdravnik Bogomil Zlavadilik v Spitalu ob Dravi je bil v isti lastnosti sprejet v Štajersko živinozdravniško službo, — | Istočasno so bili prestavljeni okrajni živinozdravniki Alojz König iz Gradca y Maribor, Ivan Fischer iz Rogatca v Feld-bach in Edvard Rezač iz Voitsberga v Radgono.
Malik se pere. V petek dne 21. t. m. se je vršil volilni shod v Lipnici, na katerem je govoril Malik in se v skrbi za svoj mandat pral kot zamorec. Pa vse to mu najbrže ne bo nič pomagalo. Na shodu je bil tudi Korlček Linhart, naš prijatelj, ki je ostro nastopil proti deželnemu poslancu Fesslerju in mu očital politično neznapajnost. Toda sedaj jih je Korlček, ki je sam najkrasnejši vzorec političnega kameleona, pošteno izkupil, Fessler mu je tako gorke povedal, da je revež rudec kot kuhan rak umolknil, toda moral je hočeš nočeš s klavernim obrazom pripoznajti, da je že bil pristaš vsake mogoče stranke, seveda i tudi soci. Skušal se je pa izrezati iz 'blamaže s tem, da je ns| vsa usta zatrjeval, da je prireja)! slovenske shode za Malika, O jej, ubogi Korlček, nikar se preveč ne iz-
postavljaj s svojim maslom na glavi, ko pa vidiš, da, te celo tvoji ožji somišljeniki pred vsem svetom blamirajo, seveda kolikor te sploh morejo blamirati.
Sejmi. Poslancu dr, Karolu Verstovšeku, ki je zopet interveniral v, imenu S. K. Z. glede sejmov, se je javilo, da bode c. kr. namestnijai še te dni odločila definitivno glede sejmov. Skoro gotovo je, da se bodo sejmi odprli; toda skrbelo se bode strogo, da se sli-novka ne raznese zopet med našo živino. Opozarjamo yse živinorejce, da gredo v tem oziru oblastim na roko ; treba je velike pozornosti, ker bi z nemarnostjo zopet prišli lahko tako daleč, da se nam sejmi zaprejo za celo leto. Pomisliti pa moramo, koliko škode napravi slinovka živinorejcem; zato je najbolje, se držati strogo predpisov, da se kuga ne razširi iz Hrvaškega, kjer Še vedno razgraja.
Taki so. Pod naslovom ^Liberalno narodnjaštvo“ piše celovški „Mir“ od dne 22. t, m,: „Kakor smo poizvedeli iz zanesljivih krogov,; agitira nek slovenski liberalen dijak proti slovenskemu kandidatu Grafenauerju. Ime z ozirom na njegovega očeta; danes še zamolčimo. Narodnjaki, naženite ga z mokro cunjo.“ Je res škandalozna predrznost naših „ultranarodnih“ liberalcev, ki bi iz strankarske strasti radi zaigrali edini slovenski koroški mandat.
Nemški šulferajn. K Roseggerjevemm skladu so na novo prispevali: moška in ženska podružnica Braunau-Ölberg 2000 K; stuttgartske žene 4000 K; moška podružnica za nemštvo v tujih deželah' 4962 K 45 v; H. N. v L, 2000 K; Emilija Fritzler, Stuttgart, 1000 K; skupno 17.962 K 45 v. iNa “že priznanjene kamne so vplačali: F, Dinstl, Gut Loifien pri Krem-su, 1000 K; nepoznan 10 K; „ österreichische Volkszeitung“, Dunaj, 3 K; skupno 1013 K, Iz Štajerskega so darovali: občina Ardning 5 K; J. Stiihlinger v Gradcu 10 K; nemško društvo Konjice 20 K; podružnica Wildon 2 K; podružnica Obdach 53 K 90 vin; podružnica Gösting 46 K 4#v; podružnicaj Judenburg 33 K 86 v; podružnice Štore 20 K; ženska podružnica Friedberg 11 K 63 v; podružnica Sv, Mihael pri Ljubnu na Zgornjem Štajerskem 20 K; skupno 283 K 91 v. Iz Kranjskega: Verderber, Kočevje, 10 K; ženska podružnica Ljubljana 150 K; skupno 160 K,	,
Kako kažejo setve, sadna drevesa in trte. Hud mraz, ki je nastal vsled naglo padlega snega na planincih začetkom tega meseca, žalibog ni ostal brez vpliva na setve, sadna drevesa in trte. Setve so postale radi suhega mraza in močnih vetrov po mnogih krajih rumenkaste in so jako redke, tako da je topel dež v najkrajšem Času neobliodno potreben, da jim da novih moči in da jih z ozirom na slamo predrugači. Tudi na travnikih in deteljiščih je vegetacija za dobre tri tedne zaostala, tako da se bode letos moralo začeti pozno krmiti s svežo krmo. Nagli padec temperature je tudi zgodaj zrelo sadje zadržal v njegovem razvoju, tako da se posebno pri marelicah, breskvah in zgodnjih hruškah bojijo velike škode. Trte so v lepih dneh že zadetkom aprila kazale močno .cirkulacijo soka; posledice se Še sedaj ne dajo izračunati, vendar je gotovo, da trte ne bodo tako obilno rodile, kakor pa druga leta, V celoti si ne sme poljedelec in vinogradnik delati dosedaj lepih upov, kajti ozimina je precej redka, in tudi vinogradi' ne obetajo nič kaj bogate trgatve. Krompir v nekaterih krajih Še le sedaj sadijo, ker so bila tla v zadnjem času še popolnoma zmrznjena, torej se sploh ni moglo delati.
Maribor. Konkurz, Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz nad imetjem Josipa Prsteca, trgovca v Mariboru. Za konkurznega komisarja je imenovan dr. Gustav Wokaun, višji deželnosodni svetnik v Mariboru, dr. Karol Faleschini, odvetnik v Mariboru, pa za tačasnega upravitelja konkurzne mase.
Maribor. Nesreča. V petek dne 22. t. m. je prišel stani in nadložni berač Jakob Pfiffer iz LajterŠ-berga v Gosposki ulici pod voz nekega trgovca z južnim sadjem. Pri tem mu je bila poškodovana desna noga. Ubožca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
Rajhenbnrg. Surov ljubimec, Posestnika sin A. Brili je že dalje čaša zasledoval posestnikovo j hčer Ano Belak iz Plešivca pri Rajhenlburgu, katera ga pa ni marala. Na velikonočni pondeljek jo je pa srečal, ko je šla z nekim drugim fantom. To ga je tako razjezilo, da ji je, med tem ko je dotični fant zbežal, zagrozil, da jo bode zabodel. In res ji je na roki pri-zadjal z nožem precejšnjo rano. Proti surovežu se je vložila ovadba,
Koroško.
♦
Sv. Jakob v Rožu. Zmaga pri občinskih volitvah je zopet na slovenski strani. Na velikonočni torek so se vršile občinske volitve v drugič, ker so bile prve vsled formalne napake, ki jo je naredilo — okrajno glavarstvo beljaško, ovržene. Tu se vidi, kako hitro je pripravljena deželna vlada ustreči našim nasprotnikom. Toda z nemčurji vred se je sedaj blamirala. Nasprotniki so spoznali, da je ves njihov trud zaman in se volitve sploh niso udeležili. Naši so dobili v prvem razredu 28, v drugem razredu 49 in v tretjem razredu 155 glasov. Zmage so bili veseli celo nasprotniki, da so spremili z godbo vsakega volilen, ki je šel mimo Šusterja,
Štajersko.
POSLANO.
jNe, prijatelj moj, potrpežljivost je neumnost, in povrhu še nevarna. Z Katarji se ne sme imeti potrpežljivosti, proti tem se mora uporabljati Fay j e ve prave sodenske pastile. Te so produkt sodenskih zdravilnih“ vrelcev in napravijo takemu katarju v neverjetno kratkem času konec. Fayjeve prave sodenske pastile se dobi v vseh lekarnah, drožerijah in zalogah mineralnih vod za 1 K 25 v. Paziti pa morate na pona-rejjanja.
Generalna reprezentanca za Avstro-O grško: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj, IV.-l. Grosse Neugasse 17.
6 belih
rjuh, zelo debele po 2®	\
KU--,po 2*5 m K I6 \
I domačega lanena \ platoa P° 2^ K ;
po 2'/*mK2°
“franko iz narodne * veletrgovine
r/ Stermecki
V c«Uu.
1
Nizozemska zavarovalnica
za življenje
mi je poverila nadzorstvo o svojem poslovanju na Slovenskem Štajerskem, kar si dovoljujem tem ::	potom naznaniti slavnemu občinstvu. ::
Nizozemska zavarovalnica
je, smelo rečem, tako cen zavod, da'ga ni enakega na kontinenta. Pogoji so skrajno ugodni in kulanca zavoda je prizaana, vsied česar opozarjam na to mednarodno in po celem svetu razširjeno zavarovalnico.
Nizozemska zavarovalnica
je od vseh pri nas poznanih zavarovalnic najcenejša in skoro najbogatejša, tako da je tndi ::	varnost v vsakem ozira zasigarana. ::
Vsa pojasnila daje podpisani radevolje in brezplačno.
Fran Rakovič, nadzornik v Celjn
Wokaunplafz šf. 1.	480
j IMI.Zabukošek
t krojaški mojster v Celju
I	priporoča stoj —
j modni salon za gospode,
t ki se nahaja v.nori posojilnični hiši na Ringa.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko: G“8pod F™Po,r,ic'mtlUt-
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drago zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi nstanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Morarsko.
80
slovanska obrt.
Naročite naš list!
SSST A. TH3ERHY'A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro bot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodajo kakega drugega baJsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnen» kalam, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd 12/2 aii ti/1 ali 1 gr. specitlnu steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry-a
sam« r,n0
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovc.šep» učinka Mlain aftitan Rakam Rri ranah> oteklinah, poškodbah, vnet?.
Klieiil CCuleP DolSolT] tvorih, odstranjuje vs«- tuje snovi •m tnrjz telesa in radi tega dostikrat napravi
jLTbierry in Pregrada
Iri Iriamfc1 Snurbruntt.
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah » t d. S dozi staneta 3 6») K
Naredi se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY » PRE6R1Ü. pri DCGaTCO.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Variboni v lekarn' W A. König
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne In v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v največji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
Naročite naš list „Straža“!
Kdor^sroj želodec ljubi, noče dragega krepčil», kakor™
želodčni likčr
18—
prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
Trgovina špecerijskega blaga
flVilan Hočevar Colje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
;£	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
■Z in solidne postrežbe:
H ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, t;;:	slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev.
■■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, || orehe, bosanske češplje, strdi itd.
I	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega,, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob ™ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi IH v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja „ in vrtove.
V--	Tudi priporoča raznovrstne voščene in druge
S sveče, hadilo in olje.	177
Žalodčni liker „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Edini liker za slab želodec!
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2'40. . » 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana.
BBESBES3MB
TJTJDSKA IfRANILMlCA	in "POSOJILNICA V CELJU.
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
neomejeno
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 47s0/o 5r«z odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ae obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
aaaagaeainoBaeBPtfiMionnegaBBS
im mm
vsak torek m petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 13. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poäti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
na zemljišča po 5% do 5'j,% < amortizacijo ali brez nje,na zastavo vrednostnih listin, in m osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertqje vkpjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Proštije in listine za vknjižbo deia brezplačno, stranka plača le keleke
m
I
Založnik in Izdajatelj: Konzorcij .Straž*-.
vogovorui .sretlaik : Lav. Kemperle.
Tiak tiskam« zv. Cirila v Mariboru,